I?1«1"1 CIeveland, Ohio. 3-18-42 AVGUST 21 S Ivana Franc. 22 Č Timotii 23 P Filip Bon. 32 24 S Sobota__ 25 N 15. pobing. 26 P Genezij 27 T Jožef Kal. 28 S Avguštin 29 Č Jane/, obglav. 30 P Rozalija 2S 31 S Rajmund AMERSKANSKI SLOVENEC PRVI SLOVENSKI UST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage]\ GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V . CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V Z EDIN JENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian Organizations) NAJSTAREJŠI iN NAJBOLJ PRILJUBLJEN »LOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. ŠTEV. (NO.) 165 CHICAGO, ILL., TOREK, 27. AVGUSTA — TUESDAY, AUGUST 27, 1940 LETNIK (VOL.) XLIX. Anglija vrača nemške napade - Ogri in Romuni v orožju ____ v --"1. ii .i m ............m j Berlin v alarmu tri ure vsled napadov Angleški aeroplani ogrožali v ponočnem poletu nemško prestolico. — Nazijska letala obmetavala London in druge angleške kraje. — Poročila o izgubah si nasprotujejo. Berlin, Nemčija. — Prebivalstvo tukajšnjega mesta je v noči od nedelje na ponedeljek občutilo vso resnost vojne, ko so ga ponavljajoči se ne napadi angleških aeroplanov prisilili, da je moralo prebiti v podzemskih zakloniščih nad tri ure. Prvi alarm je bil dan malo po polnoči in šele ob približno pol štirih je prišlo znamenje, da je nevarnost minula. Med tem časom so proti-zračni topovi, ki so postavljeni na raznih točkah v sredini mesta, tako rohneli, da še je zde lo, kakor bi bile padale bombe. Vendar pa nazijsko poročilo povdarja, da ni v mestu nobena bomba eksplodirala, p a C "p a je b i 1 o vHeli i h v e č v ž i galnih bomb v severnem pred meatju. Oblačno nebo, trdi poročilo, je oviralo angleške letalce, da niso mogli najti pra-vega'cilja. A ne samo Berlina, marveč tudi druge kraje v Prusiji so obiskali angleški aeroplani, in alarmirano je bilo celo mesto Leipzig, kjer se točasno vrši letna razstava, ki je bila pred vojno znana šilom celega sveta. Ob istem času, ko so Angleži ogrožali nemška mesta, so pa nasprotno nazijski aeroplani izvršili ponovne napade na razne kraje v Angliji, med njimi tudi na London sam. To je bil že peti zračni napad na angleško prestolico tekom treh dni. Dan prej, namreč v soboto, so nazijske vžigalne bombe zanetile požar na več mestih v Londonu. Poleg tega, trdi poročilo nazijev, so njih aeroplani občutno poškodovali angleško t o v a r n o Rolls-Royce, kjer se izdelujejo motorji za aeroplane. Poročila, ki ste jih izdali obe strani o izgubah, si zopet daleko nasprotujejo. Angleži trdijo, da so v soboto in v nedeljo izgubili naziji 104 aeroplane, oni sami pa samo 32. Nazijsko poročilo pa pravi, da je nemških aeroplanov bilo izgubljenih 32, angleških pa 115. Kakor torej razvidno, nima zunanji svet dosti prilike, da bi prišel do resnice glede izgub, in mu ne preostaja drugega, kakor računati po povprečnosti. -o- SAMO ENE VRSTE MAKARONOV V ITALIJI Rim, Italija. — Italijani ne bodo v naprej mogli več izbirati, kake vrste makaronov želijo. Po odredbi vlade, ki je izšla zadnji petek, se bo smela prodajati samo ena vrsta. Katera vrsta je našla milost v c čeh vlade, da bo lahko ostala pri življenju, se ni ugotovilo, vendar je sigurno, da ne bo najboljše kakovosti. KRALJ IN MUSSOLINI IZGUBILA ODLIKOVANJE London, Anglija. — Kakor dobljeno, tako izgubljeno, sta lahko rekla italijanski kralj Viktor Emanuel in Mussolini, ko sta izvedela, da jima je zadnji petek angleški kralj Jurij vzel vsa odlikovanja, ki sta jih kdaj prejela od Anglije. Te redove in odlikovanja, ki so bila med najvišjimi vrstami, ste prejela "v dobrih starih časih," ko ste si bili obe državi še koristni druga drugi, namreč kralj v letu 1891, Mussolini pa v 1923. Enaka odredba degradiranja se je izdala tudi proti Nemcem, ki imajo kake višje angleške redove, vendar pa od tega ne bo -pr-HBadet niti fitcior,- niti noben drugi vodilni nazi, ker jih Anglija ni nikdar tako visoko počastila.Taka degradacija se je svoje čase izvršila z obredi, ki so z vso ostrostjo in celo dejansko pokazali, v kako nemilost je padel nesrečnež pri kralju. Zdaj'se to vrši'bolj na privaten način, toda brez posebnih ceremonij niti zdaj ne gre. — Čudno je le, da ima Anglija celo v sedanji 1'esni dobi čas in voljo za take brezpomembne srednjeveške otročarije, dočim oba degradiran-ca, kralj in Mussolini, najbrž ne bosta točila solz. BOMBE VPLIVAJO NA MLEKO, PRAVI FARMAR London, Anglija. — Neki farmer iz Walesa je bil v petek pripeljan pred sodišče pod obdolžbo, da je prodajal preveč plehko mleko, ki ni imelo dovolj maščobe. Obtoženec pa je dejal, da ni njegova krivda, ako je mleko prazno, marveč, da so to zakrivile nemške bombe, katerih so se krave prestrašile. Sodnik ga je začasno oprostil, vendar pa bo posebna komisija preštudirala, ali je kaj resnice na njegovih trditvah. -o- POGROM PROTI JUDOM V PARIZU Pariz, Francija. — Tukajšnje mesto je imelo zadnji t&-den svoje prvo protijudovske demonstracije. Skupina demonstrantov je korakala po cesti in s kriki: "Doli z Judi," metala kamenje v okna judovskih trgovin. Policija je aretirala 14 oseb. -o—— UPRAVA PO NAZIJSKEM VZORCU Luksemburg. — Nazijski poglavar-nad to deželico, ki jo ima v zasedbi Nemčija, je zadnji torek odredil, da se morajo razpustiti vse politične stranke. Že prej pa je razve ljavil -deželno ustavo. -o-- NESREČA BREZ NESREČE Berlin, Nemčija. — Iz Jugoslavije se poroča, da je koncem tedna treščil na zemljo nekje na Krasu neki trgovski aeroplan, ko je vozil iz Zagre ba v Split. Vseh enajst oseb, ki se je vozilo v njem, pa je ostalo nepoškodovanih, dočim je prvo poročilo trdilo, da so bile ubite. Pogajanja za Sedmo- graško neuspešna Ogrska in Rumunija se pripravljate za spopad, da z orožjem rešite spor glede Sedmogražke. — Na posredovanje kralja Karla se bodo podvzeli novi razgovori. SMRTNA NESREČA SLOVENSKEGA DEČKA Chicago, 111. — Težek uda^ rec je zadel družino Tivader, 1921 W. 22nd Pl., ko se jim je njih sin Robert zadnji petek smrtno ponesrečil. V neprevidnosti je deček v neki. PO KALSVETV — Callander, Ont. — Znane Dionne petorke so na praznik Marijinega Vnebovzetja prejele svoje prvo sv. obhajilo, Oblečene so bile v bele obleke s pajčolani, nalašč izdelano za to priliko. Navzočih je bilo šest drugih Dionne otrok in slovesnost, se je povečala še s tem, ker je obhajilo podelil sam škof iz Pembroke. — Vatikan. —• Sveta stolica ni iz Latvija prejela še nika-kih poročil o usodi katoliške cerkve tamkaj, kar se je dežela- priključila Sovjetski uni ji. V tej državi je od nekaj manj kot dva mi i j ona prebivalcev i»i ibli-'iv • »< 000 katoličanov. — Sherbrooke, Que. — Na nekem zborovanju farmarske mladine je imel tukajšnji škof izredno pohvalne besede za Budapesla, Ogrska. — Ako ne bo od nemške in italijanske strani prišel odločen pritis, da se njun spor mirno poravna, obstoja velika nevarnost, da se Ogrska in Rumunija z orožjem ne spopadete. Njuna pogajanja glede Sedmograške so namreč pokazala, da ste si obe državi tako daleč narazen, da je skoraj brezupno pričakovati, da bi mogla brez zunanjega pritiska roditi kak uspeh. Delegati obeh držav so se zadnjič sestali preteklo soboto. Rezultat tega sestanka je bil, da je rumunska delegacija izdala poročilo, da so vsi razgovori končani, češ, da je nemogoče priti do sporazuma. Situacijo je rešil rumunski kralj Kari, ko je pritisnil na delegacijo, naj svoje poročilo popravi v toliko, da obstoja upanje, da se bodo pogajanja podvzela zopet v najkrajšem času. S tem se je vsaj preprečilo, da se niso vrata za na- iz Jugoslavije Pri čiščenju velikih sodov, ki služijo za kvašenje sliv in še-pelj, se je v Radgoni zgodila velika nesreča. — V Za-gtrebu se je vršila konferenca za izboljšanje prometa n med Slovenijo in Hrvaško. — Razno. farmarje. Dejal jim je: "Vi ste podlaga, tolažba socijalne- daijnje razgovore popolnoma ga, ekonomskega in celo verskega življenja. — New York, N. Y. — Republikanski kandidat Willkie je šredi zadnjega tedna obiskal tukajšnjega nadškofa Spellmana ter je obedoval z njim, pri čemer sta imela "lep ir. vzpodbuden razgovor," kakor se je Willkie izrazil. Fašisti napovedujejo "presenečenje" za Anglijo alley blizu svojega doma sko-/urednik Gaida, ki navadno iz- Rim, Italija. Fašistični čil s stopnjice vozečega truka, pri čemer je z glavo priletel raža mnenje italijanske vlade ame, je zadnjo nedeljo v svo- ob zid. Poškodbam je podle- jerp članku opozoril Anglijo, janj. One udarite nenadno, s sredstvi, ki se najmanj pričakujejo, toda z matematično gotovimi silami. Ne bo pre teklo dosti dni, ko bodo An- gel v uradu zdravnika, h kateremu je bil prepeljan. Slučaj je hotel, da se je ta nesreča pripetila ravno na 10. rojstni dan dečka. — Neki drugi deček, ki je istočasno skočil z istega truka, si je zlomil roko. -o- * HOPKINS RESIGNIRAL V SOBOTO Washington, D. C. — Zadnjo soboto je trgovinski tajnik, H. L. H o p k i n s, podal predsedniku resignaci-jo s svojega mesta, in sicer iz zdravstvenih ozirov, kakor se navaja. Na ta način bo predsednik Roosevelt v kratkem času izgubil kar tri može iz svoje vladne "družine." Prvi, ki je podal resignacijo, je bil poštni mojster Farley, kateri bo zapustil vlado koncem tega meseca. Drugi, ki je sledil, je bil poljedelski tajnik Wallace, in sicer zato, ker bo, kakor znano, pri volitvah kandidiral za podpredsednika. 'da "predno bo preteklo nekaj gleži doživeli neko novo presenečenje." V odnošajih med Italijo in Grčijo ni prišlo tekom konca tedna do nikakih novih razvojev, toda situacija je še vedno »apeta. Poročila trdijo, da je Italija koncentrirala močne vojaške sile ob grški meji v Albaniji, nasprotno pa je tudi Grčija vpoklicala nove rezerviste. Nevarnost je torej, da ne pride do spopada, kar bi utegnilo biti usodno za cel) t alkan, kajti druge države bi se znale v svrho obrambe lastne varnosti vmešati v konflikt. Tako je Turčija, kakor se poroča, dala Grčiji zagotovilo da ji bo šla na pomoč, ako jo Italija napade; ve namreč, da gre Italiji v prvi vrsti, da pri de do Dardanel, ki so točasno turška last. dni, ima pričakovati neko novo presenečenje. V čem obstoja to "presenečenje," je seveda le stvar u-gfoanja. Možno je, da je imel Gaida v mislih obsežnejši italijanski napad na angleške posesti v Sredozemlju, ali na Egipt, ali na Balkan, ali morebiti splošni nemški napad na Anglijo, ali pa. vse obenem. Dostavil pa je člankar, naj se Anglija ne veseli preveč, ker doslej njena zemlja še ni bila razdejana; naj si raje zapomni, da se je nemška in italijan-ka ofenziva "komaj pričela. " "Nemška bliskovna vojna, pravi Gaida, "se še ni pričela in vse, kar se je doslej dogajalo v angleškem zraku in morju, ni nič drugega kakor metodično, potrebno pripravljanje. Nemčija in Italija nimate navade, da bi v naprej sporočale Angliji svoje namene, ter čas in obliko svojih de- zaprla. Med tem pa site se obe državi pričeli pripravljati z vso resnostjo. Ogrska je ojačila svojo armado z vpoklicom ti-sočev rezervistov in podoben korak je podvzela tudi Rumunija. Ne ve pa se, katera država ima v načrtu napad Ogrska pravi, da se oborožuje le zato, ker je Rumunija po elala nove oddelke vojaštva na Sedmograško; nasprotno pa je težko razvideti, zakaj naj bi Rumunija skušala napasti Ogrsko. Verjetno je to rej, ako pride do napada, bo tega izvršila Ogrska. Pri pogajanjih je Rumunija v toliko popustila, da je pri volji odstopiti Ogrski okrog 6,000 kvad. milj Sedmograške in v to ozemlje izseliti vse Ogre iz cele Rumunije, nasprotno pa iz Ogrske prevzeti se Rumunce. S tem pa je Rumunija daleč od ogrskih zah-ev, katere se glase po 16,000 kvad. miljah zemlje. Kakor torej razvidno, je edino upanje, da pridete obe državi do sporazuma, v tem, da na nju pritisnete obe fašistični velesili. Trije mladi ljudje se zadušili Gornja Radgona, 23. junija. — V nedeljo popoldne so bile v nemški Radgoni in Mu-recku pokopane tri žrtve, med temi dva Jugoslovana in eden tamkajšnji državljan, katere je v petek pri delu nenadoma zatekla tragična smrt. Pri znani žganjariji Franca- Som-merja, ki je pred leti preselil svoj obrat iz Drobtinec v A-pački kotlini v sosedno, nemško Radgono, so bili že dalje časa zaposleni med ostalimi delavci 28 letni Adolf Zigert, nemški državljan, stanujoč v Gornji Radgoni, ter jugoslovanska državljana 18 letni Franc Merčnik, posestnikov sin iz Polic pri Gornji Radgoni, in 28 letni Franc Majer, posestnikov sin iz Konjišča v Apački kotlini. Slednji je bil sin edinec ter je pml 6 meseci pobegnil z doma preko meje v Nemčijo, kjer je dobil za poslitev pri navedeni tvrdki. Kakor že večkrat prej, so bili v petek 21. t. m. popoldne zaposleni z ostalimi delavci pri izpraznjevanju in čiščenju elikih kadi, ki služijo za kvašenje češpelj in sliv za žganje. Kadi so velike, v eni taki kadi je prostora za en do dva vagona sliv, ki jih uvaža lastnik vsako leto iz naših krajev, zlasti iz Bosne. Žigert,Merčnik in Majer so se skozi majhne odprtine podali v kadi, da izpraznijo ostanke okvašenih sliv. Pri tem delu pa so jih v kadi se razkrajajoči plini omamili in jih zadušili. Strupeni plini so jih zajeli v taki meri, da je bila vsaka pomoč zaman. Ko so bili izvlečeni iz kadi, so bili brez znakov življenja in posi-nelih obrazov. Vsi poizkusi re ševalcev so bili zaman. --o- Smrtna kosa V Ljubljani je umrla Alojzija Tratnik, rojena Hafner, vdova po pasarju in znanem ljubljanskem hotelirju — V celjski bolnici je umrla Marija Šarp, žena posestnika iz Sv. Tomaža pri Šmarju pri Jelšah stara 53 let. ——o- Velika škoda Na kresni dan zvečer je divjal nad velikim delom Slavonije in bosanske Posavine katastrofalen vihar, ki je naredil ogromno škodo. Posebno je v Bosanski Posavini toča uničila vse pridelke. Vihar je ruval drevesa, nosil po zraku plotove in podi' tudi več slabo zgrajenih hiš. Vihar je divjal nad eno uro in je škoda zeres (giomna. -o- Smrtni padec s strehe Iz Mojstrane poročajo, da je hudo nesreča zadela spoštovano Lipnekovo družino v Mojstrani. Gospodar in družinski oče Franc Košir je pri pripravljanju strehe gospodarskega poslopja tako nesrečno padel na tla, da je ob-ežal na mestu mrtev. Pokojni je bil znan po vsej Mojstrani in Dovjem in spoštovan ter priljubljen. Zapušča sivolasega očeta, ki najstarejši Moj-stran in ženo z nedoletnim si- nom. -o— ZOPET GOVORICE O NOVEM OROŽJU NAZIJEV Berlin, Nemčija. — Tukaj so se znova razširile govorice, da bo Nemčija postavila še eno novo tajno orožje proti Angliji. Kakor pravijo, bo to orožje prava senzacija, ki bo presenetila celi svet, in se izdeluje v Kruppovih tovarnah. Tisti, ki so zaposleni pri ižde lovanju tega orožja, menda nekak top, morajo 'baje že od februarja naprej stalno prebi-Sirite In priporočajte listlvaii v tovarni, da ne pride "Amerikanski Slovenec!" tajnost med svet. Za izboljšanje prometa Zagreb, 8. avg. — (JK) — V Zagrebu se je vršila konferenca predstavnikov gospodar skih krogov,železniških direkcij, turistovskih organizacij in banskih zastopnikov obeh banovin o vprašanju kako izboljšati prometne zveze med hrvaško in slovensko banovino. V smislu narejenih zaključkov se jo najprej začelo z nujnim izboljševanjem medsebojnih zvez na progah in cestah, ki vežejo Zagreb preko Zidanega mosta in Celja z Mariborom. Ribištvo na Jadranu Kakor se poi-oča, so preteklo leto na Jadranu nalovili jugoslovanski ribiči 150.000 kosov morskh gob, v vrednosti .'jOO.OOO dinarjev. Korald so našli 39 kilogramov v vrednosti 14.500 dinarjev. Skupna vrednost školjk,ki so jih vzgojili v umetno napravljenih gnojiščih je lani znašala 543.-200 dinarjev. Na Jadranu je (>892 ribiških ladij vseh vrst, ki so vredne 16 in pol milijona dinarjev, razno ribiško orodje je pa vredno nad 38 milijonov dinarjev. -o- Dva padca s kolesa Močno se je poškodoval po glavi in obrazu 17 letni delavec Stanko Sergot od Sv. Miklavža, ko je padel s kolesa. — Desno ključnico si je zlomil pri padcu s kolesa 23 letni Anton Mohorko iz Maribora. — Oba sta morala v mariborsko bolnico na zdravljenje. -o- Dve nesreči Delavčevo ženo Marijo Merčnikovo iz Spodnjega Ka-šlja je na cesti podrl neki mo-tociklist, da je dobila prav hude poškodbe po vsem životu. Odpeljati so jo morali v ljub-lansko bolnico. — Prav Vtako je bil pripeljan v ljubljansko bolnici tesar Karel Kačar, tudi iz Spodnjega Kašlja,na katerega so se med delom vsuli tramovi in ga močno poškodovali. Nevarno vasovanje Vasovanje je včasih tudi nevarna zadeva, kair je poskusil 25 letni posestniški .sin Janez Morkuš od Sv. Ane v Slovenskih goricah. Neke noči se je odpravil vasovat pod okno svoje izvoljenke, pa so iz zasede navalili nanj domači fantje ter ga ranili s sekiro in noži. Markuša so morali spraviti v celjsko bolnico. -o- ♦Širite amer. slovenca' Bfcran 2 AMERIK ANSKI SLOVENEC Torek, 27. avgusta 1940 EM5KJH "why do you do this foume?" 1 TM1ZAN A.SKED. M MilKA SMILED )1YS-TEGIOUSLOERHAK YOU Will REPAY ME' ' >tr ' makika^ heart fuhteked IN RWUC tarzan turned to captain mcgregor. with these men we she must keep tarzan wbb mdtiss, cam wipe outthe pirwes.then you can put me ashor£'^ she thought Of afclsk* SCHCMEU^ ^B&vumb FEATURE SYNDICATE. tf / "MY q6dYGUA.r0','countess mawka 5miled]lthfc" fiercest pi6hters of my fathers realm. they a12£ at your. service. At ikanski Slovenec Ergi in na i slovenski The first and the Oldest Slovene list ki. Newspaper in America # V Uttanc mh Established 1891 Xahaja vsak nedelj, pone- Issued dally, except Sunday, Mof- fisijkoy in dne runattdb, day and the day after holiday«, Izdaja In tiska? Published by? EDINOST PUBLISHING CO. EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in upravo: Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago 1849 W. Cermak, Rd., Chicago v Jelefon: CANAL 5544 Phone: CANAL 5544 Naročnina) Subscription] Za celo leto-----—--$5.00 For one year----------$5.00 Za pol leta_____2.50 For half a year______2.50 £a četrt leta -________1.50 For three months___T----1.50 2a Chicago, Kanado in Evropo: Chicago, Canada and Europe: Za celo leto____$6.00 For one year------$64)0 Za pol leta_____ 3.00 For half a year____3.00 Za četrt leta _______;___ 1.75 For three months _ 1.75 Posamezna številka______— 3.c Single copy__________ 3c Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti poslani na uredništvo Vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov ured- eifttvo ne vrača. Entered as second class matter, November 10, J925 at the post office lit Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879, ¥ novo dobo mokracijo v tej vojski dosegle izredne uspehe. Ne trdimo, da so jih dosegle ravno zato, ker niso bile demokratične, čeprav njihovi glasniki navajajo med vzroki svojega uspeha tudi strumno politično in gospQdarsko discipliniranost, kateri so podredili vse javno in zasebno življenje. Dejstvo je, da so uspele in da sedaj že tudi druge države razmišljajo o tem, kako bi bolj disciplinirale politično in gospodarsko življenje in se tako tudi po svojem političnem in gospodarskem sestavu priličile avtoritarnim režimom. Četrtič navajamo kot zanimivost nedavni članek v londonskem "Timesu'' (1. junija), ki pravi, da se bo po vojski" moral dobiti drugačen temelj mednarodnega sožitja v Evropi, kakor pa je bil v veljavi dosedaj. Tudi v gospodarstvu ne gre več, da bi vsaka državica gospodarila po svoje, eksperimentirala s samopreskrbo in se obdajala z visokimi carinskimi obzidji. Z drugimi besedami je tudi po angleškem mnenju konec one absolutne suverenosti, ki jo je liberalizem razglašal tako za poedine kakor za posamične države. Javlja se torej klic po socialni vezanosti, ki mora usmerjati in določati tudi način medsebojnega državnega sožitja. Tako se nam torej kažejo obrisi nove Evrope, pa naj bo zmagala katera koli stran že, razen boljševizma: Pripravljajo se večje politične in gospodarske skupine, v katerih bo avtoritarno voditeljsko načelo izvedeno tudi v državnem in narodnostnem pogledu. Manjše države in narodi bodo politično in gospodarsko^ vključeni v gotove politične in gospodarske sisteme, v katerih jim bo odkazana gotova naloga. Samo po sebi je umevno, da se bo tej zunanji strukturi moral prilagoditi v posamičnih državah 40 LETNICA MAŠN1ŠTVA REV. JOHNA TROBCA Ljubljanski "Slovenec" je dne 7. julija 1.1. objavil pod zgorajšnjim naslovom zanimiv uvodnik, ki kaže, kako doma v Jugoslaviji spre jemajo in razumevajo nov gospodarski red totalitarnih držav, ki ga nakazujejo vsem malim državam v osrednji Evropi in na Balkanu. Članek se glasi dobesedno tako-le: "V zgodovini človeštva sta v večnem boju dve načeli: svoboda in avtoriteta. Tisti, ki vladajo, radi poudarjajo veljavnost avtoritete, tisti pa, ki so vladani, poveličujejo blagodati svobode. Modra vladavina pa je tista, ki ume najti pravi odnos med obema počeloma: ki tako uredi družabno življenje, da je oblast spoštovana, ne da bi se ljudstvo v svojih opravičenih težnjah in delovanju čutilo prikrajšano. Imamo pa tudi cele dobe, ki so bolj naklonjene zdaj počelu svobode, potem zopet načelu avtoritete. Liberalna doba, ki se je politično in gospodarsko uveljavila z veliko francosko revolucijo, je svobodi pripomogla do naj-širnejšega razmaha. Možje, ki so bili idejni voditelji fran coske revolucije, so izhajali iz počela, da je Človek po svoji naravi dober in nepokvarjen. Že prej so ga osvobodili vseh vezi in ozirov do Boga in krščanske morale, imel pa naj bi tudi vso svobodo v političnem in gospodarskem živ Jjenju. Iz te miselnosti se je politično porodila tako zva-na formalna demokracija, ki je učila popolno enakost vseh ljudi, in pa gospodarski liberalizem, ki je prepuščal slehernemu, da gospodari kakor hoče, ker je bil prepričan, da se bo iz svobodne gospodarske tekme še najprej porodila splošna blaginja. Liberalizem je s svojo epopejo svobode gradil na zmoti, ker je tajil izvirni greh in učil nepokvarjenost človeške narave. Zaradi tega je bil v svoji skrajni razbrzdanosti protinaraven in je kljub tudi mnogim dobrim sadovom v glavnem vendarle povzročil veliko zla in je eden glavnih krivcev za sedanjo družabno in gospodarsko zmedo v svetu. Toda sedaj gre njegova doba h koncu in jih niti ne vidimo veliko, ki bi za njim žalovali. Ko bi še pred nekaj leti zapisali, da se je liberalizem tudi politično preživel, bi vsaj pol Evrope skočilo na noge, da ga brani. A danes so se že tudi njegovi včerajšnji zagovorniki sprijaznili z mislijo na njegov pogreb — tako hiter je njegov propad. Poglejmo nekaj dejstev! Sovjetska zasedba Karelij-ske ožine, ki jo je vzela Fincem, postopna zasedba baltskih držav, zlasti pa okupacija Poljske, Besarabije in Bukovine je v mnogih evropskih krogih bila sprejeta ne le kot raz mah ruskega imperializma, temveč kot pohod komunizma proti evropskemu osrčju. Treba nam je pregledati samo del tako zvanega "naprednega" časopisja pri nas in brati napise, s katerimi spremljajo premikanje sovjetskih čet. pa bomo iz omotičnega delirija, v katerem se ta tisk suče, lahko razbrali, da vse te dogodke smatra kot uvod v odrešilni komunistični pohod in njemu sledečo svetov, revolucijo. Komunizem pa, kakor znano, ne pozna demokracije., ampak ie najhujša tudi duhovna diktatura. In vendar so ljudje, ki se zanj danes navdušujejo, bili dolga leta "liberalci", "demokrati", "naprednjaki", ljudje, ki so nekaj dali na svojo svobodoumnost, ki jo sedaj brez težave mečejo čez krov. * Drugič so se zrušile pod nemškim mečem države, ki so veljale kot šolski zgled formalne demokracije: Norveška, Danska, Holandija, Belgija in zlasti Francija. Pri tem se zlasti Francozom deloma opravičeno očita, da je slabo demokratično upravljanje države in napačno razumevana politična svoboda, ki se je sprevrgla v igro političnega kli-karstva, doprinesla dobršen del k zlomu republike. Gotovo je, da francoski narod v svoji globoki nesreči dolgo ne bo hotel slišati o kakšni podobni demokraciji, bre$ ozira na to, da ho vlada po sili razmer prisiljena seči po ukrepih, ki bodo brez veliko parlamentarnega debatiranja, narciu na: ložila tr,d režim in bridka bremena, da se dežela čim prej dvigne in francoski narod spet uvrsti na svoje pravo mesto V evropski narodni družini. Francoska vlada razmišlja o obliki vladavine, ki bo imela več neposredne oblasti in bo hitro mogla poslovati, lci bo torej v nekem smislu avtoritarna. Tretjič so države, ki so že leta pobijale formalno de- tudi njih notranji režim. Družabno življenje bo bolj podrejeno državnemu nadzorstvu, v gospodarstvu pa plovemo počasi, a gotovo proti nečemu, kar sicer ni boljševiški kolektivizem, a kar do skrajnosti poudarja socialno vezanost slehernega gospodarskega delovanja. .• Prihaja nov čas, ki bo pomedel ne le s tem, kar je bilo dobrega. Prihaja druga skrajnost, ki spet ne bo v vsem slaba, ampak prinaša gotovo tudi marsikaj dobrega. Vse bo odvisno od ljudi, ki bodo krmarili v nov čas. Vse je odvisno od duha, v katerem se bodo reforme izvajale. Ne dvomimo, da se bo tudi tokrat potrdila stara resnica, da je človek tisti, ki kroji usodo in ji gospoduje in le brezmočni slabiči priznavajo nasprotno načelo." Drin. Malo je župnij v deželi,kjer bi kak župnik neprestano že 40. leto vršil svojo dušno pastirsko službo kakor to dela naš rojak Rev. John Trobec pri fari sv. Štefana v Brock-way (Rice), Minn. Zaeno se navedenec lahko postavlja, da je župnik prve, ali najstarejše slovenske -fare v Ameriki, kamor so se naselili naši izseljenci že leta 1866. Cez pet let zatem so si ti farmer j i že postavili prvo cerkvico iz desk in hlodov, toda leta 1904 je pa sedanji župnik Rev. Trobec zgradil lično cerkev iz opeke, ki dela čast tej naselbini, poleg tega je blizu cerkve tudi nedavno dograjena krasna cerkvena dvorana in ličen zidan farovž; vse to delo sedanjega gospoda župnika Trobca. Kaj milo donijo trije zvonovi iz visokega zvonika na hribčku sv. Štefana; ravno take zvonove ima tudi nova cerkev sv. Lovrenca v našem sosednem Newburgu. Notranjost cerkve je pai preslikal že pred leti umrli akademični slikar John Gosar. Gotovo vsled prizadevanja Father Trobca ni dala še nobena diruga cerkvena občina v službo oltarja ali duhovništva toliko novomašnikov kakor ravno fara sv. Štefana, tako O KORUZI, FIŽOLU IN ŠE KAJ DRUGEGA Whiting, Ind. Ker obljuba dela dolg, naj napišem kratke novice in doživljaje. — Zadnjič, nedavno sem brala v Amer. Slovencu, da ima eden rojakov v Cleve-landu izredno visoko koruzo, pa se je brž oglasil drugi, menda iz Chicage, da ima še večjo koruzo. — Jaz se pa s koruzo ne morem ponašati, samo tri so mi ozelenele. Toda jaz se lahko ponašam s tem, da imam najlepši fižol, katerega stroki merijo 12 do 17 inčev ter imajo 15 do 18 fižo-lqvih zrn 'v enem stroku. V resnici, še nisem videla takega fižola, pa če tudi sem že videla Abrahama. Včeraj sem sosedi pripovedovala o tem fižolu, pa se je precej eden oglasil: Beži, beži, baba laže. Jaz se pa samo okrog zasučem in enega odtrgam. Zmerili smo ga in pokazal je 17 inčev dobre mere. Tudi buče letos dobro obe tajo in solata. Rože pa niso take, kot so bile druga leta. Le Los je zares čudno leto. S po-četka se nikakor ni moglo o-greti in smo mislili, da bomo morali celo leto kuriti za gor koto, pa se je kar čez noč napravila taka vročina, da smo tudi ne toliko redovnic. Letos na Veliki Šmaren, 15. avgusta je poteklo ravno 40 let, ko je bil Father Trobec v St. Cloud, Minn., po svojem stricu škofu Jakobu Trobcu posvečen v mašnika; torej slavi baš te dni Father Trobec svoj rubinast jubilej. Rojen je bil 7. septembra. 1875 v Logu pri Polhovem gradcu. Študiral je v Ljublja ni in Št, Paulu, Minn. Novo mašo je pel v svojem rojstnem kraju (Polhovem gradcu), 16. septembra, 1900. Nekaj mese-cov je deloval v St. Cloudu in v Kraintownu, od leta 1900 pa pastiruje pri sv. Štefanu Brockwayu. Kakor znano,je Father Trobec leta 1925 ondi ustanovil društvo sv. Štefana, št. 197, KSKJ, od leta 1931 naprej pa vrši neprestano posle tajnika tega društva, kar je gotovo edini slučaj med vsemi ostalimi društvi naše Jednote, da bi bil kak župnik tudi za društvenega tajnika. Prihodnjo nedeljo,25. avgusta bodo pri sv. Štefanu na slovesen način obhajali rubinast jubilej mašništva svojega župnika. Naše čestitke gospodu jubilantu in: Ad multos annos! "Gl. KSKJ" Dogodki •SiV I—iH je bili kar hitro siti. Največ pa škoduje to, da je vse tako segreto, pa pride naliv in komaj uro po nalivu pa spet tako vroče sonce, da cvetni popki na cveticah karo kakih 12 let in z otroškim vozičkom. Ko prideti do saluna, pustita voziček zunaj, sami se podasti notri. Kmalu so se prikazali na vratih saluna trije. Možiček je bil seveda v sredi med materjo, oziroma ženo in hčerko, ki sta ga držali in ko so prišli do vozička, sta ga lepo posadili v voziček in odja drali z možičkom, oziroma očetom v otroškem vozičku. Seveda, pri tem kratkočas-nem prizoru nisem jaz prav nič mislila na moje ubqge rože, kakšno sušo trpe in kar dva busa sem pustila iti na prej. Je pač ženska radovednost. Pozdrav vsem tu in onstran morja, kjer smo se pred letom tako lepo imeli. K. Triller -o- BALKANSKI PROBLEM ŠE NI REŠEN Bukarešta, Rupunija.—Dočim se je pričakovalo, da se bo končni sporazum med Ru-munijo in Bolgarsko glede Do-brudže podpisal že začetkom tega tedna, so pa nastopile razne težkoče, vsled katerih se je podpis odložil za več dni. Pogajanje z Ogrsko glede Sedmograške pa je še bolj težavno ter je docela negotovo, kako se bo izteklo. -o- Prireditve, ki so oglašane v "Am. Slovencu" so vedno uspešne. NOVA KNJIGA V oceno smo prejeli knjigo "Po širokem svetu," ki jo je spisal g. Jožef Grdina iz Cle-velanda, Ohio, kateri v tem svojem obširnem delu zanimivo opisuje svoje potovanje iz Clevelanda v staro domovino, bivanje tam in potem romanje v Sveto deželo preko Grške in Egipta ter od tam preko Turčije in Bolgarije zopet domov. Obiskal je tudi Paray le Monial, Rim.Loretto in še druge kraje od katerih je tudi priobčil številne slike. V knjigi je natančen in zgodovinski popis Svete dežele in vseh krajev, po katerih je Mr. Grdina potoval. Ne samo,da je popisal svoje vtise, ampak je pisanje podprl z zgodovinskimi dokazi, kar napravi branje še toliko b'olj zanimivo. Človek vsaj ve, da ne bere kakih bajk. Knjiga je vezana v trde platnice in obsega 612 strani, torej je obsežno delo. V knjigi je tudi 118 slik, ki jih je Mr. Grdina sam posnel na tem potovanju v raznih zanimivih krajih. Te slike niso bile pri-občene v listu, torej so nekaj novega za vas. Vse nekaj drugega je, če či-tate knjigo, ali če citate odlomke, vsak dan po nekaj. Zato rojakom toplo priporočamo, da si nabavijo to knjigo, ker bo nekaj dragocenega za vašo hišo. Ker je 'bilo s knjigo dosti stroškov, zlasti slike §o stale precej denarja, zato je knjiga nekoliko dražja, toda vredna svojega denarja jprodaja se po $2.70. Dobite jo v knjigarni Josip Grdina, 6113 St. Clair Ave. Za poštnino izven Clteve-landa je treba prišteti še 15c Na obisk v Pueblo Pueblo, Colo. — Za dva meseca je prišla sem na obisk Mrs. Angela Križnar iz Ely, Minn. Silno je bila vesela, ko je po 35. letih zopet videla svoje domače, zlasti mater, ki so stari že 75 let, morda še več, potem dve sestri Mary Zdravje in Uršulo Yenko, štiri brate Frank, Anton, Joseph in Louis Škulj. Vsi so se veselili njenega prihoda, toda ko je prišel čas odhoda, je spet žalost napolnila njih srca. Omenjena je obiskala tudi mene in ji lepa hvala za to. Je. tudi naročnica Amer. Slovenca. — Pa le še pridi v Pueblo. — J. M. Nov grob na zapadu Port Angeles, Wash. — Tukaj je umrl rojak in pijonir Joseph Šubic, v starosti 74 let. Doma je bil nekje od Škofje Loke na Gorenjskem in je prišel v Ameriko že pred 56. leti kot ^.8 letni mladenič v Great Falls, Mont., kjer je več let'delal v tamkajšnji ru-dotopilnici. Sem se je preselil pred 21. leti. Zapušča tri sinove in dve hčeri, V Montani pa dva brata. Strela v Clevelandu Cleveland, O. — Med dežjem in viharjem, ki je pred kratkim divjal nad Clevelandom, je strela udarila v drevo pred hišo na Springdale Ave. Pod drevesom je pa vedrilo več otrok. Dva je ubila, šest pa ranila. — Skoro istočasno je strela udarila skozi okno neke poletne hiše na Garfield Heights, kjer je ubila Louisa F. Millerja iz Denison Ave.. Kot je poročal' pogrebnik Fer-golja, je bil Miller Slovenec. Smrt kosi na vzhodu North Bengen, N. J. — Tukaj je umrl rojak Michael Baš, v starosti 66 let. Pokojni je bil doma iz Stare vasi pri Vidmu na Štajerskem. Po poklicu je bil pek. Zapušča ženo in sina. Poroka N(iles, O. — Tukaj se bosta v soboto 7. septembra poročila Miss Rosemary Zupec iz Niles, O., in Mr. Anthony Gabrovšek iz Girard, O. Poroka se bo vršila v katoliški cerkvi sv. Štefana. r — " ^Mi' Smrt na zapadu Bear Creek, Mont. — Nedavno je v bolnišnici v Billing-3u umrla rojakinja Frances Petrič, v starosti 65 let. Pokojna je bila doma iz Rašice pri Velikih Laščah. Zapušča moža, dva brata in sestro, v starem kraju pa sestro. Rojenice Cleveland, O. — Vile rojenice so obiskale te dni družino Mr. in Mrs. Louis Chci'nf^h na East 157th street ter jim prinesle v spomin zalo hčerko pr-vorojenko. Dekliško ime matere je bilo Anna Zaic, hčerka Mr. in Mrs. John Zaic. Nov grob na vzhodu Brooklyn, New York. —Tukaj je 12. avgusta umrl rojak Mihael Baš, v starosti 67 let. Doma je bil v Velikih gobah. ON MORA OSTATI! (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice Burroughs "Moja telesna straža" smehljaje odgovori .M,-trika; "najsilnejši bojevniki iz . kraljestva. mojega očeta, ki so zdaj v tvoji službi," .....i_________.<■_,/ "Zakaj si ti to napravila za me?" vpraša Tarzan. Marika smehljaje odgovori: morebiti mi boš poplačal." Tedaj se je Tarzan obrnil h kapitanu McGregor. "S* temi možmi premagamo roparje, nakar me zopet odložiš na suho." .......... Marikino srce je zatrepetalo v strahu. Ona mora Obdržati Tarzana pri sebi. Izmislila si je drzno prevaro. Listen to PALANDECHS YUGOSLAV-AMERICAN RADIO BROADCAST Every Saturday, 3 to 4 P. M. STATION WHIP 1480 kilocycles (Fii|St Station on Your Dial) Announced in English and Dedicated to all the Serbs, Croat« and Slovenes I'maturing a program of CLASSICAL and FOLK MUSIC AMERIKANSKI SLOVENEC Torek, 27. avgusta 1940 MALČKI VESELI, DA SO NA VARNEM REDEK DEŽ Eden na padavinah! naju-božnejših krajev na naši zemlji je Južna Afrika, posebno dežela Bečuan, o kateri poroča neki misijonar takole v nekem amsterdamskem listu: "Povsod na svetu imajo več vode kakor pri nas v Trans-vaalu in Bazutu." Že angleški raziskovalec Afrike Livingstone opisuje Južno Afriko kot zelo pusto in nerodovitno zemlje. V Bečua-nu je na podlagi pripovedovanja domačinov ugotovil da dežuje ondi komaj vsakih dvanajst let. Kadar se to zgodi, zavlada med prebivalstvom nepopisno veselje. Ljudje plešejo, se zabavajo in prirejajo gostije. Prebivalci Bečuana so zelo lahkoverni in vse njihovo življenje in šege veljajo ,samo poskusom, kako bi v svoje suhe kraje privabili dež. Zaradi tega imajo celo navado, lenariti kadar kažejo znaki, da se bliža deževna doba. Bojijo se namreč zameriti višjim silam, da jim ne bi podaljšale suše... Katoličani so tako močni, kakor je močno njihovo katoliško časopisje. yjipw^yijgi^jy^jiy^ip'' W < POLJSKA IN ANGLIJA V PAKTU DENARNE POŠILJATVE padel pod kolesa težko nalo- j ženega voza, ki so mu povzro- e čila življenjsko nevarne po- r škoclbe. Ponesrečenega mlade- r ga voznika so odpeljali v ljub- j ljansko bolnico. , —o- ( Adventisti na delu j Iz Gorenjskega pišejo: Kot ( bi ne bilo že dovolj zmede na , svetu, se skušajo vtihotapiti v ( našo vas tudi adventisti. Do- j bro je to, da so ljudje na } splošno toliko poučeni, da ve- , do ločiti resnico od zmote. ( -o- V voli se je zaletel Nerodna prometna nesreča se je pripetila v Dravljah.kjer se je mehaniški mojster Rudolf Grudnik s svojim motornim kolesom zaletel v par volov, ko so ravno zavili izza vogala.' Pri tem je Grudnik od~ letel z motorja in dobil hude poškodbe po vsem telesu, da so ga morali oddati v bolnico. -o- Pri delu ponesrečil Na kirurški oddelek ljubljanske bolnice je bil pripeljan 32 letni šofer Mirko Blaž s Ceste 29. oktobra. V opekarni Opeka na Viču je nakladal na tovorni avto opeko, pa se je težko breme nagnilo nanj in ga stisnilo čez prsni koš, da je dobil prav hude notranje poškodbe. r-o- Neurje in toča Po Prekmurju. je pustošilo • hudo neurje s točo. Posebno se • je razbesnela nevihta nad Soboto. Med hudim vetrom se je vlila ploha, kakoršne v Soboti ne pomnijo. Med ploho je i pričela padati toča, debela kot I grah, ki je oklestila drevje in ■ opustošila vrtove. V nekaj mi-i nutah je bila vsa Sobota pod . vodo, kj se dolgo ni mogla odteči. Škoda je precejšnja. -o-- Nesreča pri igri Na športnem prostoru SK Železničarja v Mariboru se je vršila • športna igra, metanje diska. Pri item je disk priletel' v glavo 10 letnemu Borisu Ga-brijanu, sinu strojnika, ki mu je prizadejal tako hude poškodbe, da so ga morali oddati v bolnico. \ se le dostavljajo * Jugoslavijo In I Italijo. Prosimo pa pošiljatelje ;' nak,vil ca stari kraj, da pošiljajo < v takih svotah, kakor tu navedi- ! [ ne, namreč v ravnih s*otah po < ! sto, kot 100, 200, 300, 400 ali 500 1 | dinarjih. To radi praktičnosti is- J > plačil. i Kdor želi poslati pošiljate* po- \ ! torn kabla (brzojavu), lahko sto- i | ri po znižani ceni za $1.00, kar je J > treba namreč dodati k cenam ss J | gotovo svete dinarjev. (Ta zniža- | i na cena za kabeliranje velja Is | za Jugoslavija) i. Male cene so cd«j: I j 3 JUGOSLOVANSKI DINARJI: j ij Za $ 2.30...„______,__100 Din Za $ 4.40__________ 200 Din '] >! Za $ 6.50________ 300 Din < [i Za $ 8.45_______ 400 Din I Za $10.25_______ 500 Din ] j Za $20.00________1000 Din i ;i Za $39.00....................2000 Din ! _ ITALIJANSKE ij LIRE: j j Za $ 3.25________________ 50 lir Za $ 5.90....................- 100 lir > 5 Za $11.50..................... 200 Ur ] ' Za $17.00___________________ 300 lir !| Za $28.00_____________ 500 lir J I' Nakazovati pošiljat*«, da bi se : [ Izplačal« v ameriških dolarjih ] i zdaj ni mogoče. < <*4 < ! Vse pošiljatva naslovit« tul ] ! JOHN JERIOH » 1849 West Csrautk Road. [ CHICAGO. ILL'i i MitkttkH M to Mtotototo MOLITVE NA RADIO lz Londona poročajo: Štiri narodne organizacije, in sicer Katoliško materinsko društvo, Katoliška zveza žena, Anglikanska zveza mater in Narodni svet žena je prosila angleški radio, naj sprejme v svoje redne sporede večerne molitve za otroke. Kardinal Hinsley in anglikanski primas sta prošnjo priporočila. 1'BIIIMllllBlllllM I DR.JOHN J. SMETANA OPTOMETRIST I Pregleduje oči in predpisuje očala 23 LET IZKUŠNJE I 1931 So. Ashland Avenu Tel. Canal 0523 Uradne ure: vsak dan od 9. | zjutraj do 8:30 zvečer, i»ll»Illllllil» g F.remec iz Cepovana. Ker je j bila v seniku tema, je Katari- ^ na padla skozi luknjo v podu ]] v spodaj ležeč hlev ter z gla- t< vo udarila ob kamen. Našli so p jo šele čez nekaj časa, ker je zaradi padca zgubila zavest in ni mogla klicati na pomoč. Takoj so jo odpeljali v goriško bolnišnico, kjer so zdravniki ugotovili, da ima počeno -lobanjo in pretresene možgane. Njeno stanje je zelo nevarno. —.. E Omejena uporaba masti in °lja d Gorica, 1940. — Radi pra- g vilne razdelitve in varčevanja j s hranili so oblasti omejile,od-nosno prepovedale prosto prodajo namiznega olja, masti in drugih maščob ter bo prebi- c valstvo odslej dobivalo nave- c dena hranila le na karte. Oliv- \t no olje je bilo že precej časa [ reclko in drago in se je dobi- j, valo mesto njega bučno olje. ^ Navedena nadaljna omejitev t je ljudi seveda težko prizade- 5 la vendar ne presenetila, ker j se zavedajo sedanjega resne- , ga stanja. Merodajni trdijo, } da se ni bati kakega pomanjkanja, vendar se bo prehrana " uredila potrebam in času primerno. Za sladkorjem in kavo je to sedaj druga tozadevna , odločba. Sekanje gozdov Istrski prefekt je izdal od-i redbo, s katero določuje, da t mora biti ves smrekov les, ki . bo posekan od 1. julija dalje v gozdovih istrske pokrajine in bo na deblu meril od 12 do i 24 cm v premeru, na razpola- - go labinjskim premogovni- - kom, kateri ga neobhodno po-j trebujejo za podporno tra-i movje v rudniških jamah. Po-3 sekana debla se morajo pre- - gledati na seči v gozdu in se i pred pregledom ne smejo od-3 peljati drugam. Ukrivljena ali v drugače skažena drevesa ter n debla, tanjša ali debelejša od i, zgoraj naznačene mere, bodo i- lastniki lahko svobodno pro-a dali. d --o- L. Pod avto je prišel o Koper, julija 1940. — Z re-a silnim avtomobilom je bil preti peljan v tržaško bolnišnico iz e Izole 40 letni čevljar Kari Zla- tič. Zlatič je izpovedal, da ga je povozil avtomobil, ko se je vračal s kolesom zvečer proti V domu. Njegovo stanje je ne-:a varno, ker ima počeno lobanjo la in veliko rano na trebuhu. 1 MICHAEL TRINKO& SINOVI 1 PLASTERING and PATCHING CONTRACTORS. (Pleskarji in popravljači om»ta in sten) 2114 West 23rd Place, Chicago, Illinois 1 Telefon Canal 1090 Kadar imate za oddati kako pleskarsko (plasterers) delo, pokličite nas in vprašajte nas za cene. Nobene zamere od nas. če daste delo potem tudi drugam. Priporočamo se pa, da daste nam I kot Slovencem priliko, da podamo naše cene za delo. Pleskarska 1 dela vršimo točno in za iste jamčimo. I ij Itmiiii* -1 Radio v italijanskih šolah | B V eni zadnjih številk služ- ^ !benega lista fašistične stranke 11 "Foglio d'ordini" so bila ob- javi jena navodila italijanske- v ga prosvetnega ministra za ^ poslušanje radia ter predvsem .' objav vojnih poročil v italijan- " skih ljudskih šolah tudi v ča- su počitnic. Ta naloga je po- ^ verjena lokalnim organizaci- 1 jam fašistične stranke, ki se ' n morajo potruditi, da bo imela vsaka ljudska šola na razpola- 11 go radijski aparat in to predvsem šole na deželi. Učenci morajo priti poslušat vojna poročila vsaj enkrat na teden, priporočano pa jim je bilo, naj v po možnosti poslušajo vsa ita- s lijanska vojna poročila. n -o--c Delavska vas v Žavljah t Iz Trsta poročajo, da dela v za zgraditev nove italijanske c delavske vasi, ki se bo imeno-c r , vala "Aquilinia" in bo stala v i Žavljah blizu tamkajššnje ra- \ finerije, lepo napredujejo. I Pravijo, da bo del vasi, ki bo j stal okoli tri milijone din, kon- 1 čan že jeseni. - Stanovali bodo s v tej novi vasi samo delavci in | uradniki iz tamkajšnje rafine- ( rije. Hišice bodo dvostano- 1 vanjske in bo vsaka imela tudi i vrt. Samci bodo imeli hišice .i čisto zase, da se bodo tudi v . tem oziru ločili. Najbrže ita < samska stanovanja ne foodo tako udobna, to pa zato ne, da bi se jih čim več premislilo in pravočasno stopilo v zakonski stan. V Italiji namreč starih samcev ne vidijo posebno radi. -o- Težka nesreča Sapjane, julija 1940. — Na železniški postaji se je zgodila težka nesreča. 19 letni šofer Franc Molečičar iz Matulj je privozil s kamjonom prav do tračnic na postaji, kjer je izstopil, da bi odredil nakladanje materijala. Pri tem pa ni videl lokomotive, ki se je neslišho približevala, čeprav ne z veliko brziiio. V zadnjem trenutku je še hotel odskočiti, toda bilo je že prekasno. Lokomotiva ga je podrla na tla in z roko je revež prišel pod kolesa, ki so mu jo zmastila. Takoj so ga naložili na avto vojaškega rdečega križa in ga odpeljali na Reko, kjer so mu odrezali roko. Njegovo stanje je nevarno. -o-- S senika je padla Gorica, julija 1940. — V Štandrežu je , padla s senika 45 letna služkinja Katarina Winston Churchill, angleški min. predsednik (na levi), in general Sikorski, načelnik poljske vlade v izgnanstvu, ko sta nedavno odhajala iz vladne palače v Londonu, kjer..sta podpisala ?nglo-p61jski vojski pakt. ■ IZ GORIŠKE, PR1M0RJA ^ IN ISTRE ' Prav je ce se človek uci m hoče vedeti posebno to, kar je prikladno njegovemu stanu. Tudi zemeljska veda je od Boga. Ampak slepo obožava-nje dandanašnje učenosti je pogostoma vrlo bedasto in tudi brezbožno. Višje je ne smeš ceniti, kakor modrost Kristusovo, še manj smeš z njo in po njej soditi zadnjo, božjo modrost. Kdor mnogo ve, ni vedno tudi moder. Moder je le, kdor pred vsem ve, čemu je na svetu. Ravno v tem je pa mnogo učenjakov slepih, tako da veljajo o njih besede sv. pisma: "Ako bi neumneža v stopah stolkel, kakor se dela pšeno v stopi, bi se mu ne vzela njegova neumnost (Preg. 27, 22)." Nočejo vedeti in spoznati tega, kar obsoja njih dela in njih zgrešeno in grešno življenje. Kaj pomaga vsa učenost, ako tak učenjak ne pozna tega, kar je edinole potrebno, da bi poznal? Ali le v najmanjšem poboljša človeka? Najhuje je, če je človek napol učen. Od vsega se je itak nekaj naučil, od.celega pa nič ali prav malo. Dandanes je svet prenapolnjen s takimi "učenjaki," ki menijo, da smejo soditi o krščanstvu in razodetju, pa niti ne vedo, kaj je razodeto, ker se nikoli niso pobrigali, da bi bili preučili le mali katekizem. Apostol pravi po vsi pravici: "Modrost tega sveta je neumnost pri Bogu (1 Korinč. 3, 19)." Tudi vsak razumen in količkaj zastopen človek ne more drugače soditi. Marsi-kak hodi pokoncu in nosi glavo visoko. Le prazno klasje štrli kviško, ker je pač prazno. Težko in polno klasje se upogiba, ker ima v sebi dobra zrna, ne samole prazne pleve. PRVA NEDELJA V SEPTEMBRU Grofica Nugent umrla V Trstu v vili Regina v Bar-kovljah je umrla v visoki starosti 90. le:t grofica Karolina Nugent roj. baronica Steinin-ger. Njen mož je bil nečak slavnega grofa Nugenta, ki se je za časa Napoleona hrabro boril in proslavil v bojih proti Francozom. Grof Xugent je imel svojo graščino na Trsatu, ki še sedaj stoji. Baronica Steininger je bila po rodu iz Gorice. Novi župnik v Ajdovščini Ajdovščina je dobila novega župnika. V ponedeljek,dne 1. julija, je bil za župnika v Ajdovščini umeščen g. Dušan Bratina, dozdaj župni upravitelj pri Sv. Tomažu. Njegov prednik, blagopokojni g. Ivan Lukežič, je umrl 7. februarja t. 1. Od tedaj so bili Ajdovci brez lastnega župnika. Župnik Ivan Lukežič se je rodil 18. junija 1910 v Biljah pri Gorici. Bil je sin pridne in številne delavske družine. S požrtvovalnim trdim delom so mu starši in sestre omogočili, da je končal šole. Dne 21. decembra 1935 je bil posvečen v mašnika. Ker je bilo ^isito zimo pomanjkanje duhovnikov zlasti občutno, ga je nadškof takoj nastavil za župnega u-pravitelja v Ajdovščini. Z vso vnemo mladega, idealnega dušnega pastirja je zagrabil za delo. Po značaj-u je bil miren in skromen, po srcu dober in plemenit, poleg tega pa bistrega pogleda in odločne volje!. v TO IN ONO IZ DOMOVINE Neroden doživljaj Organist Josip Volk iz Pi-|)uševe ulice v Mariboru je nekega večera sedel sam v mariborskem parku. Ko je hotel domov, je opazil, da mu je izginila aktovka, v kateri je imel važne spise. -o- Družine se selijo Hrvaška banovina je bd djakovske škofije odkupila okrog šestdeset juter zemlje, z namenom, da bi tam naselila prebivalstvo iz pasivnih krajev iz Hrvatskega Zagorja. V prvi vrsti prihajajo v poštev take družine, ki na starem zemljišču niso imele dobrih pogojev. Novonaseljene družine dobe zemljišče na dolgoročno posojilo, amortizacijsko službo bo pa opravljala Hranilnica banovine Hrvatske. -o- Nevreden sin Razburljiv dogodek so ljudje doživeli v Taborski ulici v Mariboru. Sredi hrušča in trušča se je nabralo mnogo ljudi, ki so opazovali, kako je neki 27 letni F. N. psoval svojo mater in jo potem še pretepal, tako da je revica omahnila na cesto s poškodbami po nogah in hrbtu. Nehvaležnega sina je policija aretirala. Nesreča mladega voznika Dvanajstletni Janez Cepon iz Polhovega gradca je peljal po poti voz desek. Ko je skušal na klancu voz zavreti, je KAJ NAŠI OTROCI MISLIJO 0 NAS ______ u . rt «l.«m!> Mn-.t~ Slišal sem o mnogih mladih ljudeh, zlasti dekletih, ki ne marajo povabiti svoje prijatelje domov, oziroma, ako so to storili, da so bili v veliki zadregi. Zakaj? Ker so njih starši prišli iz tuje dežele z običaji, ki se Amerikancem u-tegnejo dozdevati čudni. Prav brezsrčno rečeno, otroke je bilo sram svojih staršev. Jaz si morem predstaviti le malo stvari, ki bi toliko bolele kot to: Videti lastno kri, za katero ste se toliko žrtvovali, da se vas sramuje. To užalošča ali . pa zjezi. Da taki občutki obstojajo, ne daje se zanikati, poskusimo pa pogledati, da-li se da kaj pomagati v tem pogledu. y m Zakaj jih je sram? Naši otroci občujejo z mnogimi ljudmi druge narodnosti ali starega ameriškega pokolje-" nja. Naši otroci se po njih ravnajo. Nikdo pa noče biti raz-" ličen od drugih, ki so okolo njih v šoli, na delu ali kjerkoli drugje. Kaši otroci hočejo biti kakor drugi in želijo, da jih drugi smatrajo kot enakovred-1 ne. Ako pa mi doma psujemo v o ameriških načinih življenja in hočejo, da se naši otroci po-našajo tako, kakor smo se mi v njihovi starosti, tedaj se v duši naših otrok ustvarja raz-por med dvema svetovoma in privlačnost ameriškega sveta a je močna. 1 Mnogo stvari smo prinesli l" iz starega kraja, ki jih ljubimo in imamo pravico ohraniti. Pa še več: morali bi napraviti te stvari privlačne tudi za na-" še otroke — ne po sili, mar-e več s tem, da jim pokažemo a njihovo vrednost. Ali, in to je jako težko, moramo pustiti svojih otrokom precejšen del svobode, da se odločijo, koliko )- naših starih običajev so voljni !- prevzeti. Cim bolj skušamo ž vsiliti svoje nazore v nje, tem r- bolj se bodo zoperstavili in se il celo sramovali nas, ker to sku-e šamo. Ako pokažemo svojim n otrokom, da jih spoštujemo in ie smo voljni pustiti jim, da se > sami prilagodijo ameriškemu življenju, tedaj nas bodo bolj spoštovali in tudi one nazore, ki jih mi gojimo. To bi pomelo njalo uvesti v družino neko ;rsto demokracije, ki je visoke vrednosti, kjerkoli obstoja. Dobro pa je, da se zavedamo, da ta čut sramu, ki ga otroci nekdaj utegnejo imeti, ni ravno povsem naša krivda. )el je velikanskega problema prilagoditve k novi deželi. Mnogo družin se ima boriti s tem problemom in navadno ga rešujejo z nekoliko modrosti. Ravno tako, kakor mi hočemo, da nas naši otroci razumejo in da se zanimajo za ono, kar smo prinesli iz starega kraja, hočejo otroci, četudi tega ne povejo, da se mi čutimo del njihovega čustvovanja. Treba vzajemnosti v družinskem življenju in preko njega. Z obžalovanjem vidimo, kako se Evropa potaplja v duhu medsebojnega sovraštva in čutimo se obnemogle, da bi kaj pomagali. Toliko pa lahko pomagamo, da ustvarimo duh prijateljstva in medsebojnega razumevanja v lastnem domu in z vsemi onimi, s katerimi prihajamo v dotiko glede na pleme, narodnost ali vero. To je duh, ki ga ameriška družina more dati svetu in v tem duhu bomo prispevali k temu, da bodo naši otroci nas spoštovali in da postanejo dobri A-merikanci. F. L. I. S. — Common Council -o- Skupina živahnih malih Angležev, ki so se kot begunci pripeljali z ladjo v New York, da bodo ostali v Ameriki za časa vojne. Nedeljski kotiček J. M. Trunk. * 8tr*u 'i AMERIKANSKI SLOVENEC Torek, 27. avgusta 1940 bOOOOOOO^OOOOOOOOOOOOOOOOOO^KjoOOOOCOOOO-OOC^OO-OOOOOOOO-OOOOOOOOOOOOO S 'CE V OKOVIH ROMAN — NAPISAL MIRKO BRODNIK OOOCOOOOOOOO^OOOOOOOOOOOOO^&OOOOOO-OOOOO hOOO-O-OOOOOOO-OO OO-OO OOOOOOO QOOOOOOOOQOOOOO' Edino veselje ji je bil otrok. Samo njemu je živela. Ves dan je bila pri njem, zmeraj se je z njim igrala. Imela je zanj posebno vzgojiteljico, ki ji je pomagala, kadar sama ni utegnila. In otrok je rasel, da ga je bilo veselje gledati. Skrbna nega in materina ljubfe,:en,*£a sa okrepila, da bi mu bil vsakdo prisodil tri ie-ta, čeprav je dopolnil komaj drugo. Časih se je povpraševala, kaj bi bilo, če bi izgubila otroka. Kaj bi jo še priklepalo na svet? Pri taki misli jo je vselej obšel strah. In potem je opazila, da Kregarju ni nič do otroka. Skoraj se je jela zanj bati. Razen otroka ji je bil najsvetejši spomin na Branka. Kolik rat se je zbudila sredi noči in ni mogla več zaspati v mislih nanj! Takrat je vselej vstala in šla počasi k oknu. Odprla ga ie in zastrmela se je v-noč in mislila nanj. In kadar je pomislila, kako bi bilo, če bi bil ostal živ, si je morala obrisati solze. Takrat je šele čutila, kako strašno je življenje, ki ga je že prestala, in kako nejasno in le zlo obetajoče je to, kar jo Še čaka. Drugo poglavje ZDRAVNIK Se zmeraj je klečala pri otrokovi postelji. Neprestano je počival njen pogled na malem, od bolečin in vročice izmučenem obrazu, še zmeraj je njeno uho tesnobno poslušalo vsak stok, ki je prišel iz teh drobnih prs. Z drhtečim §rcem je opazovala neredno malčkovo dihanje in čedalje bolj se je bala. Bog, kod le hodi zdravnik tako dolgo? Pogledala je na uro. Polnoč. Samo deset minut je minilo, in v tem kratkem času je preživela v mislih vse dogodke od časa, ko jo je usoda navezala na Kregarja. Negibno je klečala ob postelji. Potem pa, kakor bi bilo nenadoma prišlo življenje v njo, je skočila pokoncu in odhitela k oknu. "Hvala Bogu," se je oddahnila. Zagledala je v parku avto, ki se je našlo bližal vhodu. Poznala ga je predobro. Bil je avto njenega moža. Mahoma je pozabila na vse, kar je pravkar mislila. Samo ena misel je prevladala vse. Da se z možem vozi zdravnik, ki jo reši negotovosti. Potem so se odprla hišna vrata. Začula je korake na stopnicah. Mož se je z zdravnikom pogovarjal. Stopila je na prag in ga poklicala. Zdravnik, star mož, ki se mu je na obrazu videlo, da je že mnogo izkusil, je stopil k postelji in pogledal otroka, ki se je kuhal v vročici. Zora je napeto stresla na vsak njegov gib. Videla je, kako se je njegov obraz zmračil. "Gospod doktor, ali je nevarno?" je hlastno vprašala in slednja žilica v njej je vzdrhtela. Zdravnik je tiho prikimal. Šele čez nekaj časa se je obrnil k njej in rekel: "Če bi bil prišel le uro kasneje, bi bilo morda že prepozno!" "Moj Bog!" je kriknila. In tedaj se je spet v njej oglasil črv, ki jo je grizel. Spomnila se je, kako dolgo ni bilo moža nazaj. "Kje»si bil tako dolgo?" ga je vprašala in njen glas je jasno razodeval sovraštvo. "Zakaj se nisi takoj vrnil iz mesta, saj si moral vedeti, da je otrok nevarno bolan!" "Nisem mislil, da je tako hudo," se je izgovoril. Skomignil je z ramo in šel iz sobe. Zdravnik je slučajno prestregel Zo-rin pogled, ki je spremljal moža. Izprele-telo ga je kakor razodetje: kakor bi bil odkril sledove tajnosti, zavite v neprodir-ljiv plašč molka. Ko Kregarja že davno ni bilo več v sobi, je Zora še zmeraj strmela v vrata, ki so se za njim zaprla. Potem se je mahoma streznila in stresla glavo. Zavedla se je, da stoji ob postelji sina, ki je v smrtni nemirnosti. Pobesila je glavo in se zazrla v tla. Potem pa jo je spet dvignila in proseče pogledala zdravnika. "Gospod doktor, povetje mi, ali smem upati?" "Zdaj vam še ne morem reči," je odvrnil. "Prihodnjih dvanajst ur bo odločilo usodo. Bolezen je nevarna in ;n.alokdo jo prestane. Vaše dete je močno. Morda jo preboli . . ." "Gospod doktor, povejte mi, ali smem je zaihtela. Nenadoma jo je bilo premoglo. "Rešite mi ga, vse vam dam, kar imam ... edino mi je, kar imam še na svetu .. ." Vrgla se je pred njim na kolena in objela njegove noge. Njene oči so se uprle v obraz, ki je bil miren in negiben. Nič več ovorila, toda njene ustnice so se še zmeraj premikale v nemi prošnjo. Toliko bolesti je bilo na njenem obrazu, da bi se bila morala kamnu smiliti. "Nikar ne klečite pred menoj, gospa," se je branil zdravnik. "Tudi jaz sem brez moči proti tej bolezni. Zaupajte usodi in otrokovi moči. Drugega vam ne morem reči. Pri njem ostanem, dokler se ne odloči." Razklenil ji je roke, ki so se še zmeraj oklepale njegovih kolen, in jo dvignil na noge. "Ne obupujte," je rekel. Njegov glas je bil miren in tako dober, da se je v njej ■-budilo upanje. Brez besed jo je odvedel k naslanjaču, ki je stal pri postelji in kjer je že tolik rat bedela pri otroku. Brez moči se je spustila vanj. Počasi so tekle ure. Sedela sta pri postelji in čakala, čakala. Kregarja ni bilo več blizu. In čez dolgo se je zdravnik sklonil k otroku. "Bolezen se ni poslabšala," ji je rekel. "Zdaj lahko poskusim. Prosim vas, da stopite za trenutek iz sobe." "Ali je res potrebno?" je zajecljala vsa v strahu. "Da!" je tiho prikimal. Počasi, negotovih korakov je odšla. Zdelo se je, da jo tlači nekaj k tlom, in zgrudila bi se bila, da se ni na pragu ujela za kljuko. Potem je počasi zaprla vrata za seboj, da so zaškripala v tečajih. V zadnjem trenutku, ko je pogledala po sobi, je videla, da je zdravnik nekaj iskal po svoji torbi. Toda premagala se je. Nekaj ji je velelo, da tega ne sme videti, da bi se mor&a potem še bolj bala. Z zadnjim naporom svoje volje se je opotekla po hodniku. V kotu je stal starinski stol. Spustila se je nanj. RAZNE ZANIMIVOSTI Školjke — geološke časovne mere Čeprav ni mogoče iz školjk preračunati starost naše zemlje, pa so nam vendar važno oporišče za določitev časovnih dob, v katerih so nastale plasti školjk. Iz starosti školjk, njih rasti in debeline plasti prav lahko sklepamo na geološke čapovne dobe. Kakor so določili nemški znanstveniki, moremo sklepati iz 1 m debele plasti školjk na 20.000 let. To je merilo, ki z njim merijo bolj debele plasti glede na starost. Sto metrov debela apne-niška plast školjk je torej nastala v kakih 2 milijonih letih. Na podlagi tega dognanja bi torej določili za vso triasovo periodo 15 do 20 milijonov let .— natančnih številk itak ni rnoei povedati. Vendarle je ta način dokaz, da je vsa triaso-va doba trajala najmanj 20 milijonov let, in s temi številkami smo najbolj blizu resničnosti. NEMŠKO PROTESTANT-STVO Kakor poroča list "Nemško-evangelijska (korespondenca!,'"' delujejo v Nemčiji zmeraj bolj na to, da bi bile protestantske cerkve tudi ob delavnikih odprte in bi bile ob raznih dnevnih urah tudi službe božje za duhovno zbranost in dušebrižništvo. To gibanje je že tako razširjenjo, da je protestantski višji cerkveni svet za to službo božjo ob delavnikih izdal posebno knjižico v obliki molitvenika, ki vsebuje v lepi izvedbi izreke iz sv. pisma in nabožne pesmi. Dalje so izdali tudi razna navodila za knjige, ki bi si jih verniki kupili kot duhovno branje. -o- DELOVANJE AVSTRALSKIH KATOLIČANOV Zaradi delavnosti zveze ka-tehistov sydnejske nadškofije so v dveh poslednjih letih spravili več ko 1000 otrok iz posvetnih šol v katoliške šole. Pristaši zveze katehkčov, ki vsebuje zdaj 437 članov, hodijo v državne šole, poučujejo katoliške šolarje, ki so ondi, in obiskujejo njih družine.Nato dopovedujejo staršem, da verski pouk po katehistih ne more nadomestiti vzgoje v katoliških šolah. -o- PO 350. LETIH IZPOLNJENA ZAOBLJUBA Iz Buenos Aires poročajo: Kardinal Copello, nadškof v Buenos Airesu, je posvetil novo cerkev svetemu Bonifaciju in sveti Sabini in je s tem izpolnil zaobljubo,ki jo je mestna občina storila pred 350 leti. Ko je konec 16. stoletja daleč naokoli mesta razsajala kuga in opustošila pokrajino, je mestni svet na slovesni seji imenoval oba svetnika za varuha poljedelstva. Dalje je skleni, da bo mesto priredilo vsako leto njima v čast posebno procesijo in jima sezidalo posebno cerkev. Zaradi raznih ovir pa se je mogla zadnja obljuba uresničiti šele v teh dneh. Predstavite vašim prijateljem "Amer. Slovenca" in jim ga priporočite, da se nanj na-roče! Pisano polje J. M. Tronic NAŠI ZASTOPNIKI pri katerih si lahko naročite lista "Amerikanski Slovenec* «_ iaT„.M' oi; ta ieitk nKnnvUo nnrnčninO. in "Novi Svet", ali za iste obnovft« amočnino T " • COLORADO: A/ zdelo]« vse vrste tiskovine, Za uštva, organizacije In posa-eznlke, lično In poceni skusite In prepričajte »el 1849 West Cermak Road, CHICAGO, ILLINOIS Canon City, — Ana Susman. Colorado Springs, — M. Kapsch. Crested Butte, — Martin Težak. Denver, — G. Pavlakovich. Leadville, — Miss Mary Klun. Pueblo, — Josephine Meglen. ILLINOIS: Argo, — John Poljak. Aurora, — Mary Fajfar. Bradley, — Math Stefanič. Chicago, — Jožef Fajfar. Joliet, Rockdale in Lockport,—John Kramarich. La Salle, <— Anton Strukel. North-Chicago-Waukegan, — Gabriel Drašler in Andrew Košir. Oglesby, — Frank Jerin. Ottawa, — Mrs. Katherine Bajuk. Pullman, — Martin Golobich. Standard, Granville, — Joseph Bre-gar. So. Chicago, — Ant. Bakse, C. Ger-nielc, Mrs. Agnes Mahovlich. INDIANA: Indianapolis, — Louis Androjna. Whiting, Ind. — Miss. Kathie Trillcr KANSAS: Franklin — John Dobravec. Kansas City, — Peter Majerle in Joseph Kostelec. MICHIGAN: Ahmek, — Mrs. J. Hribljan. Detroit, — Steve Potočnik. Harrieta, Boon, Caddilac in okolica, — Mark Badovinae. Calumet, — Jos. Sustarsich. Iron Mountain, — Frank Richtar-sich. Manistique, — Anton Krašovec. MINNESOTA: Aurora, — E. Smolich. Biwabik, — Mrs. Mary Delak. Chisholm, — Frank Laurich. Ely, — John Otrin, Jos. Peshell. Eveleth, — John Strah in Antpnia Nomgar. Gilbert, — Frank Ulčar. Greaney, — Katarina Kochevar. Hibbing in okolica, — Joe Zaic. Keewatin, — Mary Kolar. Leoneth in Spruce Location — Anton Pene. New Duluth, — M. Spehar. McKinley, — A. Hegler. Rice, — Rev. John Trobec. Sauk Rapids, — John Burgstaler. Soudan, — Frances Loushin. Virginia, — Angela Schneller. MONTANA: Butte in Walkerville, — Mary Kotze OHIO: Barberton, — Frank Smole. Bedford, — Frank Stavec. Bridgeport, — L. Hoge. Cleveland, — Za Collinwood, St. ; Clair pri Sy, Vidu in okolico, Euclid in Nottingham, je zastopnik Mr. Johti Prisel. — Za Newburg in okolico Mr. J. Resnik, Rt. Rev. J. J. Oman in Anna Gliha. Conneaut, — Angela Berus. Lorain, — Justina Paul. Girard, Niles, Youngstown in vsa okolica, — John Dolčič. Petersburg, — Mary Ohlin. PENNSYLVANIA: Aliquippa, — Ant. Habich. Bftadling, — Nikolaj Simonich. Bessemer, Universal in okolica, — Frank Kokal. Braddock, — Joseph Lesjak. Brid&eville, Presto, Cuddy, Morgan, Beading in Sygan, — Mary Useničnik, Bulger, — S. Jenko. Burgettstown, — John Pintar. Cairnbrook, — Angela Statkovic. Farrell, — Anna Lumpert. Forest City, — Mrs. Mary Grum. Homer City, — Pavel Novosel. Houston, — Michael Tomšič. Imperial, — John Jamnik. Johnstown, Conemaugh in okolica,— Matt Klučevšek. Lawrence, — Carolina Rosman. Pittsburgh, — Jos. Bahorich, Mrs. 1 Mary Cadomč. Steelton, — Doroteja Dernneš, Ana Lopert. StraBane, Canonsburg in okolica, — Anton Tomšič. Moon Run, — Jacob Drašler. Olyphant, — M.ary Zore. St. Marys, — M. Aufderklam. Vanding, — Frank Pancar. WISCONSIN: Greenwood, Marshfield in Owen, — Jos. Rakovec. Kenosha, — Mrs. Mary Vidmar. Milwaukee in West Allis, — Mrs. Rose Deželan. Sheboygan, — John Udovich, in Marie Prisland, Johana Mohar. Willard, — Frank Perovshek in Ludvik Perušek. WYOMING: Kemmerer, Sublet, Dlamondville, — Konst. Podlesnik. Rock Springs, — Uršula Ivsek. MISSOURI: Harviel, Neelyville, Naylor inPoplar Bluff, — John Breznik, PO RAZNIH DRŽAVAH: Fontana, Calif. — Joe Skubic. San Francisco, Calif. — Mrs. K. Cesar. Bridgeport, Conn. — Stefan Hor-vath. Little Falls, N. Y. — Amalia Furlan. Brooklyn in New York, N. Y. — Anton Anžlovar. Oregon City, Ore. — Mrs. Mary Polajnar. Enumclaw, Wash. — Jos. Rihter. Renton, Wash. — Thomas Rihtar. Helper, Utah, — A. Topolovec. Valley, Wash. — Mary Swan. Poroča se, da imajo Nemci na svojih močnih aeroplanih — stukas jim pravijo — neko napravo, ki ropota, kakor bi se ves svet podiral, in pri tem tako operirajo z zrakoplovi, da so ljudje kar zbegani, ko to ropotanje zaslišijo in vidijo gibanje teh železnih ptičev. Stvar bi bila umerjena na to. da bi se ljudje sestrašili, da bi med njimi nastala panika, kar močno vpliva pri vojnih operacijah, kakor pač naravno, ko je poleg orožja odločilna tudi odporna sila naroda. So pač prefrigani Nemci tudi v tem pogledu. Well, koliko so opravili s tem ropotanjem, ali bodo še o-pravili, o tem naj sami premišljujejo. Jaz bi le povedal, da se človek lahko na vse navadi. Postavi se n. pr. prvikrat ob progo, po kateri prihaja brzovlak z brzino, kakor zdaj ti vlaki vozijo, in glej proti stroju. Nehote se boš umaknil nazaj, ker se ti bo zdelo, da te bo vlak zdrobil, pomandral, dasi v resnici ni nobene nevar nosti, ker stojiš nekaj korakov proč od tira. Kar sapo ti bo vzelo. Oddahneš se, ko je vlak izginil. Pa idi tja drugokrat. Mirno boš stal, ker si se privadil na prizor. Naziji naj toraj premišljujejo, koliko bodo z ropotanjem opravili. Meni se zdi, da je vse njih početje le ropota-ne in bo izginilo, kakor je prišlo. $ Vsako uro pričakujejo blitzkrieg v Angliji, pa ga vsaj do danes še ni. Italijani so nekaj započeli tam v črni Afriki, je lahko za Angleže odločilno, lahko pa tudi za Lahe, da padejo v jamo. Nemci prihajajo v stotinah zrakoplovov, ampak jo zopet odkurijo. Izgleda, da so tla Vroča. Ker je vsa vojna roba nekako zastala, premišljujejo in ugibajo. Znani poročevalec, Mac Kanzie, je že večkrat dobro u- ganil, ko je ugibal. Zdaj mu je nekdo zastavil naravnost vprašanje, kako utegne biti, ako bi Hitler ne začel v kratkem blicati, in bi se vojska zategnila. Pravi, da ima za zmago trenotno Hitler vse 'šanse, ako takoj započne, pri zavla-čenju borbe pa bi bile šanse bolj na "strani Angležev, in razlog je zopet — kruh. Neuradno vsaj se poroča iz Švice, da je baje na Angleško odšel kardinal Maglione, papežev državni tajnik, na posredovanje za mir. Baje je sam Hitler v ozadju. Če bi res bil, bi ne bilo nič čudnega, ker bi večinoma vse dosegel brez nadaljnjih žrtev, ki tudi njega tarejo. Miru želi ves svet, ampak Angleži bi morali plačati ceho, in tu so Britanci hudo zapeti. Jaz sem prepričan, da bi ne bilo miru, če bi prišlo do mira, ker niti Hitler in Mussolini bi ne mogla obdržati tega, kar bi dosegla., in ker je tudi razpoloženje na vsem svetu tako, da vse pričakuje neko izpremembo, ampak ta izprememba bi morala biti povsem drugačna, ne le tak totalitaren mir. Ako bi bili za mir zreli ali omehčani tudi Angleži, svet še ni zrel. + Menda je bil v Pennsylvani-ji neki "slovenski dan" in celo poročilo sem videl, da ni bil ravno od muh, sijajen da je bil. Ampak od druge strani se trdi, da ga sploh ni bilo. Man-delc ali bajbca? In to skoroda pred našimi očmi. Javnost se fula od te ali druge strani. Čemu? Ali ni bolj važnih zadev? Oglasi v Amerikanskent Slovencu imajo vedno uspeti*. POSLUSAJTE vsako nedeljo prvo In najstarejšo jugoslovansko Radio uro od 9. do 10. ure dopoldne na WGE6 postaji, 1360 kilocycle«. Prva, najstarejša, največja in najbogatejša slovenska katoliška podporna organizacija v Združenih Državah Ameriških, je: Kranjsko-Slovenska §|S Katoliška Jednota Ustanovljena 2. aprila 1894, inkorporirana 12. januarja 1898 v državi Illinois, s sedežem v mestu Joliet, Illinois. POSLUJE ŽE 47. LETO. Glavni urad v lastnem domu: 351 No. Chicago Street, Joliet, Illinois. SKUPNO PREMOŽENJE ZNAŠA OKROG $5,000,000.00. SOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNAŠA 122.55%. K. S. K. Jednota ima nad 36,500 članov in članic v odraslem in mladinskem oddelku. SKUgNO ŠTEVILO KRAJEVNIH DRUŠTEV 183. Skupnih podpor je K. S. K. Jednota izplačala tekom svojega 46-letnega obstanka $7,400,000.00. GESLO K.S.K. JEDNOTE JE: "VSE ZA VERO, DOM in NARODI" Če se hočeš zavarovati pri dobri, pošteni in solventni podporni organizaciji, zavaruj se pri Kranjsko-Slovenski Katoliški Jednoti, kjer se lahko zavaruješ za smrtnine, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti. . . K. S. K. Jednota sprejema v svojo sredo člane in clanice od 10. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. Zavaruješ se lahko od $250.00 do $5000.00 posmrtnine. V Mladinskem Oddelku K. S. K. J. se otroci lahko zavarujejo v razredu "AA" ali "BB". Mesečni prispevek v mladisnki oddelek je zelo nizek in ostane stalen, dasi zavarovalnina z vsakim letom narašča. V slučaju smrti otroka se izplača $500 ali $1,000 posmrtnine. Otrska se lahko tudi zavaruje za dobo 20 let, nakar prejme zavarovani svoto nzplačano v gotovini. BOLNIŠKA PODPORA: Zavaruješ se lahko za $2.00; $1.00 in 50c na dan ali $5.00 na teden. Asesment primerno nizek. K. S. K. Jednota nudi članstvu pet najmodernejših vrst zavarovanja. , . ...... Člani in članice nad 60 let stari lahko prejmejo pripadajočo jim rezervo izplačano v gotovini. Nad 70 let stari člani in člaiice so prosti vseh nadaljnih asesmentor. Jednota ima svoj lasten Hit "Glasilo K. S. K. Jednote", ki izhaja enkrat na teden v slovenskem in angleškem jeziku in katerega dobiva vsak član in članica. Vsak Slovenec in Slovenka bi moral (a) biti zavarovan (a)_pn K. S. K. Jednoti, kot pravi njateri vdov in sirot. Če še nisi član ali članica te mogočne in bogate podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj. .... V vsaki slovenski naselbhi v Združenih državah bi moralo mti društvo, spadajoče h K. S. K. Jednoti. Kjerkoli še nimate društva, spadajočega k tej katoliški prdporni organizaciji, ustanovite ga; treba jc le osem oseb starosti od V. do 60. leta. — Za nadaljna pojasnila in navodila piSite na glavnega tajnika: JOSIP ZALAR, 351 N. Chicago Stre»t, Joliet, Illinois.