IZWESTJE
o» ü. riaum eamuiiE
$ KIASIČM1M1 V/POS E DM ICAMI
¥ CELJU
' " > * <TT ..	..	•	'■	!'
.
mv: -v v> m$4
^mtŠSŠM
• K-W-!UiiW'H' > Jv-^v,:, iv:;-'L-YA/s'-y^r* '.-‘•’-f--'v *■•■*'.'.< ■
c »/’
«s
• a!V.•<#.••».,lt*yf- ;' •<c?>
ti®
Ä«
1; -5-	^it
% ’■-’ ’ & •>*•'!*'■ ': ?8b" ■■ ’:v ’ :1 ■■',
žšg&Mfes
^ m'$ 7£ (v'
§ÄS#ä@l
KRALJEVINA JUGOSLAVIJA
DRŽ. REALNA GIMNAZIJA S KLASIČNIMI VZPOREDNICAMI
V CELJU
IZVESTJE
ZA ŠOLSKO LETO
1939/1940
CELJE 1940
IZDALO IN ZALOŽILO GIMNAZIJSKO RAVNATELJSTVO V CELJU NATISNILA ZVEZNA TISKARNA v CELJU (JOSIP KLADNIK)
■j" Vladni svetnik Emilijan Lilek
Zadnja desetletja pred svetovno vojno so bila prava junaška doba v naši preteklosti. Živeli smo pod strašnim tujini pritiskom, pa smo se vendar ohranili in si ustvarjali dragocen duhovni kapital za našo osvoboditev. Bil je tedaj junak vsakdo, kdor si je ohranil živo narodno zavest, še večji junak je bil tisti, ki je vodil druge. Le nekaj starejših borcev in vodij iz te dobe še živi med nami; s svojim lastnim življenjem in s svojo častitljivostjo nas opozarjajo, naj bomo čuječni.
Med najodličnejše duhovne vodje in borce je spadal pokojni Emilijan Lilek. Živ-ljenska usoda ga je zanesla v Celje, ko je prekoračil najboljša moška leta, vendar se je tudi na vročih celjskih tleh izkazal kot pravi vodnik in narodni mož.
Emilijan Lilek se je rodil 15. okt. 1851. v gradu Hrastovcu pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah, kjer je bil njegov oče graščinski uradnik. Skrb za mladega dečka je zgodaj prevzela sama mati. Izprva ga je izročila v varstvo kmečkim sorodnikom, kasneje pa se je z njim preselila v Ptuj. Na sončnih tleh Slovenskih goric se je začela buditi Emilijanova narodna zavest.
Bistri in živahni deček je dobival svojo prvo učenost pri Sv. Lenartu in v Ptuju. Gimnazijo je obiskoval v Mariboru, a univerzo je študiral v Gradcu. Tu je
1.	1877. napravil izpit iz zgodovine in zemljepisja kot glavnih predmetov z nemškim učnim jezikom, ki ga je nekoliko let pozneje izpopolnil še z izpitom iz srbo-hrvatskega in slovenskega učnega jezika. Poleg svojih glavnih predmetov je študiral Lilek še razne druge sorodne in jezikovne stroke.
Službena pot ga je zanesla najprej v Dunajsko Novo mesto. Odtod se je preselil v Gradec. V želji, da bi služil domovini, je sprejel mesto na Mahrovi trgovski šoli v Ljubljani.
Toda že	1. 1883. je prišel na gimnazijo	v Sarajevu, kjer je ostal	do 1. 1902.
V	Sarajevu je	preživel Lilek najsrečnejša	leta svojega življenja. V	spremstvu
svoje plemenite soproge, gospe Eme, je prepotoval nekaj na vozu in nekaj peš vso deželo; često ju je spremljal stanovski tovariš prof. J. Žnidaršič. Lilek se je globoko poglobil v življenje bosanskega prebivalstva vseh treh veroizpovedi in ga iskreno vzljubil. S svojo rodbino je stanoval v muslimanski hiši, s soprogo je zahajal v muslimanske domove in polnih 20 let je poučeval zgodovino na muslimanski (pravno-bogoslovni) šeriatski šoli.
Na mlado bosansko generacijo je imel	Emilijan Lilek velik vpliv.	Vzgajal jo
je	z	zgledom	in s prepričevalno besedo v	pravem narodnem duhu.	Strahu ni
poznal. Najodličnejši Bosanci se še danes s hvaležnostjo priznavajo za njegove učence, mnogi izmed njih so pred njim zapustili svet.
V	Sarajevu se je pričelo Lilekovo književno delo. Napisal je v srbohrvat-skem jeziku dolgo vrsto zgodovinskih učnih knjig, ki se odlikujejo po svoji temeljitosti in po obsežnem obravnavanju slovanske in kulturne zgodovine. Lilek je pisal tudi o šolstvu. S svojim obravnavanjem bosanske zgodovine je bil med tistimi, ki so orali ledino, in z razpravami o običajih in verstvu bosanskega prebivalstva je vzbujal pozornost učenjakov svetovnega slovesa.
L. 1902. je bil Lilek premeščen na gimnazijo s srbohrvatskim učnim jezikom v Zadru, kjer je ostal do 1 1909. Postal bi bil direktor tega zavoda, da ni nastopil proti Zrinjsko-Frankopanskemu kultu.
L. 1909. se je Lilek pripravljal, da stopi v pokoj. Na poziv državnega poslanca dr. Ploja je pa sprejel pedagoško-didaktično vodstvo nemško-slovenskih samostojnih (nižjih) gimnazijskih razredov v Celju. Ko je tem razredom med svetovno vojno grozila nevarnost, da jih ukinejo, jih je Lilek s svojo čuječnostjo rešil. Ob prevratu je Lilek izvedel poslovenjenje bivše nemške višje gimnazije, nato je izročil vodstvo drugim rokam in je deloval na zavodu kot profesor do.
1.	1924., ko je kot vladni svetnik stopil v pokoj.
V	Celju je Lilek še enkrat razvil vse vrline odličnega učitelja in domoljuba, Njegovi učenci ne pomnijo, da bi bil kdaj koga kaznoval. Predaval je sodobno in z velikim žarom ter je imel izborne uspehe. Ni se držal učnih knjig in tudi ne strogo odmerjenega sistema, zato pa je obširno predaval slovansko in zlasti kulturno zgodovino. Njegova priljubljena snov je bil Dušanov zakon, o katerem je, kakor že prej v Sarajevu, razpravljal po ves semester. Marsikateri poznejši jurist je celo na univerzi živel od pravnega znanja, ki si ga je pridobi) pri Lileku. Ko so slovenski dijaki po zaključenem IV. razredu prehajali na nemško višjo gimnazijo, jim je Lilek neustrašeno pripovedoval, da odhajajo v tujo, nevarno družbo, in jih je rotil, naj ostanejo do kraja zvesti sinovi svojega naroda.
Zelo obsežno je bilo Lilekovo izvenšolsko kulturno delo. Bil je do svoje smrti predsednik Ljudske univerze v Celju, ki je bila ustanovljena kmalu po prevratu. Občudovanje vzbuja tudi njegovo izredno obsežno zgodovinsko književno delo, ki ga je vršil, ko je živel v pokoju; smrt mu je tako rekoč iztrgala pero iz rok. Najbolj so ga zanimala vprašanja, ki so segala najglobje v življenje naroda. Obsežno je obravnaval zaroto Zrinjsko-Frankopansko; v njej ni gledal nacionalne borbe, ampak samo prizadevanje za stanovske koristi. Razpravljal je o nemško-avstrijskem priključitvenem vprašanju in o vojni krivdi, o historičnem pravu čehoslovaške države na alpske dežele in na koridor pa še o tem in onem. Svoje globoko znanje je kazal Lilek tudi v svojih ocenah, v katerih je popravljal razne zgodovinske zmote. Te ocene so posvečene odličnim delom tujih in domačih znanstvenikov in so večinoma zelo obsežne; poslednja izmed njih obravnava novejše nemške knjige in bi obsegala, da smrt ni prekinila tiskanja, okrog 40 tiskovnih pol.
Emilijan Lilek je bil temperamenten človek in velik borec za svobodo, resnico in pravico. Kar je storil, je izviralo iz težnje po teh idealih. Bil je v marsičem zelo podoben Masaryku, ki mu je bil v svoji sarajevski dobi skrben informator. Bil je poln idej in neumoren v svojem delu. Še kot sivolas starček je ponoči premišljeval o raznih vprašanjih, vstajal iz postelje in iskal pojasnila v svojih virih. 2ivel je polno življenje. S svojo soprogo je zvesto prenašal udarce usode: v Galiciji jima je na bojnem polju izginil sin, ki je bil tik pred diplomo na juri-dični fakulteti, nekaj let pozneje pa sta izgubila še hčer, učiteljico, in ostala v starosti sama.
Strašna nesreča, ki je zadela obe severni slovanski državi, je pritisnila na dušo in telo pokojnega Emilijana Lileka in gotovo povzročila njegovo smrt. Februarja 1940 je čili starček legel na bolniško posteljo in 19. dne tega meseca se je preselil v večnost; prehod iz življenja v smrt se je izvršil brez bolečin.
Emilijan Lilek in gospa soproga sta si s pridnostjo in varčnostjo pridobila lepo premoženje. 2e v zadnjih letih sta marsikatero vsoto poklonila v to ali ono domoljubno svrho, končno sta pa sporazumno vse premoženje volila Družbi sv. Cirila in Metoda, ki ga prevzame po gospenji smrti ter ga mora uporabiti za obrambo naše severne meje.	_________
Celjska gimnazija je imela za svojega več ko stoletnega obstoja nekoliko pomembnih učiteljev in znanstvenikov. Ali posebno pomembna med njimi sta bila dva: Čeh Gustav Adolf Lindner, poznejši prvi profesor pedagogike na češki praški univerzi, in naš Emilijan Lilek. O Lileku bo morala govoriti zgodovina. Le malo je srečnih učiteljev, ki bi se bili tako globoko zasidrali v duše svojih učencev, kakor se je zasidral on. Slava njegovemu spominu!
Prof. Orožen Janko*
Učiteljski zbor.
A) Izpremembe med šolskim letom.
I.	Imenovanja in postavitve.
Supl. Antič Julije je bil z odi. min. prosv. II. br. 30816 od 15. dec. 1939 postavljen na zavodu za prof. VIII. pol. skupine.
»Prof. v ipok< Bitenc Mirko je bil z ukazom kr. namestnikov II. br. 30476 od 7. dec. 1939 zopet postavljen za prof. VI. pol. skup. in je dne 28. dec. 1939 nastopil na zavodu službo.
»Dipl. filozofinja Dolgan Marija je bila z odi. min. prosv. II. br. 18710 od 11. avg. 1939 postavljena ha zavodu za suplenta in je dne 30. avg. 1939 nastopila na zavodu službo.
'Dipl. filozofinja Guštin Ida je bila z odi. min. prosv. II. br. 18805 od 12. avg. 1939 postavljena na dekliški meščanski šoli v Celju za suplenta in je z istim odlokom dodeljena drž. realni gimnaziji v Celju dne 30. avg. 1939 nastopila na zavodu službo.
Supl. dr. Hanželič Rudolf je bil z ukazom kr. namestnikov V. br. 413 od
4.	febr. 1940 na podlagi § 47. fin. zak. za 1. 1939/40 postavljen na zavodu za prof. VII. pol. skupine (6 let, 8 mes. in 29 dni dušep. službe).
Supl. Knap Anton je bil z odlokom min. prosv. II. br. 30816 od 15 dec.
1939	postavljen na zavodu za prof. VIII. pol. skup.
Supl. Krečič Ivan je bil z odi. min. prosv. II. br. 30816 od 15. dec. 1939 postavljen na zavodu za prof. VIII. pol. skup.
Supl. Kunič-Jančič Ana je bila z odi. min. prosv. II. br. 30816 od 15. dec. 1939 postavljena na zavodu za prof. VIII. pol. skup.
Dipl. filozof Maučec Jožef je bil z odi. min. prosv. II. br. 19116 od 21. avg. 1939 postavljen na zavodu za suplenta in je dne 30. avg. 1939 nastopil službo.
Prof. Potokar Milan je bil z odlokom min. prosv. II. br. 18710 od 11. avg.
1939	s samoupravne gimnazije v Murski Soboti postavljen na zavodu za suplenta in je dne 30. avg. 1939 nastopil na zavodu službo.
Z odi. min. prosv. II. br. 30816 od 15. dec. 1939 je bil isti na zavodu postavljen za prof. VIII. pol. skupine.
Supl. Pugelj Mirko je bil z odi. min. prosv. II. br. 30816 od. 15. dec. 1939 postavljen na zavodu za profesorja VIII. pol skupine.
Dipl. filozofinja Serajnik Zdenka je bila z odi. min. prosv. II. br. 18710 od
11.	avg. 1939 postavljena za suplenta in je dne 30. avg. 1939 nastopila na zavodu službo.
Supl. Tavčar Marjan je bil z odi. min. prosv. II. br. 19109 od 20. avg. 1939 postavljen na zavodu za suplenta in je dne 30. avg. 1939 nastopil službo. Z odi. min. prosv. II. br. 7209 od 18. marca 1940 je bil na zavodu postavljen za prof. VIII. pol. skupine.
Supl. Uršič Franc je bil z odi. min. prosv. II. br. 30816 od 15. dec. 1939 postavljen na zavodu za prof. VIII. pol. skupine.
Dipl. štud. filozofije Vučenov Dimitrije je bil z odi. min. prosv. II. br. 18805 od 12. avg. 1939 postavljen za suplenta na drž. deški mešč. šoli v Celju ter z istim odlokom dodeljen drž. realni gimnaziji v Celju. Na zavodu je nastopil službo dne 31. avg. 1939.
Abs. enoletn. tečaja za telesno vzgojo Zupan Alojzij je bil z odi. min. prosv. II. br. 19363 od 25. avg. 1939 postavljen za začasnega predmetnega učitelja veščin in je dne 31. avg. 1939 nastopil na zavodu službo.
II.	Razrešitve, namestitve, premestitve in upokojitve.
Prof. Brodar Srečko je bil z ukazom kr. namestnikov II. br. 18897 od 9. avg. 1939 na lastno prošnjo premeščen na III. drž. realno gimnazijo v Ljubljani in dne 4. sept. 1939 razrešen na zavodu službovanja.
Supl. Čadež Marjan je bil z odi. min. prosv. II. br. 18886 od 11. avg. 1939 na lastno prošnjo premeščen z drž. realne gimnazije v Prizrenu in je dne 11. sept. 1939 nastopil na zavodu službo.
Prof. dr. Fajdiga Viljko je bil z odi. min. prosv. V. br. 2262 od 14. jun.
1939	na lastno prošnjo premeščen na III. drž. realna gimnazijo v Ljubljani.
Prof. Gabrovšek Ludvik je bil ž odi. min. prosv. II. br. 18886 od 11. avg.
1939	na lastno prošnjo premeščen na III. drž. real. gimnazijo v Ljubljani ter dne 4. sept. 1939 razrešen na zavodu službovanja.
Supl. Guštin Ida je bila z odi. min. prosv. II. br. 30575 od 9. dec. 1939 po službeni potrebi premeščena na drž. meščansko šolo v Novem mestu ter dodeljena drž. realni gimnaziji v Novem mestu. Na tukajšnjem zavodu je bila razrešena službe dne 12. jan. 1940.
Prof. Karba Josip je bil z ukazom kr. namestnikov II. br. 18897 od 9. avg. 1939 na lastno prošnjo premeščen na drž. klas. gimnazijo v Mariboru ter dne 2. sept. 1939 razrešen na zavodu službovanja.
Prof. Krašna Ivan je bil z odi. min. prosv. II. br. 18885 od 11. avg. 1939 po službeni potrebi premeščen na drž. realno gimnazijo v Kočevju ter dne 7. sept. 1939 razrešen na zavodu službovanja.
Supl. Krečič Ivan je bil z odi. miti. prosv. II. br. 18886 od 11. avg. 1939 na lastno prošnjo premeščen z drž. realne gimnazije v Bijelem polju in je dne 11. sept. 1939 nastopil na zavodu službo.
Prof. Krečič-Kapler Marija je bila z odi. min. prosv. II. br. 18886 ed 11. avg. 1939 na lastno prošnjo premeščena s I. drž. realne gimnazije v Ljubljani in je dne 13. sept. 1939 nastopila na zavodu službo.
Prof. Mrvoš Desa je bila z odi. min. prosv. II. tor. 19112 od 19. avg. 1939 po službeni potrebi premeščena na drž. realno, gimnazijo v Varaždinu in dne 20. sept. 1939 razrešena na zavodu službovanja.
Prof. Skok Svetko je bil z odi. min. prosv. II. br. 18886 od 11. avg. 1939 na lastno prošnjo premeščen z drž. realne gimnazije v Svilajncu in je dne 7. sept. 1939 nastopil na zavodu službo.
Hon. predm. učitelj Vernik Feliks je bil z odi. min. prosv. II. br. 18710 od
11.	avg. 1939 postavljen za suplenta na I. drž. realni gimnaziji v Ljubljani in dne 30. avg. 1939 razrešen na zavodu službovanja.
Prof. dr. Wraber Maksimilijan je bil z odi. min. prosv. II. br. 18887 od 11. avg. 1939 na lastno prošnjo premeščen na III. drž. realno gimnazijo v Ljubljani.
III.	Napredovanja.
Direktor Mravljak Franc je napredoval z ukazom kr. namestnikov II. br. 2356/40 od 27. jan. 1940 v III/l. položajno skupino.
Učitelj veščin Bolhar Alojzij je napredoval z ukazom kr. namestnikov II. br. 2358/40 od 27. jan. 1940 v V. pol. skupino.
Prof. Cetina Franc je napredoval z ukazom kr. namestnikov II. br. 2464/40 od 27. jan. 1940 v V. pol. skupino.
Prof. Kerne Eleonora je napredovala z odi. kr. banske uprave IV. štev. 9260/1 od 7. maja 1940 v VID. pol. skupino s 1. period, povišico, ki ji pritiče od 29. aprila 1940 Prof. Kovačič Peter je napredoval z rešenjem g. min. prosv. V. br. 2488 od 5. dec. 1939 na podlagi § 47 fin. zak. za 1939/40 v V. pol. skupino (4 1. 3 m. in 24 d. dušep. službe). Z ukazom kr. namestnikov V. br. 1181 od 1. apr. 1940 je napredoval v IV/2. pol. skupino.
Prof. Krečič-Kapler Marija je napredovala z odi. kr. banske uprave IV. štev. 9259/1 od 7. maja 1940 v VIII. pol. skupino s 1. period, povišico, ki ji pritiče od 29. apr. 1940.
Prof. dr. Strmšek Pavel je napredoval z odi. kr. banske uprave IV. štev. 20011/1 od 27. okt. 1939 v IV/1. pol. skupino s 1. period, povišico, ki mu pritiče od 24. okt. 1939.
Prof. Šter Josip je napredoval z odi. kr. banske uprave IV. štev. 9261/1 od 7. maja 1940 v VIII. pol. skup. s 1. period, povišico, ki mu pritiče od 29. aprila 1940.
Strokovna učiteljica Trdina Frančiška je napredovala z odi. kr. banske uprave IV. štev. 14030/1 od 10. avg. 1939 v VII. pol. skup. z 2. period, povišico, ki ji pritiče od 24. jul. 1939.
IV.	Dopusti.
Učitelj veščin Bolhar Alojzij je imel bolezenski dopust od 2. do 6. marca 1940 (odi. kr. banske uprave IV. štev. 5715/1 od 14. marca 1940).
Prof. Fabjančič Milan je imel bolezenski dopust od 13. marca do 7. jul. 1940 (odi. kr. ban. upr. IV. pov. 162/2 od 8. apr. 1940 in min prosv.
II.	br. 9325 od 16. aprila 1940).
Prof. Finžgar-Ceranič Nada je imela bolezenski dopust od 28. do 31. marca 1940 odi. kr. banske uprave IV. štev. 7733 od 10. aprila 1940).
Prof. dr. Hanželič Rudolf je imel dopust zaradi prof. izpita od 3. do 6. dec.
1939 (odi. kr. banske upr. IV. štev. 23987/1 od 13. dec. 1939).
Prof. Krečič Marija je imela bolezenski dopust od 1. marca do 23. jun.
1940 (odi. min. prosv. II. br. 5712 od 15. marca 1940 in kr. ban. upr
IV.	štev. 11035/40).
Prof. dr. Legiša Vendelin je imel študijski dopust od 1. sept. 1939 do 1.
jul. 1940 (odi. min. prosv. II. br. 17863 od 25. avg. 1939).
Prof. Napotnik Josip je imel bolezenski dopust od 17. do 21. aprila 1940 (odi. kr. banske upr. IV. štev. 8822/1 od 25. aprila 1940).
Prof. dr. Zgeč Franc je imel bolezenski dopust od 28. apr. do 10. maja
1940	(odi. kr. banske upr. IV. štev. 9252 od 4. maja 1940).
Inz. prof. dr. Perpar Marija je imela bolezenski dopust od 24. avg. do 15.
okt. 1939 (odi. min. prosv. II. br. 24397 od 17. okt. 1939).
Učitelj veščin Ščuka Cvetko je imel bolezenski dopust od 10. do 14. apr.
1940	(odi. kr. banske upr. IV. štev. 8483 od 22. apr. 1940) in od 5.
P f 5 majf 1940 (odL kr- ban- uPr- IV- 8483/2 od 21. maja 1940).
rot. Ster Josip je imel bolezenski dopust od 25. febr. do 10. marca 1940 p f0<rn banske uprave IV. štev. 5720/1 od 14. marca 1940).
/?avčar MarJ‘an je imel bolezenski dopust od 11. do 20. febr. 1940 TTv't l kT'- banske uPr' TV- štev. 4746/1 od 27. febr. 1940).
C1ioLVfČin Tavžel-i Stanko je imel bolezenski dopust od 11. do 22. febr.
1940	(odi. kr. banske upr. IV. štev. 4250/1 Od 21. febr. 1940).
B) Profesorski zbor in razdelitev
>VJ d. ca N	Priimek in ime	Službeni naslov	Glavna (aj in vzpo redna (b) stroka	Službena doba dne 1. junija 1940			Skupina, stopnja in periodska po-višica, po kateri
				let	mes.	dni	prejema plačo, in kdaj jo je dobil
1.	Mravljak Franc .	direktor	a)	latinščina, grščina b)	slovenščina	29	8	16	111/1 27. 1. 1940
2.	Holeček Pavel . .	profesor	a)	latinščina, grščina b)	nemščina	34	8	16	111/2 29. XII. 1930
3.	Bračko Ivan . . .	-	a)	latinščina, grščina b)	slovenščina	33	8	16	IV/1 29. XII. 1929 3. per. pov.
4.	Napotnik Josip . .	n	a) francoščina, nemščina	28	8	16	IV/1 3. V. 1935 1. per. pov.
5.	dr. StrmSek Pavel	n	a)	slovenščina, zgodovina b)	zemljepis	24	8	6	IV/1 24. X. 1936 1. per. pov.
6.	Orožen Janko . .	n	a)	slovenščina, zgodovina b)	zemljepis	28	3	—	IV/1 1. X. 1937
7.	dr. Zelenik Karel .	M	a) francoščina, nemščina	25	5	21	IV/1 1. X. 1937
8.	Cimperman Ljudevit ....	n	a) latinščina, grščina	20	8	7	IV/1 8. IX. 1938
9.	Stante Valentin .	n	a)	prirodopis b)	fizika, matematika	16	3	21	IV/2 16. VI. 1938
10.	Kovačič Peter . ,	n	a) verouk	15	3	13	IV/2 1. IV. 1940
11.	RojSek Franc . .	n	a) prirodopis, zemljepis	14	5	24	V 24. 1. 1938
12.	Mlinar Ivan . . .	n	a) zgodovina, zemljepis	13	8	29	V 24. I. 1938
13.	dr. Žgeč Franc .	v	a) pedagogika, filozofija	15	7	11	V 30. V. 1938
14.	Bolhar Alojzij . .	učitelj veSčin	a) telovadba, stenografija	20	9	1	V 27. I. 1940
15.	Cetina Franc . . .	profesor	a) prirodopis, zemljepis	12	7	3	V 27. I. 1940
16.	nž. dr. Perpar Mar.	n	a)	kemija, fizika b)	matematika	12	6	24	VI 1. X. 1937
17.	Presker Janko . .	n	a)	prirodopis b)	fizika, matematika	12	5	16	VI 1. X. 1937
18.	Tavželj Stanko .	učitelj veščin	a) glasba	15	8	14	VI 8. IX. 1938
19.	3r. Blaznik Pavle	profesor	a) zgodovina, zemljepis	11	5	18	VI 8. IX. 1938
predmetov na kraju šol. leta 1939/40.
Kaj je učil, v katerem razredu in koliko ur na teden	Ur na tedenl	Razrednik v|	Druge šolske obveznosti	Opomba
		•		Odi. z redom sv. Save IV. in jug. krone IV. stop.
ne: 5b3, 5c3, 5d3; la: 5b4, 6c3, 8a2	18		Knjižničar nem. dij. knjižnice	
ne: 5a3, 6b3, 6c3, 8a3; la: 6a3, 6b3	18			Odi. z redom sv. Save IV. stop.
fr: 3b3, 3d3, 6a3, 6b3, 6c3, 8b3	18	6c	Knjižničar franc. dij. knjižnice	Odi. z redom sv. Save IV. stop.
zg: 2e2, 3a3, 3d3, 5b3, 6a3; ze: 2e2, 3a2, 5b2	20	6a		
sl: 4b4, 8b4; sem: 8b' zg: 3c3, 3e3; ze: la3, lb2	19	(4b)		Odi. z redom sv. Save V. in čsl. orla V. stop.
fr: 4bJ, 4d3, 5a3, 5b3, 7a3, 8a3	18	5b		Odi. z redom sv. Save V. stop.
la: 2e5, 5a4, 7a3, 7b3, 7c3	18	2e		
pr: Id3, 5c2, 5d2; fi: 3b-; m: Id4, 3e4; hg: 3a', 3c'	19	Id	Varuh prirodop. kabineta (zool.) in nadzornik FS	
ve: la1, 1 b'. le1, 2d2,3a', 4a2, 4c2, 5a2, 5b2, 6c2, 7c2, 8a3, 8b2	22		Varuh veroučne zbirke	
pr: 1e2,2e3,7c2; ze- 3e2, 6a2, 6c2, 7b2; hg: 3e', 6a', 6c', 4d'	19	3e	Varuh prirodop. kabineta (zool.)	
zg: 4c3, 4d3, 7b3, 8b3; ze: 2a2, 4c2, 4d2, 8b2	20	4d	Varuh zgod. in zem. kabineta	
sl: lc5, 4a4; fr: le3; pp.: 8a2, 8b2: hg: 4a'	17			
te: Ib2, lc2, 2d2, 2e2, 3d2, 4b2, 4c2, 5d2, 6a>, 6b', 6c\ 7b*, 7c'	21		Varuh telovadnega orodja	
pr: 1a3, 7a2; ze: 3c2, 4a2, 5a2, 6b2, 7a2, 7c3; hg: 7a', 7c'	19	7a	Varuh prirodop. kabineta (zool.)	
fi: 4a2, 7a3, 7b3; ke: 4a3, 4c3, 8a2,8b2	18	•	Varuh. fiz. in kem. zbirke	
pr: 1cJ. 5a2, 5b2, 6c3; m: 1c4, 2e3	17	lc	Varuh prirod, zbirke (miner, in geolog.)	Odi. z redom sv. Save V. stop.
pe: la2, lb2, lc2, ld2, le2, 2a2, 2b2, 2c2, 2d2, 2e2; ml. zb.1; zb. pe'	22		Varuh pevske zbirke	•
zg: 4b3, 6b3, 6c3, 8a3; ze: le2, 3b2, 4b2, 8a2	20	8a	Nadzornik PJS	
Krt d. ca N	Priimek in ime	Službeni naslov	Glavna (a) in vzpo redna (b) stroka	Službena doba - dne 1. junija 1940			Skupina, stopnja in periodska povi-šica, po kateri pre	
				let	mes	dni	jema plačo, in kda jo je dobil	
20.	Fabjančič Milan .	profesor	a) slovenščina, francoščina.	16	10	16	VI 22. XI. 1938	
21.	Modrijan Danilo .	M	a) matematika, fizika	14	6	12	VI 22. XI. 1938	
22.	Drobne Rudolf . .	"	a)	nemščina b)	latinščina	14	5	16	VI 22. XI. 1938	
23.	Bitenc Mirko . .	»	a) matematika, fizika	15	8	22	VI 22. XI. 1938	
24.	Trdina Frančiška .	učiteljica	a) telovadba	18	8	24	VII 24. VII. 1933 2 per. pov.	
25.	Ščuka Cvetko . .	učitelj veščin	a) risanje	15	8	10	VII 24. I. 1938	
26.	dr. Hanželič Rudolf	profesor	a) verouk	8	5	5	VII 4. II. 1940	
27.	Ster Josip ....	n	a)	slovenščina b)	nar. zgod.	8	6	18	VIII 29. IV. 1937	
28.	Kerne Eleonora	n	a)	slovenščina b)	latinščina	7	3		Vlil 29. IV. 1937	
29.	Krečič-Kapler Marija		n	a)	nemščina b)	jugosl. knjiž , srbohr. jezik	7	3		VIII 29. IV. 1937	
30	Pfeifer-Horvat Vida	n	a)	slovenščina b)	nemščina	7	3		VIII 29. IV. 1937	
31.	dr. Gantar Kajetan	n	a) slovenščina, francoščina	9	6	5	VIII 27. IX. 1937	
32.	<ovačič Edvin . .	n	a) matematika, fizika	5	9	11	VIII 27. XI. 1937	
33.	Štrukelj Vojteh . .	n	a) zgodovina, zemljepis	5	9	12	VIII 27. XI. 1937	
34.	ir. Šijanec Franc	n	a) nar. in obča zgodovina, uinet. zgod.	7	2	25	VIII 16. VI. 1938	
35.	3inžgar-Ceranič Nada		n	a)	srbohrv. slov. jez, jug. knj. b)	nar. zgod	7	3		VIII 16. VI. 1938	
36.	Skok Svetko . .	>i	a)	francoščina b)	jug. knj.	5	8	21	VIII 2. IX. 1938	
37. c	Ir. Legiša Vendelin	n	a)	srbohrv. slov. jezik, jug. knj. b)	ital. jez. s knj.	5		22	VIII 2. IX. 1938	
38. '	X^raber-Sonc Sabina ....	n	a)	latinščina, grščina b)	zg. star. veka |	5	9	12	VIII 6. IV. 1939	
Kaj je učil, v katerem razredu in koliko ur na teden	,Ur na tedenl	Razrednik v|	Druge šolske obveznosti	Opomba
		3d		Na bolniškem dopustu
m: 3b4, 3d4, 8a4, 8b4	16		Varuh matem. zbirke in poslovodja	
sh: 4d2; ne: 4d3, 7b3, 7c3, 8b3; la: 5c4, 8bJ	21	8b		
fi: 3c2, 4d2; m: le3, 3c4, 5a3, 5b3	17	5a		
te: la-’, l(be)2, 2a3, 2(be)2, 3a2, 3b=, 4a2, 4b2, 5a2, 6a', 7a'	20		Nadzornica PJS	Dodeljena z drž. mestne dekl. ljud. šole v Celju
ri: la2, lb2. lc2, 2d2, 2e2. 3a2, 3b2, 3dJ, 4a2, 4b2, 5c', 5d\ 6a'	23		Varuh risarske zbirke	
ve: 1d\ 1 e«, 2a2, 2b2, 2c2, 3c', 3e\ 5c2, 5d2, 6a2, 6b2, 7a2, 7b2	22			
sl: 2d5, 5a4, 5c4, 7a3; sem: 7a2	18 21	5c 3a	Knjižničar učiteljske knjižnice	Odlikovan z redom jug. krone V. stop.
sl: 2a4, 3a4, 5b4, 6a4, 3a4; sem: 8a'			Knjižničarka slov. dij. knjižnice	
	—			Na bolniškem dopustu
				Dodeljena drž. žen. real. gimnaziji v Ljubljani
sl: 3e4, 6b4, 7c3; sem: 7c2; fr: lc3, 1d3	19	7c	Nadzornik Podml. Äerokluba	
m : 6a3, 6cJ, 7a4, 7b4, 7c4	18	(6C) 5d		
				Dodeljen I. drž. real. gimnaziji v Ljubljani
zg: 2c2, 4a3, 5a3, 5d3, 7a3, 7c3; ze-. 2b2, 2c2	21			
sh: la2, 2a2, 2b2, 3a2, 3b2, 3e2, 4a2, 4b2, 4c2	18			
fr: lb3, 2c3, 2d3, 4c3, 7b3, 7c3	1 18	4c		
	•			Na študijskem dopustu
•				Dodeljena drž. klas. gimn. v Ljubljani
Za p. št. 1	Priimek in ime	Službeni naslov	Glavna (a) in vzporedna (b) stroka	Službena doba dne 1. junija 1940			Skupina, stopnja in periodska po-višica, po kateri prejema plačo, in kdaj jo je dobil
				let	mes	dni	
39.	Antič Julije . . .	profesor	a)	fizika, kemija b)	matematika	5	9	12	VIII 15. XII. 1939
40.	Kunič-Jančič Äna	M	a)	nemščina b)	francoščina, jugosl. knj.	5	9	12	VIII 15. XII. 1939
41.	Knap Änton . . .	»	a)	zoologija, botanika b)	miner, z geol.	5	9	12	Vlil 15. XII. 1939
42.	Pugelj Mirko . .	n	a)	francoščina b)	slovenščina	5	9	12	VIII 15. XII. 1939
43.	Potokar Milan . .	-	a)	francoščina b)	lat. in jug. nrim. knj.	5	6	12	Vlil 15. XII. 1939
44.	Uršič Franc . . ,	n	a) risanje	3	7	20	VIII 15. XII. 1939
45.	Krečič Ivan . . .	»	a)	zoolog., botan. b)	fiziol. s paleont. in mineralogijo	3	7	4	Vlil 15. XII. 1939
46.	Tavčar Marijan .	n	a)	latinšč., grščina b)	zgod. star. veka	3	4	17	VIII 18. III. 1940
47.	Mihelič Stanislav	suplent s prof. izp.	a)	slovenščina b)	nar. zgod.	5		23	
48.	Bežan Milena . .	*	a)	nemščina b)	francoščina, jug. knj.	2	8	•	
49.	Čadež Marijan . .	. .	i) matematika, fizika	2	5	1	
50.	Bernik Bogomila .	-	u) matematika, fizika	1 1	9	4	
51.	Stopar Eva . . .	n	a)	srbohr. sl. jez., jug. knj. b)	nar. zgod.		9	4	
52.	Orel Valentin . .	-	a)	slov. )ez., jug. knj. b)	nar. zgod.	1	8	1	
53	Dolgan Marija	»	a) matematika, fizika		9	2	
54	Maučec Josip . .	-	a) zgodovina zemljepis		9	2	
55.	Serajnik Zdenka .	n	a)	zgodov. slov. jez., jug. knj. b)	nar. zgod.		9	2	
56.	Vučenov Dimitrije	n	a)	jugosl. knj. b)	srbohr. jez., nar. zqod.		9	1	
57.	Zupan Alojzij . .	rač. pred. učit. tel.	a) telovadba		9	1	•
	Kaj je učil, v katerem razredu in koliko ur na teden	Urna tedenl	> C TJ Q1 N n X	Druge šolske obveznosti	Opomba
	fi: 4b2, 7c3, 8a3, 8b3; ke: 4b3, 4d3	17	4 b		
	fr: la3, 3a3, 4a3; ne: 3cJ, 4a3, 4b3, 7a3	21	4a		
	pr: 2c3, 2d3, 6a3, 6b3; m: 2d4; hg: 3b', 4b', 6b'	19	2d	Varuh prirodop. zbirke (bot.)	
					Dodeljen III. drž. real. gim. v Ljubljani
	fr: 2b3, 2e3, 3c3, 3e3, 5c3, 5d3	18	3c		
		20			Dodeljen 111. drž. real.gim. vLjubljani
	pr: lb3, 2a3, 2b\ 7b-’; fi: 3d-\ 3e2, 4c2; hg: 3d', 4c', 7b'			Varuh prirod, zbirke (zool.)	
	sl: le4; la: le5, 5d4; zg: 2a-, 2b2, 2d2	19	le		
					Dodeljen III. drž. real. gim. v Ljubljani
	ne: 3a3 3b3, 3d3, 3e3, 4c3, 6a3; fr: 2a3	21	2a		
	m: 2c4, 4b*. 4ci, 5cJ, 5dj, 6bJ	19	6b		
	m: 2a4, 2b4, 4a}, 4dJ	14	2b		
	sl: ld4, 2b4, 2c4, 4c4, 4d4	20	2c		
	sl: 3b4, 3d4, 5d4, 6c4, 7bi, sem: 7b2	21	7b	Knjižničar slov. dij. knjižnice	
	fi: 3a2; m, la4, lb4, 3a4	14	la		
	zg: 3b3, 5cJ; ze: lc2, ld2, 2d2, 3d2, 5c2, 5d2	18	3b		
	sl: la4, Ib4, 2e\ 3c4	16	lb		
	sh: lb2, 1c2, ld2, 1e2, 2c2, 2d2, 2e2, 3c2, 3d2	18			Dodeljen z drž. deške mešč. šole v Celju
	te: ld2, le2, 2b2, 2c2, 3b2, 3c2, 3e2, 4d2, 5b2, 5c2	20			
d.	Priimek in ime	Službeni naslov	Glavna (a) in vzporedna (b) stroka	Službena doba dne 1. junija 1940			Skupina, stopnja in periodska po-višica, po kateri
ta M				let	ines.	dni	, prejema plačo, in ' kdaj jo je dobil
58.	Sirk Albert . . .	kontrakt, učit. ris.	a) risanje				
59.	Korban Franc	hon. učit. kat. ver.	a) kat. verouk				
60.	Bulovan Ilija	pravosl. prota	a) pravosl. verouk				
61.	May Gerhard	evang. župnik	a) evang. verouk				
62.	Sparhakl Štefanija	pisarn. pomočn.					
							
1.	Kos Martin . . .	služitelj		35	5		1/3. 24. XII. 1934
2.	t Tratnik Rudolf . .	služitelj dnevničar		1	10		
							
C) Izpremembe urnika in predmetnika mod šolskim letom.
V	šolskem letu 1939/40 se je zaradi izprememlb v staležu učiteljskega zbora, številnih obolenj in zaradi drugih obveznosti članov učiteljskega zbora med šolskim letom menjal urnik najmanj dvanajstkrat.
Večje izpremembe so bile sledeče:
Umik in predmetnik štev. 1 je predložilo ravnateljstvo ministrstvu prosvete in kr. banski upravi dne 23. sept. 1939. Po tem predmetniku je bilo predvidenih 32 oddelkov, in sicer v I.—JU. razr. po 5, v IV. in V. razr. po 4 in v VI.—VIII. razr. po 3 oddelki. Po predmetniku so poučevali člani učiteljskega zbora 15 ur iz naučnih predmetov in 11 ur iz veščin preko maksimalne učne obveznosti. Pouk je bil skrčen za 16 tedenskih učnih ur, in sicer po 1 učno uro v verouku v I. abede in III. ace, v matematiki v I. abed in v risanju v V. abed. Zenska ročna dela se vse šolsko leto 1939/40 niso poučevala. Nekaj časa tudi ni bilo pouka v matematiki v VI. ac, v VII. ab c in v VIII. ab in v srbohrvaščini v I. ce in II. cde.
Ker je kr. banska uprava IV. dovolila v VIII. razr. samo dva oddelka, nadalje, ker se je vrnila prof. inž. dr. Perparjeva z bolezenskega dopusta, prof. dr. Legiša Vendelin pa je nastopil enoleten študijski dopust, se je od 27. okt. 1939 vršil pouk po novem urniku in predmetniku, ki se je 6. nov. 1939 zopet nekoliko izpremenil. Ostal je pouk v istem obsegu reduciran v verouku, v matematiki in v risanju kakor v predmetniku štev. 1, na novo pa je bil za eno tedensko uro še reduciran v slov. v I. abc in II.
Kaj je učil, v katerem razredu in koliko ur na teden	Ur na tedenj	| Razrednik vj	Druge šolske obveznosti	Opomba
ri: ld2, le2, 2a2, 2b2, 2c2, 3c2, 3e2, 4c2, 4d2, 5a', 5b', 6b', 6c'	•	22		Dodeljen z drž. mešč. šole v Celju
ve: 2e2, 3b2, 3d2, 4b2, 4d-		10		
				
				
				
					
				
				
				
bc, skupaj za 21 ted. učnih ur. Preko maksimalne učne obveznosti so predmetni učitelji poučevali 46 ur na teden. Nove izpremembe v urniku in predmetniku so se izvršile dne 12. jan. 1940, ko je bil na zavodu nameščen prof. Bitenc Mirko, v Novo mesto pa premeščena supl. Guštin Ida. Pouk se je vršil v istem obsegu kakor po urniku štev. 2, preko maksimalne učne obveznosti pa so predmetni učitelji poučevali 51 ur na teden.
Zaradi številnih obolenj in drugih odsotnosti je bilo treba v začetku drugega tečaja urnik in predmetnik večkrat izpremeniti. V 1. konf. dobi je bil pouk reduciran v verouku v I. abede in v III. ace, v slov. v I. abe in v II. bc, v lat. v VI. abc in VIII. a, v kemiji v IV. bd, v fiziki v VII. ab in v risanju v V. abed, skupaj za 25 tedenskih učnih ur. Preko maksimalne učne obveznosti so poučevali predmetni učitelji 69 ur na teden.
Po nekaterih manjših izpremembah je bilo treba zaradi bolezenskih dopustov urnik in predmetnik zopet menjati dne 28. marca 1940. Pouk je bil reduciran za 1 tedensko učno uro v verouku v I. abede in III. ace, v slov. v I. abde in II. abc, v lat. v VI. abc in VIII. a ter v risanju v V. abed, skupaj za 23 tedenskih učnih ur. Prekomaksimalna učna obveznost je znašala 73 tedenskih ur.
Z 22. aprilom 1940 so se izvršile večje izpremembe pri pouku v matematiki. Zaradi tega je bilo treba ponovno reducirati za 1 tedensko učno uro pouk v matematiki v II. abc in III. c. Število prekomaksimalnih učnih ur pa je naraslo na 87. Proti koncu šol. leta je bilo še nekaj izpre-memb, zaradi katerih je število nadur še naraslo.
Letopis zavoda.
1.	Popravni izpiti ob koncu lanskega šolskega leta v mesecu avgustu.
a)	Redni učenci.
I. a Izpit so napravile: Grossek Jolanda, Jazbinšek Jera, Kompan Vida, Kotnik Irena, Mlinar Frančiška, Petrovič Stojanka, Plevčak Angela. Izpita nista napravili: Bizjak Silvija in Zidar Zlata.
I. b Izpit so napravili: Dragar Jožefa, Klobučar Silvij, Ščuka Zorislav.
Izpita niso napravili: Čmer Ljudmila, Pišek Marija, Smrkolj Ivana. I. c Izpit so napravili: Golmajer Ivan, Herman Friderik, Mencinger Marjan, Oder Peter.
Izpita ni napravil: Vrečko Anton.
I. d Izpit so napravili: Burdian Franc, Čakš Stanislav, Delak Anton, Haidner Friderik, Koželj Janez, Matelič Damjan, Oset Hrvoje, Pavlin Maksimilijan, Pilih Ciril, Skok Milan.
Izpita niso napravili : Friš Ciril, Kompolšek Janez, Košec Karel, Lindič Ladislav, Šketa Ladislav, Šuc Martin, Vavpotič Zdravko.
I. e Izpit so napravili: Albert Stanislav, Golavšek Stanislav, Janežič Te-
rezija, Šepec Vida, Veranič Ivan, Zgonc Gabrijela.
Izpita nista napravili: Dečko Vera in Pučnik Marija.
I.	f Izpit so napravili: Gorjanc Franc, Kač Ivan, Podčedenšek Jožef, Steinbach Marjan, Zupanc Ivan.
Izpita ni napravil: Naraločnik Boris.
II. a Izpit so napravile: Grešak Kristina, Kolar Olga, Zekar Ljudmila.
Izpita nista napravili: Seiberl Klementina in Vrečko Ljubica.
II.	b Izpit so napravili: Arnšek Marija, Cilenšek Vida, Drobne Breda, Kukovič Karolina, Mašilo Stanislav, Ogrizek Janez, Peternel Tatj., Poglajen Leopold, Ručman Hema, Rusjan Leopoldina, Zmaher Štefanija.
Izpita ni napravila: Moličnik Zofija.
II.	c Izpit so napravili: Kullich Franc, Mohor Rado, Petrovič Rado, Wer-douschegg Friderik.
II.	d Izpit so napravili: Deželak Jožef, Gradišnik Franc, Kurnjek Boris. Izpita nista napravila: Kovač Jožef, Markušek Avguštin.
II. e Izpit so napravili: Da Gian Henrik, Hercog Miroslav, Janežič Dušan,
Koštomaj Stanislav, Pelicon Stanko, Pust Albin, Tkavc Ferdinand. Izpita niso napravili: Celofiga Bogdan, Kozel Peter, Zupan Jakob.
III. a Izpit so napravile: Čebela Angela, Dolničar Lelja, Forte Filomena,
Grajžl Marija, Tratnik Angela.
III.	b Izpit so napravili: Detiček Mirko, Koželj Irena, Munda Tatjana, Novak Ana, Steblovnik Ana, Šetina Milena, Šoti Leandra, Virant Božidar.
Izpita niso napravili: Kopše Hartvik, Pavletič Darinka, Radotič Sonja, Rojnik Zora, Supanc Bernard, Vehovar Stanko.
III.	c Izpit so napravili: Janežič Boris, Kronovšek Alojz, Lapajne Miloš, Ravtar Stanislav, Skok Julij, Stifter Franc, Vengust Edvard. Izpita niso napravili: Grossek Anton, Palir Stanislav, Strašek Stanislav.
III.	d Izpit so napravili: Aristovnik Maks, Ažber Edvard, Čretnik Valentin, Jošt Prane, Kačič Pankracij, Lušin Alojzij, Mlakar Jožef, Roj-nik Franc, Schmauz Ivan, Šemrov Miroslav, Vrečko Marjan.
Izpita niso napravili: Čujec Anton, Dolinar Miloš, Kovačič Milan, Majcen Milan, Šilih Karel.
V. a Izpit so napravili: Korošec Ivan, Perger Artur, Schescherko Ger-
truda, Veber Marjan.
Izpita nista napravila: Jošt Vida, Košec Stanko.
V. b Izpit so napravili: Brun Herman, Finžgar Milan, Horjak Franc, Planteu Josip, Pogačar Franc, Rihtar Bogomil, Štojs Vladimir. Izpita niso napravili: Bostič Milan, Cvelbar Josip, Kantušer Joško, Kunšek Ernest.
V.	c Izpit so napravili: Dobrovnik Ivan, Hotko Udo, Jezernik Karel, Lapajne Zlatko, Milanez Maks, Oberžan Stanko, Vovk Rudolf.
Izpita niso napravili: Gajšek Josip, Klobučar Artur, Markovič Rudolf.
VI. b Izpit so napravili: Barle Gojko, Herman Josip, Jeromel Bogomir,
Kodela Ivan, Štor Jožef.
Izpita nista napravila: Bizjak Alojz, Majes Stanko.
VI. c Izpit so napravili: Brzič Alfonz, Goričan Anatolij, Ivanuša Stanko,
Janžek Ignac, Naglič Ivan, Šmit Ivan, Vuga Jurij.
Izpita ni napravil: Skomina Rafael.
VII. a Izpit je napravila: Krolnik Milena.
Izpita ni napravila: Kopriva Erika.
VII. b Izpit so napravili: Cmer Ladislav, Posavec Vladimir, Rakusch
Viljem.
Izpita ni napravil: Šah Josip.
VII.	c Izpit je napravil: Mlakar Adolf.
b) Privatni učenci (ke).
II.	Izpit je napravil: Vodenau Anton.
VI. Izpita ni napravil: Vengust Miroslav.
2. Nižji tečajni izpit.
Popravni izpit so napravili iz
IV.	b Bukove Franc, Doplihar Sonja, Musar Ciril, Slopnik Janez.
IV.	c Benedičič Mirko, Jelovšek Bogomil, Premšak Boris, Skamen Maks.
IV.	d Peternel Pavel, Pungeršek Rudolf, Rakuša Ciril.
3. Višji tečajni izpit.
Izpit so napravili: Brišnik Mihael (priv.), Cimerman Erika, Cucek Jožefa (priv.), Janžekovič Alojzij.
4. Drugi važni dogodki.
t UČITELJ KRAJNC FRANJO
Dne 5. dec. 1939 je v 73. letu starosti na Polulah pri Celju po daljšem trpljenju umrl gosp. Krajnc Franjo, upokojeni učitelj celjske okoliške ljudske šole. Zavod, zlasti pa njegovi bivši učenci, se vzornega vzgojitelja
s hvaležnostjo spominjajo zato, ker je od šolskega leta 1896/97. do. 1914/15. poučeval na samostojnih nemško-slovenskih gimnazijskih razredih v Celju slovenske dijake telovadbo. Z vedrim duhom, z globoko zna-čajnostjo in z iskreno ljubeznijo do rodne grude je znal v srca mladine vcepljati narodni ponos in krepko vero v bližnje narodovo vstajenje in osvobojenje. Na skromnem zavodu, ki so ga smeli takrat obiskovati slovenski dijaki, ni bil torej samo izvrsten predmetni učitelj, ampak je znal nadomestovati tudi vse to, česar takrat nam po duhu tuja šola ni hotela inuditi — to je značajnosti in zdravega nacionalnega čuta. Kakor v šoli pa je bil pokojni Krajnc Franjo po svoji delavnosti in družabnosti izredno priljubljen v vseh celjskih krogih. O tem je pričal tudi veličastni pogreb dne 7. dec. na celjsko okoliško pokopališče, katerega so se udeležili kot zastopniki zavoda direktor, člani učit. zbora in učenci zavoda. Trajen spomenik si je postavil pokojni učitelj Krajnc Franjo s tem, da je vse svoje premoženje, ki si ga je pridobil z veliko marljivostjo in štedljivostjo, poklonil Ciril Metodovi družbi za obmejno šolstvo. — Mladina, posnemaj take narodne in značajne može!
tJAZBEC KAREL
Dne 24. okt. je umrl v celjski javni bolnici Jazbec Karel, učenec IV. c razreda, sin Jazbeca Karla, posestnika na Planini. Ker so pokojnega prepeljali v njegov rojstni kraj, so se pod vodstvom kateheta prof. Kovačiča Petra in razrednika prof Skoka Svetka součenci poslovili od dragega tovariša pred javno bolnico. Jazbec Karel je bil skromen, tih in marljiv učenec ter so njegovi starši stavili vanj velike nade. Naj mu bo domača zemlja lahka!
t PRIMC FRANČIŠEK
Dne 5. dec. je nenadoma umrl Primc Frančišek, učenec VI. b razreda, sin Primca Alojzija, hišnega posestnika v Celju. Bil je izredno nadarjen ter se je že v mladih letih bavil s pisateljevanjem. Njegove pesmi so priobčili razni mladinski listi. Pogreb mirnega, pridnega in še mnogo obetajočega učenca se je vršil dne 7. dec. na pokopališču v Žalcu. Udeležili so se ga pokojnikovi součenci, zavod pa so zastopali razrednik prof. Čadež Marijan, prof. Knap Anton in prof. dr. Žgeč Franc. V zadnje slovo mu je ob odprtem grobu spregovoril sošolec Knop Ljubomir, nakar je zemlja zagrnila njegovo mnogo prezgodaj izmučeno telo. Naj počiva v miru!
Od 1. do 5. sept.: Redno vpisovanje učencev in učenk.
6.	sept.: Rojstni dan Nj. Veličanstva kralja Petra II. Slovesne službe božje v opatijski mestni župni cerkvi in nato v pravoslavni cerkvi se je udeležil direktor zavoda.
14.	sept.: Otvoritvena služba božja ob 8. uri v Marijini cerkvi, nato razdelitev učencev in učenk po razredih in oddelkih ter objava urnika.
14.	sept.: Otvoritvena seja učiteljskega zbora.
23. sept.: Kr. banska uprava je z odi. IV. štev. 16384/1 od 14. sept. 1939 odredila: »Ker je letos 24. sept. na obletnico smrti velikega slovenskega vzgojitelja, pesnika in pisatelja škofa Antona Martina Slomška nedelja, naj že v soboto, 23. sept., v vsakem razredu učitelji sloven-
ščine razložijo učencem pomen Slomškovega dela za naš narod. Vršijo se lahko tudi recitacije ali razredne proslave.« Ker je ta odlok precej pozno prispel, so predmetni učitelji slovenščine v učnih urah predavali o Slomšku ter z učenci čitali njegova dela.
9.	okt.: Ob peti obletnici tragične smrti našega viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja so se vršili ob 8. uri dopoldne in ob 2. uri popoldne v šolski telovadnici žalni obredi. Izvršil jih je prof. Kovačič Peter, spominski govor na obeh komemoracijah pa je imel prof. dr. Blaznik Pavle.
20.	okt.: Strokovne seje glede pouka v slovenskem, srbohrvatskem, francoskem, nemškem in latinskem jeziku.
25. okt.: Strokovne seje za matematiko, fiziko, kemijo, zemljepis, zgodovino in prirodopis. Na obeh strokovnih sejah so se določile smernice za pouk v posameznih predmetih v šolskem letu 1939/40.
27. okt.: Razredne seje in 2. redna seja učiteljskega zbora.
28. okt.: Proslava Jadranskega dneva. Za dopoldanske razrede se je vršila
akademija Jadranske straže v mestnem gledališču dopoldne ob y< 11. uri, za popoldanske razrede pa ob y. 2. uri. Na akademiji sta nastopila tudi Rajh Breda, učenka V. a razreda, s klavirskimi in Brodar Demetrij, učenec VIII. b razreda, z violinskimi točkami.
30.	in 31. okt.: Skupna šolska spoved in sv. obhajilo.
1.	in 2. nov.: Vsi svetniki in vernih duš dan, pouka prosto.
3. do 5. nov.: Proslava obletnice osvobojenja izpod več kot tisočletne tuje oblasti. Predmetni učitelji zemljepisa in zgodovine so med svojo učno uro govorili o važnosti tega velikega preobrata v naši narodni zgodovini.
5.	nov.: Zaradi velikega števila učencev(nk) na zavodu se je prvič vršila služba božja v Marijini cerkvi v dveh skupinah. Prva skupina, v kateri so vse deklice in dečki I. razreda, so imeli odslej službo božjo ob Y,8., druga skupina, v kateri so vsi dečki od II. do VIII. razreda, pa ob 8. uri.
13. do 22. nov.: Zdravstveni pregled vseh članov in članic učit. zbora na šolski polikliniki.
26. nov. do 3. dec.: Izseljenski teden. Po odi. kr. banske uprave IV. štev.
18294/1 od 13. okt. 1939 naj bi se bil proslavil Izseljenski teden s skupno proslavo ali pa s proslavo po razredih. Zaradi prevelikega števila učencev in ker je odlok dospel v času, ko večje proslave ni bilo mogoče več prirediti, so predmetni učitelji zemljepisa v I. do
VI.	razr. posvetili 1 učno uro predavanju o pomenu Izseljenskega tedna. V VII. in VIII. razredu so pa učenci (nke) v seminarskih urah sami obravnavali izseljensko vprašanje.
1.	dec.: Proslava praznika narodnega zedinjenja. Po skupni službi božji ob 8. uri v Marijini cerkvi se je vršila proslava v šolski telovadnici v dveh oddelkih. Prvi oddelek so tvorili učenci (nke) iz dopoldanskih, drugi oddelek pa iz popoldanskih razredov. Spored dopoldanske proslave je bil sledeč: Mladinski zbor je zapel drž. himno in E. Adamiča »Vse rožice rumene« (nar.), moški, oziroma mešani zbor pa dr. Gust. Ipavca »Hej Slovenci« (moš. zbor) in H. Potočnika-Kramarja »Zvoni-karjeva« (nar., meš. zb.). Prudič Lidija, učenka VI. a razreda, je deklamirala Aškerčevo pesem »Svetopolkova oporoka«, Bauman Kristina, učenka IV. a razreda, dr. Iliča pesem »Kroz Albaniju« in Kurnik Tatjana, učenka V. a razreda, Iga Grudna pesem »Tržaškim bratom«
O narodnem prazniku je govoril Janežič Franc, učenec VIII. b razreda. Končno je dijaški orkester pod vodstvom g. ravnatelja Sancina zaigral »Mladinsko, suito«. Popoldansko proslavo je otvoril dijaški orkester z že omenjeno skladbo. Deklamirali so: Kuk Avguštin, učenec VI. c razreda, Aškerčevo pesem »Svetopolkova oporoka«, Bauman Kristina, učenka IV. a razreda, Iličevo pesem »Kroz Albaniju« in Stojan Ivanka, učenka II. a razreda, Iga Grudna pesem »Tržaškim bratom«. O pomenu narodnega praznika je govoril Lešničar Janko, učenec Vm. b razreda, nakar sta mešani' in mladinski zbor zapela pesmi, ki so navedene že pri dopoldanski proslavi. Svečanost se je zaključila z državno himno.
12.	dec.: Razredne seje in 3. redna seja učiteljskega zbora.
17. do 26. dec.: Razstava celjskih slikarjev. Med njimi sta razstavila svoja umetniška dela tudi oba predmetna učitelja risanja Ščuka Cvetko in Sirk Albert. Razstavo v dvorani Mestne hranilnice so. si ogledali vsi učenci in učenke zavoda.
20. dec.: Zavod je nabral in odposlal za božičnico revnih otrok na drž.
ljudski šoli v Trbonjah obutev, obleko, perilo in šolske potrebščine v vrednosti 5000 din.
21. dec.: Zavod je nadzoroval g. prosvetni inšpektor Bajuk Marko, šef od-
delka za srednje in meščanske šole pri prosv. oddelku kr. banske uprave v Ljubljani.
23.	dec. do 10. jan.: Po odi. min. prosv. IV. br. 18210 od 5. dec. 1939 božični šolski odmor.
17.	jan.: Direktorjevo strokovno poročilo o šolskih in domačih nalogah.
Od 20. do 22. jan.: Zavod je nadzoroval gosp. dr. Sovre Anton, strokovni inšpektor v min. prosv. (po. odi. min. prosv. IV. br. 18451 od 13. dec. 1939).
27.	jan.: Proslava sv. Save. Zavod je proslavil praznik največjega srbskega prosvetitelja v dveh oddelkih, in sicer se je vršila proslava ob 8. uri za dopoldanske in ob 3/,9. uri za popoldanske razrede. Na obeh proslavah je bil isti vzpored. Uvodoma sta deklamirali Wudler Breda in Gajšek Emilija, učenki IV. a razr., Zupančičev »Razgovor« ter Petrovič Dušan, učenec III. c razr., Milana Rakica »Na Gazi-Mestanu«, nakar je govoril o življenju in zaslugah sv. Save Bezenšek Edmund, učenec VIII. a razr. Po govoru je mladinski pevski zbor zapel Vinka Vodopivca narodno pesem »Zapoj mi, ptičica« ter zaključil proslavo z državno himno.
27.	jan.: Zaključne razredne seje učit. zbora za I. tečaj.
31.	jan.: Sklepna seja celokupnega učit. zbora za I. tečaj.
1.	febr.: Po končanem dopoldanskem in popoldanskem pouku so razdelili razredniki dijaške knjižice.
3. febr.: Direktorjev dan, pouka prosto.
5.	febr.: Strossmayerjeva proslava. Vršila se je z istim vzporedom ob 8. uri za učence (nke) z dopoldanskim, ob 2. uri pa za učence (nke) s popoldanskim poukom. Deklamirala sta Hartman Bruno, učenec VI. a razreda, Gradnikovo »Nekaterim«, Hočevar Erika, učenka III. a razreda, pa Jovana Jovanoviča Zmaja »Omladini«. O velikem prosveti-telju jugoslovanskega naroda je govoril Mlakar Adolf, učenec Vm. a razr. Dopoldansko proslavo je zaključil moški zbor z Vodopivčevo »O večerni uri« in z državno himno, popoldansko pa moški zbor z Vodopivčevo »O večerni uri«, mladinski zbor pa z državno himno.
17. febr.: Koncert slušateljev Glasbene akademije v Ljubljani v kino dvo-
rani' Union. Vršil se je od %11. do J413. ure.
21. febr.: Dne 19. febr. je umrl v visoki starosti 88 let gosp. vladni svetnik Lilek Emilijan, bivši pedag. didaktični vodja nem.-slov. gimnazijskih razredov v Celju, od 1. jan. do 26. okt. 1919 pa začasni vodja slov. drž. gimnazije v Celju. Več o njegovem življenju in delovanju prinaša šolsko izvestje na uvodnem mestu. Zavod je proslavil spomin na zaslužnega in idealnega moža na ta način, da se je vršila
21.	febr. ob 2. uri v šolski telovadnici komemoracija. O Lilekovih zaslugah za šolo in za jugoslovanski narod je govoril prof. Orožen Janko. Po končani komemoraciji so šli vsi učenci in učenke k pogrebu. Nižješolci in nižješolke so pričakovali pogrebni sprevod na obeh straneh Vodnikove ulice in so se nato razšli, višješolci(ke) pa so spremili krsto na okoliško pokopališče, kjer je bil zbran tudi ves učiteljski zbor. Kot zastopnik prosv. oddelka kr. banske uprave in kot starešina zavoda se je poslovil od pokojnega zaslužnega moža dir. Mravljak Franc. Zavod je položil na njegovo krsto tudi lep venec. V počastitev spomina na bivšega prvega starešino slov. drž. gimnazije je bil dan pouka prost.
Od 8. do 10. marca: Velikonočne duhovne vaje.
12.	marca: Razredne seje in 5. redna seja učit. zbora.
12.	marca: Izredna seja celokupnega učit. zbora v neki disciplinski zadevi.
Od 10. do 17. marca: Treznostni teden. Učitelji higiene in prirodopisa so od I. do VT. razr. predavali v teku svoje učne ure o pomenu treznost-nega gibanja, v VII. in VIII. razr. pa so razpravljali o tej temi učenci (nke) pri seminarskih vajah.
Od 11. do 15. marca: V smislu odi. min. prosv. IV. br. 1449 od 1. marca
1940	so se vršila predavanja o komponistu Korneliju Stankoviču.
15.	marca: Ferialni savez na zavodu je vprizoril v mestnem gledališču Meškovo dramo »Mati«. Uspeh je bil v moralnem in gmotnem oziru zelo lep.
18. marca: Strokovna seja glede višjega in nižjega tečajnega izpita.
Od 19. do 27. marca: Velikonočni šolski odmor (odi. min. prosv. br 19043 od 8. marca 1940 in po odredbi gosp. bana).
12.	in 13. aprila: Katoliški verouk je nadzoroval gosp. kanonik dr. Žagar Ivan.
24.	aprila: Razredne seje in 6. redna seja učit. zbora.
30. aprila: Izredna seja učit. zbora v disciplinskih zadevah.
30. aprila in 1. maja: Učenci in učenke zavoda so si ogledali v mali dvorani Celjskega doma razstavo Jakopičevih slik, ki jih posedujejo Celjani. Razstava se je vršila pod okriljem Celjskega kulturnega tedna.
8. maja: Akademija Podmladka Jadranske straže v mestnem gledališču. Podrobnejše poročilo glej pod V. č (»Podmladek Jadranske straže«)!
10. in 11. maja: Skupna šolska spoved in sv. obhajilo.
11. maja: Pravoslavni verouk je nadzoroval gosp. prota Kokic Radivoj, arhierejski namestnik iz Zagreba.
12. maja: Proslava materinskega dne. Ravnateljstvo je v smislu okrožnice
Glavnega odbora društva Rdečega križa opozorilo učence in učenke, naj ta dan napravijo svojim materam kako veselje. Po okrožnici Gl. odb. RK. bi se morala proslava vršiti dne 11. maja. Ker pa je bil ta dan zaradi sv. obhajila pouka prost, so predmetni učitelji dne 14.
maja v prvi učni uri govorili o pomenu proslave. V slovenskih učnih urah so učenci(nke) čitali in deklamirali primerne spise ozir. pesmi ter pisali naloge o materi.
15.	maja: Zaključne seje razrednih učiteljskih zborov za IV. in VIII. razr.
Od 19. do 25. maja: Protituberkulozni teden. Po odi. kr. banske uprave
IV. štev. 7982/3 od 6. maja 1940 so predmetni učitelji prirodopisa in higiene v učnih urah v vseh oddelkih opozorili učence (nke) na važnost protituberkulozne borbe ter so spregovorili nekaj be3ed o jetiki, o važnosti športa in telesne vzgoje ter o potrebi pogoste preiskave po zdravnikih. Učenci(nke) so nabrali za Krajevno protituberkulozno ligo din 623, člani učiteljskega zbora pa so prispevali din 235.
21.	maja: 7. redna seja učiteljskega zbora, na kateri so se določile učne knjige za novo šolsko leto 1940/41.
25. maja: Zaradi majniških izletov pouka prosto. Podrobno poročilo o izletih glej pod VIII. »Ekskurzije«!
28.	maja: Učenci (nke) zavoda so se udeležili ob 10. uri polkovne slave 39. pešpolka pred vojašnica kralja Petra na Dečkovem trgu.
6.	junija: Zaključne seje razrednih učiteljskih zborov za I. — III. in
V. — VII. razred.
6. junija: Konec pouka vi. — III. in V. do VII. razredu.
Od 6. do 9. junija: Razstava risb, ki sta jo pripravila predmetna učitelja Ščuka Cvetko in Sirk Albert.
7. junija: Popravni izpit za IV .in VIII. razred.
8. junija: Pismeni nižji tečajni izpit.
Od 10. do 12. junija: Pismeni višji tečajni izpit.
Od 10. do 13. junija: Ustni nižji tečajni izpit.
Od 14. do 24. junija: Ustni višji tečajni izpit.
25.	in 26. junija: Sprejemni izpit za I. razred.
27. junija: Sklepna seja učiteljskega zbora.
28. junija: Vidovdanska proslava. V Marijini cerkvi se je vršila ob 8. uri zahvalna služba božja, nato pa na zavodu šolska proslava. Dijaški orkester je pod vodstvom ravnatelja Glasbene Matice g. Karla Sancina zaigral I. K. Sancina »Venec slovenskih napevov« (za godalni orkester). Mešani zbor je zapel Vodopivčevo pesem »Ob večerni uri« in Doktoričevo »Naša bol«. Božič Nada, učenka II. a razreda, je deklamirala Zupančičevo pesem »Vseh živih dan«, Šef Magdalena, učenka
II.	b razreda, pa Rakičevo »Jefimijo«. Slavnostni govor je imel prof. dr. Šijanec Fran. Lepo proslavo je zaključil mladinski zbor s petjem drž. himne. Po akademiji so< razredniki razdelili letna izpričevala.
III.
Učni načrt
in uCne knjige, ki sc bodo uporabljale v šolskem letu 19(10/41.
1.	Učni načrt.
a) Obvezni predmeti.
Pouk v obveznih predmetih se je vršil po učnem vzporedu, ki ga je izdalo ministrstvo prosvete.
a)	Učni načrt za realno gimnazijo.
Naučni predmeti				Razred				|
	I.	II.	111.	IV.	V.	vi.	VII.	Vlil.
Verouk		2	2	2	2	2	2	2	2
Slovenski jezik		5	5	4	4	4	4	3	4
Srbohrvatski jezik		2	2	2	2		.		.
Francoski jezik		3	3	3	3	3	3	3	3
Nemški jezik		.		3	3	3	3	3	3
Latinski jezik				.		4	4	3	3
Zemljepis		2	2	2	2	2	2	2	2
Zgodovina			2	3	3	3	3	3	3
Prirodopis		3	3	•	•	2	3	2	
Kemija					3		.		2
Fizika				2	2			3	3
Matematika ... 		4	4	4	3	3	3	4	4
Filozof, propedevtika			.	1	‘l		‘l		2
Higiena	 Seminarske vaje								1 2	1
Veščine								
Risanje		2	2	2	2	2	1	.	.
Petje		2	2				1	1	•
Telovadba		2	2	2	2	2			•
Skupaj . . .	27	29	30	32	30	30	32	32
Žensko ročno delo za učenke	2	2	2		•			•
ß) Učni načrt za klasično gimnazijo.
Naučni predmeti				Razred				
	I.	II.	111. |	IV. |	V.	vi.!	VII. |	VIII.
Verouk		2	2	2	2	2	2	2	2
Slovenski jezik		5	4	4	4	4	4	3	4
Srbohrvatski jezik		2	2	2	2				.
Francoski jezik		3	3	3	3	3	3	3	3
Latinski jezik		 .	5	5	4	4	5	5	4	4
GrSki jezik				4	4	4	4	4	4
Zgodovina			2	‘6	3	3	3	3	3
Zemljepis			2	2	2	2	2	2		2
Prirodopis		2	3			2	2	2	•
Fizika				3				3	3
Kemija					2		•	2	.
Matematika		3	3	3	3	3	3	3	1
Higiena		,	.		2		1		
Umetnost							•	.	2
Osnove filozofije			.				•	1	3
Etnologija		.	•		■		•		j
Seminarske vaje		.		•			•	2	
Veščine : Risanje		2	2						
Petje		2	2				1		•
Telovadba		2	2	2	2	2			•
Skupaj . . .	30	32	32	33	30	30	32	32
b)	Neobvezni predmeti.
a)	Zborovo in mladinsko petje po 1 uro na teden, ki ga je poučeval učitelj veščin Tavželj Stanko.
ß) Slovenska stenografija 1. in 2. tečaj po 2 uri na teden, ki jo je poučeval učitelj veščin Bolhar Alojzij. 1. tečaj je obiskovalo ob koncu šol. leta 35, 2. tečaj 15 učencev(nk).
y) Češki jezik v dveh tečajih je poučeval prof. Orožen Janko. Obiskovalo je 1. tečaj 18, 2. tečaj 10 učencev(nk) iz višjih razredov.
2.	Učne in pomožne knjige
v novem šolskem letu 1940/41.
a)	Realna gimnazija.
I. razred.
Katoliški katekizem, 1. 1932.
Levičnik, Zgodbe sv. pisma, 1. del, 2. izd.
Vrečar, Kristus Kralj, molitvenik.
Bajec-Kolarič-Rupel-Sovre-Solar, Slov. čitanka in slovnica za 1. razr.,2. izd., 1.1939. Rupel, Srbohrvatska vadnica, 1. let.
Južnič, Francoska vadnica, 1. let., 1. 1938.
Kranjec-Vazzaz, Osnovni pojmi zemljepisja za I. razr.
Šenoa-Oeografski atlas, 1. 1939.
Verbič-Vales, Prirodopis živalstva, 2. izd.
Kapus, Prirodopis rastlinstva, 4. izd., 1. 1937.
Kunc, Aritmetika za I. in II. razr.
Čermelj-Lapajne, Geometrija za I. in II. razr.
Bajuk, Pevska šola.
II. razred .
Katoliški katekizem, 1. 1932.
Levičnik, Zgodbe sv. pisma, 2. del, s kratkim obrisom cerkvene zgodovine. Vrečar, Kristus Kralj, molitvenik.
Bajec-Kolarič-Rupel-Sovre-Solar, Slov. čitanka in slovn. za II. razr., 2. izd., 1. 1939. Rupel, Srbohrvatska vadnica, 2. let.
Južnič, Francoska vadnica, 2. let.
Prijatelj-Bohinec-Savnik, Zemljepis za II. razr. srednjih šol.
Senoa, Geografski atlas, 1. 1934.
Binter-Strukelj, Zgodovina starega veka.
Stanojevič, Historički atlas.
Verbič-Vales, Prirodopis živalstva, 2. izd.
Kapus, Prirodopis rastlinstva, 4. izd., 1. 1937.
Kunc, Aritmetika za I. in II. razr.
Čermelj-Lapajne, Geometrija za 1. in II. razr.
Bajuk, Pevska šola.
jlll. razred.
Jaklič-Vrečar, Liturgika.
Vrečar, Kristus Kralj, molitvenik.
Bajec-Kolarič-Rupel-Sovre-Solar, Slov. čitanka in slovn. za III. razr., 2. izd., 1. 1939. Breznik, Slovenska slovnica, 4. izd.
Rupel, Srbohrvatska vadnica, 3. let. južnič, Francoska vadnica, 3. let.
Južnič-Kolarič, Nemška vadnica za srednje šole, 1. let.
Brežnik, Nemška slovnica za srednje šole.
Prijatelj-Bohinec-Savnik, Zemljepis za III. razr. srednjih šol,
Senoa, Geografski atlas.
Binter-Strukelj, Zgodovina Jugoslovanov, 1. del.
Stanojevič, Historički atlas, 2. izd.
Kunc, Fizika za nižje razrede srednjih šol, 2. izd.
Kunc, Aritmetika in algebra za III. in IV. razr.
Ziegler-Žabkar-Branc, Geometrija za III. in IV. razred srednjih šol.
Pirc, Higiena, učbenik za III. razr. srednjih šol.
Mlakar, Katoliški verouk za IV. razr. srednjih šol.
Vrečar, Kristus Kralj, molitvenik.
Bajec-Kolarič-Rupel-Sovre-Šolar, Slov. čitanka za IV. razr., 2. izd., 1. 1939. Breznik, Slov. slovnica, 4. izd.
Rupel, Srbohrvatska vadnica, 4. let.
Južnič, Francoska vadnica, 4. let.
Kolarič-Pachainer, Nemška vadnica za srednje šole, 2. let.
Breznik, Nemška slovnica za srednje šole.
Bohinec-Miklavčič-Savnik, Zemljepis kraljevine Jugoslavije za IV. razr. srednjih šol. Senoa, Geografski atlas.
Binter-Strukelj, Zgodovina Jugoslovanov, 2. del.
Stanojevič, Historički atlas.
Zobec, Kemija in mineralogija za nižji razr. srednjih šol.
Kunc, Fizika za nižje razr. srednjih šol, 2. izd., 1. 1934.
Kunc, Aritmetika in algebra za III. in IV. razr.
Ziegler-Žabkar-Branc, Geometrija za III. in IV. razr. srednjih šol.
Pirc, Higiena za III. in IV. razr. srednjih šol.
V. razred.
Svetina, Katoliški verouk, 1. knjiga.
Vrečar, Kristus Kralj, molitvenik.
Grafenauer, Slovenska čitanka, 1, del.
Poljanec, Historija stare in srednje jugoslovenske književnosti.
Poljanec, Historija srbskohrvatskoslovenačkog književnog jezika.
Breznik, Slovenska slovnica, 4. izd.
Južnič, Francoska čitanka za V. in VI. razred.
Kolarič-Pachainer, Nemška vadnica za srednje šole, 3. let.
Brežnik, Nemška slovnica za srednje šole.
Belec-Jere, Latinska vadnica in slovnica za I. razr. klas. in V. razr. real. gimn. Bohinec-Kranjec-Savnik, Občni zemljepis za višje razr. srednjih šol, 1, 1935. Senoa, Geografski atlas.
Orožen, Zgodovina starega veka za V. razr. srednjih šol.
Stanojevič, Historički atlas.
Bevk, Botanika za višje razr. srednjih šol.
Kunc, Aritmetika za V. in VI. razr.
Lapajne, Geometrija za V. razr.
VI. razred.
Pečjak, Katoliški verouk, 2. izd., 2. knjiga.
Vrečar, Kristus Kralj, molitvenik.
Grafenauer, Slovenska čitanka, 2. del.
Grafenauer, Kratka zgodovina slovenskega slovstva.
Rupel, Protestantski pisci (izdaja za šolsko rabo).
Poljanec, Historija srpskohrvatskoslovenačkog književnog jezika, 4. izd.
Breznik, Slovenska slovnica, 4. izd.
Južnič, Francoska čitanka za V. in VI. razr.
Kotnik, Slovensko-francoski slovar.
Pretnar, Francosko-slovenski slovar.
Bezjak, Nemška vadnica, 2. del.
Breznik, Nemška slovnica za srednje šole.
Bradač ali Glonar, Nemško-slovenski slovar.
Belec-Jere, Latinska vadnica in slovnica za II. razr. klas. in VI. razr. real. gimn. Čermelj, Kozmografija za VI. razr. srednjih šol.
Senoa, Geografski atlas.
Orožen, Zgodovina za VI. razr. srednjih šol, 1. 1940.
Stanojevič, Historički atlas, 2. izd.
Poljanec, Prirodopis živalstva za višje razr. srednjih šol.
Kunc, Aritmetika za V. in VI. razr.
Lapajne, Geometrija za VI. razr.
Majcen-Schlömilch, Logaritmi.
Pirc, Higiena za VI. razr. srednjih šol.
Pečjak, Katoliški verouk, 3. knjiga.
Vrečar. Kristus Kralj, molitvenik.
Grafenauer, Slovenska čitanka, 3. del.
Grafenauer, Kratka zgodovina slovenskega slovstva.
Breznik, Slovenska slovnica, 4. izd.
Poljanec, Repetitorij istorije jugoslovenske književnosti.
Južnič, Francoska čitanka za VII. razr.
Kotnik, Slovensko-francoskl slovar.
Pretnar, Francosko-slovenski slovar.
Bezjak, Nemška vadnica, 3. del.
Bradač ali Glonar, Nemško-slovenski slovar.
Brežnik, Nemška slovnica za srednje šole.
Bajuk, Latinska čitanka za Vil. r. real. gimn.
Pipenbacher, Latinska slovnica, 3. izd.
Bradač, Latinsko-slovenski slovar.
Šenoa, Geografski atlas.
Orožen, Zgodovina novega veka za Vil. razr.
Stanojevič, Historički atlas, 2. izd.
Dolžan, Mineralogija in geologija. fldlešič-Sajovic, Fizika za višje razr. srednjih šol.
Kunc, Aritmetika za VII. razr.
Sajovic, Trigonometrija in analitična geometrija za višje razr. Majcen-Schlömilch, Logaritmi.
Pirc, Čitanka o higieni (pom. knjiga).
Pirc, Higiena za VI. razr. srednjih šol.
VIII.	razred.
Medved, Zgodovina Katoliške cerkve.
Vrečar, Kristus Kralj, molitvenik.
Grafenauer, Slovenska čitanka, 4. del.
Grafenauer, Kratka zgodovina slovenskega slovstva.
Breznik, Slovenska slovnica, 4 izd.
Poljanec, Repetitorij istorije jugoslovenske književnosti.
Južnič, Francoska čitanka za VIII. razr.
Kotnik, Slovensko-francoski slovar.
Pretnar, Francosko-slovenski slovar.
Bezjak, Nemška vadnica, 3. del.
Brežnik, Nemška slovnica za srednje šole.
Bradač ali Glonar, Nemško-slovenski slovar.
Bajuk, Latinska čitanka za VII. razr. klas, in VIII. razr. real. gimn.
Pipenbacher, Latinska slovnica, 3. izd.
Bradač, Latinsko-slovenski slovar.
Orožen, Zemljepis Jugoslavije za VIII. razr. z dodatkom Naše sosedne slovanske in druge kulturne države.
Šenoa, Geografski atlas.
Orožen, Zgodovina najnovejše dobe za VIII. razr.
Stanojevič, Historički atlas.
2itko, Kemija za višje razr. srednjih šol.
ÄdleSIC-Sajovic, Fizika za višje razr. srednjih šol,
Kunc, Ärimetika za VIII. razr.
Sajovic, Trigonometrija in analitična geometrija za višje razr.
Majcen-Schlömilch, Logaritmi.
Veber, Očrt psihologije.
Ozvald, Logika.
b)	Klasične vzporednice.
1.	razred.
Katoliški katekizem, 1. 1932.
Vrečar, Kristus Kralj, molitvenik.
Levičnik, Zgodbe sv. pisma, 1. del, 2. izd.
Bajec-Kolarič-Rupel-Sovre-Solar, Slovenska čitanka in slovnica za 1. razr.,
2.	izd., 1. 1939.
Rupel, Srbohrvatska vadnica, 1. let.
Južnič, Francoska vadnica, 1. let., 1. 1938.
Belec-Jere, Latinska vadnica in slovnica za 1. razr. klas. in V, raz. real. gimn. Kranjec-Vazzaz, Osnovni pojmi zemljepisja za 1. razr.
Šenoa, Geografski atlas, 1. 1934.
Verbič-Vales, Prirodopis živalstva, 2. izd.
Kapus, Prirodopis rastlinstva, 4. izd., 1. 1937 Kunc, Aritmetika za I. in II. razr.
Čermelj-Lapajne, Geometrija za 1. in II. razr.
Bajuk, Pevska šola.
II. razred.
Katoliški katekizem, nova izd.
Levičnik, Zgodbe sv. pisma, 2. del, s kratkim obrisom cerkvene zgodovine. Vrečar, Kristus Kralj, molitvenik.
Bajec-Kolarič-Rupel-Sovre-Solar, Slovenska čitanka in slovnica za II. razr., 2.
izd., 1. 1939.
Rupel, Srbohrvatska vadnica, 2. let.
Južnič, Francoska vadnica, 2. let.
Belec-Jere, Latinska vadnica in slovnica za II. razr. klas. in VI. razr. real. gimn. Prijatelj-Bohinec-Savnik, Zemljepis za II. razr. srednjih šol.
Senoa, Geografski atlas, 1. 1934.
Binter-Strukelj, Zgodovina starega veka.
Stanojevič, Historički atlas.
Verbič-Vales, Prirodopis živalstva, 2. izd.
Kapus, Prirodopis rastlinstva, 4. izd., 1. 1937.
Kunc, Aritmetika za 1. in II. razr.
Čermelj-Lapajne, Geometrija za 1. in II. razr.
Bajuk, Pevska šola.
III. razred.
Jaklič-Vrečar, Liturgika.
Vrečar, Kristus Kralj, molitvenik.
Bajec-Kolarič-Rupel-Sovre-Solar, Slovenska čitanka in slovnica za III. razred,
2.	izd., 1. 1939.
Breznik, Slovenska slovnica, 4. izd.
Rupel, Srbohrvatska vadnica, 3. let.
Južnič, Francoska vadnica, 3 let.
Belec-Jere, Latinska vadnica in slovnica za III. in IV. razr. klas. in VII. razr.
realnih gimn.
Bradač, Grška vadnica.
Bradač-Osana, Grška slovnica.
Prijatelj-Bohinec-Savnik, Zemljepis za 111. razr. srednjih šol.
Senoa, Geografski atlas.
Binter-Strukelj, Zgodovina Jugoslovanov, 1. del.
Stanojevič, Historički atlas, 2. izd.
Kunc, Fizika za nižje razr. srednjih šol, 2. izd.
Kunc, Aritmetika in algebra za III. in IV. razr. srednjih šol.
Ziegler-Žabkar-Branc, Geometrija za III. in IV. razr. srednjih šol.
1.
Naloge
iz narodnega jezika v višjih razredih.
V.	a razred.
Šolske naloge: a) Iz počitniškega dnevnika, b) Na semnju. — a) Dolgost življenja našega je kratka ... b) Hajdukova oporoka. (Obnova po Gregorčiču.) — a) Pravljica o Zlatorogu, b) Balada o prepelici. (Po Gestrinu.) — a) Mlada Breda. (Dra-matski prizor.) b) Jeftejeva prisega. (Po Gregorčiču.)
Domače naloge: a) Rabeljsko jezero. (Po Gregorčiču.) b) Kdor brata za brata ne spozna, bo imel tujca za gospodarja. (Narodni rek.) — a) Rod, veš še, da tvoj kralj je z ognjem kronan bil? (O. Župančič.) b) Mati.
Ster Josip
V.	b razred.
Šolske naloge: Jesensko Celje. — O pesniku in pesmi. (Po Horaciju.) — Nazaj v planinski raj! (Vsebina in estetska opredelitev.)
1— Peta šola.
Domači nalogi: Letošnje božične počitnice. — Moje berilo.
Fabjančič Milan, Kerne Eleonora
V.	c razred.
Šolske naloge: Ena stran iz počitniškega dnevnika. — a) Grobovi tulijo ... b) Kaj je dozdaj Ljubljana doživela... (Naš izlet v Ljubljano.) — a) Naši najznačilnejši narodni junaki in njih pomen, b) Ali nas šport vzgaja? — a) Smrt carja Samuela. (Po Krilanovi baladi.) b) Jeftejeva prisega. (Po Gregorčičevi baladi.)
Domače naloge: a) Hajdukova oporoka. (Po Gregorčiču.) b) Če brat brata za brata ne spozna, bo imel tujca za gospodarja. (Narodni rek.) >— Rod, veš še, da tvoj kralj je z ognjem kronan bil? (Zupančič.) b) Žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat dan, da, koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan, da rojak prost bo vsak, ne vrag, le sosed bo mejak. (Prešeren.)
Šter Josip
V.	d razred.
Šolske naloge: Obraz jeseni. — O pesniku in pesmi. (Po Horaciju.) — Iz Gregorčičevih pesmi. — a) Človek je prekosil ptico v zraku in ribo v morju, b) Junakov hrabrih cvet — ali nam še rodi sad? (Pogled na junaško narodno pesem.) c) ... da bi nas ne začaral kateri izmed čarodejev, ki domujejo v teh knjigah ... (Cervantes, Don Kihot I. 6.)
Domače naloge: Letošnje božične počitnice. 1— a) Cvetja ni pod Nabrežino, ni v Vipavi, ni ga v Brdih, b) Moji pesniki.
Fabjančič Milan, Orel Valentin
VI.	a razred.
Šolske naloge: a) Na dijaškem stojišču, b) V gledališču. — Prazakoni višnji nam vladajo ... — Saj pač dovolj ognjena ljubav do doma ni nobena, ki strastna ni! — Ob dvestoletnici slovenske knjige. (1551 —1751.)
Domači nalogi: Vsebina in oznaka poljubne drame. — Z avtobusom po šmarskem okraju.
Kerne Eleonora
VI.	b razred.
Šolske naloge: Slovenščina v srednjem veku. — a) Jesen v naravi.
b)	Zdrav duh v zdravem telesu. — Pot je strma, cilj je lep. (Cankar.) — Pomen reformacije za slovensko slovstvo.
Domače naloge: Naša kri na tujem. — a) Kako sem izrabil velikonočne počitnice, b) Mati — naša največja ljubezen, c) »Manj strašna noč je v črne zemlje krili, kot so pod svitlim soncem sužni dnovi«. (Prešeren.)
Dr. Gantar Kajetan
VI. c razred.
Šolske naloge: a) Zakaj postane Brut zarotnik, b) Gozdič je že rumen. —
a)	Ko sem majhen bil, sem bil zdrav vesel, b) Slavna je zgodovina drame, c) Očetov naših imenitna dela. —
a) Označba Tugomerjeve tragike, b) Darovanja ni na svetu, vse je samo vračanje. (Iv. Cankar.) — Vpliv političnih razmer na razvoj literarne kulture pri Jugoslovanih v srednjem veku.
Domače naloge: Zemlja domača ni prazna beseda.— a) In živi kraški vi piloti, držite trdno, kakor hrast z Grmade? b) Domoljubna in slovanska zavest naših protestantskih piscev.
Orel Valentin
VII. a razred.
Šolske naloge: a) Tatjana v Puškinovem romanu »Jevgenij Onjegin«.
b) Izlet v Zagreb. (Potopis.) c) Na grobeh. 1— a) Romantična in realistična mentaliteta, b) Dramatični prizor. —
a)	Kultura in šport, b) Z vlakom. — a) Kultura in civilizacija. b) Mati in domovina, c) Slovenci v Metternichovi dobi.
Domači nalogi: Bilanca prosvetljene dobe. — Edinost, sreča, sprava, — k nam naj nazaj se vrnejo, — otrok, kar ima Slava, vsi naj si v roke sežejo, da oblast in z njo čast, obilnost bode naša last. (Prešeren.)
Šter Josip
Šolske naloge: a) Kaj si sejal, mladenič, kaj boš žel? (O. Župančič.)
b)	Hočemo novega človeka. (Klic mladine.) c) Figaro-Matiček. — a) Naši preroditelji in slovanstvo, b) Ilirija oživljena, c) Grobovi tulijo. — a) Prešernov duševni obraz iz »Slovesa od mladosti«, b) Prešernovi nazori o jeziku in slovstvu v »Novi pisariji'«. Beseda! Bajna moč. (O. Zupančič.) — a) Napredek v tehniki in človečanski ideali,
b)	Moje borbe in žrtve, c) Pogled na domačo vas.
Domače naloge: Zgodovina je boj za svobodo. (B. Croce. — Razmišljanje o 1. decembru.) — a) Vpliv političnih razmer na razvoj naše narodne kulture do 19. stoletja, b) Narodnopolitični program v Prešernovi »Zdravici«.
Orel Valentin
VII. c r a z r ed.
Šolske naloge: Razsvetljenstvo in narodni preporod pri Slovencih v 18.
stoletju. — Za samostanskimi zidovi. (Moji vtisi s poučne ekskurzije.) — Pesem o življenju. — Romantika pri Slovencih.
Domače naloge: a) Moje misli ob prazniku narodnega zedinjenja, b) Moj dom. — »Pevcu vedno sreča laže«. (Prešeren.)
Dr. Gantar Kajetan
VIII. a razred.
Šolske naloge: Zdaj zvezde ugodne vladajo, zdaj semena zlata padajo — so li vaše njive zorane? — Vpliv Levstikovih naukov na Jurčiča. — Ne zase, za druge smo tu! — Trdna je moja vera, da napoči zarja tistega dne, ko naša kultura ne bo več krizantema siromakova, ampak bogastvo bogatega.
Domača naloga: O, da mi je priti do svoje podobe!
Kerne Eleonora
VIII.	b razred.
Šolske naloge: Sociološka struktura naše vasi. — Kako rasto značaji? — Hrepenenje ni sreča. — a) Pero ni plug. b) S- kakimi mislimi stopa človek v samostojno življenje?
Domača naloga: Vsebina zgodovine: borba med dobrim in zlom, med svobodo in suženjstvom.
/	Orožen Janko
2.
Predavanja
iz narodnega jezika v višjih razredih.
V.	a razred.
Bedrač H.: Ksaver Meško. — Božič D.: Dr. France Prešeren. — Ce-
linšek I.: Naše morje in Primorje. Kulturno in socialno stanje naše vasi. — Cvenk H.: France Levstik. — Črnigoj V.: A. M. Slomšek. — Doli-
nar L.: Zofka Kvedrova. — Doplihar S.: Jan M. Plojhar. (J. Zeyer.) — Drobne A.: Einspieler in Koroška. — Prings E.: J. Murn-Aleksandrov. — Gologranc I.: Josip Stritar in njegova dela. — Gospodaric M.: Schiller, Viljem Tell. — Gregorič M.: O železnicah v Jugoslaviji. — Hafner A.: Ilirizem. — Jošt V.: Slovenci in 1848. leto. — Kloar L.: Potovanje v Bolgarijo, Carigrad. S skioptičnimi slikami. — Kopriva B.: Dr. Janez Bleiweis. — Koželj V.: Matija Čop. — Kurnik T.: Ivan Cankar. — Nedoh L.: Dragotin Kette. — Pajk A.: T. G. Masaryk. — Pečnik V.: Simon Jenko.
— Plahuta B.: Gospa Curie. — Rajh B.: Razmah glasbe v 19. stoletju. — Rajh H.: Simon Gregorčič. — Ravbar B.: O. Zupančič, pesnik vsega našega naroda. — Rihtar B.: O letalstvu. — Skok M.: Stanko Vraz in ilirizem. — Šapla L.: Selma Lagerlöfova, Noblova nagrajenka. Libuša, češka 'pripovedka. — Sinkovič J.: A. Aškerc. — Voga S.: I. V. Valvazor. *— Voga Z.: Puškin, Jevgenij Onjegin.
V.	b razred.
Debič B.: O vencih srbskohrvatske narodne pesmi. — Dečko B.: Jurčičeve povesti. — Djordjevič B.: Razvoj naše vojne mornarice. — Gmeiner A.: Jurčičev Deseti brat. — Golob V.: F. S. Finžgar, Pod svobodnim soncem. — Hrušovar V.: Z avtobusom po naših krajih. — Hvala L.: Tavčarjeva Visoška kronika. — Justin D.: O športu. — Kantušer J.: Nekaj zanimivosti o goslih. — Klanjšek K.: J. Vega. — Kopše R.: P. Sedmak, Kaplan Čedermac. — Kovač B.: Naš Korotan. — Kramer A.: O modernem vojskovanju. — Križnik V.: Naša vas. — Koprivšek M.: O telovadbi. 1— Kunšek E.: Miško Kranjec. — Mladenovič M.: Naše Primorje. — Ocvirk J.: Slovensko-nemška meja. — Plaznik F.: M. Pupin. — Premšak B.: Razvoj jadralnega letalstva. — Ranzinger F.: Jurčičev Jurij Kozjak. — Robida V.: Savinjska dolina. — Roš B.: Zgodovina Hrastnika. — Schwarz F.: O plavanju. — Schwarz H.: Po Koroški.— Slopnik J.: O hmeljarstvu.
— Zupanek B.: Počitnice ob morju. — Zvonar J.: Naši izseljenci. — Žagar Z.: Naše planine.
V.	c razred.
Benedičič M.: Vpliv rudarske industrije na gospodarstvo. — Bervar R.: Fr. Erjavec, Mravlja. — Blagotinšek S.: L. N. Tolstoj. — Dobovišek
2.: Zgodovina slovenske knjige. — Dreu A.: Deseti brat. — Faganeli F.: Veronika Deseniška. — Goetz A.: Rogaška Slatina. — Golob J.: Dunaj in potovanje od Dunaja do Bratislave. — Goričar A.: Življenjepis K. Ham-suna in njegov roman Potepuhi. — Jelovšek B.: Moja pot na Sušak. — Jerin Z.: Naši boji za Koroško. — Juhart A.: Zdravstveno stanje v Sloveniji. — Kolar J.: Dostojevski. O letalstvu. — Koželj M.: Moje potovanje v Francijo. (S skioptičnimi slikami.) Lipovšek O.: Stanko Vraz, rodoljub iz Štajera. — Markovič R.: Zgodovina telovadbe. — Milavec M.: Kmetski upori. — Pavelšek B.: Bil je naš nekdaj ves raj, očetov naših domovina .... Rezijanski in Beneški Slovenci. — Petek A.: »čas je zlato«. — Prelog S.: Narodno pesništvo. — Pungerscheg R.: Razvoj gozdarstva in lova v Sloveniji. O kmetskem bistvu. — Rakusch H.: O železni industriji,
— Sadar M.: Nekaj misli o slovenskem gledališču. — Sancin M.: Naše glasbeno življenje v preteklih dobah. — Sfiligoj A.: Junaki prekomorskih poletov. — Slokan M.: Slovenski preporod v francoski dobi. — Škof M.: Moje potovanje po Gorenjski. — Vizjak J.: Pravljica o Zlatorogu. — Zemljič M.: S splavi po Savinji in Savi. — Zupan V.: Zgodovina in razvoj zadružništva.
Bantan J.: Dostojevski. — Baša B.: J. Neruda. — Bitenc J.: D. Obra-dovič. — Cijan I.: L. N. Tolstoj. — Černe B.: Slovenski alpinizem v literaturi. — Črepinšek A.: Puškinova Pikova dama. — Črnigoj J.: Fr. Detela, Trojka. — Delak S.: Stoletnica Čajkovskega. — Detiček D.: Razmah italijanske glasbe v 19. stoletju. — Dolenšek S.: Planinstvo. — Fišer M.: D. Jenko. — Karba A.: A. Dvorak. — Kovač M.: O razvoju avtomobila.
— Kroflič A.: Jurčičev Deseti brat. — Lovrenčič I.: Fr. Levstik. — Magdič A.: Koroško. vprašanje. — Marot F.: F. S. Finžgar. — Mikolič A.: J. J. Strossmayer. — Naprudnik B.: A. S. Puškin. — Novak I.: Jadransko letalstvo. — Novinšek J.: O Goriški. — Peternel P.: Metuljarstvo. — Planinšek I.: V. Š. Karadžič. — Plausteiner F.: Delež Koroške v slov. knjigi.
— Reichmann J.: Iv. Cankar. — Repič B.: Primorski problemi. — Rustja S.: Ali smo že zedinjeni? i— Sil jan D.: Avg. Senoa. — Sotlar A.: O kmečkih uporih. — Srebotnik F.: Dr. J. E. Krek. — Stare F.: Primož Trubar.
— Staut D.: Zgodovinsko leto 1914. se ponavlja. — Strokol N.: Perikle-jeva doba. — Taček I.: Slovanska glasba. — Trebovc A.: Naš narod med Dravo in Donavo. — Vabič A.: O hmeljarstvu. — Vidali I.: Kraj Mengeš.
— Vrabič A.: I. Murn Aleksandrov.
VI.	a razred.
Coklin A.: Dostojevski. — Gajšek K.: S kolesom po Sloveniji. — Grö-ger I.: Železarstvo na Gorenjskem. — Hartman B.: Naše narodne manjšine. — Kantušer B.: Pregled češke književnosti do 1. 1870. — Korošec I.: Francoska revolucija. — Kramar B.: O zvočnem filmu in gramofonski plošči. — Kramar G.: Aerodinamika. — Perger A.: R. Wagner. — Plaskan L.: Francoska revolucija. — Pleterski I.: Lahka atletika. — Podgoršek K.: Horacijevo pismo o pesništvu. — Pohar L.: Pulj-Bazovica. — Roš F.: Kmečki upori v Savinjski dolini. — Veber M.: V borbi za Jugoslavijo. — Virant V.: Jurčič-Levstik, Tugomer. — Vrečko B.: Razvoj letalstva v Jugoslaviji. — Zdolšek M.: Radij. — Zupnek F.: Leonardo da Vinci. — Cajnko A.: Celjski grofje. — Jurak Z.: Sprehod po današnji Ljubljani. — Košenina Z.: Kitajska lirika. — Košič O.: Umetnostni spomeniki v Dalmaciji. — Košutnik V.: Taborjenje v Mozirju. — Krautberger E.: V. v. Gogh.
— Krautberger I.: Gospa Curie. — Kumer Z.: Žena in njene pravice. — Kunej D.: Prispevek tehnike k sreči človeštva. — Lapajne D.: Cirano de Bergerac. — Novak L.: Napoleon. — Prudič L.: Zatirajmo ostanke suženjstva. — Rijavec St.: G. Šilih, Beli dvor. — Schescherko G.: Kulturni pomen gledališča. — Slavec J.: Sto let Evrope (1814—1914). — Slavec
V.: Ljudski običaji v naši državi. — Stelzer D.: M. Gorki. — Vizjak M.: Hipnotizem. — Wagner I.: Glasbena zgodovina.
VI.	b razred.
Bizjak A.: Dante in njegova Divina Comedia. — Božič M.: Tolstoj in njegov roman Vstajenje. — Bečela L.: Cankar kot dramatik. — Brišček J.: Fr. Prešeren kot človek in pesnik. — Dečko M.: Finžgar kot dramatik.
— Dremelj R.: Goethejev Faust. — Goriup H.: Grška drama. — Hohnjec M.: Djakovska katedrala. (S skioptičnimi slikami.) — Horjak F.: Prekmurska književnost. — Križanič R.: Razvoj in pomen filma. — Majes S.: Slovanska apostola sv. brata Ciril in Metod. — Matesič R.: O postanku in zgodovini trboveljskega rudnika. — Mikolič S.: Proboj solunske fronte. — Šimenko M.: Zgodovina letalstva v naši državi. — Špolar A.: Življenje in
delo Josipa Jurčiča. — Štojs V.: MoJierov Tartuffe. — Tekavčič B.: O alpinizmu. — Tomich E.: Rudolf Diesel in njegov motor. — Vasle A.: Rokovnjači na Slovenskem. — Voršič D.: Narodna in državna vzgoja. — Zorko B.: Anton Aškerc in njegove pesmi.
VI. c razred.
Bele F.: Razvojna teorija. — Breznikar M.: Shakespeare, Sen kresne noči. — Grešnik A.: Šola in šport. — Dobrovnik I.: Maselj-Podlimbarski, G o spod in Franjo. — Fretze E.: Grška filozofija. — Fretze M.: Grška literatura. — Gosak Z.: Tomaž G. Masaryk. — Gradnik B.: Naš narod pod Italijo. — Hotko M.: Shakespeare, Hamlet. — Jakopin F.: Vračanje k naravi. — Jezernik K.: Lermontov, Junak današnjega časa. — Kladnik R.: Zgodovina zapadnega kota Savinjske doline. — Krašovec S.: Razvoj telovadbe. — Kuk A.: Telesna kultura. — Lapajne Z.: Etični pomen poraza za narod. — Milanez M.: Sodobni slovaški kolektiv. — Nemec V.: Pregled češke literature. — Oberžan S.: Naši izseljenci v Holandiji. — Perbil A.: Mendelizem. — Pešec J.: Naši onstran Karavank. — Pogelšek F.: Dve armadi. (O gasilstvu in naši vojski.) — Slokan S.: Hmeljarstvo v Savinjski dolini. — Vovk R.: Puškin, Evgenij Onjegin. — Zabukovšek A.: Gogolj, Mrtve duše. — Zupan F.: Gundulič, Osman. — Žagar V.: Pesniki in pisatelji Savinjske doline.
VII. a razred.
Arnšek A.: O alkoholu in alkoholizmu. — Baš M.: O slovenskih narodnih nošah. — Cilenšek K.: O Lermontovu. — Cimperman M.: Lepota in moč glasbe. — Cimperšek M.: Starine iz paleolitika in neolitika v Jugoslaviji. — Dolinar E.: Postanek slovenskega hmeljarstva. — Dolinar V.: Vladimir Levstik. — Goriup H.: Vida Jerajeva. — Hajnšek E.: O zadružnem življenju pri južnih bratih. — Hering Z.: Renker G., Pet mož gradi pot. — Jelen I.: O izseljenstvu. — Knez J.: Kmečka izobrazba. — Korber A.: B. Smetana. — Majcen A.: O naši deželi, ki pa ni naša. — Mikuletič
S.: Moje potovanje po Hercegovini, Bosni in Dalmaciji. Lermontov roman Junak našega časa. — Mravljak M.: Merežkovski, Leonardo da Vinci. — Praznik K.: O kulturi in civilizaciji. — Raišp S.: Pearl Buck, Dobra zemlja. O Schubertu. — Rajh S.: V. S. Karadžič. — Razboršek M.: Slovenska vas. — Šetinc R.: Pupin M., Od pastirja do izumitelja. — Šmid A.: A. S. Puškin. — Uršič A.: Tipi slovenskih hiš in naselij. — Vipotnik M.: O sodobnem umetnostnem nazoru. — Zobec V.: O Straussovi opereti »Cigan baron«. (Ob gostovanju mariborske opere.) Baš, Cvelbar, Kosovel. — G. ravnatelj Sancin K. je predaval v seminarju o glasbi in instrumentih.
VII.	b razred.
Arzenšek A.: Leto 1848. in Slovenci. — Barle G.: Problem srednje šole. — Baumgartner V.: A. S. Puškin. — Bonač M.: O zadružništvu. — Cilenšek M.: Njegoš, Gorski venac. — Canžek V.: O našem alpinizmu. (S skioptičnimi slikami.) — Dobovišek B.: Bachov absolutizem. — Faletič
A.: Petrarka in Prešeren. — Fras I.: O gradivu za krajevni leksikon. — Herman J.: Zgodovina Celja. — Hodžar S.: Bajke in pripovedke. (Po Kelemini.) — Jeromel B.: Zgodovina krajev po Savinjski dolini. — Jerič F.: Postojnska jama. — Kladnik F.: Gradivo za krajevni leksikon. — Kozel Z.: Celjski strop. — Wiesberger F.: Žiga Zois. — Zagoričnik Š.: Kul-
turni prerez skozi domači kraj. — Zemljič B.: Potovanje po Bosni. Droč B.: Problem izseljenstva v Prekmurju.
VII. c razred.
Berce D.: Slikarja Janez in Jurij Šubic. — Brzic A.: Borbe za Jadran.
  Gabrovšek F.: Nikola Tesla in razvoj elektrotehnike. — Glonar I.: O
naših izseljencih. — Hillinger F.: Jadralno letalstvo v Jugoslaviji. — Juhart R.: Josip Stritar kot kritik in pesnik. — Kos R.: Giuseppe Verdi in Johann Strauss. — Lipovšek S.: Duševna kultura srednjega veka. — Oblak Z.: Slovenski izseljenci na Nizozemskem. — Ogrizek B.: O slovenskem povojnem časnikarstvu. — Plevčak J.: Materialna kultura srednjega veka. — Sfiligoj R.: Slovenske narodne noše. — Šekoranja I.: Gospodarsko stanje ob Sotli. — Šmit I.: Savinjska dolina v zgodovinskem in gospodarskem oziru. — Štornik A.: O ruskem realizmu. — Tauschmann K.: Glasba eksotičnih narodov. — Teppey V.: Slovenski alpinizem. — Vrabič L.: Dušeslovne osnove nacionalne misli. — Vuga J.: Slovenci v boju proti alkoholizmu. — Wusser V.: Elektrifikacija dravske banovine. — Zdolšek M.: Vodnikovo delo v Napoleonovi Iliriji. — Ivanuša S.: A. S. Puškin.
VIII. a razred.
Ban B.: O impresionizmu in ekspresionizmu. — Bezenšek Ed.: Društvo narodov. — Bezenšek Er.: Anton Aškerc. — Božnik E.: Problem cest v naši državi. — Čadež V.: Mendel in razvojne teorije. — Černelč J.: O šahu. — Driimel K.: Jurij Vega. — Ferenčak D.: Vpliv športa na sodobno mladino. — Hočevar J.: Michelangelo Buonarotti. — Kocbek A.: Socialni problemi naše vasi. — Kos M.: Naša povojna drama. — Krulc B.: Naši sodobni narodnovzgojni problemi. — Lakner E.: O gospodarski avtarkiji.
— Mlakar A.: O naših izseljencih. — Mlakar R.: O upodabljajoči umetnosti. — Močnik R.: Majska deklaracija. — Pogačnik M.: Stična v zgodovini in književnosti. — Potočnik A.: Šmarski okraj. — Schwischay J.: O glasbi. — Vršnik A.: Klement Jug. — Weingerl V.: O osnovah jugoslovanskega železniškega omrežja in o prizadevanju, kako izboljšati današnji promet. — Zurc F.: Postanek in razvoj grške drame. — Bavdek V.: Naše ženske revije. — Briner M.: Mrzel-Seliškar-Klopčič. — Dolinar Z.: O človeku. — Dolničar S.: Zadružništvo. — Drofenik T.: Reymontovi Kmetje.
— Engelhardt N.: Ruska glasba. — Gosak K.: Življenje in delo T. G. Ma-saryka. — Krasnik V.: Pregled češke povojne književnosti. — Krolnik M.: Rasizem. — Lebar M.: O izbiri poklica. — Lenko S.: Gospa Curie. — Nedoh D.: O Kitajski. — Ocvirk P.: Razvoj našega gledališča. — Planer
V.: Letošnja knjižna nagrada ljubljanske mestne občine. — Rainer T.:
V.	v. Gogh. — Špindler C.: Božena Nemcova. — Šlander V.: Naše revije.
— Uranjek I.: Naša povojna proza in poezija.
VIII.	b razred.
Brodar D.: Drag. Kette. — Ciglenečki M.: Zadužbine, žarišča kulture srednjeveške Srbije. — Golob D.: Avgust Šenoa. — Gradišnik D.: Slovenska moderna. — Jager A.: Slovenska lirika. — Jazbec I.: Naši izseljenci.
— Stanonik I.: Janko Kersnik. — Tischler R.: Oton Zupančič. — Tovornik I.: Al. Gradnik.
Dijaška društva,
šolski fond, sodelovanje šole in doma ter podporna društva.
l.
a)	Podružnica Ferialnega saveza.
Nadzornik: profesor Stante Valentin.
Ferialni savez je dijaška organizacija, ki ima nalogo, da vzpodbuja di-jaštvo k potovanju po naši lepi domovini. Da omogoči svojim članom potovanje, jim daje polovično vožnjo na železnicah in parnikih, v vseh večjih krajih naše domovine pa so jim na razpolago zavetišča, kjer dobijo ceneno hrano in prenočišča.
Člani naše podružnice so dijaki in dijakinje gimnazije, meščanske in rudarske šole, 250 po številu.
Delo naše podružnice se je razvijalo na odborovih sejah. Naši delegati so se udeležili tudi občnega zbora dravske oblasti v Ljubljani. 15. marca so uprizorili ferialci v mestnem gledališču Meškovo dramo »Mati« v režiji ge. Sadarjeve. Igra je dobro uspela. Čisti dobiček se bo porabil za počitniška potovanja ubogih dijakov. V letošnjih velikih počitnicah bodo zopet organizirali v gimnaziji zavetišče z desetimi posteljami.
V tem šolskem letu je vodil podružnico naslednji upravni odbor: predsednik Skitek Stojan iz VII b, tajnik Rustja Slavko iz V. d, blagajnik Sadar Marij iz V. c, arhivar Posavec Vladimir iz VIII. b, odbornici Mravljak Marija iz VII. a in Jerič Verena iz V. a. Nadzorni odbor so tvorili: Lakner Edo iz VIII. a, Jager Anton iz VIII b in Löschnigg Ivan iz VII. b.
b)	Sokol kraljevine Jugoslavije.
Nadzornika: prof. Napotnik Josip in učitelj veščin Ščuka Cvetko.
V preteklem šolskem letu je posečalo sokolske telovadnice v Celju in po deželi 480 učencev in učenk. Vsi so marljivo telovadili, v kolikor jih pri tem ni oviral popoldanski šolski pouk. Sodelovali so pri sokolskih nastopih in akademijah, zlasti pa so se udejstvovali na prireditvah v proslavo 1. decembra, največjega našega narodnega praznika. Ker je srednješolcem sodelovanje v športnih organizacijah prepovedano, so učenci in učenke zavoda pod sokolskim okriljem gojili tudi lahko atletiko in zimski šport. Nacionalna in telesna vzgoja srednješolske mladine v sokolskih organizacijah je tudi v preteklem šolskem letu blagodejno vplivala na naš naraščaj, ker ga je odvračala od surovega in nenadzorovanega športnega udejstvovanja in od družbe raznih neodgovornih elementov, ki mladino kvarijo in jo zapeljujejo k razdiralnemu udejstvovanju. Zdrav duh v zdravem telesu sokolske mladine se je pokazal vsepovsod, zlasti pa pri raznih javnih nastopih in prireditvah.
c)	Podmladek Rdečega križa.
Podmladkarji Rdečega križa so na zavodu organizirani v 9 pododborih, ki jim načeluje šolski odbor. Predsednik šolskega odbora je direk-
3*
35
tor gimnazije, tajnica supl. Stopar Eva, blagajničarka pa supl. Dolgan Marija.
V preteklem šolskem letu je bilo včlanjenih v Podmladku 344 članov.
Podmladkarji RK so priredili o božiču v vseh razredih božičnico. Ob
tej priliki je bilo obdarovanih mnogo učencev in učenk, predvsem z obutvijo in obleko. K božičnici so prispevali: Podporno društvo 7455 din ;in mnogi podmladkarji z darovi v denarju in blagu.
O	božiču so podmladkarji obdarovali tudi revne učence in učenke obmejne šole v Trbonjah z obleko, obutvijo in knjigami. Urejanje in odpošiljanje darov je nadzorovala supl. Bežan Milena. V dneh Podmladka Rdečega križa so nabrali podmladkarji 5221 din za društvene namene.
V protituberkuloznem tednu so podmladkarji sodelovali pri nabiralni akciji za protituberkulozni fond; v ta namen so nabrali 623 din.
Stanje blagajne: gotovina iz lanskega leta, naložena v Poštni hranilnici: 2772 din, članarina 1376 din, 90% v dneh Podmladka nabrane vsote 4699 din, prostovoljni prispevki članov 95.50 din.
Izdatki: 50% članarine 688 din, božičnica 688 din, Glasnik 135 din, pisarniški stroški 2.50 din. Ostanek v blagajni ob koncu šolskega leta znaša 7429 din.
č) Podmladek Jadranske straže.
Nadzornika prof. dr. Blaznik Pavle in strok. učit. telovadbe Trdina Frančiška.
P. J. S. je narodno obrambna organizacija, ki ima namen vzbujati pomorsko zavest, narodni duh in omogočiti vsakemu dijaku v teku srednješolskega študija vsaj enkraten obisk Jadrana. Na zavodu je številčno najmočnejša organizacija, v njej so včlanjeni vsi dijaki in dijakinje. Z namenom, da dvigne pomorsko zavest, je odbor priredil v vseh prvih razredih idejna predavanja. Predavali so: predsednik Božič Milan, tajnica Kloar Ljerka in ref. za tisk Hvala Leon. Podmladkarji so se udeležili tudi predavanja »Hrvatsko Primorje« združenega s filmom »Od Zagreba do Raba«, ki ga je organiziral oblastni odbor Jadranske straže v Celju. Udeležba z našega zavoda: pri dopoldanski prireditvi 90 dijakov, pri večerni pa 30.
Odbor je tudi organiziral strelske vaje za višjcšolce, ki jih je vodil g. kapetan I. ki. Jusuf Vrebac. Vseh vaj je bilo sedem, ki so sc vršile od 17. n. t. 1. vsako soboto popoldne v šolskem strelišču, oziroma v fizikalni dvorani. Z ozirom na današnje razmere udeležba pri teh vajah ni bila povoljna. Prijavljenih je bilo 80 dijakov, redno je pa hodilo samo 40 do 50 dijakov in 1 dijakinja.
Dne 17. III. t. 1. so igrali višješolci pod pokroviteljstvom P. J. S. z mariborskimi dijaki šahovski turnir in izgubili 6:2. Turnir se je vršil v prostorih dijaškega zavetišča podružnice sv. Cirila in Metoda.
V preteklih počitnicah so si četrtošolci ogledali Split, Trogir, Solin, Sušak (IV. a in IV. c razred) ter Split, Hvar (Jelša), Vrbovško (IV. b in
IV.	d razred), abiturienti VIII. b razreda pa so pohiteli preko Sarajeva v Dubrovnik in Split, letovali na Jelši, odkoder so se vrnili domov preko Splita.
Svoje delo je Podmladek dokončal z akademijo, ki jo je priredil dne
8.	maja v mestnem gledališču. Ob 10. uri dopoldne se je vršila akademija za dijake zavoda, ob 20. uri pa za javnost. Akademija je v moralnem in gmotnem oziru dobro uspela.
Vzpored je bil sledeč: 1. Državna himna — zapel višješolski mešani zbor ob spremljanju klavirja. Vodil g. prof. A. Knap. — 2. Pozdravni govor — predsednik P. J. S. Božič Milan, VI b. 3. Dr. Ivan Pregelj: »Ubiti zvon«, deklamirala Kurnik Tatjana, V. a. — 4. Zupan: »Mladi vojaki«, izvajali nižješolci pod vodstvom g. tel. učitelja Zupana. — 5. J. K. Sancin: »Rondo«. Violini sta igrala Hartman Bruno, VI. a in Kantušer Jožko, V. b. Na klavirju je spremljal Sancin Mario, V. c. — 6. »Češka beseda«, izvajali višješolci in višješolke. Vodila ga. Rajhova. — 7. Vodopivec: »O večerni uri«. Zapel moški zbor višješolcev. Foerster:	»Rdeči sarafan« in
Doktorič: »Naša bol«, zapel mešani zbor višješolcev. Vodil g. prof. Knap.
—	8. Prof. Saša Šantel: »Baletno kolo«. Izvajale petošolke pod vodstvom ge. strokovne učiteljice Frančiške Trdinove. — 9. »Groteska«. Ritmične vaje. Sestavili in izvajali sestri Krautberger in Košutnik Vera, VI. a. —
10.	Jurčič: »Berite Novice« — veseloigra v enem dejanju. Režiral g. prof. Orel. Sodelovali so: Skitek Stojan iz VII. c (Kratki, uradnik), Jager Marija iz VII. a (njegova sestra), Jerič Verena iz V. a (njegova hči), Ocvirk Gregorij iz VIII. b (dr. Dragič).
Zaradi neugodnih razmer PJS to leto ne bo priredil izleta na morje. Podmladek je bil naročen na revijo »Jadranska Straža«, ki jo izdaja vrhovni odbor JS v Splitu. Odbor Podmladka je reševal svoje delo na petih rednih sejah. Ves delegatski zbor se je sešel le na enem sestanku. Po (razrednih delegatih je bil izvoljen sledeči odbor: predsednik Božič Milan,
VI. b, podpredsednica Mikuletič Sonja, VII. a, tajnica Kloar Ljerka,
V.	a, zapisnikar Dobovišek Zelimir, V. c, blagajničarka Rajh Breda, V. a, Prelog Ervin, VII. b, odbornika Vizjak Nevenka, VI. a in Prelog Ervin,
VII. b, revizorja Lesničar Janko, VIII. b in Lakner Edo, VII. a.
d)	Mrkonjičev steg skavtov.
Nadzornik: prof. Drobne Rudolf.
Iztokova gimn. četa je tudi v tem letu delovala zelo intenzivno; zlasti je bilo notranje delovanje zelo živahno. Člani so se posvetili študiju za polaganje strokovnih izpitov, katerih je bilo 68. Položilo je 19 članov
III.	red, 6 članov II. red. 2. člana I. red. Dva člana sta položila nižji obči tečaj za skavtske vodnike.
Razen tega je Iztokova četa priredila smučarske tekme na MaroV' škovem hribu in tekmovanja v namiznem tenisu na dvorišču I. drž. ljudske šole. V teku leta je priredila tudi četni izlet na Celjsko kočo in več vodnih izletov v okolico mesta.
Iztokova četa je štela 28 članov.
e)	Podmladek Aerokluba.
Nadzornik: prof. dr. Gantar Kajetan.
Ob začetku šolskega leta je odbor Podmladka Aerokluba sklical ' II. redni občni zbor, na katerem je podal bilanco svojega dela. Iz tajnikovega poročila je razvidno, da se je vršil po zaključku lanskega šolskega leta I. modelarski tečaj, o katerem je bilo objavljeno kratko poročilo že v lanskem izvestju. Modelarji, ki jih je bilo 9, so pod vodstvom peto-šolca Makuca zgradili 2,0 modelov različnih zmožnosti. Tečaj je bil predčasno zaključen, ker je zmanjkalo materiala.
Ker je lanski odbor Podmladka Aerokluba odstopil, je bil soglasno izvoljen sledeči odbor: predsednik Makuc Alojz, VI. b, podpredsednik
Šimenko Drago, VI. b, tajnik Rihtar Bogomil, VI. b, blagajnik Jerin Zoran, V. c, knjižničar Šalamun Ivan, VII. c, odborniki: Nendl Bojan, VI. b, Planko Rajko, VI. a, Rus Peter, IV. b; referent za nižjo gimnazijo: Matkovič Ivo, IV. c.
Vodstvo Podmladka je reševalo svoje tekoče zadeve na 4 rednih sejah.
Za člane je Podmladek med šolskim letom priredil 7 članskih sestankov, ki so se vršili v fizikalnem kabinetu. Udeleževalo se jih je po 40 članov. Podpredsednik Šimenko je imel predavanja o sledečih temah: a) Zgodovinski razvoj balonov. 2) Z letalom po Jugoslaviji. 3) Moderna jadralna letala. 4) Jugoslovanska aviaeija. 5) Zgodovina letalstva v naši državi. 6) Lovsko in bombno letalstvo. 7) Vojno letalstvo vojujočih se držav.
Poleg omenjenih predavanj je tajnik Rihtar predaval o postanku in razvoju parašitizma (padalstva) in tov. Brzič o vojnem asu Nenžeserju.
Vsa predavanja so pojasnjevale številne skioptične slike. Na teh sestankih so imeli člani priliko spoznati popolno sliko današnjega letalstva.
Podmladek je nabavil za člane znake.
Glavna skrb sedanjega odbora je bila popolna preureditev delavnice, ki se nahaja v kletnih prostorih II. mestne deške ljudske šole. Za njeno restavriranje je prevzel skrb predsednik Makuc in je delo tudi s požrtvovalnostjo izvršil, tako da se je lahko ob koncu meseca marca začel II. modelarski tečaj z namenom, izšolati čim večje število modelarskih inštruktorjev, ki naj naslednje leto vodijo tečaje. Število članov je bilo v tekočem šolskem letu 182.
Ob koncu svojega poročila se odbor zahvaljuje vsem, ki so pomagali, da je Podmladek lahko vršil svoje delo.
f)	Krožek Slovenske dijaške zveze.
Nadzornik: prof. Bračko Ivan.
Na celjski gimnaziji se je letos ustanovil Krožek Slovenske dijaške zveze in se pridružil zvezi vseh dijaških krožkov v Sloveniji. Vseh članov in članic je 241. Člani so uravnali svoje delovanje po geslu: Bog, narod, država! Prvemu delu svojega gesla so posvečevali svoje versko življenje in udejstvovanje pri Marijini kongregaciji, druga dva dela pa so obravnavali na svojih sestankih. Na te so zahajali stalno tudi gg. profesorji, ki so mnogokrat predavali zlasti o našem narodu in državi. S predavanji, deklamacijami in govornimi vajami so pa često nastopali tudi člani sami. Na mnogih sestankih je sodeloval tudi tamburaški zbor, pevci pa so gojili pod vodstvom g. prof. Knapa predvsem narodno pesem. Veliko zanimanje pa so člani pokazali za telovadbo, za katero jih je znal navduševati g. tel. učitelj Zupan.
Dne 1. decembra so krožkarji priredili proslavo v počastitev praznika zedinjenja. Napolnili so prostorno dvorano do zadnjega kotička. Proslava je naredila na vse prisotne najgloblji vtis.
Krožek je priredil tudi sijajno uspelo božičnico, za katero so prevzele pokroviteljstvo odlične celjske dame. Njihovemu požrtvovalnemu in nesebičnemu prizadevanju se je posrečilo, da je biil skoraj vsak član obilno obdarovan. Saj je bilo razdeljenih daril v vrednosti za okoli 25.000 din.
Da še bolj vzljubijo krvavečo in jokajočo Koroško, so priredili člani člani dne 6. aprila skupni sestanek, kjer so vsi v duhu pohiteli h Gospe Sveti, kamor jih je popeljal predavatelj g. prof. dr. Blaznik. Pri tej
priliki se je posebno izkazal pevski zbor, ki je navdušeno zapel nekaj koroških narodnih pesmi.
Člani telovadci so pod spretnim vodstvom g. tel. učit. Zupana javno nastopili na skupni telovadni akademiji v Ljubljani ter na javni prireditvi Fantovskega odseka v Celju, kjer so želi splošno priznanje.
Vsi člani so se z veliko vnemo in ljubeznijo oklenili svojega društva, ki jih vzgaja v verskem in narodnem duhu ter širi in utrjuje v mladih srcih vzvišeno domoljubje, nudi jim pa tudi dovolj (resne zabave.
g)	Dijaški orkester.
Vodja: gosp. Sancin Karel, ravnatelj Glasbene Matice.
Tudi v šolskem letu 1939/40. je dijaški orkester nastopil pri raznih šolskih prireditvah ter pokazal, da je kljub raznim težkočam glede podajanja in enotnosti na zelo visoki stopnji. Zahvalo zato zasluži gosp. Sancin Kar'lo, ravnatelj Glasbene Matice, ki vodi orkester z veščo umetniško roko in je vselej rad pripravljen podpreti šolske prireditve. Želeti je, da se v novem šolskem letu vsi učenci in učenke, ki imajo veselje in dar za godbo, oklenejo, Glasbene Matice še v večjem številu. Zaposlitev v glasbi jih bo oplemenitila z etičnimi in estetskimi vrlinami ter odvračala od pretiranega športa in obiska zabav, ki slabo vplivajo na duševni razvoj naše mladine.
h) Pevski zbor.
Pevovodji: učitelj glasbe Tavželj Stanko in profesor Knap Anton.
Na zavodu so bili trije pevski zbori: mladinski, svetni moški, oz. mešani in cerkveni mešani zbor. Cerkveni in mladinski zbor je v glavnem vodil učitelj glasbe Tavželj Stanko, svetni moški, oz. mešani zbor pa prof. Knap Anton. V času odsotnosti učitelja glasbe Tavžlja (dvakratne orožne vaje in bolezenski dopust) je prof. Knap vodil tudi cerkveno petje.
Cerkveni zbor je oskrboval vse petje v cerkvi. Mladinski zbor je nastopal pri šolskih proslavah državnih praznikov, svetni moški, oz. mešani zbor pa je nastopil pri prireditvi PJS in pri šolskih proslavah državnih praznikov.
Srednješolski nastop je letos zaradi nepredvidenih ovir (orožne vaje strokovnih učiteljev) odpadel.
2.
Šolski fond.
Dohodki šolskega fonda so v šolskem letu 1939/40. znašali din 1575, izdatki din 1575. Ostanka torej ni bilo. Izdatek se je porabil za nabavo predmetov za prirodopisno zbirko.
Obračun je odobrila kr. banska uprava z odi. IV. štev. 4218/1 od 22. febr. 1940. V šolski fond se stekajo predpisani prispevki privatistov ter zneski za dvojnike izpričeval in dijaških knjižic.
3.
Šola in dom.
Dasi organizacije »Šola in dom« na zavodu ni, je bilo občevanje med starši in učiteljstvom vse šolsko leto zelo živahno. Starši, ozir. njihovi namestniki so zlasti 'po cenzurnih konferencah in ob koncu obeh tečajev marljivo posečali govorilnico, kjer so jim dajali predmetni učitelji v vsa-
kem odmoru zaželene informacije. Zelo koristno bi pa bilo, da bi prihajali starši na razgovor tudi v ostalem času, zlasti pa pravočasno, ko je še mogoče, da dom po dobljenih informacijah more pri pravilnem tolmačenju sodelovanja med šolo in domom vzgojno delo učiteljstva krepko podpreti. Staršem ne bi smeli biti pri srcu samo trenutni uspehi, ki se navadno v naslednjem šolskem letu bridko maščujejo, ampak bi morali pokazati nekoliko širše obzorje in globlje zanimanje za vzgojno delo šole. Izostali bi v tem slučaju tudi primeri, da ob koncu šolskega leta starši — seveda zaman — pritiskajo na kljuke in prosijo za pozitivne rede. Nočejo se zavedati, da mora učitelj po službeni prisegi in po obstoječih predpisih zahtevati primerno znanje, da pa mora tudi biti pravičen in objektiven napram vsem. Dom naj bi izkazoval šoli nekaj več hvaležnosti in priznanja. Skrbno naj bi se zlasti izogibal pred otroki kritike šolskih zadev, s katero omaja v srcu mladine čut za avtoriteto in zasluženo ljubezen do vzgojiteljev. Tudi širša javnost naj nudi z objektivno kritiko šoli nekaj več moralne opore.
4.
Dijaška kuhinja.
V	težkih časih je Dijaška kuhinja dovršila triinpetdeseto leto človekoljubnega dela za celjske srednješolce. Gmotne razmere dijakov n dijakinj postajajo vsako šolsko leto bolj obupne. Kratka statistika dokazuje, da tri petine učencev in učenk, ki obiskujejo zavod, izhaja iz socialno najšibkejših slojev. Število učencev, ki se dnevno vozijo z doma v šolo, je naraslo že na 540. Večina teh dijakov mora imeti opoldne v Celju prehrano, ker je železniški vozni red za nje precej neugoden. Zato število prošnjikov vsako leto narašča, medtem ko se zaradi gospodarskih in drugih neprilik dohodki Dijaške kuhinje zmanjšujejo.
Dijaška kuhinja je še vedno nastanjena v tesnih kletnih prostorih drž. realne gimnazije. Obed se mora zaradi tega deliti v dveh skupinah.
V	teku šolskega leta 1939/40. se je razdelilo 26.850 porcij, ki so bile večinoma brezplačne, ali so pa učenci in učenke prispevali zanje majhne mesečne prispevke. Društvo nima stalnih dohodkov, temveč je navezano le na podporo kr. banske uprave, celjske mestne občine in drugih občinskih zastopov, denarnih zavodov, korporacij, članov in podpornikov društva. Bilo bi jih mnogo več, ako bi se spominjali z letnimi prispevki Dij. kuhinje vsi, ki so nekoč uživali podporo tega zasluženega društva. Ob zaključku šolskega leta je treba ugotoviti, da je mladina, ki jo podpira Dij. kuhinja, marljivo študirala in bila vzornega vedenja. Pričakovati je torej, da so vse podpore za Dij. kuhinjo zelo dobro porabljene.
Ob zaključku poslovnega leta 1938/39. je izkazala Dij. kuhinja sledeče dohodke: volil din 1000, udnine din 4510, podpornine din 6374, darov denarnih zavodov in korporacij din 14.850, priložnostnih darov din 2.785, darov v živilih din 1.011.30, skupaj din 30.530.30. Izdala je za živila in kurjavo din 43.797.32, za režijo din 15.765.54, skupaj 59.562.86. Primanjkljaj din 29.032.56 se je kril s prispevki učencev in iz prihrankov prejšnjih let.
Za poslovno leto 1939/40. je bil na občnem zboru dne 6. okt. 1939 izvoljen sledeči odbor: prof. v pok. Kožuh Josip za predsednika, odvetnik dr. Hrašovec Juro za podpredsednika, gimn. direktor Mravljak Franc za blagajnika, prof. dr. Strmšek Pavel za tajnika, prof. v pok. Kardinar Josip in odvetnik dr. Kalan Ernest za odbornika, upravitelj v pok. Pre-
koršek Ivan in odvetnik dr. Rajh Štefan za namestnika, ravnatelj Kralj Drago in davčni nadupravitelj Blažon Jakob za računska preglednika, viš. pisarn, predstojnik Zorko Anton in šef Zdravstv. doma dr. Rebernik Jakob za namestnika računskih preglednikov.
Odbor dobrodelno javnost ponovno prosi za izdatno podporo, vsem 'dosedanjim dobrotnikom pa izreka v imenu podpirane mladine prisrčno zahvalo.
5.
Podporno društvo
za uboge učence drž. real. gimnazije.
Podporno društvo je prejelo od 1. junija 1939 do 31. maja 1940 sledeCe prispevke in darove:
4688 din: dijaki kot odškodnino za izposojene knjige. — 485 din: za prodane stare knjige. — 783 din: za formularje prošenj. — 1000 din: Cinkarna d. d. v Celju. — 700 din: Jugoslov. akad. društvo v Celju (po Fr. Krušiču). — Po 500 din: Ljudska posojilnica, R. Stermecki, veletrgov. v Celju. — 450 din: dr. D. Rus, drž. tožilec v Celju. — 402’50 din: pok. učitelj Levstik Fr., volilo. — Po 300 din: Kudiš, tovarna, D. Rakusch, veletrgov., oba v Celju, »Lava« tekst, tovarna v Laškem, K. Sonnenwald, obratovodja v Pečovniku. — 250 din: Hranilnica dravske banovine (podruž. Celje). — Po 200 din: Brauns V., tovarna, Čater I., lesna industr., Hranilno in posojilno društvo, Holeček P., prof., Levičnik V., prof, v pok., Petek Ant., trgov., vsi v Celju, občina Sv. Jurij ob juž. žel., Lorber J. v Žalcu, Tatscher H. v Konjicah, Sturm Sim. v St. Janžu-Meža. — Po 150 din: + Lilek Emil. vi. svetnik v Celju, dr. Roš Fr., odv. v Laškem. — Po 100 din : Cimperman L)., prof., Fazarinc Ä., trg., Frings Ä, vdova po inž., Gologranc K., stavbenik, Goričar K. vdova, trgov., Hofbauer Ä., trgov., dr. Hrašovec M., odvet., Jurak P., opat, Jellenz J., trgov., Knez & Pacchiaffo, Leskovšek Fr., trg., Kunej Ruša, šamot. tovarna, Pečar Alb. prokurist Cinkarne, Plešivčnik A., hotelirka, podružnica Ljubljanske kred. banke, Prva hrvatska štedionica (podruž. Celje), Pšeničnik M., trgov., dr. Stojan lv., notar, dr. Sernec G., odvet.. dr. Vrhovec S., zobozdrav., Žohar Fr., tehnik, Žumer Marija, posestnica, vsi v Celju, dr. Benedičič Fr. zdrav, v Senovem, dr. Arnšek A., zdravnik v Hrastniku, Bat’a. tvornica B irovo, dr. D. Drnovšek, odv. v Laškem, inž. Drolz Fr., rudn. ravnatelj v Hrastniku, inž. Findeisen H. v Hrastniku, Goričar A. in drug, tovarna v Mozirju, Karčič
B., mag. pharm. v Žalcu, Kordan J., dentist v Laškem, Košenina Fr., notar v Gorn|em gradu, Maršič R. v Braslovčah, Mravljak P., lesno industr. v Vuhredu, Pukl G. v Zrečah, Savinjska posojilnica in Športni klub v Žalcu, Okrajna hranilnica v Slov. gradcu. občina Teharje, tovarna kem. izdelkov v Hrastniku, Trboveljska premog, družba, rurl. Hrastnik. — 60 din: Taček Iv. v Celju. — Po 50 din: Čuk Fr., trg., Dobovičnik Fr., trgov., Dobravc M., slikar, Dolžan Fr., klepar, Fa-ganelli Fr., dr. Flajs J., zdravnik, Oaberc S., trgov., Gröger K., dr. Hrašovcc J., odvet., Jagodič J., trgov., dr. Kloar Fr., odvet., dr. Kalan E., odvet., A. Kališnik, stavbenik, Kovačič Peter, profesor, dr. Krautberger Al., zobozdravnik, Kropič J., trgov., Kukovec V., dediči, dr. May G., evang. župnik, Makuc A., živinozdravnik, Mastnak Ä1., trgov., dr. Miglič E., zobozdr., Mislej A., trgov., dr. Mušič D., zdrav., Naprunnik K., Oražem A., kroj. mojster, dr. Pintar R., odv., Plevčak J., čevljarski mojster, Prekoršek 1., upravitelj v pok., dr. Premschak Fr., zdravnik, Ravnikar 1., trgovec, Rojšek Fr., prof., Sancin K., ravnatelj, Sedlaček Ä., trafik., Strokol R., Smid M., dr. Zobec J., sres. načelnik, vsi v Celju, Gerold, Gotovlje-Žalec, Goršič Iv., ravnatelj v Rog. Slatini, dr. Herman M., zdravnik v Žalcu, dr. Hrašovec S., odv. v Šmarju, Hribernik Fr., ravnatelj v Šoštanju, občina Ljubno, dr. Ločnikar
A., zdravnik v Žalcu, Löschnigg E., trgov, v Šmarju, Lončarič J., župnik pri Sv. Jederti, Lorber R. v Žalcu, dr. Marinič Fr., zdravnik v Mariboru, Musi Ä1., župnik v Vitanju, Piki Fr. v St. Pavlu pri Preb., Pengov E. v Konjicah, Petriček Zdenka v Žalcu, dr. Prislan Fr., notar v Laškem, Pungerscheg Ä,, gozd. uprav, v Oplotnici, Remše F. v Mozirju, Rojnik Iv. v Slov. 'gradcu, Senica V. v Žalcu, občina Slov. gradeč, dr. Svetina Fr., zdravnik v St. Juriju ob j. ž„ Stefanciosa M. v Rogatcu, Sepec J., posest, na Sladki gori, Šušteršič, ravn. v Žalcu, dr. Sirko Iv., starešina okr. sodišča v Metliki, dr. Vilimek, zdravnik na Bizeljskem, Vizjak Ad. v Trbovljah, Vodenik R. v Petrovčah, Volčanšek, restavrater v Brežicah, Zgaga
B.	v Laškem. — Po 49 50 din: Knmer V., višji davč. kontrolor v Laškem. — 48 din: Jelšnik J., župnik v Zibiki. — 45 din: neimenovan v Žalcu. — Po 40 din : Čepin Fr., b. uradnik, Gajšek Ä1. poštni uradnik, oba v Celju, Aubreht J., trgov, v Žalcu, Janežič R„ stolni kanonik v Mariboru. — Po 30 din: Cestnik R., prof. v pok., Confidenti Fr., trgov., Detiček M., sodnik, dr. Kotnik Fr., ravn. Mohorjeve družbe, Krulc J. inž, Pelikan, fotograf, Prudič Jadv., učiteljica v pok., Toplak J., trgov., vsi v Celju, dr. Cede A., zdravnik v Laškem, Diermayr v Hrastniku, Goetz A., trgov, v Rogatcu, dr. Kunej F., zdravnik pri Sv. Petru pod Sv. gorami, Medvešek Fr., uradnik v Laškem, dr. Mejak E., odv. v Gornjem gradu, Pejcha Jg., š. uprav, na Frankolovem, Pivc M. v Žalcu, Rainer M. uradnik v Laškem, Ročnik R., sodnik na Vranskem, ljudska šola v Laškem, Tischler K., trg. v Velenju, učiteljski zbor ljudske šole v Vojniku. - Po 25 din : Brzič V., Borovič Mar., trgov., Kalan Fr., trgov., Marek J., inž., dr. Rajh St., odv , vsi v Celju, Herlah 1. v Laškem, Kračun D. v Zrečah, msgr. Meško Ks., dekan na Selah, Neumann B. v St. Pavlu pri Preb., dr. Schwischay 1., zdravnik v Štorah, Šetina Fr. v Šmartnem o. P. — Po 20 din : dr. Ivic St., zdravnik, Jeras Franja, sopr. geom., Kardinar I., prof. v pok., Kožuh J., prof. v pok., dr. Mlinar J., tajnik uprav, sod., Napotnik ]. prof., Sadar A., trgov., Zabukošek M., krojaški mojster, Zvezna tiskarna, vsi v Celju, Janič M., Ježovnik Fr., Kukec F., Kveder V., vsi v Žalcu, dr. Hrašovec Fr. sr. načelnik v Slov. gradcu, Kraigher R., notar v Šoštanju, Medik Fr. pri Veliki Nedelji, Miklavžina M. v Braslovčah, Mikolič J., župn. v Lučah, Polanc 1. v Petrovčah, dr. Rak J., zdravnik v Gornjem gradu, Razpotnik Sr., šef na Zidanem mostu, dr. Rudolf [v., odv. v Konjicah, Senica C. v Žalcu, Stergar P., trg. v Sevnici, Šnabl F. na Frankolovem, Vimpolšek J., notar v Sevnici, Vizovišek Iv. v Žalcu, dr. Lautner P., zdravnik v Gornjem gradu. —	1225 din: 2.c raz. kot pre-
ostanek neke zbirke. — Po 10 din: Gerlanc M., Lukas F., žganj, likerjev, oba v Celju, Černigoj S., š. uprav, v Štorah, Glogovšek M. v Žalcu, Goričan Fr., hm. trg. v Žalcu, Gosak J., š. up. v p. na Teharjih, Gubenšek Fr., sodnik v Konjicah, Krušič J, v Žalcu, Lom Ft., dekan v Šmarju, Rop Fr., Širca Fr., Virant C., Vrečer R., vsi v Žalcu. — 6 din: Kosi fl., š. upr. v pok. v Središču
Društvo je podpiralo dijake z izposojevanjem učnih knjig in z obleko. Proti majhni odškodnini je bilo izposojenih 616 dijakom (dijakinjam) 2060 knjig. Za nove učne knjige se je izdalo 16.260 din, za obleko 3.300 din, za čevlje 4,155 din, skupaj 23.715 din.
V oktobru 1939 je bil na občnem zboru izvoljen za šol. leto 1939-40. sledeči odbor: predsednik (po pravilih) gimn. direktor Mravljak Franc, podpredsednik dr. Hrašovec Juro, odvetnik, blagajnik Kardinar Jožef, prof. v pok., tajnica inž. dr. Perpar Marija, prof.; odborniki: Jurak Peter, opat, Kožuh Josip, prof. v pok., Mlinar Ivan, prof.; namestnika: Kovačič Peter, profesor in dr. Rajh Štefan, odvetnik; preglednika računov: Holeček Pavel in Napotnik Josip, profesorja.
V imenu podpiranih dijakov izreka odbor vsem blagim dobrotnikom prisrčno zahvalo in nujno prosi nadaljnjih podpor.
VI.
1 TV«1	•	1	• • v •
Učila in knjižnice.
1. Učiteljska knjižnica.
Stanje ob koncu šolskega leta 1938/39.: 4562 del v 12.780 zvezkih.
Prirastek v šolskem letu 1939/40.: 69 del v 105 zvezkih.
1.	Spominski zbornik Slovenije 1939. 2. Statistični godišnjak, knjiga I.-Vlil.
3.	Škerl France, Ljubljana v prvem desetletju ustavne dobe (180-186). 4. Hert-wig Oskar, Allgemeine Biologie, Jena 1920. 5. Seznam darovalcev za Prešernovo rojstno hišo. Izdala in založila kr. banska uprava v Ljubljani 1939. 6. Rešimo mladino pred alkoholizmom. Izdanje Higienskega zavoda v Ljubljani 1939. 7. Pedagoški zbornik, XXXIV. zv. Slov. šolska matica 1938. 8. Dr. Poljanec Leop., Pedagoška biologija, Slov. šol. matica 1938. 9. Pedagogijski leksikon, priručnik za teoriju i praksu. Minerva 1939. 10. Priča Marica, Album narodnih motiva, 1. zv. Izdanje kr. banske uprave drinske banovine 1939. 11. Koledarji družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani : a) 1. 1904-1906. b) 1 1919-1940. 12. Dr. Blaznik Pavle, Naselitev Slovencev. Muzejsko društvo v Škofji Loki 1939. 13. Dr. Blaznik Pavle, Kolonizacija selške doline. Ljubljana 1928, 14. Dr. Ändrejka Rudolf
in Planina Franc, Škofja Loka in njen okraj v luči gospodarskih in kulturnih prizadevanj. Škofja Loka 1936. 15. Veider Janez, Vodič po Crngrobu. Založništvo Franca Kokalja v Škofji Loki. 16. Dr. Kidrič France, Prešeren (1800-1838). Tiskovna zadruga 1938. 17. Der Grosse Duden, Stilwörterbuch. Leipzig 1938. 18. Der Grosse Duden, Rechtschreibung. Leipzig 1939. 19. Album slovenskih književnikov. Uredil dr. Janko Šlebinger. Založila Tiskovna zadruga. 20. Dr. Sovre Anton, Stari Grki. Mohorjeva družba 1939, II. zv. 21. Dr. Prijatelj Ivan, Kulturna in politična zgodovina Slovencev (1948-1895). Uredil dr. Anton Ocvirk. Akademska založba v Ljubljani 1938, I.-IV. zv. 22. Dr. Ramovš Fran, Kratka zgodovina slovenskega jezika I. Äkademska založba 1936. 23. Valvazorjevo berilo 1. Zbral in prevzel dr. Mirko Rupel. Akademska založba 1936. 24. Sacrum promptuarium Janeza Svetokriškega. Izbral in uredil dr. Mirko Rupel, Akademska založba 1937. 25. Prepeluh Albin, Pripombe k naši prevratni dobi. Ljubljana 1938. 26. Dr. Žontar Josip, Zgodovina mesta Kranja. Izdalo Muzejsko diuštvo za Slovenijo v Ljubljani 1939. 27. Dr. Tuma Henrik, lz mojega življenja. Spomini, misli in izpovedi. Naša založba v Ljubljani 1937. 28. Dr. Kidrič France, Zoisova korespondenca (1808-1809). Korespondence pomembnih Slovencev I. Izdala Akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani 1939. 29. Dr. Kidrič France, Dobrovsky in slovenski preporod njegove dobe. Razprave Znanstvenega društva v Ljubljani 1930. 30. Na bregovih Bistrice. Uredila Jože Vombergar in Škofič France. Izdalo kamniško dijaško počitniško društvo »Bistrica« ob svoji petindvajsetletnici 1938. 31. Policijski žepni priročnik. Izdaja za dravsko banovino 1940. 32. Slovenska knjiga. Izdala in založila organizacija knjigarjev dravske banovine. Ljubljana 1939. 33. Gospodarska struktura Slovenije. Izdal socialnoekonomski institut. Ljubljana 1939. 34. Geografski vestnik 1939. Časopis za geografijo in sorodne vede, letnik XV. Geografsko društvo v Ljubljani 1939. 35. Časopis za zgodovino in narodopisje. Maribor 1938, letnik XXXIV. 36. Kazalo k zgodovinskim publikacijam Muzejskega društva za Slovenijo (1841 - 1939). Muzejsko društvo za Slovenijo v Ljubljani. 37. Dr. Strmšek Pavel, Šmarsko-rogaško-kozjanski okraj. Izdalo in založilo Tuj-skoprometno društvo v Šmarju pri Jelšah 1940. 38. Proslava stogodišnjice prve muške gimnazije v Beogradu 1939. 39. Spomenica stogodišnjici prve muške gimnazije v Beogradu (1839-1939). 40. Definitivni rezultat popisa stanovništva od 31. marta 1931. godine. Knjiga 111. 41. Poljska, njena zgodovina in njen duh. Ljubljana 1939. 42. Dr. Prohaska Dragotin, Pregled savremene hrvatsko - srpske književnosti. Zagreb 1921. Izvanredno izdanje Matice hrvatske. 43. Skerlič Jovan, lstorija nove srpske književnosti. Beograd 1921. 44. Simonovič Dragotin, Prirodo-pisni atlas ptičev za šolsko in splošno uporabo. Prevedel Rafael Bačar. Založila Umetniška propaganda. 45, Burgstaller Sepp, Pflatizenkundliche Zeichnungen für den Schulgebrauch. Deutscher Verlag für Jugend und Volk. Wien 1938. 46. Schreiber Gustav, Naša morska riba u riječi i slici. 47. Dr. Hadži Jovan, Zoografska kartf kraljevine Jugoslavije. Beograd 1931. 48. Dr. Ferdinand Strauss, Naturgeschichtsskizzenbuch, 2. verb. Auflage, I. Heft, a) Niedere Tiere, b) Vögel. 49. Jadranska straža. Split 1939 50. Dom in svet, Ljubljana 1939. 51. Sodobnost, I., V.,
VII.	Ljubljana 1933, 1937 in 1939. 52. Misel in delo, kulturna in socialna revija,
1.	V. Ljubljana 1939. 53. Planinski vestnik, glasilo Slovenskega planinskega društva
1.	XXXIX. Ljubljana 1939. 54. Slovenski jezik, glasilo Slavističnega društva, I. II. Ljubljana 1939. 55. Slovenski jezik. Dr. Francetu Kidriču, univerzitetnemu profesorju ob njegovi šestdesetletnici akademiki. Slavistično društvo v Ljubljani. Glasilo slavističnega društva III. 1. snopič. 56. A. F. Hollemann, Lehrbuch der anorganischen Chemie für Studierende, 21. Auflage. Berlin, Leipzig 1937. 57. Ost. Lehrbuch der chemischen Technologie, 21. Auflage. Leipzig 1939. 58. Pedagoški zbornik XXXXV. zv. Slov. Šol. matica v Ljubljani 1939. 59. Gogala, Uvod v pedagogiko. Slov. Šol. matica v Ljubljani 1939. 60. Šilih, Učne oblike v šolskem delu. Slov. Šol. matica v Ljubljani 1939. 61. Erjavec, Slovenija in Slovenci. Slovenska straža v Ljubljani 1940. 62. Soko, mesečni časopis za sokolski život i rad, 1. I. 1939. 63. Ljubljanski Zvon, 1. LIX. Ljubljana 1939. 64. Obzorja, let. II. 65. Tehnika in gospodarstvo, let. V. Ljubljana 1939, 66. Prosvetni glasnik, 1. 1939. 67. Bevk Fr., Deset dni po Bolgariji. 68. Savič Vlad., Bugarska, prošlost i bu-dučnost. 69. A. B., Vodža kroz Bugarsku. (69-71 dar bolgarskega poslaništva).
Šter Josip,
varuh učiteljske knjižnice.
2.	Dijaška knjižnica.
Z razpisom IV. br. 11215 od 11. avg. 1939. je prosvetno ministrstvo odredilo, da pri vpisovanju učenci (ke) plačajo po din 10 za dijaško knjižnico. Na osnovi
§ 42 fin. zak. za prorač. leto 1939/40. je nadalje prosv. min. izdalo z razp. IV. br. 13899 od 11. sept. navodila, kako se naj ta fond za dij. knjižnico uporablja.
Dohodki za dij. knjižnico so znaSali od 1316 vpisanih učencev in učenk din 13160, obresti din 49,64, skupaj din 13209,64.
Izdatki so bili sledeči: a) za nabavo novih knjig din 7859,50, b) za vezavo 131 knjig din 1378 in c) za kartoteke din 520, skupaj 9757.50. Ostanek din 3452,14 se je prenesel med dohodke naslednje poslovne dobe. Obračun je kr. banska uprava odobrila z odi. IV. štv. 7944/8 od 24. apr. 1940.
Sledijo posamezni oddelki knjižnic in seznam knjig, ki so se na novo nabavile. Kjer ni nobene opombe, je zavod kupil knjige samo v enem izvodu.
a)	Slovenski oddelek.
Stanje knjižnice se je v tekočem Šolskem letu zelo izpremenilo, ker je komisija izločila vse že obrabljene in neprimerne knjige. Stanje ob koncu Sol. leta je sledeče: 1006 knjig, od teh na novo pridobljenih 154.
Prirastek je sledeč : 1. Bevk, Legende (45 din). 2. Finžgar, Zbrani spisi (8 zvezkov, 417 din). 3. Prijatelj, Predhodniki iti idejni utemeljitelji ruskega realizma (25 din). 4. Ramovš, Karta slov. narečij v priročni izdaji (32 din). 5. Tur-nograjska, njeno življenje in delo (8 din). 6. Dela Otona Župančiča (4 zvezki, 264 din). 7. BorSnik, Aškerc (80 din). 8. Glaser, Pohorske pesmi (5 din). 9. Gradnik, Svetle samote (60 din), Kitajska lirika (40 din) 10. Gruden, Dvanajsta ura (28 din), Primorske pesmi (6 din). 11. Jeraj, Iz Ljubljane čez poljane (12 din). 12. Klopčič, Preproste pesmi (38 din). 13. Kocbek, Zemlja (36 din). 14. Kosovel, Izbrane pesmi (60 din). 15. Mole, Tristia ex Siberia (12 din). 16. Murn-Äleksandrov, Izbrani spisi (95 din). 17. Prešerpn, Zbrano delo (3 izvodi, 165 din). 18. Puškin, Pesmi (72 din). 19. Rob, Deseti brat (40 din). 20. Beecher Stowe, Koča strica Toma (20 din). 21. Erjavec, Zbrano delo (2 zvezka, 240 din). 22. Curie, Gospa Curie (80 din). 23. Cosič, Pokošeno polje (90 din). 24. Gončarov (80 din). Hugo, Notredamska cerkev v Parizu (120 din) 26. Ingolič, Lukarji (70 din), 27. Kmet, Večerna pisma (24 din). 28. Kozak, Celica (32 din), Sent Peter (120 din). 29. Kranjec, Os življenja (80 din), Težaki (32 din). 30. Levstik, Zbrano delo (2 zvezka, 170 din). 31. Mencinger, Zbrani spisi (2 zvezka, 84 din). 32. Mlakar, Zbrani planinski spisi (2 zvezka, 120 din). 33. Prežihov Voranc, Požganica (96 din). 34. Reymont, Kmetje (4 zvezki, 20 din). 35. Saltykov, Gospoda Golövljovi (80 din). 36. Sedmak, Kaplan M. Čedermac (48 din). 37. Petrus, Junaška žena (50 din). 38. Glaser, Slovenska narodna lirika (20 din). 39. Stankovič, Nečista kri (75 din). 40. Tavčar, Zbrani spisi (3 zvezki, 294 din). 41. Turgenjev, Pomladne vode, Očetje in sinovi (80 din). 42. Vašte, Roman o Prešernu (100 din). 43. Wolker Pravljice (40 din). 44. Hudales, Zgodba o bombažu (8 din). Kardelj, Potovanje skozi čas. (8 din). 45. Milčinski, Pravljice (24 din). 46. Grum, Dogodek v mestu Gogi (32 din). 47. Kraigher, Školjka (28 din). 48. Kreft, Celjski grofje (38 din), Velika puntarija (32 din). 49. Leskovec, Dva bregova (25	din).	50. Moliere, Tartuffe (25	din). 51. Novačan, Herman Celjski
(48 din). 52.	Nušič,	Narodni	poslanec (26 din).	53. Shakespeare, Julij Cezar	(23	din),
Kar hočete (32 din), Komedija zmešnjav (38 din), Macbeth (20 din), Othelo (26 din), Ukročena trmoglavka (46 din), Zimskn pravljica (48 din). 54. Möderndorfer, Slovenska vas na Dolenjskem (55 din). 55. Govekar, Slovenska žena (34 din). 56. Sovre, Gosp. razmere pri starih narodih (11 din). 57. Zwitter, Prebivalstvo na Slovenskem od 13 st. do današnjih dni (57 din). 58. Čermelj, Slovenci in Hrvatje pod Italijo (24 din). 59. Slovenska sodobna lirika (95 din). 60. Prijatelj, Duševni profili slov. preporoditeljev (75 din). 61. Vodnikova pratika 1940 (13 din). 62. Hafner,
O	boleznih	ušesa	nosa in	grla (13 din). 63.	Prenner, Neznani storilec	13	din).
64. Albrecht,	Nebo	g >ri (12	din). Detela, Zbrani spisi (1. zvezek, 60 din).	66.	Hof-
mannsthal - Zupančič, Slehernik (21 din). 67. Burka o pravičnem dohtarju (3 izvodi, 60 din). 68. Gogolj, Revizor (10 izvodov, 90 din). 69 Vodnik, Izbrano delo (40 izvodov, 720 din). 70. Mladika 1940 (84 din). 71. Proteus, 1. VI. (50 din).
Čitat<>ljev(ic) je bilo vse Šolsko leto 421.
Kerne Eleonora in Orel Valentin,
varuha slov. dij. knjižnice.
b)	Srbohrvatski oddelek.
Stanje ob koncu Sol. leta 1938/39.: 619 knjig.
Prirastek v Sol. letu 1939/40.: 22 knjig, in sicer:
1.	Dr. Vinko Vitezica, Antologija narodne poezije (75 din). 2. Živadinovič Stojan, Karadorde. 3. Živadinovič Stojan, Hajduk Veljko. 4. Živadinovič Stojan, Vujiča Vuličevič (300 din). 5. Kovačevič Božidar, Vuk, prigodna drama (20 d n). Safranski A., Osnovi fotografije (90 din). 7. Jakovljevič Stevan, Srpska trilogija (180 din). 8. Vuk Karadžič, Srpske narodne pjesnie (knj. I., 11., III., IV., V., VI.,
VII., VIII., IX., 240 din). 9. Vuk Karadžič, Srpske narodne pripovetke (30 din).
10.	Čošič Branimir, Kao protekle vode. 11. Ilijič Verh. Škurla, Ko im sudi 12. Rat-kovič Risto, Nevidbog (60 din). 13. Damjanič Dragutin, Pjesme. 14. Uskokovič Milutin, Dela (66 din). 15. Kozarac Josip, Živi kapitali (40 din).
Število čitateljev(ic): 215.
Finžgar Nada,
varuhinja srbohrvatske knjižnice.
c)	Francoski oddelek.
Stanje ob koncu šolskega leta 1938/39.: 250 zvezkov.
Prirastek v Sol. letu 1939/40.: 21 del, in sicer:
1.	Rabelais, Gargantua 1.20 din). 2. Rabelais, Pantagruel (20 din). 3. Butts, Les infortunes d’Ogier le Danois (20 din-). Bonhoure, Guillaume le Conqučrant (20 din). 5. Verdel, Les infants de Lara (20 din). 6. Gignoux, Macbeth (20 din).
7.	Butts, Recits des temps bibliques (I. in II. 40 din). 8. Coissac, Jeanne la bonne Loraine (20 din). 9. Coissac, Le retour d'Ulgssse (20 din). 10. Rolland, Jean-Christophe (23.50 din). 11. Le marchand de Bagdad (30 din). 12. Lafontaine, Fables (32 din). 13. Chavannes, Poeme et chants du foyer (48 din). 14. La conquete de la toison d’or (30 din). 15. Reboux, Gerard chez les phoques (40 din). 16. Mau-rois, L’empire fran<;ais (24 din). 17. Les livres roses, I. II. III, IV (52 din).
Stanje ob koncu šolskega leta 1939/40.: 271 zvezkov v 219 številkah. Število čitateljev(ic): 82.
Napotnik Josip,
varuh francoske dij. knjižnice.
č) Nemški oddelek.
Stanje ob koncu šolskega leta 1939/40: 485 zvezkov v 426 številkah.
Prirastek v šolskem letu 1939/40: Werfel, Der veruntreute Himmel (184 din). Število čitateijev(ic): 96.
Holefek Pavel,
varuh nemške dij. knjižnice.
3.	Veroučna zbirka.
Stanje ob koncu Šolskega leta 1938/39: Knjižnica s 27 deli (51 zvezkov), 2 zemljevida Palestine, 14 bibličnih arheoloških slik,	30	bibličnih	slik,	7	slik	cerkvenih stavbnih slogov, 2 garnituri liturgičnih slik	po	25	izvodov,	56	umetniških
reprodukcij k cerkvenemu letu, 2 cerkveni zastavi.
Prirastka v šolskem letu 1939/40 ni bilo.
Peter Kovačič,
varuh veroučne zbirke.
4.	Zemljepisna in zgodovinska zbirka.
Zemljepisna in zgodovinska zbirka sta bili letos na novo inventarizirani. Izločeni so bili vsi zastareli in nerabni predmeti. Na novo je bilo nabavljenih 5 zemljepisnih kart in 1 indukcijski globus. Novo nabavljene karte so sledeče : Juras - Bohinec, Severna Amerika, Juras - Bohinec, Južna Amerika, Juras, Azija, Juras - Bohinec, Avstralija, Maučec, Karta slovenskih narečij.
V zbirki je sedaj 77 zemljepisnih kart in atlantov, 20 aparatov in pripomočkov za zem. pouk, 35 slik in kartonov in 12 serij stereoskopskih slik.
V zgodovinsko zbirko je bilo iz zemljepisne zbirke prenesenih 17 zemljevidov, tako da je v zgodovinski zbirki sedaj 80 zemljevidov in 74 slik. Novih nabav za zgod. zbirko ni bilo.
Ivan Mlinar,
varuh zemljepisne in zgodovinske zbirke.
5.	Prirodopisna zbirka.
Po pravilniku o inventariziranju zbirk in učil z dne 18. nov. 1938 se je vršila preureditev in nov popis predmetov prirodopisne zbirke. Pri preureditvi so sodelovali vsi profesorji prirodopisa. Iz zbirke so se izločili vsi oni predmeti, ki so za pouk neporabni, ker so ali obrabljeni, raztrgani in pokvarjeni, ali pa že zelo zastareli. Po novem inventarju izkazuje zbirka v posameznih oddelkih sledeče Število inventarnih številk:
Antropologija: 1. Prirodni preparati in modeli: 18. II. Slike: 30.
Zoologija: I. Prirodopisni preparati: 1159. II. Modeli: 2. III. Slike: 259. IV.
Mikroskop in mikrosk. preparati: 16. V. Pribori: 33.
Botanika: I. Prirodni preparati: 103. II. Modeli: 100. 111. Slike: 121. IV. Mikroskopski preparati: 4. V. Razno: 3.
Mineralogija : I. Rudnine: 460. II. Modeli: 20. 111. Priprave: 9.
Geologija: I. Kamenine: 189. II. Okamenine : 166. III. Slike: 10.
Prirodopisna zbirka je štela ob koncu šol. leta 1939/40. 2711 inventarnih številk, V teku šol. leta je zbirka na novo pridobila 5 predmetov, in sicer mikroskop, žerjava ter koconogo kanjo z nakupom, divjega petelina je podaril g. Počivavšek iz Trbovelj, komatarja pa g. dr. Roš iz Laškega.
Stante Valentin,
varuh prirodopisne zbirke.
6.	Kemijska in fizikalna zbirka.
a) Kemijska zbirka: Stanje ob koncu šol. leta 1938/39: 39 aparatov, 44 kovinskih, lesenih predmetov, stojal itd.; 146 rudnin in kemikalij; 427 kem. preparatov, 140 številk raznih potrebščin, 44 tabel, 22. št. opreme.
Prirastek v šol. letu 1939/40: Plinska maska, molekularni model, 2 trinožni stojali, več kemikalij in steklene posode.
b) Fizikalna zbirka: Stanje ob koncu šol. leta 1938/39: 430 aparatov, 34 tabel, 44 štev. orodja, 16. štev. opreme.
Prirastek: 1 stenski termometer, radio-slušalke, razno orodje.
Inž. dr. Perpar Marija,
varuhinja kem.-fiz. zbirke.
7. Matematična zbirka.
Stanje ob koncu šol. leta 1939/40: 50 kosov orodja, 15 lesenih in 40 žičnih modelov.
Prirastka v šolskem letu 1939/40. ni bilo.
Modrijan Danilo,
varuh matematične zbirke.
8. Risarska zbirka.
Stanje ob koncu šol. leta 1939/40.: 705 modelov, 10 aparatov, 46 predlog. Prirastek: 15 ptic in 33 gob, ki so bile izločene iz prirodopisne zbirke, ter 167 manjših modelov, ki so jih prinesli učenci zavoda.
Ščuka Cvetko,
varuh risarske zbirke.
9. Glasbena zbirka.
Zbirka sestoji po večini iz vokalnih del, od katerih je večji del iz cerkvene glasbene literature. Tudi od teh je skoraj polovica z latinskim tekstom.
Glasbena zbirka je bila letos na novo prekatalogizirana. Koncem šolskega leta izkazuje skupno 321 del.
Tavželj Stanko,
varuh glasbene zbirke.
10.	Telovadna zbirka.
Ob koncu šol. leta 1939/40. je bilo stanje naslednje: 143 številk, in sicer:
4	usnjene blazine, 1 drog, 2 bradlji, 2 konja, 2 kozi, 2 lestvi, 8 plezalnih drogov,
1	plezalna vrv, 2 para krogov, 2 odrivni deski, 1 prožna deska, 2 para švedskih lestev, 50 ročk, 44 lesenih palic, 6 drogov za skok v višino, 5 žog za odbojko,
1	dolga in 2 kratki kolebnici.
V	oskrbi in uporabi je tudi šolska ročna lekarna, ki je opremljena z najnujnejšimi in najpotrebnejšimi pripomočki za slučaj nezgode.
Bolhar Alojzij,
varuh telovadnega orodja.
Zdravstveno stanje učencev.
a) Pregled bolezni.
LT\
>N
CM
CM
O
ro
»N
00
00
>N
oo
>N
>N
O
Os
>N
>N
n m
oo
ro
CM
>N
00 ro
00
ro ro
ro
00
CM
00
cj co
V	šolskem letu 1939/40. je obiskalo šolsko polikliniko 582 dijakov in 205 dijakinj v 1082 ordinacijah. V prvih, četrtih in osmih razredih se je vršil sistematski, v ostalih razredih enkratni kontrolni pregled vseh dijakov in dijakinj.
S starši je bilo 105 posvetovanj. Na zobni ambulanci je bilo napravljenih 221 plomb. S kremensko lučjo se je v 115 obsevanjih obsevalo
5	dijakinj in 9 dijakov. Preko zime se je izdajalo brezplačno ribje olje.
V bolnico je bil poslan 1 dijak. Po okulistu je bilo pregledanih 17 dijakov.
V protituberkuloznem dispanzerju je bilo pregledanih in se je deloma tudi zdravilo 167 dijakov in dijakinj. Rentgeneloških pregledov je bilo 127. Na počitniško kolonijo pošlje šolska poliklinika 6 dijakov.
c)	Poročilo o telesni vzgoji mladine.
Zavod ima lastno telovadnico in 141 kosov telovadnih predmetov. Ob lepem vremenu telovadijo v toplejših letnih časih učenci in učenke na gimnazijskem dvorišču in na Glaziji. V šolskem letu 1939/40. so poučevali telovadbo dva telovadna učitelja in ena telovadna učiteljica. Pouk v telovadbi je bil neokrnjen, ker je min. prosv. nastavilo že ob začetku šolskega leta novega telovadnega učitelja. Poleg duhovne naobrazbe se je torej mogla polagati po latinskem reku: »Mens sana in corpore sano« velika pažnja tudi na telesno vzgoje mladine. Mladina je marljivo uporabljala športni prostor na Glaziji, kjer se je urila v vseh panogah lahke atletike, športnih iger in raznoterosti. Gimn. ravnateljstvo je nabavilo pet žog za odbojko. Vršile so se tekme v hazeni, odbojki in košarki med učenci (nkami) istega razreda kakor tudi med posameznimi razredi. Ako je bil teren na Glaziji moker, vreme pa ugodno, so šli učenci med telovadnimi urami v prosto naravo, in sicer ob Savinji, na Anski vrh ali na Hrib sv. Miklavža ter so med potjo vadili redovne in proste vaje, telovadne igre, tek i. dr. Vodstvo zavoda je dovoljevalo in podpiralo obisk in udeležbo pri raznih smučarskih, lahko-atletskih in plavalnih tekmah, v kolikor so se te prireditve vršile pod okriljem od šolske oblasti dovoljenih organizacij. 480 učencev in učenk je telovadilo v sokolskih telovadnicah, kjer so se vzgajali tudi v vseh panogah zimskega in letnega športa. Skupnega telovadnega nastopa z učenci meščanskih šol zaradi nepremagljivih ovir v šol. letu 1939/40. ni bilo.
VIII.
Ekskurzije.
Z ozirom na mnogo motenj, ki so med šolskim letom nastopile pri pouku, je bilo v teku šolskega leta manj ekskurzij kakor prejšnja leta. Za vse razrede so se vršile sledeče ekskurzije: Od 18. do 22. dec. na likovno razstavo celjskih slikarjev v mali dvorani Mestne hranilnice. Razstavila sta večino del učitelja risanja na zavodu Sirk Albert in Ščuka Cvetko. 27. febr. v kino Union k predvajanju kulturnega filma »Brezdomci« in dne 30. aprila in 1. maja na razstavo slik Rih. Jakopiča, ki so v posesti Celjanov. Razstavo je priredil Celjski kulturni teden.
Vrhu tega so imeli posamezni oddelki še sledeče ekskurzije:
I. a	razr.:	18.	okt.	1939	v Rog. Slatino. — 25. maja	na	Kum.
I. b	razr.:	25.	okt.	1939	poldnevno na Stari grad. —	25.	maja	celo-
dnevno k Sv. Urbanu in v Mozirje.
I. c	razr.:	25.	maja 1940 celodnevno na Šmohor.
I. d	razr.:	25.	maja 1940 celodnevno na Boč.
I. e razr.: 26. okt. 1939 celodnevno v Laško. — 25. maja 1940. celodnevno k Sv. Kunigundi.
II.	a razr.: 18. okt. 1939 poldnevno v tekstilno tovarno v Št. Pavlu pri Preboldu. — 25. maja 1940 celodnevno, na Kozjak.
II.	b	razr.:	8. nov. 1939 poldnevno v tekstilno tovarno	v	Št.	Pavlu pri
Preboldu.	— 25. maja 1940 celodnevno v Rogaško	Slatino.
II. c	razr.:	25.	maja 1940	celodnevno na Kozje.
II.	d	razr.:	4.	nov.	1939	celodnevno v papirnico v Radečah. —	8.
aprila 1940 poldnevno k ribogojnici. — 25. maja celodnevno na Sveto planino.
II. e razr.: 26. okt. 1939 celodnevno v Laško. — 25. maja 1940 celo-
dnevno na Celjsko kočo.
III. a razr.: 12. okt. 1939 poldnevno na Miklavški hrib. — 18. okt. 1939
celodnevno v Hrastnik. — 25. maja 1940 celodnevno iz Žalca v Velenje.
III. b razr.: 18. okt. 1939 celodnevno v Hrastnik. — 15. maja 1940
poldnevno na Stari grad. — 25. maja 1940 celodnevno iz Rogaške Slatine na Boč.
HI. c razr.: 9. nov. 1939 celodnevno na goro Oljko. — 25. maja celodnevno na Smrekovec.
III. d razr.: 20. nov. 1939 poldnevno v Majdičevo tekstilno tovarno v Spod. Hudinji. — 25. maja 1940 celodnevno na Sv. goro.
III. e razr.: 28. okt. 1939 poldnevno v premogovnik v Pečovniku. —
25. maja 1940 celodnevno na goro Oljko. — 29. maja poldnevno v cinkarno.
IV. a razr.: 27. okt. 1939 celodnevno v Ljubljano. — 22. nov. 1939 v
celjsko plinarno. — 19. aprila 1940 v milarno in tekstilno tovarno v Celju.
IV.	b razr.: 23. okt. 1939 celodnevno v kmetijsko šolo v Št. Juriju ob juž. žel. — 20. aprila 1940 poldnevno v milarno v Celju. — Od 17. do 19. jun. v Prekmurje (ena skup.). — Od 2. do 3. jul. 1940 od Poljčan do Ptujske gore (druga skup. kakor v IV. c). — Deklice od 15. jun. do 17. jun. 1940 kakor IV. a razr.
IV.	c razr.: 10. nov. 1939 poldnevno na Stari grad in v premogovnik v Pečovniku. — Od 17. do 19. jun. v Prekmurje.
IV.	d razr.: 30. okt. 1939 poldnevno v tekstilno tovarno v Št. Pavlu Preboldu. — 2. in 3. jul. 1940 dvodnevno v Poljčane, Rog. Slatino, Krapino, Trakoščan, Leskovec, Ptuj, Ptujsko goro.
V.	a razr.: 28. okt. 1939 celodnevno v Ljubljano na razstavo bolgarske knjige. — 25. maja 1940 celodnevno k Mariborski koči.
V.	b razr.: 9. nov. 1939 poldnevno v tekstilno tovarno v Št. Pavlu pri Preboldu. — 25. maja 1940 celodnevno k Celjski koči.
V.	c razr.: 28. okt. 1939 celodnevno v Ljubljano na razstavo bolgarske knjige. — 25. maja 1940 celodnevno v Št. Jurij ob juž. žel., na Planino, Sv. goro in k Sv. Roku nad Šmarjem.
V.	d razr.: 14. okt. 1939 celodnevno v Ljubljano. — 25. maja 1940 celodnevno k Mariborski koči.
VI.	a razr.: 9. nov. 1939 celodnevno v Ljubljano. — 25. maja 1940 celodnevno v Pilštanj, Olimje in k Sv. Roku nad Šmarjem. — 25. maja 1940 celodnevno z avtobusom v Št. Pavel, Novi klošter, Šoštanj, Velenje, Mislinje, Vitanje.
VI.	b	razr.: 19.	okt. 1939 celodnevno v Ljubljano.	—	16.	maja	1940
poldnevno	v Majdičevo tovarno in cinkarno.	—	25.	maja	1940
celodnevno na Mrzlico.
VI.	c razr.: 14. okt. 1939 poldnevno v Mohorjevo tiskarno. — 7. marca 1940 celodnevno na Ponikvo in v Grobelno. — 8. apr. 1940 celodnevno na Polzelo in v Št. Peter v Sav. dolini. — 25. maja 1940 celodnevno na Lisco.
VII.	a	razr.: 21.	okt. 1939 celodnevno v Zagreb. —	13.	apr.	1940	celodnevno v	Ljubljano na jubilejno razstavo slov.	umetnikov. —
25. maja 1940 celodnevno na Kozje.
VII.	b razr.: 21. okt. 1939 celodnevno v Mestinje. — 25. maja 1940 celodnevno k Mariborski koči.
VIT. c razr.: 7. nov. 1939 celodnevno v Mestinje. — 25. maja 1940 celodnevno na Donačko goro.
Vin. a razr.: 21. okt. 1939 celodnevno v Hrastnik. — Od 1. do 3. jul.
1940 v Kamnik, Škofjo Loko, Kranj, Vrbo, Bled, Bohinj, Ljubljano.
Vm. b razr.: 4. nov. 1939 v Zagreb. — 29., 30. jun. in 1. jul. v Prekmurje.
A. Klasifikacija
učencev in učenk ob koncu šol. leta 1939/40.
(Debeli tisk znači odlične, poševni prav dobre učence(nke).)
1. Redni učenci. I.a 48
Razrednica: Dolgan Marija. Razred so dovršile:
Bizjak Silvija
Blagotinšek Marija Čuk Marija Debeljak Marijana Dečman Jelisava Gerkman Sonja Goričan Alenka Gorjanc Marija Herman Marija Hočevar Darja Jaeger Erika Jurič Lea Klinc Draga Knez Ivana
Krejči Kristina
Magajna Sonja Markič Ljudmila Mencinger Janja Mirnik Danijela Mravljak Peterca Ofentavšek Nada Paidasch Siglinda Perdan Eva Podbregar Danica Poteko Ivana Ruter Tatjana Sadar Vanda Sadnik Ksenija Saks Slavica
Schwischay Liselotte Sedej Milojka Sitter Ida Skoberne Helena Srienc Breda Staroveški Rozalija Strgar Darinka Škarja Danica Vegi Magda Vizjak Antonija Vouk Slavica Werdouschegg Ingeborg Zidar Božena Zidar Zlata
Popravne izpite imajo :
Kocjan Darinka iz franc., Kos Zora iz franc., Mlakar Zlata iz franc.
Razreda nista dovršili:
Lovrec Aneta	Taček	Adela
I. b 48 (26).
Razrednica: Serajnik Zdenka. Razred so dovršili(e):
Bizjak Olga Blažič Ernest Bratkovič Zvonko Butia Alma
Čater Ivo Čmer Ljudmila Drimel Regina Drnovšek Leopoldina Friš Franjo Fugina Stanka
Fürst Slavica Grah Marija Hladin Karel Horvat Bojan Hribernik Marija Hudales Martin Kolenik Emil Kolšek Jožef Kordan Marija Krumpak Ivanka
Kugonič Otmar
Lesjak Ivan Mastnak Dragica
Mlinšek Borut Nedoli Olga Ocvirk Franc Peternel Emil Peternel Pavla Rebec Sonja Roš Nada
Salamon Smiljana	Šolinc Roza	Terbovc	Anton
Smrkolj Ivana	Šušteršič Marko	Zemljič	Miroslav
Sonnenwald Edvard	Železnik	Olga
Popravne izpite imajo:
Fugina Mirko iz franc., Horjak Ljubomira iz franc., Krušič Evgenija iz pet., Markič Rado iz ver., Simonič Marica iz fran., Slaus Terezija iz franc., Turk Franc iz franc, in ris.
Razreda nista dovršila: Drümel Zdenka, Tkavc Rajko Neocenjena: Ävsec Zvonimira
I.c 48.
Razrednik: Presker Janko. Razred so dovršili:
Adamčič Ivan Blaznik Gorazd Brumen Alojzij Cimermann Edvard Dežela Nikolaj Dragar Mirko Fazarinc Anton Gerlanc Inko Hafner Franc Jelovšek Vladimir Jenko Emilijan Jeraša /ože
Kos Konrad Lajovic Ivan Lapuh Josip Lekše Anton Mardavs Štefan Miglič Kurt Miklaužič Ljudevit Milost Branko Mušič fosip Naraločnik Boris Ojstrež Miloš Pavlin Adalbert
Pogačar Anton Pukl Ljubomir Sajovic Dušan Šnabl Bogdan Štiglic Franc Tiršek Anton Vezovišek Branko Vidali Primož Vizjak Uroš Voršič Vladimir Vraničar Jožef Zapušek Avguštin
Popravne izpite imajo: prir., Belcer Viljem iz zemlj. in prir.,
Antolič Herman iz prir., Belcer Viljem iz zemlj. in prir., Črepinšek Svetozar iz prir., Jeras Borut iz prir. in mat., Kopitar Marjan iz mat., Miklavc Albin iz rnat., Polutnik Karel iz prir., Prelovec Franc iz prir. in mat., Rataj Benjamin iz mat., Wurzbach Stefan iz mat. Razreda nista dovršila:
Binder Saša ___________________________ Pukl	Avguštin
I. d 48.
Razrednik: Stante Valentin.
Razred so dovršili:
Balan Ernest Began Mirko Debelak Srečko Drolc Branko Ferlež Karol Horjak Franc Ivanc Ciril
jerše Bogdan Jordan Andrej Kenda Bogdan Klemen Franc Klemenčič Maksimiljan Komar Davorin Krašovec Branko
Krese Ludvik Lindič Vladislav Maček Martin Majcen Rikard Martelanc Tomo Novak Aleksander Ocvirk Anton
Pock Bogoljub Prah Zdravko Senčar Vladimir Srebot Oton Strašek Jožef
Šketa Ladislav
Škornik Vladimir Štrafela Milan Štros Franjo
Vavpotič Zdravko Vidali Karel Volk Marko Zakošek Ladislav Zeilhofer Bogdan
Popravne izpite imajo:
Fugina Stanislav iz slov., Gorišek Stanislav iz franc, in zemlj., Gorišek Tomislav iz franc, in mat., Groznik Feliks iz slov. in franc., Javoršek Branko iz slov. in franc., Knez Ciril iz franc., Krašovec Änton iz mat., Skok Nikolaj iz slov., Stopar Radoslav iz mat., Šarlah Jurij iz [mat., Zagode Stanislav iz srbohrv., Zdouc Mihael iz mat.
Razreda ni dovršil: Medved Herman
I.	c (klasični oddelek) 45 (6). Razrednik: Tavčar Marijan.
Bregar Änton Čanžek Ludvik Črepinšek Anton Debelak Franc Dečko Vera Dolenc Anton Glavač Štefan Goropevšek Alojzij Grobelšek Ivan Hercog Janez Iršič Predimir
Razred so dovršili(e)
Jelinčič Rada
Kompan Vinko Koren Karel Krepek Kamil Martun Franc Mešič Franc Mlinar Alojzij Mrevlje Jožef Penič Ivan Perpar Anton Plemenitaš Stanko
Pučnik Marija Rihtarič Peter Rupnik Janez Soršak Franc Sotler Marjan Strmšek Franc Švajgar Zdravko Turnšek Stanko Vrtovec Filip Vuherer Albin Zupan Milan
Popravne izpite imajo:
Bratuš Marij iz lat., Gaberšek Franc iz lat., Hrovat Franc iz lat. in mat., Hrovat Maks iz lat., Klinar Jožefa iz lat., Kukovič Stanislav iz lat., Medvešek Franc iz lat. in zemlj., Petelinšek Ivan iz lat.
Razreda niso dovršili(e):
Knez Alojzij, Perc Bernardka, Sure Margareta, Začnik Alojzij
Razrednica : Bežan Milena. Razred so dovršile:
Bitenc Miroslava Bozovičar Ivana Božič Nada Čolnar Erika Dofek Marija Florjenčič Justina Gröger Edita Jazbinšek Jera Kompan Vida Kotnik Irena Krajnc Maja Kramar Marija Kroflič Vera
Kunej Emilija Laznik Jelisava Löschnigg Izolda Oblak Doroteja Pečnik Emilija Petrovič Stojanka Plevčak Angela Pohar Nada Poharc Silva Požun Majda Razpotnik Marija Rebec Vlasta Ručigaj Gabrijela
Popravne izpite imajo:
Seiberl Klementina Sevnik Smiljana Skacel Milena Stojan Ivana
Šetinc Vida Šifrar Marija Šunko Majda Tajnšek Olga Uršič Metka Ušeničnik Martina Vedenik Majda Vesel Sonja Zupanek Sonja
Korošec Breda iz mat., Matanič Ana iz mat., Mlinar Frančiška iz zgod., Pečnik Romana iz zgod. in mat., Likar Otilija iz franc, in mat.
Neocenjena : Roš Nevenka
II.	b 44 (25). Razrednica: Bernik Bogomila. Razred so dovršili (e):
Dolinar Ivan Droč Sonja Eržen Ivan
Gajšek Marija Grasselli Erika Gunčar Peter Jagodič Marija Juhart Ivan Kenda Frančiška Kostevc Sava
Kovač Jožef Križanič Ana Kropič Majda Lobe Majda Lukač Zlata Marinčič Marija Marn Ferdinand Maršič Uroš Nedoh Darinka Pilih Ivan Počivavšek Jože
Rak Bojan Rant Janez Savernig Feliks Šef Magdalena Šerbak Ivana Špindler Stanislava Tramšek Marjeta Vrečko Bogdana Vršnik Frančišek Zakošek Veronika
Popravne izpite imajo:
Arnšek Janez iz slov. in franc., Cumpf iz franc., Dragar Jožefa iz zgod., Draksler Zofija iz zgod., Fedran Marjana iz franc., Košenina Stanislava iz mat., Praznik Edvard iz franc., Skok Jelka iz mat., Ščuka Borislav iz franc., Vrečko Tatjana iz mat.
Razreda niso dovršili (e):
Cakš Stanko, Hadner Silvestra, Pavlič Olga
Razrednica: Stopar Eva. Razred so dovršili:
Albert Stanislav Brečko Gojmir Codelli Henrik Čelojiga Bogdan Doplihar Cvetko Herman Friderik Hren Franc Janzek Jožef Klavora Franc Kokalj Ivan
Kozel Božidar Koželj Bojan Kunej Ferdinand Lavrič Borivoj Majerič Odon Mastnak Slavko Mejak Miran Orožen Rafael Plave Bojan Podlinšek Franc Podlogar Marjan
Rihteršič Ivan Robnik Franc Ružič Vladislav Silan Stanislav Strmčnik Stanislav Tačko Rudolf Toplak Ivan Vodopivec Rajko Vrečič Edvard Weber Leopold
Popravne izpite imajo:
Dolžan Jožef iz zemlj., Eberlinc Rudolf iz mat., Golmajer Ivan iz franc., Gologranc Konrad iz franc., Gorjanc Franc iz franc., Jelovšek Marjan iz franc., Kračun Davorin iz srbohr., Lipovšek Anton iz franc., Lorber Franc iz franc., Mencinger Marjan iz franc, in mat., Oder Peter iz franc.,
Štampe Jožef iz franc.
Razreda nista dovršila:
Plausteiner Stanislav
Vervega Jožef
II.	d 35.
Razrednik: Knap Anton.
Razred so dovršili:
M a rtu n Josip Muršec Ivan Oset Hrvoje Pešec Vladimir Pilih Ciril
Platovšek Stanislav Roš Milenko Seničar Jožef
Popravne izpite imajo:
Debič Danijel iz franc., Dremel Oto iz zgod., Haidner Friderik iz franc., Jelerčič Franc iz franc., Mihelič Štefan iz franc, in mat., Miklavc Alfred iz franc., Miklavc Stanislav iz zgod., Pavlin Maksimiljan iz slov. in franc., Stefančič Ivan iz franc, in zgod., Wagner Peter iz srbohr.
in zemlj.
Razreda niso dovršili:
Burdian Franc, Matelič Damijan, Skok Milan
Delak Anton Jošt Josip Keber Jožef Kotnik Dragotin Koželj Janez Ladiha Alojzij Markušek Avguštin
Smelt Jožef Sotenšek Anton Stante Jožef Škoberne Ivan Tratnik Franc Trebežnik Marijan Zgaga Vladimir
Imperl Ivan Jelen Leopold Kodrin Mihael
Kordiš Nikolaja Len.ard.on Silva Majhen Joško Pečnik Iztok Pengou Berta Sadovnik Maks Samsa Bogumil Steinbach Marjan
Popravne izpite imajo:
Belej Jožef iz mat., Drobne Änton iz franc, in mat., Ermenc Janez iz mat., Kač Ivan iz lat., Križnik Jožef iz franc, in mat., Lepej Jožef iz mat., Perc Marija iz lat., Radi Ljudmila iz lat. in zgod., Šepec Vida iz mat., Trbovc Štefanija iz zemlj. in mat., Zgonc Gabrijela iz lat., Zupanc Edvard iz lat., Zupanc Ivan iz mat.
Razreda niso dovršili:
Božič Silvo	Petauer	Ivan	Ribič	Jožef
Bezgovšek Jože Bračun Janez Brglez Avguštin Cetina Jože Čulk Karol Deberšek Valter Drobež Alojzij Drolc Jože Fazarinc Zvonko Frišek Anton Hrašovec Bogomil
Stres Franc Šanca Emil
Šuštaršič Dušan Tavželj Marko Tiran Bogdan Uršič Radoslav Vertačnik Magdalena Voušek Peter Vrtovec Breda Zorko Franc Ževart Emilijan
III. a 47.
Razrednica: Kerne Eleonora.
Čop Božena Darovec Martina Eržen Marija Faganelli Metoda Gajšek Dragica Gerkman Karolina Grešak Kristina Gruden Ljudmila Jaeger Edita Jenko Julijana Jirak Majda Kocjan Štefanija Kolar Olga Kolšek Štefanija
Razred so dovršile:
Kovačič Alojzija Krautberger Ana Logar Ruža Lorber Pavla May Brigita Medvešek Marija Mlinar Jožefa Molan Silva Mravljak Ljerka Novak Ivana Ojstrež Marija Ošlak Marija Pavlič Terezija Prelovßc Eda Pust Ivanka
Ratej Olga
Rode Majda Roš Sonja Ržimek Ana Saksida Vera
Skobe Danijela Sušnik Nada Šapla Tatjana
Štengel Leposava Troje Nevenka Turk Bogdana Završnik Gizela Zdolšek Emilija Žagar Danica
Popravne izpite imajo:
Hočevar Erika iz franc, in mat., Pogačar Marija iz franc., Šmid Breda iz srbohrv., Zekar Ljudmila iz franc.
Razrednik: Maučec Jož
e f.
Razred so dovršili (e):
Jerše Tatjana Kaluža Justina Knapič Marija Kocjan Milan Kolenc Nada
Kovač Ernestina
Bedenik Marta Brišar Olga
Cilenšek Nada Cilenšek Vida Drobne Breda
Grbčič Borislava
Kosmas Eifrida Majcen Jakob Medvešek Gabrijela Ocvirk Anica Oset Božena Pavletič Darinka Peternel Tatjana Pirc Marija Pivc Tanja Plaznik Majda Poglajen Leopold Radotič Sonja
Rajner Svetozar Rijavec Julijana Rosi Marija Roš Marko Rusjan Leopoldina Senica Bronislava Sever Ana Siljan Miran Šoti Jožefa Šušteršič Olga Vovk Miljutin Vreže Jožefa
Popravne izpite imajo:
Kopše Hartvig iz franc., Krašovec Ksenija iz nem., Kukovič Karolina iz mat., Mašilo Stanislav iz mat., Mecilovšek Zdenka iz mat., Mraz Äna iz mat., Musar Jožefa iz franc., Ogrizek Ivan iz zgod., Perdan Rudolf iz srbohrv. in mat., Pirš Marija iz mat., Ručman Hema iz mat. in nem.,
Slaus Irena iz mat., Zmahar Štefanija iz mat. Razreda ni dovršila : Arnšek Marija
III.	c 45.
Razrednik: Potokar Milan. Razred so dovršili:
Popravne izpite imajo:
Dečko Ivan iz mat., Findeisen Henrik iz srbohrv., Ivanuša Franc iz mat., Kullich Franc iz fiz. in mat., Mlačnik Rajmund iz nem., Petrovič Dušan iz franc, in mat., Stok Franc iz franc, in mat.
Aberšek Marjan Benedičič Franc
Birsa Branko Bostič Viktor Brezinščak Marjan Buci Stanko Delak Igor Drolle Andrej Fabian Renat Gams Zdenko Germ Radoš Grobelšek Lovro Groznik Jožef
Kloar Igor Kogoj Marjan Kržišnik Marko Lavrenčič Avguštin Litera Leander Matjaž Marjan Melavc Martin Mohor Rado Naprudnik Milan Nendl Dušan Novak Franc Pavlič Stanko Počkaj Bernard
Preželj Herbert Putick Ivan Rant Miloš Reichmann Ivan Rihtar Ivan Schmidt Henrik Skok Izidor Supanc Bernard Šmelc Stanislav Werdouschegg Frid. Zagoričnik Ignac Zakošek Ivan
Avguštin Milan Bantan Ivan Čujec Anton Dornik Maksimiljan Jagodič Vinko Kirn Vladislav Kolšek Viljem Komar Ladislav Lekan Alojzij Lenardič Ciril
Lorger Martin Majcen Milan Malgaj Franc Medvešček Karol Mlinšek Franjo Novak Jernej Okorn Bogomil Peternel Franc Pintar jožef Pospeh Jožef
Prekoršek Branko
Puncer Alojzij Ravnak Stanislav Rupnik Frančišek Schescherko Volfgang Sore Anton Valenčič Jožef Vovk fožej Zdolšek Stanko Žager Franc
Popravne izpite imajo:
Deželak Jožef iz mat., Eder Egon iz srbohrv. in mat., Gradišnik Franc iz franc, in nem., Kolenc Franc iz mat., Kozjan Stanislav iz nem. in mat., Kropivšek Anton iz nem. in mat., Nedoh Radovan iz nem. in mat., Neumann Oldrih iz franc, in nem., Perme Martin iz srbohrv. in nem., Ravnjak Franc iz franc, in mat., Tušar Jožef iz franc, in nem., Vižintin Avguštin iz srbohrv., Vukelič Zoran iz mat., Zagožen Alojzij iz nem. in mat.
Razreda niso dovršili:
Jakoš Jožef, Klančnik Anton, Šketa Friderik, 2ličar Franc.
Balon Mihael Bolko Anton Brilej Jožef Cijan Franc Cvahte Vintor Gašparič Ivan Gräber Gustav Gričar Frančišek Gril Silvester Hercog Miroslav Janežič Dušan Klenovšek Josip Kocuvan Milan
III.	c 47.
Razrednik: Rojšek Franc. Razred so dovršili:
Kononenko Aleksije
Kovačič Ivan Kralj Karel
Kukar Vlastimir Lapuh Milan Lapuli Zvonimir Lomšek Edvard Maruško Alojz Mikuš Dimitrij Plevnik Frančišek Potzinger Gvido Reš Ivan Rojc Ivan
Ropret Stanislav Schaubach Valentin
Senica Milan Simončič Matija Skale Ivan Špan Ivan Tkavc Ferdinand Tkavc Vojko Toplak Vinko Vajdetič Jožef Žličar Anton Žnidaršič Vincenc
Popravne izpite imajo :
Da Gian Henrik iz srbohrv. in nem., Fijavž Alojzij iz srbohrv., Ivanc Rudolf iz srbohrv. in nem., Koštomaj Stanislav iz franc., Moder Leopold iz franc,, Nunčič Marijan iz nem., Pust Albin iz franc, in nem.
Razreda nista dovršila : Pelicon Stanislav, Winter Borislav.
Bačič Mirjana Baldasin Martina* Bauman Kristina
Bitenc Marija Coklin Zora Černe Desa Dečman Justina Dolničar Lelija* Fajdiga Ana* Ferjančič Jožica Fišer Marija Forte Filomena Gajšek Emilija
Razrednica: Kunič fln Razred so dovršile:
Gombač Jožica Gombač Marija* Goričar Marija Grajžl Marija Hočevar Ljerka Hvala Ana Ižanc Aleksandra Kolenc Doroteja Košir Terezija Krajnc Zofija Krušič Vida Leskošek Brigita* Lipužič Marija Miklič Marija
Otto Roma Pajk Draga Pavlin Danica Perger Vera Potočnik Ana Razpotnik Karolina Stefanciosa Miljana Štefanovič Lidija Uršič Marija Vengust Marija Wudler Breda Zabukovšek Lea Zorko Boža*
*po popravnem izpitu.
Razreda niso dovršile:
Čebela Angela	Rode	Marija	Tratnik	Angela
IV.	b 44 (26).
Razrednik: Antič Julije (Orožen Janko). Razred so dovršili(e) :
Bavdek Stojan
Bošnak Ivana Čavlek Evgen* Detiček Mirko Dolinar Irena Drnovšek Marko Flerin Frančiška Gerold Marjana Goršič Milena Gothe Viljem Grasselli Silva Hrašovec Aleksander Hudales Dragica
Knez Štefanija
Kunej Jasna Malis Antonija Munda Tatjana* Novak Ana*
Pevcin Henrik Poglajen Helena Požar Dušomila* Požar Miloš Primožič Bogdana Pur Olga*
Rataj Blanka Razpotnik Vida
*po popravnem izpitu.
Rus Peter Setina Milan* Setina Milena Šoti Leandra* Šprajc Peter Šušteršič Uroš Vanovšek Elizabeta Vedenik Vladimir Virant Božidar Zgaga Mirko Žagar Franc*
Žumer Edvard
Razreda niso dovršili:
Herlah Nada, Holobar Marija, Koželj Irena, Makuc Aleksije, Seriičar Stanislava, Steblovnik Ana
S vctko.
Bovha Ivan Cvikl Marijan Čepin Vinko Čretnik Valentin Dolžan Drago Frings Viljem Gaberšek Viktor Golob Leon Hartman Janko* Hočevar Boris* Hönigsfeld Hugo Janežič Boris*
Razrednik: Skok
Razred so dovršili:
Jezernik Aleksander* Klemenc Marijan Kompan Vladimir Krulc Vladimir Lapajne Miloš*
Lavrič Aleksander Lončar Karel Löschnigg Marijan* Majcen Franc Oražem Zorislav Otorepec Božidar Počivavšek Gvido* Posavec Andro
*po popravnem izpitu.
Pristovnik Jože Raišp Ivo
Repolusk Jožef Ručigaj Ivan Sakelšek Marijan* Sovine Ivan Šmid Ljubomir Thomich Wolfgang Videc Vendelin* Vrečko Marijan* Vrečko Nikolaj Zavrl Žarko
Razreda niso dovršili:
Erjavec Robert, Kronovšek Alojzij, Matkovič Ivo, Skok Julij, Stifter Franc, Vengust Edvard
Aristovnik Maks* Aubrecht Josip Ažber Edvard* Bistrovič Danijel Damjanič Vojislav Dobovišek Milutin Farkaš Boris Fras Franc Gabrovšek Marin Jevšenak Alojzij Jošt Franc*
IV.	d 40.
Razrednik: Mlinar Ivan. Razred so dovršili:
Juvan Ivan Kačič Pankracij*
Kališnik Valter Klampfer Jožef*
Knez Leon*
Kolšek Franc Kos Rafael Langus Marjan Manfreda Marko*
Mikek Ivan Mikuš Branko
*po popravnem izpitu.
Mlakar Jožef Omahenj Franc Pilih Marjan*
Pirih Dušan Stefanciosa Maks* Strohmajer Rudolf Stor Ivan*
Vengušt Franc Verstovšek Zvonimir* Žgur Ivan Žnideršič Stanko
Razreda niso dovršili:
Godec Srečko, Medvešček Dušan, Planko Jožef, Schmauz Ivan, Šemrov Miroslav, Vedenik Martin
Neocenjen : Zupanc Anton
Bedrač Hildegarda Božič Damjana Cilenšek Ivana Cvenk Berta Črnigoj Vida Dolinar Ljudmila Domitrovič Ana Doplihar Sonja Frings Elizabeta Gologranc Irena
Goričar Bogomila Gregorič Marija Hafner Ana Hafner Marija Hercog Vladimira Jošt Vida Kioar Ljerka Kurnik Tatjana Pečnik Vera Plahuta Bogdana
Rajh Breda Rajh Hedvika Raubar Bojana Rihtar Božena Skok Marija Šapla Libuša Sinkovič jelena Voga Stanislava Voga Zlatana
Popravne izpite imajo :
Drobne Alojzija iz franc., Gospodarič Marija iz franc., Jerič Verena iz nem., Kopriva Borislava iz franc., Koželj Vida iz nem., Pajk Ana iz zemlj.
Razreda ni dovršila: Nedoh Ljudmila
V.	b 30.
Razrednik: dr. Zelenik Karel. Razred so dovršili:
Dečko Dragotin Djordjevič Božidar Golob Vekoslav Hrušovar Viktor Hvala Leon
Justin Dragotin Kantušer Jožef Klanjšek Karel
Križnik Veligoj Kunšek Ernest Ocvirk Jožef
Ranzinger Franc Robida Vojteh Schwarz Feliks Slopnik Janez Zvonar Jožef
Popravne izpite imajo:
Debič Boris iz mat., Gmeiner Anton iz mat., Kopše Rudolf iz mat., Kovač Borislav iz nem., Mladenovič Miloš iz mat., Roš Bojan iz franc., Schwarz Henrik iz mat., Zupanek Branimir iz prir., Žagar Zoran iz nem.
Razreda niso dovršili:
Kramer Anton, Koprivšek Metod, Plaznik Franc, Premšak Boris.
Neocenjen : Lipovšek Franc
Blagotinšek Slavko Čumak Nikolaj Dečman Erik Dobovišek Želimir Dreu Anton
V.	c 33. Razrednik : S t er J os Razred so dovršili:
Faganelli Franjo Goetz Anton Golob lože Goričar Anton Jerin Zoran
Juhart Alfred Kolar Jože Koželj Marjan Markovič Rudolf Milavec Marjan
Pavelšek Branko	Sancin Mario	Vizjak	Janko
Prelog Stanko	Sfiligoj Aleksander	Zemljič Marjan
Sadar Marijan	Škof Milan	Zupan	Vladimir
Popravne izpite imajo: Petek Ant. iz lat., Pungerscheg Rudolf iz lat.
Razreda niso dovršili :
Benedičič Mirko, Čuden Ferdinand, Lipovšek Otmar, Rakusch Herman, Slokan Marijan, Novak Slavko
Neocenjen: Bervar Rafael
V.	d 38.
Razrednik: dr. S i j a n e c Fran. Razred so dovršili:
Bantan Josip Baša Borut
Bitenc Josip Cijan Ivan Dolenšek Stanko Fišer Milan Kovač Maks Lovrenčič Ivan
Magdič Adolj Mikolič Anton Naprudnik Bogdan Novinšek /osip Peternel Pavel Plausteiner Franc Reichmann Josip Repič Božidar
SilianDušan Sotlar Alojz Stare Franc Staut Dimitrij Strokol Heribert Trebovc Avgust Vidali Ivan Vrabič Anton
Popravne izpite imajo:
Černe Bogdan iz lat., Črnigoj Josip iz nem., Delak Sava iz nem., Detiček Dušan iz lat., Karba Avgust iz lat., Kroflič Anton iz nem., Marot Franc iz nem., Rustja Slavko iz nem., Srebotnik Franc iz nem., Taček Ivan iz lat., Vabič Ahil iz mat.
Razreda niso dovršili: Črepinšek Alojz, Novak Iran, Planinšek Stefan
VI.	a 38 (19). Razrednik: dr. Strmšek Pavel. Razred so dovršili:
Coklin Anton
Hartman Bruno Perger Artur Plaskan Ladislav Pohar Stanislav Roš Franc Veber Marjan Virant Vladimir Cajnko Alojzija
Jurak Zora Košenina Zlata Košič Olga Košutnik Vera Krautberger Eva Krautberger Iva Kumer Zmagoslava Kunej Dagmar Lapajne Danuša
Novak Ljudmila Prudič Lidija
Rijavec Stanislava Schescherko Gertruda Slavec Jelica Slavec Vera Stelzer Danijela Vizjak Nevenka Wagner Irena
Popravne izpite imajo :
Gajšek Kristjan iz lat.. Gröger Ivan iz lat., Kantušer Božidar iz lat., Korošec Ivan iz lat., Kramer Bogdan iz lat., Kramer Gabrijel iz lat., Pleterski Ivan iz lat., Vrečko Bogomil iz lat., Zdolšek Herman iz mat.,
2upnek Franc iz lat.
Razreda ni dovršil: Podgoršek Karel
Anžlovar Franc
Bizjak Alojzij Božič Milan Cajnko Zvonko Cergol Stojan. Dečko Milan Dremelj Rudolf Goriup Herbert Hohnjec Miloš Horjak Franc
Jenko Vladimir Kljun Edvard Knop Ljubomir Križanič Rudolf Majes Stanislav Makuc Alojzij Matesič Rudolf Mikolič Stanislav Nendl Bojan Planteu Josip
Pogačar Franc Prevolnik Ernest
Rihtar Bogomil Šimenko Martin Špolar Alojz Tekavčič Bogdan Thomich Erik Tomc Albin Voršič Dragomir Zorko Branko
Popravne izpite imajo:
Bečela Ljubomir iz mat., Brišček Janko iz lat., Finžgar Milan iz lat., Štojs Milan iz lat., Vasle Avguštin iz zemlj.
VI.	c 26.
Razrednik: Napotnik Josip (Kovačič Edvin).
Belej Franc Breznikar Martin Črešnik Albin Dobrovnik Ivan Frece Emilijan Gosak Emilijan Gradnik Boris
Frece Marjan iz nem.,
Razred so dovršili:
Hotko Udo Jakopin Franc
Jezernik Karel Kladnik Rajko Krašovec Stanko Kuk Avguštin Milanez Maks
Popravne izpite imajo : Pogelšek Franc iz lat.,
Nemec Vilko Perbil Alojzij
Pešec Janez Slokan Stanko Zabukovšek Lojze
Zupan Franc Žagar Vinko
Vovk Rudolf iz lat.
Razreda nista dovršila: Lapajne Stanko, Oberžan Stanko
VII.	a 32
Razrednik : Cetina Franjo. Razred so dovršile:
Baš Marija Birsa Marija Cilenšek Karolina Cimperman Marija Cimperšek Majda Dolinar Eleonora Dolinar Vida Goriup Hedvika
Hajnšek Erika
Hering Zvonimira Jager Marija /elen Ivana Klobučar Elizabeta Knez Jaromira Korber Angela Kramer Cirila
Majcen Anastazija Mikuletič Sonja Mravljak Marija
Pečnik Sonja Praznik Kosenka Rabič Hilda Raišp Silva Rajh Stanka
Rakun Ana	Šetinc Rajmunda	Vipotnik Marija
Razboršek Marija	Šmid Angela	Zobec Vlasta
Uršič Ana
Popravni izpit ima: Arnšek Änica iz fiz.
Vil. b 38.
Razrednik: Orel Valentin. Razred so dovršili:
Arzenšek Anton Baumgartner Vinko
Bonač Marko Cilenšek Miran Čanžek Valter Dobovišek Bogomir Faletič Albin Fras Ivan Herman Josip Hodžar Slavko Jeromel Bogomir
Jerič Feliks Kladnik Franc Kožel Zvonko Križnik Josip Krulc Zvonko Löschnigg Ivan Mirnik Vinko Naglič Ivan Pejha Marjan Pirtovšek Branko Pišek Jožef
Požar Radovan Prekoršek Ivan Prelog Ervin Skitek Stojan Strmšek Pavel Štor Jožef Tajnšek Marjan Volk Ivan Zagoričnik Štefan Zemljič Borivoj
Popravne izpite imajo:
Barle Gojko iz nem., Droč Boris iz mat., Lesjak Jurij iz mat,, Simončič Albin iz mat.
Razreda ni dovršil: Wiesberger Franc
Neocenjen: Kodela Ivan
VII.	c 28.
Razrednik: dr. Gantar Kajetan. Razred so dovršili:
Čuš Milan Gabrovšek Fedor Glonar Ivan Hillinger Franc Juhart Radoš Kos Rafael
Müller Ferdinand Oblak Zdravko Plevčak Josip Sfiligoj Rado Šekoranja Ivan Štornik Anton
Tauschmann Karel Vrabič Ludvik Vuga Jurij Wusser Viljem Zdolšek Marjan Ivanuša Stanko
Popravne izpite imajo:
Berce Dušan iz nem., Brzič Alfonz iz fiz., Goričan Anatol iz fiz., Lipovšek Silvo iz mat., Ogrizek Boris iz fiz., Renčelj Ivan iz nem., Šmit Ivan iz prir., Teppey Valter iz fiz., Volčanšek Ivan iz mat.
Razreda ni dovršil: Šalamun Ivan
Ban Boris,* Bavdek Vlasta* Bezenšek Edmund Bezenšek Ernest* Bolnik Edmund Briner Marija Čadež Vladimir Černelč Jožef Dolinar Zlata Dolničar Silva Drofenik Tatjana Driimel Henrik
Engelhardt Natalija Ferenčak Danilo Gosak Kamila Hočevar Jožef Kocbek Anton Kos Milenko* Krasnik Vera* Krolnik Milena* Krulc Boris Lakner Edvard* Lebar Marjeta Lenko Silvija
Mlakar Rudolf* Močnik Rudolf* Nedoh Danica Ocvirk Petrina* Planer Vida Pogačnik Marijan* Potočnik Anton Špindler Cirila Šlander Vera Uranjek Ivana Vršni k Avgust Weingerl Vladimir
*	po popravnem izpitu.
Razreda niso dovršili (e)
Mlakar Adolf, Rainer Tatjana, Zurc Franc Pravico do rednega šolanja izgubi: Schwischay Jožef
VIII.	b 41.
Razrednik: Drobne Rudolf. Razred so dovršili:
Agrež Anton Antloga Mirko Avsenik Branko* Brodar Demetrije Cencelj Ludvik Ciglenečki Milan Confidenti Mirko Cmer Ladislav* Dečko Ernest Fürst Bogdan Gantar Ivan Golob Drago Gradišnik Dušan Jager Anton
Janežič Franc Jazbec Janko Jeki Gerhard Jellenz Josip Jerič Franc*
König Alfred Kozjak Hieronim Lesničar Janko Majdič Aleksander Majerič Slavko Marčič Leonidas* Mihelčič Ivan Nemec Marjan Ocvirk Gregor
*	po popravnem izpitu.
Ograjenšek Slavko* Ostrožnik Franc Pestevšek Marijan Posavec Vladimir* Premschak Valter Razpotnik Srečko Rijavec Stanislav Stanonik Ivan Sergan Franc* Tatscher Otmar* Tischler Rihard Tovornik Jožef Wudler Zoran
2.	Privatni učenci.
Vršili so se od 1. do 14. junija.
Sprejemni izpit za I. razred so napravili: Končan Herbert, Kovče Älojzij in Majerle Josip.
Razred so dovršili:
I.	II.
/(ončan Herbert	Končan Herbert
Kovče Alojzij (klas.	gimn.)	Majerle Josip
Majerle Josip	Sotlar Älojzij
2agar Dušan	Vidic Änton
III.
Bekeš Boris,	Pilih	Jakob,	Rome Leopold
Popravni izpit imajo:
III.
Ožbovt Älojzija iz zemlj., Vidic Änton iz mat.,
Vodenau Änton iz slov. in srbohrv.
V.
Čulk Vinko iz slov., Smrekar Ivan iz mat.
VI.	VII.
Jerič Jurij iz mat.	Janžek	Ignac	iz	mat.
Pred začetkom izpita sta odstopila 1 kandidat in 1 kandidatinja, med izpitom 1 kandidat.
3. Sprejemni izpiti.
Vršili so se dne 25. in 26. junija dopoldne in popoldne.
K sprejemnemu izpitu se je prijavilo 198 učencev in 117 učenk, skupaj 315 učencev in učenk.
Brp
. lecajm izpiti:
1.	Nižji tečajni izpit 1939/40
Izpitni odbori.
Za IV. a razred:
Hazrednica prof. Kunič Ana, predsednica in izpraševalka za francoščino,
prof. dr. Žgeč Franc za slovenščino,
supl. Bernik Bogomila za matematiko,
prof. dr. Šijanec Fran za nar. zgodovino in zemljepis.
Za IV. b razred:
Razrednik prof. Antič Julije, predsednik,
prof. Orožen Janko za slovenščino,
prof. dr. Zelenik Karel za francoščino,
supl. Čadež Marijan za matematiko,
prof. dr. Blaznik Pavle za nar. zgodovino in zemljepis.
Razrednik prof. Skok Svetko., predsednik in izpraševalec za francoščino,
supl. Stopar Eva za slovenščino,
supl. Čadež Marijan za matematiko,
prof. Mlinar Ivan za nar. zgodovino in zemljepis.
Za IV. d razred:
Razrednik prof. Mlinar Ivan, predsednik in izpraševalec za nar. zgodovino in zemljepis,
supl. Stopar Eva za slovenščino, prof. dr. Zelenik Karel za francoščino, supl. Bernik Bogomila za matematiko.
Vse razrede je nadzoroval direktor Mravljak Frane.
Izpiti so trajali od 8. do 13. junija.
K izpitom se je prijavilo iz IV. a razreda 40 učenk, iz IV. b razreda 17 učencev in 21 učenk, iz IV. c razreda 36 učencev in iz IV. d razreda 32 učencev, nadalje 3 privatisti, skupaj 149 učencev in učenk; nižjega teč. izpita nista delala dva učenca.
Za pismeni izpit iz slovenskega jezika, ki se je vršil dne 8. junija, je bila za vse razrede določena naloga: »Glej, stvarnica vse ti ponudi, le jemat od nje ne zamudi«.
a) Oproščeni
so. bili izpita po čl. 2. pravil o nižjem tečajnem izpitu (§ 57. zak. o srednjih šolah) naslednji odlični in prav dobri učenci, oziroma učenke:
v IV. a razredu:
Bačič Mirjana, Bauman Kristina, Coklin Zora, Dečman Justina, Ferjančič Jožica, Fišer Marija, Gombač Jožica, Goričar Marija, Hočevar Ljerka, Hvala Ana, Košir Terezija, Lipužič Marija, Otto Roma, Pajk Dragica, Pavlin Danica, Stefanciosa Miljana, Stefanovič Lidija, Uršič Marija, Vengust Marija, Wudler Breda, skupaj 20 učenk;
v IV. b razredu:
Bavdek Stojan, Bošnak Ivana, Dolinar Irena, Drnovšek Marko, Goršič Milena, Hrašovec Aleksander, Knez Štefanija, Malis Antonija, Pevcin Henrik, Razpotnik Vida, Rus Peter, Špreic Peter, Šušterič Uroš, Vedenik Vladimir, Virant Božidar, Žumer Edvard, skupaj 10 učencev in 6 učenk;
v IV. c razredu:
Frings Viljem, Golob Leon, Klemenc Marijan, Kompan Vladimir, Krulc Vladimir, Lavrič Aleksander, Lončar Karel, Otorepec Božidar, Pristovnik Jože, Raišp Ivo, Repolusk Jožef, Sovine Ivan, Šmid Ljubomir, skupaj 13 učencev;
v IV. d razredu:
Farkaš Boris, Gabrovšek Marin, Jevšenak Alojzij, Juvan Ivan, Kališnik Valter, Kolšek Franc, Kos Rafaöl, Langus Marijan, Vengust Franc, Zgur Ivan, skupaj 10 učencev.
b)	Napravili so izpit:
v IV. a razredu:
Baldasin Martina, Bitenc Marija, Černe Desa, Dolničar Lelja, Fajdiga Ana, Fort e Filomena, Gajšek Emilija, Gombač Marija, Grajžl Marija,
Ižanc Aleksandra, Kolenc Dorotea, Krajnc Zofija,’'Krušič Vida, Leskošek Brigita, Miklič Marija, Perger Vera, Potočnik Ana, Razpotnik Karolina, Zabukošek Lea, Zorko Boža, skupaj 20 učenk;
v IV. b razredu:
Bekeš Boris (priv.), Čavlek Evgen, Detiček Mirko, Flerin Frančiška, Gerold Marijana, Gothe Viljem, Grasselli Silva, Hudales Dragica, Kunej Jasna, Munda Tatjana, Novak Ana, Poglajen Helena, Požar Dušomila, Požar Miloš, Primožič Bogdana, Pur Olga, Rataj Blanka, Šetina^Milan, Šoti Leandra, Vanovšek Elizabeta, Zgaga Mirko, Žagar Franc,"^skupaj 8 učencev in 14 učenk;
v IV. c razredu:
Bolha Ivan, Čretnik Valentin, Dolžan Drago, Gaberšek Viktor, Hartman Janko, Hočevar Boris, Hönigsfeld Hugo, Janežič Boris, Jezernik Aleksander, Lapajne Miloš, Löschnigg Marijan, Majcen Franc, Oražem Zorislav, Počivavšek Gvido, Posavec Andro, Ručigaj Ivan, Sakelšek Marijan, Thomich Volfgang, Videc Vendelin, Vrečko Marijan, Vrečko Nikolaj, Zavrl Žarko, skupaj 22 učencev;
v IV. d razredu:
Aristovnik Maks, Aubrecht Josip, Ažber Edvard, Bistrovič Danijel, Damjanič Vojislav, Dobovišek Milutin, Fras Franc, Jošt Franc, Klampfer Jožef, Knez Leon, Manreda Marko, Mikek Ivan, Mikuš Branko, Oma-henj Franc, Pilih Marijan, Pilih Jakob (priv.), Pirih Dušan, Rome Leopold (priv.),, Stefanciosa Maks, Strohmaier Rudolf, Štor Ivan, Verstovšek Zvonimir, Žnideršič Stanko, skupaj 23 učencev.
c)	Popravni izpit imajo:
v IV. b razredu:
Šetina Milena iz matematike;
v IV. c razredu:
Čepin Vinko iz matematike;
v IV. d razredu:
Mlakar Jožef iz nar. zgodovine in zemljepisa.
2.	Višji tečajni izpit.
Višji tečajni izpit se je vršil od 10. do 24. junija pod predsedstvom direktorja Mravljaka Franca.
Izpitni odbor.
1.	skupina (VIII. a razr.):
Predsednik: Direktor Mravljak Franc.
Podpredsednik: Prof. Bračko Ivan.
jČlani: Prof. Kerne Eleonora za narodni jezik.
Prof. Bračko Ivan za nemški jezik.
Prof. dr. Zelenik Karel za francoski jezik.
Prof. Modrijan Danilo za matematiko.
Prof. dr. Blaznik Pavle za nar. in občo zgodovino z zemljepisom
Jugoslavije.
■Predsednik: Direktor Mravljak Franc.
-Podpredsednik: Pirof. Napotnik Josip.
Člani: Prof. Orožen Janko za narodni jezik.
Prof. Drobne Rudolf za nemški jezik.
Prof. Napotnik Josip za francoski jezik.
Prof. Modrijan Danilo za matematiko.
Prof. Mlinar Ivan za narodno in občo zgodovino z zemljepisom Jugoslavije,
Za namestnike v obeh skupinah so bili določeni:
Za slov. jezik prof. Šter Josip in prof. dr. Gantar Kajetan.
Za francoski jezik prof. Skok Svetko in prof. Potokar Milan.
Za nemški jezik prof. Holeček Pavel in prof. Kunič Ana.
Za matematiko prof. Bitenc Mirko in supl. Čadež Marijan.
Za nar. in občo zgod. z zemljepisom Jugoslavije prof. dr. Šijanec Fran in dr. Strmšek Pavel.
Zapisnikarja: prof. dr. Blaznik Pavle in prof. Drobne Rudolf.
K višjemu teč. izpitu je bilo pripuščenih 19 učencev in 17 učenk VIII. a razreda, 41 učencev VIII. b razreda, 2 repetenta in 1 privatist (iz nacionalne skupine), skupaj 80 kandidatov in kandidatinj.
A) Pismeni izpit je trajal od 10. do 12. junija.
1.	10. junija iz slov. jezika: »Umetnik ne more biti vsak, človek pa,
ki po svoje verno in vdano služi narodu in človeštvu, je lahko vsak najmanjši izmed nas«. (Besede O. Zupančiča.)
2.	11. junija iz matematike:
1. Neki parnik se pomika s hitrostjo 20 km/h proti še 38 km oddaljenemu pristanišču. V tem trenutku zapusti pristanišče drugi parnik s hitrostjo 30 km/h v smeri, ki oklepa 60° s smerjo prvega parnika. Čez koliko časa si bosta parnika najbliže in koliko sta tedaj oddaljena od pristanišča?
2. V nekem trikotniku razdeli simetrala kota y = 60" nasproti ležečo stranico na odseka ct = 4 cm in c2 = 2 cm; razreši trikotnik!
3. Kolobarjev izsek s središčnim kotom 288° in polumeroma R in r se zvije v plašč prisekanega stožca; kolika je prostornina pripadajočega prisekanega stožca?
3.	12. junija	iz francoskega jezika: Prevod izvlečka	iz	Hugojovega
sestavka:	Je lisais..,. (29 verzov).
12. junija	iz nemškega jezika: Prevod odstavka	iz	Federerjeve
novele »Der Erzengel Michael« (33 vrst).
B) Ustni tečajni izpit se je vršil od 14. do 24. junija.
K izpitu so bili pripuščeni vsi kandidati in kandidatinje.
Pregled uspehov pri
Kandidati (nje), katerih imena so natisnjena z debelimi črkami,
Kraj, dan, mesec in leto rojstva
stev.
1	Agrež Anton
2	Antloga Bogomir
3	Avsenik Branko
4	Ban Boris
5	Bavdek Vlasta
6	Bezenšek Edmund
7	Bezenšek Ernest
8	Božnik Edmund
9	Briner Marija
10	Brodar Demetrij
11	Cencelj Ludovik
12	Ciglenečki Milan
13	Confidenti Mirko
14	Čadež Vladimir
15	Černelč Jožef
16	Cmer Ladislav
17	Dečko Ernest
18	Dolinar Zlata
19	Dolničar Silva
20	Drofenik Tatjana
21	Driimel Henrik
22	Engelhardt Natalija
23	Ferenčak Danilo
24	Fürst Bogdan
25	Gams Boris
26	Gantar Ivan
27	Golob Drago
28	Gosnk Kamila
29	Gradišnik Dušan
30	Hočevar Jože
31	Jager Anton
32	Janežič FrančiSek
33	Jazbec Janko
34	Jeki Gerhard
35	Jellenz Josip
36	Jerič Franc
37	Kocbek Anton
38	König Alfred
39	Kos Milenko
40	Kozjak Hieronim
41	Krasnik Vera
42	Krolnik Milena
43	Krulc Boris
44	Lakner Edvard
45	Lebar Marjeta
46	Lenko Silvija
47	Lesničar Janko
48	Majdič Aleksander
49	Majerič Ognjeslav
50	Marčič Leonid
51	Mihelčič Ivan
52	Mlakar Rudolf
53	Močnik Rudolf
54	Nedoh Danica
55	Nemec Marijan
56	Ocvirk Gregor
57	Ocvirk Petrina
Britof pri Kranju, 22. junija 1918
Gotovlje, 21. novembra 1919
Cavtat, 29. novembra 1918
Ljubljana, 16. aprila 1921
Ljubljana, 27. oktobra 1922
Podsreda, 23. oktobra 1920
ProseniSko, 15. maja 1921
Celje, 12. junija 1922
Laško, 31. marca 1922
Ljubljana, 13. januarja 1921
Liboje, 29. junija 1919
Šmarje pri Jelšah, 3. septembra 1920
Celje, 25. marca 1921
Slov. gradeč, 3. decembra 1920
Št. Peter pod Sv. gorami, 13. julija 1920
Škofja vas, 17. junija 1921
Celje, 29. novembra 1919
Šmihel nad Mozirjem, 18. marca 1921
Ljutomer, 15. maja 1922
Celje, 23. decembra 1921
Št. jurij pod Kumom, 17. junija 1921
Zagreb, 23. septembra 1921
Laško, 3. avgusta 1921
Šmarje pri Jelšah, 19. maja 1921
Bjelovar, 3. januarja 1920
Idrija, 3. maja 1921
Trnovo, 25. septembra 1919
Teharje, 13. marca 1921
Ljubljana, 21. januarja 1919
Vel. Lašče, 16. maja 1921
Sv. Jurij ob juž. žel., 1. januarja 1922
Parižlje, 12. marca 1919
Bakar, 11. novembra 1921
Vojnik, 18. oktobra 1919
Celje, 18. novembra 1922
Celje, 4. oktobra 1919
Sv. Ana v Slov. gor., 30. julija 1921
Celje, 13. aprila 1922
Sarajevo, 14. septembra 1920
Radeče, 30. septembra 1920
Vel. Rastovac, 26. avgusta 1922
Šmarje pri Jelšah, 11. maja 1918
Celje, 8. avgusta 1921
Celje, 21. avgusta 1919
Trbovlje, 15. februarja 1922
Založe, 18. decembra 1921
Celje, 8. avgusta 1921
Osijek, 30. januarja 1922
Celje, 27. februarja 1922
Ribnica, 12. marca 1922
Celje, 19. februarja 1922
Celje, 29. marca 1920
Graz, 14. aprila 1920
Šalek pri Velenju, 17. maja 1921
Radeče, 25. marca 1921
Sv. Lovrenc pod Prožinom, 2. decembra 1917 Štore, 21. maja 1922
višjem tečajnem izpitu.
so bili po § 57. zak. o sred. šolah oprošCeni ustnega izpita.
Bodoči študij, poklic
Ime, poklic in bivališče očeta (matere)
Uspeh izpita
t Anton, trgovec, mati Ivana
Franc, obrtnik, Gotovlje
f Andrej, gostilničar, mati Josipina, Trbovlje
Boris, dentist, Ljubljana
Jože, sodnik uprav. sod. v pok., Celje
Gregor, posestnik, Podsreda
Ernest, trgovec, Podsreda
Karel, drž. cest. nadzornik, Celje
Rudolf, rudn. uradnik, Laško
Srečko, profesor, Ljubljana
Anzelm, posestnik, Liboje
Ladislav, brivec, Šmarje pri Jelšah
Fric, trgovec, Celje
Anton, trgovec, Celje, Zavodna
f Jožef, trg., mati Marija,Št. Peter podSv. gor
Anton, sod. uradnik, Škofja vas
Ivan, trgovec, Celje
Ivan, učitelj, Petrovče
Josip, sodnik okrož. sodišča v Celju
Alojz, trgovec, Celje
Ignacij, steklobrusec, Tržišče
Nikola, trg. zastopnik, Celje
Mihael, pov. fin. kontrole v pok., Laško
Ljudevit, sodni uradnik, Šmarje pri Jelšah
Ivan, višji poštni kontrolor v pok., Celje
Ivan, rudar, Idrija
Dragotin, rudar v pok., Trnovo
Josip, šol. upravitelj v pok., Teharje
Fedor, lekarnar, Celje
Josip, žand. narednik v pok., Zidani most
f Franc, kolar, mati Jožefa, St. Jurij ob j. žel.
f Martin, posest., mati Marija, Braslovče
Janko, zlatar, Ljubljana
Katarina, zasebnica, Vojnik
Ivan, trgovec, Celje
Franc, ravnatelj Ljud. posojilnice, Celje
Matej, posestnik, Sv. Ana v Slov. gor.
Franc, trgovec, Celje
f Janko, kap., mati Ana, Sv. Peter v Sav. dol,
Alojzij, žand. narednik v pok., Radeče
Josip, peš. podpolkovnik, Celje
+ Anton, poštni uradnik, mati f Pavla
Mihael, višji žel. kontrolor, Celje
Edvard, zas. uradnik, Zagreb
Franc, šol. upravitelj v pok., Celje
Franc, posestnik, Celje
f Janko, ravnatelj, mati Terezija, Celje
Vinko, priv. uradnik, Celje
Ignac, mizar, Celje
Albin, uradnik upr. sodišča, Celje
Alojzij, senator, Celje
Franc, železničar, Cret
Anton, zas. uradnik, Celje
Franc, kurjač drž. železnice, Cret
Peter, železničar, Radeče
Gregor, posest., Sv. Lovrenc pod Prožinom
Peter, tov. uradnik, Štore
zrel	agronomija
zrel	komer. vis. šola
zrel	medicina
zrel	glasbena akad.
zrela	zasebna služba
zrel	agronomija
zrel	medicina
zrel	tehnika
zrela	medicina
zrel	tehnika
zrel	agronomija
zrel	montanistika .
zrel	veterina
zrel	medicina
zrel	filozofija
zrel	pravo
popr. izp. iznar.zg.	letalska vojna akademija
popr. izp.iz n. jez.	telesna vzgoja
zrela	medicina
zrela	farmacija
zrel	tehnika'
zrela	ekon. komerc. vis. šola
zrel	filozofija
zrel	medicina
zrel	pom. vojna akademija
zrel	priv. služba
zrel	montanistika
zrela	filozofija
zrel	farmacija
zrel	pom. vojna akademija
zrel	tehnika
zrel	medicina]
zrel	kom. vis. šola
zrel	tehnika "
zrel	pravo
zrel	priv. služba
zrel	tehnika
zrel	kemija
zrel	teologija
zrel	let. vojna akademija
zrela	medicina
zrela	abit. tečaj
zrel	medicina
zrel	vojna akademiia
zrela	tehnika
zrela	zas. služba
zrel	vojna akademija
zrel	kom. vis. šola
zrel	tehnika
zrel	tehnika
zrel	tehnika
popr. izpit iz mat.	tehnika
zrel	pravo
zrela	tehnika
zrel	šumarstvo
zrel	pravo
zrela	kemija
Tek.
štev.
I m e
Kraj, dan, mesec in leto rojstva
58	Ograjenšek Slavko
59	Ostrožnik Frančišek
60	Pestevšek Marijan
61	Planer Vida
62	Pogačnik Marijan
63	Posavec Vladimir
64	Potočnik Änton
65	Premschak Valter
66	Bazpotnik Srečko
67	Hijavec Stanislav
68	Špindler Cirila
69 _ Stanonik Ivan
70	Šergan Franc
71	Šlander Vera
72	Tatscher Otmar
73	Tischler Rihard
74	Tovornik Jožef
75	Uranjek Ivana
76	VrSnik Avgust
77	Weingerl Vladimir
78	Wudler Zoran
79	Žohar Oskar
Ljubljana, 13. marca 1919
Zidani most, 31, marca 1922
Celje, 12. februarja 1922
Črešnjevec, 20. novembra 1921
Št. Vid pri Grobelnem, 21. novembra 1918
Celje, 12. februarja 1922
Boštanj, 22. januarja 1922
Celje, 1. oktobra 1921
Zidani most, 28. oktobra 1922
Celje, 30. maja 1922
Moravci, 2. julija 1921
Slov. gradeč, 2. januarja 1922
Hrastnik, 15. novembra 1919
Kaplja vas, 19. februarja 1921
Graz, 25. oktobra 1921
Velenje, 3. novembra 1919
Loke, 2. januarja 1920
Migojnice, 7. aprila 1921
Raduha pri Lučah, 15. avgusta 1920
Otiški vrh, 15. februarja 1921
Celje, 9. aprila 1921
Celje, 3. februarja 1920
Ime, poklic in bivališče očeta (matere)	Uspeh izpita	Bodoči študij, poklic
Anton, železničar, Velenje	zrel	vojna akademija
Blaž, višji poštni kontrolor, Celje	zrel	montanistika
Rihard, sreski šolski nadzornik, Celje	zrel	farmacija
Albert, šol. upravitelj, Št. Pavel pri Preboldu	zrela	medicina
f Franjo, šol. uprav., mati Terezija, Grobelno	zrel	zas. služba
Andro, lekarnar, Celje	zrel	medicina
Anton, Sol. upravitelj v pok., Podsreda	zrel	medicina
Franc, zdravnik, Celje	zrel	farmacija
Srečko, postajenačelnik, Zidani most	zrel	tehnika
f Anton, jetn. paznik, mati Viktorija, Celje	zrel	montanistika
Karel, pregl. fin. kontrole, Beltinci	zrela	medicina
Ivan, odvetnik, Celje	zrel	pravo
Martin, rudar, Hrastnik	zrel	zas. služba
+ Älojz, krojač, mati Marija, Št. Pavel pri Pr.	zrela	medicina
-f Nikolaj, tov. rav., mati Ivana, Slov. Konjice Rihard, trgovec, Velenje	zrel	medicina
	pop. izpit iz mat.	kom. vis. šola
Martin, rudar v pok., Sevce	zrel	medicina
Jakob, rudar, Migojnice	zrela	tehnika
Janez, delavec, Luče	zrel	tehnika
Josip, žel. uradnik, Šoštanj	zrel	medicina
f Maks, učitelj, mati Frančiška, Celje	popr.lzp. iz nem. j.	pravo
Franc, obratovodja, Celje	zrel	let. vojna akademija
C. Stanje učencev in učenk po številu v šol. 1. 1939-40.
(V£ O
^:i§~ Sf?s|
-o
ca
o
>C/3
C
>C/3
'ca
3
U
C
o
>u
X5
O
ca
JC
o
c
o
Ho
£ N c > NÄ
>N
00 00 00 00 cr sr sr sr
m io sr vo io on t^giooor- to sr to Q ud o to oo co to vo cs oo oo o •< cr sr sr sr to sr sr 'O sr sr cr cr cr cr cr to to to to to tO cn to to cn cr ■=
.vo ioio cr cn
.o t^*ON *-« črto
. to vo sr cs
CN .	.	00
to
CN 00 00 ON	.ONVOIOON	. — to 00 t—	. 00 to Q	. O tO 00	OMO VO	. 00 00 CN i—
cn cr cr to	^ cr to co	%-<crsrsr	t-stst	to to to	to cn	to cn cn cr
o
CN
_cr_
00
s
.to cn ^ ^	•	cn	'•—< cn	. cr T-r-cr .oot^ . cn cs .	.	i—
T- cn . . . cr —
CN y-* t-< 1—1
cr . 00 r- . cn cn
to . m r- . r-<
s
cen
ca k/j ■o 0 ™ •c B -a 5
tO
CN
CN
CN
>N
IC
C—
ca
a.
c/0
ra rt: «/j
IsSs
ŠSvS
■± W) (/) *-
ra.- o TJ 2 “"O N
00 CN 00 00 CN vovor^-voc
cr to cr sr sr crcr=r toi
OOCNVPO
ep to »O
r*- r- 10 cr cr vo 00 Q 00 Qr-vo cs o> 00 O — cr cr cr cr cr to to cr to	to cs to to cn cr cr
. vo vo 10
^ CN
VO
tO
CS
5
. *0 c
CN a
) 00 CN
• cr cr
,-h>VOO
cm cr to cr
. — vo o (
T-criOi
. 00 cr cr cT cT
. O'i 00 CN t—'
to cs cn cr
10
ON
CQ
O
>(/)
3
CJ
>u
ca
N
>
JC
a
ca
.22
‘a.
>
co o 00 00 00	imovovoo	cpt-coo^-	vo cr cr	cr	vo	00	on 00	o vo vo	£!<»£-	g\ o
cr io cr sr cr	cr sr cr to 10	^iccr »ocr	cr cr cr	cr	to	to	to to	cr to cn	to to cn	to cr
š	•	?
00 00 cr cn
.vo to sr sr cs
■2 3S
VQVO
cs
, CN
to
00
vo
CN
. cs 00 c CN sr s
. — VO VO O . T-<
.00 cr sr 1- cr cr
00 on 00 -r- vo vo	. 00 r- ■*— o
’ to to to cs to cs	co cs cs 5*
to 00 to 00 to CN 10 CN CN
. VO IO to CN VO *-• t-* CN to ON 00 to tO
IO
ON
cr to 00 ■»- cr cs cn
.on00 to co
00
vo
10 cn to o 10 to p cr cr o 00 10 — >o m o to ro cs to	^ jo r^-vovo	000
cr sr sr sr sr šr sr cr to to	cr cr cr sr cr cr =r cr to	cn to to to to cn	to to cn to cr
10 sr sr cn
.sr to to
sr cs
o 00 to
t- sr to
O CO sr cn
. »o
to
s?
. 00 IO O t-sr sr sr
■ sr g * sr to ^
. o ■—1010 cr cr sr
. On 10 00 vo vo CN to to T-H to CS
'tOCN CS S
ON
ON
JO
ON
npajzBi /\
co£ utj a» ca oj <-> T3 ca 05 ^ t3 ca .o u *o ca 05 u tj ca u caxi u ca 01
. Uspeh učencev (nk) ob koncu šol. I. 1938-39.
(po končanih popravnih izpitih 31. avg. 1939.)
° "a	!-°	14,78	36,111	38 60	89,49	m Ö T“	l_ «o o
	ca a 3 e/>	OO	442	470	ro ON O	ro	TT CM CM
x: CJ C/5	>N	77	147	m ro T—	On m ro	rt* ro	1 372
>	E	104	295	m ro ro	734	I 97	ro 00
	cn	OO	29	vO	ro in	CM	m m
>	»N		vO	-	Tt»	T"	m
	_E	Tf	23	Sil	39	T—	o
		in	CM rO	31] 78		ro	T- 00
IIA	*N		O		00 T—		00 •
	E		23,	nO CM	09	ro	ro vD
	j* C/2	VO	ON ro	OO ro	93,	On	03 C>
H—» >	>N	ON	ON	£	29		ON CM
	m.		O ro	CM	64	On	ro
	oo	o	00 rO	-	CM ON	On CM	03
>	»N	CM	fO		00	-<f	CM CM
	E	OD	25	S	74	m CM	On On
	1 1 1/3	ro ro		CO m	OO CO	rO	OO
>	»N	O	in CM	t^.	CM m	vO	OO m
	1 E	ro CM	CM in	Tj-	CO		CO oo
III	1 ž. sk.	ro CM O	ON m ~vf\ CM	00 "cm" ro	03 CO	m CM	03 1 ^
	1 E	fO	34	L/N ir»	I	OO	i ö «ro
	! skJ	in ro	O 00	oa o	IS	o	tr— 1 CKl 03
d	I >N		29,	vO CM rO | 00		ro	m OO
	| E	00	in		CO		CO UTD
	1 (/5	Tf	~~oo 00	“ro 00	oo N	“O	03“ UT5 oa
-	»N	CM	ro	CM	ON	ro	CM On
	E	o CM	57	56	CO CO	r^ CM	o> co
Razred		I Odličnih		I Prav dobrih		1 Dobrih		 .	! Razred so dovršili(e) . 1	I Razreda niso dovršili(e)	| Skupaj	i
O
I
On
to
ON
O
>(/)
C
'—s > o c 0) >o a
-G
0)
G
C/3
D
«/„ A >IU3?n UJ A33U»?n OIIA3JS oujoian			O ” «= <» 22' S S	22 S c— 00	«O	ar>	o> <0	c=T <0
>|U33n Ul			On m vo m cm	OO On m	nO	rr vC		c— 03
AaDuajn nasn			t— rj- ro	ON CM				
ca D-		>N	75 161 105	341 65	CM	CM t—		O CM Tt-
3 m		m.	94 294 219	607 194	rj-	52		OO m 00
	•°l	E	vO ro ro	32 9	•		*	Tf-
*—H	1	>N	r- in N	fr ei		T“		
>	CO 1	E	T- O r-	12 7		OJ	T—'	CM CM
	-1	E	i 14 _3	18 9			•	CM
d		m.	m m cm	32 4		T"		38
>	ca	■N	6 H 8	ro				CNJ ro
	u	E	3 4 14	21 3		CM	•	vO CM
■ . *	-Q	E	3 16 11	30 5		•		m ro
>	“1	>N	t CM ro	61				On T—*
	■	E	CM l/N	OO O		r“		ON
	t3	S	4 15 5	24 11		rO		38
	U	E	4 15 5	24 2		vO		rn ro
	XJ	E	cm on m	6 91	-r”	■^r		ro
	ca	'N	3 15 11	29 6			•	ro
	*o	E	2 14 6	22 11	T“	O	*	rf
	u		m T-	C'» CM CM r-		Tf		Tt-
>		>N	ro co m	16 8		CM		CM
		E	Tf ro	14 3		T~		00
	03	>N	8 17 9	34 9				Tt-
	o	E	6 15 17	38 7		CM		
	•o	E	2 13 15	30 14		Tf*		1 ^
1—H t—«	O	E	7 18 13	38 7				Tt*
		■N	01 Z\ L	29 9		T“		ro
		E	r- r- m	[•'■> -T- . .				-
	ca	>N	12 16 15	43! 4				Tf
		»N	Tf -r-	lo in		•		O
	CJ							
		E	7 15 6	28 h		ro		On rO
	•o	E	. - -	01 zz		ro		m ro
—	u	S	4 18 9	3 13		CM		1 vO TT
		>N	rf" ■*— CM	17 6		CM	•	in CM
		E	vO	-3- ^		T“*	•	On
	ca	>N	5 15 19	39 5	T~~			m Tf
		'N	|| — -r- «r-	ro «-		CM		vO
		E	1 18 11	30 7		CM		ON ro
	•o	E	5 15 15	35 12		T“	•	00
*—H	u	E	9 15 12	36 10	*	CM		00 tj*
		'N	6 12 2	20 4		T“		N
		E	I rt* on in	18 3	•	r“		CM CM
	ca	'N	13 19 11	43 3	*	CM	•	00 Tt-
I Razred	J* C» Tu -o "O O		Odličnih Prav dobr. Dobrib	s" ä ■o •— 0 £| £ -j ~ csl	|3. Raz.iZD.po 1 § 52. imajo	14. Raz. niso 1 dovrSiii(e)	1 5. Pravico do 1 r. š. izouüiio	"o5* a JmI gO
OZNANILO
za šolsko leto 1940/41.
1. Vedenje v počitnicah.
Učenci in učenke se opozarjajo, da se morajo v počitnicah dostojno vesti in da so po disc. pravilih za svoje vedenje tudi v tem času odgovorni šolski oblasti.
2.	Izpiti.
Učenci (nke), ki imajo popravni izpit, naj vlože do 15. avgusta na ravnateljstvo naslovljeno prošnjo, da jim dovoli delati popravni izpit. Prošnjo, kateri priložite letno izpričevalo, kolkujte z din 10, za vsak predmet pa, iz katerega boste delali izpit, priložite kolek za din 10!
Popravni izpiti se bodo vršili 28. in 29. avg. od 8. ure dalje. Popravni izpiti nižjih in višjih tečajnih izpitov bodo 30. in 31. avgusta od 8. ure dalje. Natančnejši razpored bo ravnateljstvo pravočasno objavilo na črni deski.
Za razredne izpite vložite prošnjo do 15. avgusta ter jo kolkujte z din 10!
3.	Vpisovanje ob pričetku šolskega leta.
2.	septembra od 8. do 11. ure bo vpisovanje za I. r., 3. septembra od 8. do 11. ure za II. — VIII. razred in 4. septembra od 8. do 11. ure za učence z drugih zavodov.
K vpisovanju mora prinesti vsak(a) učenec(nka) zadnje šolsko izpričevalo, učenci(ke) z drugih zavodov pa tudi še krstni list.
4.	Šolnina in pogoji vpisa.
Šolnino morajo plačati učenci po naslednji razpredelnici:
					I. — IV.	r.	V.— VIII. r.	
nad	o o oo	do	1.000	din	75.—	din	100.—	din
»	1.000	»	3.000	»	112.50	»	150.—	»
»	3.000	»	5.000	»	150,—	»	200.—	»
»	5.000	»	6.000	»	262.50	»	350,—	»
»	6.000	»	7.000	»	300.—	»	400.—	»
»	7.000	»	8.000	»	375.—	»	500.—	' »
»	8.000	»	9.000	»	487.50	»	650.—	»
	9.000	»	10.000	»	600.—	»	800.—	»
»	10.000	»	12.000	»	750.—	»	1.000.—	»
»	12.000	»	15.000		1.125.—	»	1.500.—	
»	15.000	»	20.000	»	1.500.—	»	2.000.—	»
»	20.000		25.000	»	1.875,—	»	2.500.—	»
»	25.000	»	30.000	»	2.250,—	»	3.000.—	»
»	30.000	»	40.000	»	2.625,—	»	3.500,—	»
»	40.000	»	50.000	»	3.000,—	»	4.000,—	
Nad 50.000 din davka se plača za vsakih započetih nadaljnjih 1.000 din po 10 din šolnine.
Po zgornji razpredelnici se torej do 800 din davka ne plačuje šolnina.
Osnova za plačanje šolnine je seštevek neposred. davkov roditeljev in učenca.
Neposredni davek se plačuje v naši državi v naslednjih oblikah: 1. od dohodka zemljišč (zemljarina); 2. od dohodka zgradb (zgradarina); 3.
od dohodka podjetij, obratov in samostalnih poklicev (pridobnina); 4. od rent (rentnina); 5. od dobička podjetij, ki so zavezana polagati javne račune (družbeni davek); 6. od dohodka samostojnega dela in poklica (uslužbenski davek). Od l%nega pribitka k uslužbenskemu davku se šolnina ne plačuje.
Vsak učenec mora prinesti k vpisu potrdilo pristojnega davčnega oblastva o višini neposrednega davka roditeljev (očeta in matere) in učenca, ako je temu davek predpisan. Za učence državnih in samoupravnih uslužbencev, ki plačujejo samo neposredni davek od službenih prejemkov, izdaja potrdila o višini letnega davka urad, kjer prejemajo roditelji plačo. Za posebni davek morajo predložiti o višini davka še potrdilo davčne oblasti. Šolnina se odmeri po skupni vsoti davka. Zasebnim uslužbencem izdajajo potrdila za odmero šolnine službodajalci.
Osvoboditev (po § 11. zakona o davkih) neoženjenih oseb in onih z devetimi ali več otroki ne vpliva na plačevanje šolnine. Zato morajo te osebe prinesti potrdilo, koliko bi znašal davek, ako bi ne bilo te osvoboditve.
Šolnia se mora plačati za vse leto že ob vpisu. Zato ne bo vpisan noben učenec, ki ne bo prispeval k vpisu zgoraj omenjenih potrdil in obenem plačal šolnine. Starši naj si zaradi tega preskrbe davčna potrdila za odmero šolnine najpozneje do 15. avgusta.
Potrdila o višini davka morajo biti kolkovana z din 20, overovljeni prepisi z din 10. Kdor ima na zavodu več otrok, za tega zadostuje eno potrdilo. Originalno potrdilo uporabljajte pri vpisu otroka, ki je v višjem razredu ali na više organizirani šoli (n. pr. na vseučilišču).
Šolnine ne plačajo drž. gojenci(ke) in učenci, katerih roditelji plačujejo manj kakor 800 din neposrednega davka na leto. Potrdilo o višini davka pa morajo pri vpisu predložiti tudi ti učenci.
Nadalje so oproščeni po čl. 129. uredbe o vojnih invalidih in ostalih vojnih žrtvah vseh taks in šolnine brez ozira na premoženjsko stanje otroci invalidov, ki se šolajo. Pri vpisu morajo dokazati priznanje invalidnosti s prepisom listine, s katero so bili od najvišje instance prevedeni.
Za učence(ke), katerih roditelji imajo v šolah več otrok, se plačuje: a) za prvega otroka (to je otroka, ki je v višjem razredu kake šole, na kateri se plačuje šolnina) polna šolnina; b) za ostale otroke polovica šolnine. Ker vpis ni po vseh šolah istočasen, se lahko plača polovica šolnine za prvega vpisanega otroka le, ako da roditelj pismeno izjavo, katero mora prinesti k vpisu s seboj, da bo po šoli starejši otrok plačal šolnino in da bo prinesel o tem dokaz, to je pobotnico o plačani šolnini v prepisu. Te pobotnice naj predlagajo starši, oziroma učenoi(ke) sami, ne da bi jih moralo ravnateljstvo na to šele opozarjati.
Vsak učenec plača pri vpisu din 20 za zdravstveni fond učencev, din 10 za dijaško knjižico in. prispevek za tiskovine (dij. knjižico, letno izpričevalo, disc. predpise itd.) in din 50 za kolek na prijavo. Te takse ne plačajo otroci invalidov.
Po § 35. zak. o srednjih šolah ne sme biti učenec (ka) na dan vpisa v V. razred starejši od 17 in v VII. razred starejši od 19 let. Izjeme do dveh let dovoljuje kr. banska uprava. Prošnje za spregled starosti vložite pri ravnateljstvu najpozneje do 4. julija ter jih kolkujte s kolkom din 10! Priložite krstni list in zadnje letno izpričevalo!
5.	Predpisi glede učencev, ki se vozijo domov.
Ministrstvo prosvete je odlok S. n. br. 28.836 od 25. avg. 1933, po katerem so se smeli dijaki od I. do IV. razreda voziti dnevno v šolo in domov samo iz okoliša do 20 km daljave, razveljavilo. Voziti se torej smejo dnevno v šolo in domov neomejeno učenci in učenke vseh razredov. Z ozirom na slabe uspehe, ki jih po večini izkazujejo ti učenci(ke), pa tudi z ozirom na zdravje ravnateljstvo staršem nujno priporoča, da preskrbe svojim otrokom stanovanje v Celju ali vsaj v bližini mesta.
Učenci in učenke, ki čakajo preko poldneva na vlak ali avtobus, morajo imeti za čas od končanega pouka do odhoda vlaka zavetišče ter se morajo ob začetku šol. leta o tem izkazati pri svojih razrednikih. Starši naj preskrbe svojim otrokom zavetišče takoj ob začetku šolskega leta.
Eventualne izpremembe glede sporeda izpitov in vpisovanja bodo objavljene v časopisih.
6. Zdravniški pregled družin, ki sprejemajo v oskrbo dijake.
Po nalogu min. za socialno politiko in narodno zdravje S. br. 13.849 z dne 10. maja 1935 (odi. kr. ban. uprave VI. No. 13824/1 od 6. jul. 1935) morajo v smislu § 35. t. 4. zak. o zatiranju nalezljivih bolezni osebe, ki vzamejo na stanovanje in prehrano učence(ke), predložiti ravnateljstvu potrdilo, da v družini stanodajalca ni nobenega slučaja odprte tuberkuloze. Brezplačno zdravniško preiskavo izvrši v Celju ter izdaja potrdila protituberkulozni dispanzer.
Predpisana potrdila naj stanodajalci predložijo v začetku šolskega leta istočasno, ko podpišejo prijave.
/-v.-, :.V:
■
'v?& -'■
m
• ■. -V.-v■.»■f’f.■:^■•■•::''>■.
MW «ijy i;: >'::¥te.;-f; y^SSsaiB
,3’'i'V ‘^&igK£wg> *:■ ?>v'' -'
i
-v* ■??%&$*&
:^> ' ^ ,.r! --iM%jB /S»»-'*-ii^ '.',.i':i.M:>r!-