Ilustrirani slovenec Leto II. Tedenska priloga „Slovenca" z dne 13. junija 1926, štev. 132. Stev. 24. Voditelj In ljubljenec slovenskega naroda dr. Anton KoroSec« na čelu tisočglavih slovenskih mas, dne 30. maja t. 1. na ogromnem protfkorupcionistiEnem sliodu v Ljubljani: »----Danes lahko rečem v imenu SLS in v inienu vsega našega naroda, in jaz mislim, da smem govoriti v imenu vsega slovenskega naroda, danes izjavljam: Mi ne sovražimo Srbov, ampak mi ljubimo srbski narod.... Naj vlada srčna vez med srbskim, hrvaškim in slovenskim narodom; vez pomirljivosti in medsebojnega spoštovanja naj vlada tudi med našimi verami----Za svojo vero hočemo svobodo, enako zahtevamo tudi za druge vere... ."Mi hočem« svobodo in poštenje v naši državi! 186 Abd el Krim, voditelj upornih Marolcancev, se je po dolgotrajni krvavi vojni pred kratlcim predal zmagovitim Francozom. K novim bojem upornih Druzov proti francoski nadvladi. Dočim se je Francozom posrečilo zlomiti upor Marokancev, imajo pa vendar še velike težave v Siriji. Naša slika nam kaže usmrtitev treh sirskih dijakov v Damasku, ki so se bojevali v vrstah svojih rojakov, na prsi so jim pripeli prepise obsodbe. Zadnje faze pogrebnih svečanosti siamskega kralja Rama VI., ki je umrl lansko jesen: prenos žare na mesto, kjer so pred kratkim sežgali truplo. Poročnik B. W. Wyalt, vodja 120 morn. letalcev obsegajoče ameriške ekspedicije, ki je določena, da znanstveno prouči velikanske še lepoznane dele Alaske. Rataj, maršal poljskega sejma (predsednik parlamenta), ki je imel pri zadnjih dogodkih na Poljskem važne vloge. K strašni železniški nesreči v Monakovem dne 24. pr. m. Trčila sla dva osebna vlaka, kar je zahtevalo 33 mrtvih in nad 100 ranjenih. 187 -Pogled v umetniško razstavo Gorup - Jakac, ki se danes zaključi. Razstava nudi po bogatem Itevilu umetnin in po svoji pestrosti (JakCevi motivi iz Afrike in Gorupove živalske študije) poseben užitek in nanjo ponovno opozarjamo. Na naši sliki je videti tudi oba umetnika: Gorupa (1) in Jakca (2). Marko Gjiiriéié, znani prvak srbske radikalne stranke. Jugoslovanske narodne vezenine na razstavi v Berlinu. Pred kratkim so bile razstavljene v umetno-obrtnem muzeju v Berlinu naše narodne vezenine, ki so vzbujale veliko pozornost. Na sliki vidimo od lev» na desno go. Calelo, odpravnika poslov nšega berlinskega poslaništva Stjepana Mihajloviča in češkega poslanika v Berlinu dr. Krofto. SliRe k Slovenskemu biogratskeitiu leksikonu''. Cukala Franc, (¦ 1878) duhovnik. Cimperman Jftsip, (1847—1893) pesnik. Cimperman Franc Ser., (18,')2-1873) pesnik. 188 189 Celokupni slovenski narod proti centralistični korupciji. Poslanec SLS A. Sušnik (X) otvarja zborovanje, za predsedniško mizo je videti Lj. Davidoviča (2), predsednika kluba J. M. O. Hrasnico (3), predsednika zemljoradniškega kluba Joco Jovanoviča (4) in demokratskega poslanca D. Rankoviča (5). Nečuvena korupcija se je razpasla zadnja leta v naši državi in ona v prvi vrsti ji jemlje tudi ugled v inozems' /u. Milijoni in milijoni ljudskega denarja" gredo v zločinske žepe korupcionistov. Centralizem, ki ga je uvedla v naSo državo vidovdanska ustava, je dolgo let onemogočal celo apozicional-nim poslancem vpogled v nutete umazane kupčije, ki so jih vršili razni korupcionisti iz radikalne stranke in onih strank, ki so bile v zadnjih letih opetovano v vladi skupaj z radutali. Toda končno je vendarle prišlo na dan toliko afer, da se zgraža vsa poštena Jugoslavija. Med ljudstvom je zavrelo in pod vodstvom poštenih strank se je sedaj začel boj proti temu zlu, ki se ne bo polegel, dokler ne izginejo s površja vsi, katerih vest ni čista. V Sloveniji se je postavila na čelo tega gibanja SLS, ki je. priredila 30. pr. m. skupno s prijateljskimi opozicionalnimi strankami zborovanje, kakršn^ Ljubljana še ni videla, kljub temu, da so one stranke, ki se zaradi masla na glavi boje solnca, napenjale vse sile in uporabile vsa sredstva, da odvrnejo pošteno slovensko ljudstvo od zborovanja. Naš dr. Korošec, edini legitimni zastopnik celokupnega slovenskega naroda: >Tako bo šel iz bele slovenske Ljubljane val proti nepoštenju v javnem življenju, ki tare skupmp nas vse.. Rojstna hiša Nikole Pašica (v Zaječaru), dolgoletnega našega ministrsk. predsednika in očeta g. Radeta Pašica. Kakor vidimo iz naše slike, slavna Pašičeva rodbina ni ravno iz bogate hiše, vendar sta danes g. Pašič in njegov sinko med najbogatejšim ljudmi v Evropi, kljub temu, da nima ne eden in ne drugi nobenega podjetja. Odkod torej njili bogastvo? Ne bo morda odveč, če ugotovimo, da ja bila skoro ves čas Pašičevega ministrovanja z njim v koaliciji tudi tista »slovenska« stranka, ki se lahko ponaša s svinčenimi, živosrebmimi, nacionalizaloričnimi in drugimi podobnimi junaštvi na polju delovanja za >narodno in državno« edinstvo. Joca Jovanovié: > ... V Švici so dobro vedeli, kako je z živino, kupljeno na račun reparacij in ki je bila namenjena za Srbijo, prodala se je pa v Švici... Obtožen je bil pred narodno skupščino (SDS poslanec Lukinié), ki ga je pa ravno tako oprostila, kakor L. Markoviéa.. ' Ljuba DavidoTié: >Delamo zato, da zmaga poštenje nad nepofitenjem ...« ^ Naš Korošec na Unioaskem vrtu govori onim množicam, ki niso dobile prostora v dvorani. Triumfalne ovacije, ki jih je prirejal narod svojemu voditelju, so bile najlepši odgovor na ogabno pisanje osvinčenjenega časopisja proti shodu in SLS. Pogled z govorniškega odra na del zborovalcev. Pogled z galerije unionske dvorane proti odru, kjer so bUi dne 30. maja t. 1. zbrani zastopniki naše SL9 ter DS; JMO in ZS s svojimi voditelji dr. Korošcem, Lj. Davidovičem, dr. M. Spahom in Joče Jovanovičem na čelu, da započnejo iz osrčja našega slovenskega naroda boj proti korupciji, ki upropašča našo državo. 190 K I. kongresu krščansko socialistične delavske mladine ki se bo vršil dne 12. in 13. junija t. 1. v celjskem »Narodnem domu«. France Kordin, ustanovitelj 3.Ki-ekove mladino« in njen dosedanji predsednik. Predavatelji in udeleženci letoSnje trimeseJ^ne »Krekove socialne šole«, ki se je vršila v Ljubljani, v prihodnji sezoni se pa priredi še po nekaterih drugih krajih. V prvi vrsti sedijo od leve na desno: prof. Jarc, Kordin, Gostin5ar, dr. Tominec, pr«f. Capuder in prof. Dolenec. Celjski kongres je prva velika manifestacija krač. socialne delavske mladine. V solKjto, dne 12. t. m. popoldne eo na programu referati gg. Peterlina, Kremžarja, Jarca, Rozmanove in Cviklja; v nedeljo, dne 13. t. m. dopoldne pa bodo govorili gg. Ter-seglav, Puntar, JerSi« in Gosar, a popoldne se bo vršila velika Ijwiska delavska veselica. Glavni boj kršč. socialistične mladine je naperjen proti materializmu, ki je največja rak rana današnje človeSke družbe in tudi glavna hiba marksističnih socialistov, ki so ravno zaradi tega nesposobni, da bi s svojim programom mogli kdaj reSiti proletarske mase današnjega bednega položaja. Delegati »Krekove mladine« na L kršč. soc. kongresu 7. junija 1925 s starosto Gostinčarjem in poslancem Smodejem v sredini. Palača delavske zbornice v Celovcu, dovršena poleti 1. 1924. Avstrija stoji danes glwie socialnega skrb.stva na vi.«ku, dočim gremo mi od leta do leta nazaj. Člani »Krekove mladine« in »Hrv. omlad. Saveza« na evharističnem kongresu v Zagrebu 1. 1923. 191 'Udeleženke gospodinjskega tečaja v Vnanjih Goricah," ki se je vršil letošnjo pomlad z najlepšim uspehom. Prol. Ivan Franke, znani slovenski slikar, ki je obhajal pred kratkim osemdesetletnico svojega rojstva. Jubilej nek mariborsRem slovenskem narodnem odru. Prizor iz IV. dejanja »Marije Stuart« na mariborskem odru, ki je bila uprizorjena za jubilej tam<^je tragedkinje ge. Berte BukSekove. Berta Bukšekova, ki je praznovala 18. pr. m. 25 letnico svojega plodonosnega umetniškega delovanja ter uživa velike simpatije vsega slovenskega Maribora. Dr. Karel baron Bom, znani veleposestnik in veleindustrijalec v TržiJu, ki je obhajal 7. t. m. petdesetletnico svojega rojstva. , S skrajnih vzhodnih meja Slovenije. Oddelek naše finančne straže v Dolnji Lendavi, 192 Iz ljubljanskega ženskega športnega življenja. Od leve na desno stoje: ......, pa kaj bi navajal imena, uganjujte rajši sami. Krekova mladina. (Ob njenem prvem kongresu v Celju.) Na razvalinah vojne so ostali razni preroki, ki so napovedovali boljše Lase zatiranim in zaniče-vanim slojem, od ekstremnega komunista do zadnje strančice socialnih patriotov, ki so skušali vse slovensko delavstvo strniti v poseben delavski razred, a jim spričo nedoslednih in labilnih gesel o socialni blaginji človeštva ni uspelo. V tistih letih so začutili tudi slovenski krščanski delavci neko vrzel v svojem gibanju. Naravno je med njimi vstala misel, da v svrbo tesnega organiziranja kršč. delavcev, zlasti po proglasu dr. A. Gosarja o programu kršč. socializma, osnuje svojelastno kulturno delavsko organizacijo. Tako se je v septembru 1. 1921. v prostorih I. del. kons, dnžtva v Ljubljani zbrala družba mladih agilnih fantov (Fr. Kordin, iSl. Zalesjak, Fr. Kapu«, Ciril Debeljak, Klančar Sr., Završnik L., Peterlin Sr. i. dr.) in ustanovila organizacijo kršč. socialistov >Krekovo mladino«. — L. 1897. je dr. Krek v stičnih razmerah — proti naraščajoči soc. demokraciji — ustanovil >Slov. kršč. soc. zvezoc, ki je Wla prvotno delavska kulturna organizacija. — Danes, ako hočemo prav zajeti idejne tokove, ki krožijo med nami, moramo priznati, da vstopamo zitalistični in materialistični delavski ideologiji. Krekova mladina je odločno kršč. organizacija delavstva po načelih okrožnice papeža Leona XIII.: Rerum novarum, ki naravnost zahteva samostojne delavske krščanske organizacije. Temelj p je katoliška sv. vera in njena glavna zahteva je, da vsi njeni člani živijo krepostno in verno življenje. Drugi del programa je delavska izobrazba. — Na I. kongresu kric. socialistov 1. 19^. v Ljubljani je upostavila kot svojo zahtevo po >Krekovi socialni šoli<, kot vrhovni matici delavske izobrazbe. Pod vodstvom našega del. nestorja Jožeta Gostinčarja se je Krekova šola.v jeseni lanskega leta tudi vršila v Ljubljani z največjim u^ehom. Trimesečni večerni pouk je izobrazil 20 krekovcev, ki danes že predavajo in organizirajo podružnice Krekove mla- dine. (Predavatelji so bili gg. prof. Jarc, Dolenec, Cepuder, dr. Gosar, p. Tornine, ini Zumer, dr. Puntar i. dr.) Krekova mladina utira pot kršč. strok. org. »Jugoslovanski strokovni zvezic. Le temeljita ideološka naobrazba je porok novega kršč. socalistič-nega pokreta. In sedaj je Krekova mladina samostojna organizacija, da pristopi lahko vsak delavec in je njena naloga, da na podlagi začrtanega programa preobrazi svoje članstvo. — Danes je v Krekovi mladini organiziranih 600 delavcev — fantov in deklet. Krekova mladina ima dosedaj 12 ipodružnic: v Ljotomeru, Sv. Miklavž pri Ormožu, Celje, v Hrastniku sta 2, Trliovlje, Kočevje, Za-dobrava-Snebrje, Zalog, Ljubljana. V drugih industrijskih krajih se že vrše priprave za nove podružnice. Krekova mladina goji zlasti predavanja in" zbira delavce k skupnim izletom; snuje knjižnice za delavce, prireja igre, ima svoj vajeniški odsek itd. Goji tudi šport, ki je delavskemu fantu dobrodošel za razvedrUo. Nov razmah si nadeja Krekova mladina od \ akademskega kršč. soc. kluba »Borbe«, ki naj teore- 1 tično razpravlja o programu kršč. socializma in praktično gre med delavstvo, da bomo vsi eno. Le v ozkem stiku z mlado katoliško inteligenco, bo Krekova mladina mogla izpeljati svoje načrte. Do sedaj so vodili Krekovo mladino mladi fantje sami, zlasti njen petletni predsednik F. Kordin. Krekova mladina pride v poštev tudi v Del. zbornici, zlasti v njenem odseku Del. akademiji, kjer pa mora odločno odklonili vsako nevtralno delavsko organizacijo, ki bi prinesla še več zmede v naše delavske sloje. Vsaka kulturna smer naj ima svoje kulturno področje brez očeta Marksa, ki ni zavetnik delavstva sploh: 12. in 13. junija zboruje celokupna Krekova mladina v Celju, da ob svoji petletnici obstoja pokaže javnosti sadove svojega tihega, a upajmo, uspešnega dela. ^ K strašnemu požaru v Prigorici pri Ribnici. Ostanki hišnega zidov ja, ki je deloma že pokrito z deskami. (Sliko smo prejeU že po zaključku lista in bwno poročali več v prihodnji Številki.) Fotolito in offsettisk jugoslovanske tiskarne v Ljubljani.