Na Holandskem je zadružni-6tvo zelo razvito. Skupaj imajo okrog 5000 zadiug, ki zaiposluje-Jo okrag 45.000 delavcev in na-meščencev. Največ imajo kme-tijskih zadrug, dočim, je potroš-niških znatno tnanj. Kmetijske zadruge so preteino specializira-ne, to se pravi, da se vsaka za-druga bavi z določeno vrsto de-javnosti. Oskibovanje kmetijstva po zadrugah Nt Holandskem imajo 1160 kmetijskih nabavno - prodajnih zadrug z okrog 140.000 člani. Te zadruge askrbujejo svoje člane z živinsko krmo, umetnimi gno-jili, semeni, semenskim krom-pirjem, kurivom, stroji in dru-gimi sredstvl za kmetijstvo (ne-katere izmed njih se bavijo tud'. s prodajo žita in scmena za ra-čun svijih članov). Računaio, da okrog 60 odstotkov živinske kr-me Ln umetnega gnojila prodajo po zadrugah. Pri njih je zlasti razvita nde-ka.rska industrija na zadružnl podlagi. Zadružnih mlekarn ima-jo okrog 400. Te so se specializi-rale na posamezne mlečne pro-lzvode (na primer na surovo ma-slo, sir, mleko v prahu itd.). Le-ta 1952 so zadružne mlekame pokupile skoraj tri četrtine vse-ga rnleka, kar znaša akrog tri milijone 200 tisoč ton. V vsaki mlekamJ so predelali povprečno 8 milijooov 300 t!soC kg mleka. Zadružna industrija je udeleže-na v praizvodmjl surovega masla s 53 odstotki, mleka v prahu s Kmetijske izhušnje iz tujih dežel Zadružništvo na Holandskem 75 odstotki In kondenziranega mleka s 34 odstotki. Pornembno mes.to zavz&majo tako imenovane »avkcije za ze-lenjavo in cvetje«. Takih zadrug imajo okrog 150 z blizu 60 tisoč člani. Skoro vso zelenjavo in sadje prodajajo po teh zadrugah. Leta 1952 je znaial prcmet teh zadrug 376 milijono" guldenov (okrog 3 milijarde dinarjev). Zadrug za p^rodajo jajc imajo okrog 30. Te prodajo skoraj 40 odototkov vseh jajc v Holandiji. Velik delež pti pridelovanju semena Zadrug^imajo tudi pomemben delež pri proizvodnji in prometu s semenom in semenskim krom-pirjem. 35 najvetjih zadrug, ki se bavijo s semenarstvom, Je združeno v zvezo. Zadruge so se speclalizirale za promet s posa-meznimi vrstaml semena. Tako je na primer največji izvozndk sprnenskega krompirja zadruga v Lenvardenu, največji lzvoznik žita pa je osrednji biro v Roter-damu. Po vojni je zelo narasel vpliv živinorejskih zadrug, k; imaio okrog 52.000 članov. Te zadruge posedujejo nekoliko klavnic. Imajo tudd zadruge za prodajo volne, kl šteje okrog 51.000 čla-nov. Tovarne na zadružnl podkgi V Holandiji lmajo 19 tovarn, ki izdelujejo karton iz slame, kar predstavlja zelo važen izvoz-ni artikel. 10 takih tovarn, kl imajo okrog 65 odstotkov skupne praizvodnje, je na zadružni pod-lagi. Tudi mnoge tovarne slad-korja so zadružna lastnina. Ra-čunajo, da je okrog 65 odstotkov proizvodnje sladkarja v zadruž-nih rokah. Na Holandskem ima-jo tudi 15 zadružnih tovarn krompirjevega škroba, na katere odpade okfog 85 odstotkov pro-izvodnje. Imajo tudi veliko za-druzno tovarno superfosfata, ki daje okrog 30 odstotkov eelotne holandske proizvodnje (v Holan-diji je sicer zelo razvita proiz-vodnja ;n potro&nja superfosfa-ta). Edina tovarna za predelavo lanu je zadružna lastnina. Zadruge tp uporabo kmetijskih strojev Leta 1952 so imell na Holand-skem 700 zadrug za uporabo kme-tijskih strojev (od tega je bilo 180 zadrug za mlatilnice). Te za-druge so včlanjene v 7 pokrajin- skih zvez, ki so združene v eno asrednjo zvezo. To so v glavnern nove zadruge in imajo na Ho-landskem lepo perspektivo. Po vojni so se zaičele razvijati tudi zadružne sušUnice sena. Ta-kJh su-šilnic imajo okrog 50. V zadružaih sušilnieah proizvajajo okrog 65 odstotkov sena. Skoraj vse so združene v eno zvezo, ki tii poslovna organizacija. Razvito kreditno poslovanje Na Holandskem so zelo razvite tudi kreditne zadruge, katerih člani so večinoma farmarf., pa tudi iz vrst mestnega prebival-stva. Ta.kih zadrug imajo 1320 z okrog 300.000 člani. Skupne hra-nilne vloge so znašale leta 1952 okrog dve milijardi guldenav — (okrog 158 millja«! dinarjev). Te zadruge so včlanjene v dve za-družni banki. Na Holandskem so razvite tudi potrošnlške zadruge. Imajo jih okrog 300 s 325.000 člani. Te za-druge imajo okrog 1160 delavnic, 250 pekarn in precejšnje število Industrljskih podjetij. Od ostaLih je treba omeniti tudi zadruge za gradnjo stano-vanj, katerih imajo 1170 in ki so zgrallle okrog 314.000 hiš. Na Holandskem imajo poleg tega tudi znatno število društev za zavarovanje imetja pred po-žarom, za življenjsko zavarova-nje, dalje za zavarovanje živine itd. Tudi ta društva delujejp na zadružni podJa-gi. , ,-,_.,. i Na Holandskem ima(jo zelo do-sti različnih zvez, ki združujejo posamezne vrste zadrug. To so v mnogih primerih poslovne or-ganizacije, so pa tudi take, kJ se ne bavijo s poslovnimi, temveč samo z organizacijskimi vpraša-nji. Skoraj vse osrednje zadruž-ne organizacije so včlanjene v nacionalno zvezo v Haagu (v tej zvezi je včlanjenih 22 osrednjia organizacij). Ta zveza ima nalo-go, da se bavi s propagando, da zastopa in ščiti pravice zadruž-aikov in da skrbi za nemoten razvoj zadružniStva:- Kakor vidimo se je na Holand-akem razvilo špecializ;rano za-družniitvo, ki služi farmarjem kot poslovna organizacija. Pri-mer halandskih zadrug kaže, koliko različnih možnosti je za razvoj raznih vrst dejavnosti. Individualno farmarsko prodz-vodnjo so povezal! s koope-racijo tako v procesu predel-ave in pro-meta, ka.kor tudi pri obskrbova-nju B poljedelskimi surovinaml in uslugami s strogi. Tudi v na-ših pogojih bi lahko na številnih primerih dokazali, da dobro raz-v;ta in orgamiztrana kmetijsika zadruga lahko rešuje vsa vpra-šanja, ki zafiimajo kmetijskega proizvajalca.