AÑO (LETO) XXIX (23) No. (štev.) 15
ESLOVBNIA LIBRE
BUENOS AIRE#?
16. aprila 197Ó
stoletnici Leninovega
k*©| sit?©
Letošnjega 20. aprila bo preteklo sto let, odkar je bil rojen v mestu Simbirsk Vladimir Iljič Uljanov, sin Ilije in Marije Uljanov, znan po svojem revolucionarnem psevdonimu Lenin. Ve.= marksistični svet, zlasti pa Sovjetska zveza, bosta proslavila stoletnico ustanovitelja prvo komunistične države s pompoznimi proslavami, leposlovnimi, likovnimi in znanstvenimi natečaji, s pretiranostjo, lastno totalitarni propagandi, ki no prezre prav nobenega kotička in prenatrpa vsa dosegljiva področja javnega in zasebnega življenja z umetnini kultom proslavljene osebnosti.
Stoletnica bo dala verjetno povod za resne študije o Leninovi osebnosti, njegovem delu, njegovi vlogi v sodobni zgodovini in končno tudi o tem, kaj je od njegove zamisli marksistične družbe še ostalo.
To zadnje je jake kočljivo vprašanje Čeprav jo glavna njegova stvaritev, Sovjetska zveza, kljub velikim težavam ostala pri življenju in se znatno okre- 1 pila na zunaj in na znotraj, čeprav sije komunizem zlasti po drugi svetovn' vojni zelo razmahnil po svetu, se ne Ir dalo trditi, da je Leninova zamisel marksistične družbe imela isti uspeh in dr jo je se moči najti danes živo in čvrsto med marksisti raznih dežel in raznih odtenkov.
Lenin je bil človek oblastne in nasilne narave, a bil je tudi velik intelektualec, resničen mislec, ki se je slabe počutil med povprečneži in ponavUav-skimi birokrati. Ko je. že resno bolan, malo pred smrtio kritično motril svoje delo, mu je bilo jasno, da so se pri vpeljavi komunističnega družbenega reda v Rusiji zagrešile usodno napake. Dolžil pa ni komunističnega sistema kot takega, ampak njegovo birokratizacijo. Če bi danes vstal iz groba, bi videl, do po petdesetih letih birokracije ni konec, ampak da se je vsestransko utrdila in ni nobenega znaka, da bi bila kakor koli na umiku.
Birokratska skleroza pa ni zajela le sovjetskega sistema, ampak tudi večine Moskvi zvestih komunističnih strank nr vzhodu in zahodu. Ta skleroza grozi ubiti sam marksizem, kakor trdi nemški komunistični filozof Ernst Bloch, ki gr je Ulbrichtova vlada spodila z univerze v Leipzigu in zdaj v Zahodni Nemčiji propagira svojo bolj življenjsko varianto Marxovega nauka.
Dejstvo pa je, da manjšinske skupine, zlasti mladinske, na tej in na on' strani železne zavese, ki se upirajo strogemu in brezdušnemu vodstvu uradnih komunističnih partij, drse vedno bolj v smer anarhizma in spontane revolucionarnosti, česar Lenin nikakor ne bi odo braval, kajti znano je, da je anarhisti čne in spontane oblike revolucionameg; delovanja preziral, sovražil in brezobzirno pobijal.
ZAHODNA NEMČIJA P©¥EZANA Z WMÆ
AMERIŠKA VOJSKA MORA OSTATI V EVROPI
Zahodna Nemčija se je na svoji poti samostojne zunanje politike, ki si jo je socialistični predsednik Willy Brandt zamislil in jo skuša izvajati, spet zatekla v varstvo svobodnega sveta.
Navezavanje stikov s komunističnim vzhodom in poskus razgovora s komunistično Vzhodno Nemčijo je Brandtu pokazalo, da si komunistični blok sicer želi odprtja na Zahod, toda samo v svojo korist. Komunistični blok za svoje nadaljnje materialno in duhovno životarjenje potrebuje neprestanih injekcij iz napredujočega Zahoda, toda nič več.
Zato je tudi Brandt uvidel, da ostaja še naprej Zahodni Nemčiji „prostor na soncu“' zagotovljen samo v varnem sklopu svobodnega sveta. Če bi šla svojo pot, bi jo morala hoditi sama. Zato jo Willy Brandt odletel na razgovore z Nixonom v Belo hišo in mu tam zagotovil, da ne bo ne z ZSSR, ne s Poljsko ali Vzhodno Nemčijo sklenil nobene pogodbe niti se dogovoril ■Vrr koli, kar bi moglo oslabiti svobodni zahodni blok.
Na to zagotovilo je Nixon potem Brandtu obljubil, da ZDA ne bo z ZSSR sklenile nobene pogodbe ali pa se dogovorile o čemer koli z Moskvo, kar bi moglo škodovati Zahodni Nemčiji.
-Ob vrnitvi v Bonn je Brandt dal "asnikarjem dolgo izjavo, iz katere je razvidna zunanja politika, ki jo bosta ZDA in Zahodna Nemčija vodili v nrihodnjih letih.
„Razpravljali smo o zahodnonem-ški vzhodni politiki in o ameriških poskusih razgovarjanja z ZSSR o omejevanju strateškega orožja,“ je izjavil Brandt. „Temelj teh razgovorov in zagotovilo naše varnosti je Atlantska
zveza. Ameriški predsednik in jaz sva zato mnenja, dh ta zveza ne sme biti oslabljena. Prijateljstvo med ZDA in Zahodno Nemčijo je stalnica naše nemške zunanje politike,“ je zatrdil Brandt.
Brandt je tudi dejal, da bi bilo za ZDA škodljivo, če bi umaknila svoje vojaške oddelke iz Zahodne Evrope, toda dh bo za zahodni blok v bodoče možno razgovarjati se z ZSSR o medsebojnem zmanjšanju števila vojaških sil.
„Sleherno večje zmanjšanje ameriških vojaških sil,“ je dejal Brandt, „bi pomenilo nov korak k sovjetski nadvladi, vsaj kar se Evrope tiče. Ameriška sila je za Evropo vojaško, politično in. psihološko važna. Vendar bo morda v nekaj prihodnjih letih možno preiti v resne razgovore s komunističnim blokom o medsebojnem skupnem zmanjšanju oboroženih sil.“
Brandt je tudi napovedal tesnejše in pogostejše severnoameriške posvete s Skupnim evropskim trgom, „ko se bo polagoma razširil, kakor jo pričakovati, z britanskim včldnjenjcm in s pristopom drugih severnih evropskih držav. Predsednik Nixon se jo močno zanimal za to vprašanje in sem popolnoma prepričan, da ko se bo naša skupnost razširila, bomo v Bruslju imeli kaj več, kakor samo običajno ameriško veleposlaništvo,“ je napovedal Brandt.
Zahodnonemški socialistični predsednik je tudi odkrito priznal, da bodo njegovi predhodni razgovori z Vzhodno Evropo mogli uspeti samo v slučaju, če bodo zavarovani z močno Atlantsko zvezo in če bodo ZDA še naprej pripravljene tudi vojaško braniti Zahodno Evropo.
Nevarnost vojnega spopada med ZDA In ZSSR
Ugotovitev Londonskega instituta
Na Dunaju se bodo te dni nadaljevali med ZDA in ZSSR razgovori o problemu omejevanja strateškega orožja (Strategic Arms Limitation Talks — S ALT). V zvezi s tem vprašanjem je londonski Institut za strateške študije objavil poročilo o svojih izsledkih glede nadaljnje varnosti svetar pred novo vojno.
Institut ugotavlja, da postaja možnost novega vojaškega spopada med •velesilami, se pravi med ZDA in ZSSR, znova vedno večja in to prav vsled tc--a, ker imata obe velesili orožje, s katerim je mogoče natančno zadevati do-'očene vojaške objekte. Obe velesili ima-'a sedaj v zalogi rakete, s katerimi nraktično ne moreta zgrešiti vnaprej loločenih ciljev.
Svetovni varnosti poleg tega grozi 'udi snopad na 600 kilometrov dolgi
Lenin je vzpostavil v Rusiji vlade ;°vjetsko-kitajski meji. Sovjetske su-
ene same, centralistične stranke. Let; 1918 mu je nemška komunistka Rosr Luxemburg očitala, da je s tem zagre šil veliko napako, ker brez svobode besede in svobodnih volitev življenje umre. 'Pod vlado enotne stranke je birokratizacija neizogibna. Od načela enotne centralizirane stranke, na kateri slon vsa oblast, pa Lenin verjetno ne bi nikdar odstopil. V tem pogledu je Mao-ce-tungov sistem izrazito protileninisti -čen. Kitajski diktator je praktično nevtraliziral strankin aparat, okrepil mladinsko rdečo gardo, se naslonil na vojsko in dal diktaturi oseben, karizmatičen značaj.
Za Leninovo delo je značilna globoka enota med teorijo in prakso. Lenin sam predstavlja lik misleca-revolucionarja, neke vrsto marksistično verzijo Platonovega kralja-filozofa. Med filozofijo dialektičnega materializma in revolucionarno prakso ne smo biti razpoke. Globina in širina filozofskega pogleda dajeta revolucionarni praksi zalet in kisik, revolucionarna praksa pa filozofski teoriji realno podlago in uspešnost. Tudi v tej točki je imel Lenin bolj malo resničnih dedičev. Praksa je postajala vedno bolj gola praksa, taktiziranje, opravljanje tekočih poslov, rutina in makia-velizem, filozofija pa vedno bolj obvezna
ozemske sile so lansko leto na Dali-iem Vzhodu in v Mongoliji pomnožili ra doslej nedoseženo višino 28 divizij,
toliko, kolikor ima ZSSR svoje vojske v vsej Vzh. Evropi. Londonski Institut pa dvomi, da bi imela Moskva namen napasti Kitajsko ali pa ji uničiti njena nuklearna središča.
Po mnenju Instituta gre na razgovorih SALT za to ,da bi „obe velesili mogli omejiti vedno večje tveganje in stroške in vedno manjšo varnost oboroževalne tekme s strateškim orožjem.“
„Natančnost raketnih izstrelkov, o-premljenih z množičnimi naboji, so privedli: do takšne stopnje, da je danes že mogoče računa“ i s tem, da napa-dencu ne bo mogoče več izvesti povračilnega udarca,“ menijo v Institutu. „Doslej je obe velesili zadrževalo pred atomskim spopadom prepričanje odn. pravi vojaški račun, da bi bila oba, napadalec in napadenec, praktično enako poškodovana, ker bi napadenec vedno imel dovolj moči, da bi napadalcu vrnil napad. Zato tudi v najhujših političnih krizah ni prišlo do vojaškega spopada.“
Program nove italijanske vlade
Rumor v parlamentu
Nova italijanska vlada, sestavljena iz predstavnikov štirih političnih strank, se je pod predsedstvom krščanskega demokrata Rumcrja pretekli teden predstavila italijanskemu parlamentu.
Rumor je v parlamentu objavil pro-
«■■«■••••■»■■»»•»■■■»■■••■M **«*»■ •■■■■■*■■*■»•*»»«»
in uradna opravičevalka spretnega praktičnega delovanja.
Francoski filozof Joseph de Maistre (1754-1821) je trdil, da so tako imenovani protagonisti zgodovine pravzaprav malo protagonisti in da je njihovo usmerjanje zgodovine le navidezno. Zgodovina se jih poslužuje, potem pa gre svojo pot. Pogosto so učinki njihovega dela na koncu koncev ravno nasprotni temu, kar so oni hoteli doseči. Težko bi rekli, da ta teza vedno drži. Da pa velikokrat drži, o tem m dvoma. Zgodovino vodi Previdnost, človek pa samo sodeluje z njo, če hoče ali pa če noče.
- rnr
gram svoje koal. vlade, s katerim namerava izvesti več reform predvsem v notranji politiki. Objavil je, da bodo pro-vincijske in občinske volitve v Italiji
7.	junija t. 1. ter se namerava njegova vlada ravnati po rezultatih teh volitev. Večjo reforme je Rumor napovedal tudi v kazenski zakonodaji, v šolstvu, na univerzah in na državnih radijskih in televizijskih postajah.
Nova koalicijska vlada je objavila amnestijo tisočem delavcev in članom delavskih sindikatov, ki so bili sodno preganjani vsled izgredov lansko jesen, je pa istočasno objavila, da bo naj-strožie postopala s slehernim, ki bi skušal znova uprizarjati izgrede in nasilje.
V zunanii politiki nova, Rumorjeva koalicijska vlada potruiie doseaanio italijansko članstvo v NATO, podpiranje Anglije za njeno včlanjenie v Skupni evropski trg in ohranjevanje organizacije ZN.	11 '! ‘r
¿Paraíso obrero?
Hace poco nos sorprendió una noticia procedente de la. Cuba comunista. Informaba que el régimen de Fidel Castro ha ordenado que las obreras de la industria en la provincia Las Villas, deben trabajar doce horas diarias durante el mes de abril. Esta medida forma parte de la “movilización general” para el corte de la calla de azúcar, y será puesta en rigor también en otras zonas del país.
La “movilización” fue dispuesta por la dictadura castrista, que trata, hasta ahora infructuosamente, doblegar la resistencia pasiva de los trabajadores cubanos, cientos de miles de los cuales se dedican a la zafra cañera desde noviembre último.
Castro siempre lia visto fracasar sus anuncios acerca de la cantidad de caña producida. Eso se debe en gran parte a la falta de trabajadores y a sa poca productividad. Para subsanarlo, recurre a obreros de la industria. Y para evitar la baja de la producción industrial, recurre a medidas como la presente, decretando un horario monstruoso para las mujeres obreras. Así el castrismo, que se proclama como vanguardia de las conquistas sociales, demuestra en la práctica teda la falsedad de su “paraiso obrero”.
Delavski raj?
Pred kratkim nas je presenetila novica, ki je prispela iz komunistične Kube. Poročala je, da je Castrov režim izdal odlok, da morajo industrijsko delavke v provinci Las Villas, delati po dvanajst ur na dar. ves mesec april. Ta odlok je del „splošnem mobilizacije“ za pridelavo sladkornega trsa, ki bo uvedena tudi v drugih predelih države.
„Mobilizacijo“ je ukazala kastristična diktatura, ki skuša, doslej brezuspešno, ukloniti pasivni odpor delavcev, ki v številu stotisočev delujejo na „zafri“ sladkornega trsta že od novembra lanskega leta.	1
Castro je doslej vedno doživljal poraze v svojih napovedih glede količine pobranega sladkornega trsta. Eden glavnih vzrokov je prav pomanjkanje dez 1'avcev in njih majhna produktivnost. Zato je Castro pozval na „zafro“ mdusr trijske delavce. Da pa prepreči padec industrijske produktivnosti, je izdal odloke kot ta, da določi nečloveške urnike za delavke. S tem pa kastrizem, lci'so proglaša za pionirja socialnih pridobitev, v praksi dokaze vso laznjivdst. tega „delavskega raja“.
mw»»«■■»««■■■«»■■•■«■■»•»«««■■m««»««««««««»»"«"»»1
I Z
TEDNA
Svetlana Alilujeva, Stalinova hči, se je pretekli teden v ZDA poročila z ameriškim arhitektom Williamom Pe-tersom.
Gvatemalska vojaka in policija neumorno iščejo morilce zahodnonemške-ga poslanika Von Spretija. Poročila povedo, da so morilcem na sledi.
Izraelska letala so odvrgla bombe — Izrael pravi, da pomotoma — na neko egipčansko šolsko poslopje ter je bilo pri napadu mrtvih nad 30 otrok, večje število pa težje ali lažje ranjenih. Dogodek je mučno odjeknil po vsem svetu.
Joseph Sisco, Nixonov osobni odposlanec, je odletel iz Wasliingtona najprej v Pariz, od tam v Kairo in nato v Izrael, da bi ugotovil, kakšne so možnosti pomirjenja na Bližnjem Vzhodu.
V treh državah, se pravi v Vietnamu, Laosu in Kambodži, so komunistični gverilci Vietkong in vojska iz Severnega Vietnama, pretekli teden napadali razne vojaške objekte in prega-
V T E DIH
njali civilno prebivalstvo. Trpljenje prebivalstva v bivši francoski Ipdokihi je nepopisno.
Jaques Soustelle, bivši gaullistični minister in pozneje De Gaullov nasprotnik, je v Franciji ustanovil novo stranko „Napredek in svoboda“, ki je prevzela v svoj program ideje iz leve in desne.. Prvo zborovanje, ki se ga je udeležilo 200 delegatov, je stranka imela pretekli teden v Lyonu.
V	Izraelu so levičarski študenti in druge levičarske skupine pretekli teden uprizorile demonstracije proti nadaljnjemu izraelskemu vojaškemu poseganju v razvoj na Bližnjem Vzhod«.. Demonstranti so zahtevali, naj se Izrael začne pogajati z Nasserjem.
V	Ljubljani so imeli potres. V po~
1 nedeljek, 13. aprila, je ob 3. zjutraj precej močan potres zbudi) Ljubljančane, ki so preplašeni prišli na ceste in pričakovali hujših sunkov, saj sta bila v Jugoslaviji zadnje čase kar dva zelo velika potresa v Skopju in Banji Luki. Vendar ta potres ni bil močan ta ni napravil večje škode.
Apollo XIII — Nasilni povratek
NESREČA V VSEMIRJU
Vsemirska ladja Apolo XIII. je minulo soboto 10. t. m. ob napovedani uri odletela proti Luni. Vsled možnosti obolenja na ošpicah je astronavta Matting-lyja nadomestil Swigert. Takoj po odletu, in nato ves prvi del poleta je šlo potovanje popolnoma v redu. Nenadoma pa se je v ponedeljek 13. t. m. malo pred polnočjo GMT (torek 2.00 argentinska ura) dogodila nesreča. Na krovu Apolo XIII. je nastala eksplozija, ki je znatno znižala rezervo električne energije in skoro popolnoma uničila rezervo tekočega kisika. Spričo obupnega stanja, v katerem se je znašla posadka, so znanstveniki zemeljskega oporišča Houston ob 03,25 GMT napovedali ukinitev nadaljnjega programa in izdali ukaz za vrnitev. Pričela se je tedaj prava Odiseja. Tehniki na zemlji so se borili s kupi številk, računski stroji so požirali podatke in sporočali rezultate, v vesolju pa so trije astronavti James Lovell, Fred Haise in John Swigert hladnokrvno izpolnjevali ukaze iz „vsemirske centrale“.
Zaradi pomanjkanja kisika in energije sta Lowel in Haise prešla iz kapsule v LEM, pristajalno modulo, ki deluje kot rešilni čoln ekspedicije. Proizvaja kisik in daie potrebno energijo, da se polet nadaljuje. Ker so bili močno po-
škodovani tudi motorji kapsule, je sedaj edina rešitev v pomožnih motorjih LSM-a.
Po navodilih iz Houstona so astronavti dvakrat prižgali pomožne motorje za spremenitev smeri. Prvič kmalu po nesreči ob 5,43 argentinskega časa, in sicer 41 sekund. Drugič pa ob 21. uri argentinskega časa. Oba popravka smeri sta služila za to, da je Apolo XIII zavila okrog Lune in sedaj pada v prostem padu proti Zemlji. Takoj po drugem popravku, to je v sredo, 15. okoli dveh zjutraj, pa se je predstavila nova ne-prilika. V vsemirski kabini je začela naraščati količina ogljikovega dioksida. Astronavti so, po navodilih iz Houstona, priklopili nov vod kisika v LEMu, a so morali uporabiti rudimentami lepilni trak, kajti cevi so bile različne širine. šele po tem, ko jo vse kazalo, da se bo pot v miru nadaljevala, so astronavti, prvič po nesreči, dobili dovoljenje, da vsaj malo zaspijo.
če bo šlo vse po sreči, bo Apolo XIII. pristala v Tihem oceanu v petek ob 12. uri. Tedaj šele se bo vso človeštvo oddahnilo.
Znanstveniki menijo, da je eksplozijo na krovu vsemirske ladje povzročil kak meteorit, ki se je zaletel vanjo, vendar dokončno tega šo niso ugotovili»
Sirtm $
Bumos Airea, 16. aprila 1970
SVOBODNA SLOVENIJA
Misli iz govora dr. Vinka Brumna
Take slovesnosti so priložnost, ds čestitamo ysem, ki so pomogli do slovenskih domov v naših slovenskih naseljih, da ocenimo delo in zaslugo že mrtvih in teh, ki še živijo in delajo. Vendar danes ni čas, da bi se mnogo ozirali nazaj, cianes je treba gledati naprej in se vprašati, kaj jo treba še storiti. Zlasti se nam kar vsiljuje vprašanje, kaj bo s temi našimi domovi čez 20 ali čez 30 let. Ni li nevarnost, da ostanejo prazni ali da bodo služili drugim namenom in no tem, za katere so bili s tolikimi žrtvami zgrajeni?
Naša izseljenska skupnost je namreč podobna bajeslovni materi Niobi, ki so ji bogovi ubili vso otroke in je tako simbol matere, ki izgublja ali je že izgubila svoje otroke Tudi naša skupnost izgublja svoje ude: najprej na vrhu starostne lestvice, namreč tiste, ki dokončujejo svoj življenjski tek ter odhajajo v večnost; nato one, ki jih ni blizu, ker ne znajo pozabiti raznih drobnih zamer in sporov; na spodnjem koncu starostno lestvice pa se nam oddaljuje mladina, za katero ne vemo, kako bi jo obdržali.
V vsem tem je naša skupnost verna
podoba našega naroda, ki je na žalost doživel mnogo takih krvavitev in ene najhujših se prav v tem letu spominjamo: pobitih pred 25 leti. Posebne prireditve bomo posvetili letos njihovemu spominu, a vredni so, da se jih ob vsaki priložnosti spomnimo, zato se jim tudi danes tukaj poklonimo.
Pred mnoga težka vprašanja nas postavlja usoda. Kako vcepiti in ohrani'i v mladini zvestobo vrednotam in idealom, ki so nam sveti, je le eno izmed njih. Z a to in za druga ni naprej izgotovljenih rešitev, niti jih ni mogoče najti v okolici. Hudo je, da jih mnogokrat niti no iščemo; postavljamo se na privzeta stališča, ki jih nismo ne razčistili no utemeljili, a samozvano sodimo in obsojamo vso, ki ne soglašajo z nami. Tako početje ni vredno razumnih in zrelih ljudi, obenem pa nič manj ne pomaga k rešitvi naših problemov.
Prave rešitve niso bile nikomur razodete, tudi ni nihče nezmotljiv; današ-nii govornik prav tako ne more nuditi receptov za pravilno ravnanje v teh zadevah. Vsi skupaj moramo fci vprašanja reševati, vsi moramo iskati rešitev. Zato vsi prihajajmo v naša središča,
Razvojna petnajstlctka SRS
NAČRT DELA DO LETA 1985
vsi pomagajmo pri delu in za skupnost v skupnosti, vsi se udeležujmo zlasti razgovorov o naših najbolj perečih problemih, vsakdo naj prinaša svoj delež k rešitvi! Take razgovore bi moral1 uvesti in izvesti v vseh naših domovih. Ti naj bi bili duša našega dela na vseh ravneh, tudi v krajevnih domovih.
Morda se bomo v teh razgovorih kdaj nekoliko razgreli, morda bo debata postala kdaj vroča, morda se bodo kregale iskre, ko bodo trčila nasprotujoča si ali vsaj različna mnenja. A ne bojmo se te vročine, ne strašimo se ognja, v njem se bodo naša spoznanja očistila, iz njega bo vznikla čistejša in popolnejša resnica. Zakaj resnica je kakor ptič Feniks, ki je star skočil v ogenj ter iz njega prišel pomlajen in pre-novlien. Tako bo iz ognja razgovorov in debat za nas vse izšla prenovljena in čistejša resnica, kakor nam je noben prerok ne more nuditi.
Mnogo je problemov, ki terjajo naših rešitev, mladinski je le eden med njimi. Rešujmo jih skupne, v razgovorih se reševanja udeležujmo vsi, ker smo vsi odgovorni za usodo vseh! Od nikogar drugega ne pričakujmo rešitev, naša usoda je le v naših rokah!
ARGENTINA
PO SESTANKU GUVERNERJEV
Godimo ne samo* da pridemo, marveč da pri hoji tudi živimo.
Nemški pesnik Johann Wolfgang Goethe (1749—1832)
Pokoncilska sinoda na Koroškem
II. vatikanski koncil je gotovo močno razgibal ves svet, zlasti pa še delovanje Cerkve. Mnogi vidijo kaj prevečkrat le negativno strani. Vendar vsak dan sproti opažamo, kako je prenovljenje končno vedno v prid večje poglobitve vere in bolj pristnega krščanskega življenja.
Tudi v slovenski Cerkvi se je mnogo spremenilo. Sedaj pa smo prejeli novico, ki se tudi tiče nas Slovencev, saj se godi na Koroškem. Celovški škof dr. Jožef Kostner pripravlja za prihodnje loto škofijsko sinodo, katere se bodo to pot poleg duhovnikov udeležili tudi laiki. To
vsekakor predstavlja velik korak naprej v tozadevnem ravnanju.
Druga novost pa je ta, da škof, za boljšo poznanje različnih problemov vernikov in škofije izvaja široko anketo. V posebnem pastirskem pismu jc stavil nekaj bistvenih vprašhnj, na katere prosi odgovor.
Zaradi važnosti tega dogodka za koroške Slovence in zaradi izvirnosti načina in originalnosti izvedbe, ponatisku. jemo v celoti škofovo pismo vernikom, i Glasi se takole:
Drage Korošice in dragi Korošci!
Dovolite mi, da se obračam na Vas, katoličane, v važni zadevi katoliške Cerkve na Koroškem. V času, ko se medsebojno ozko prepletajo ne samo usode poedincev, marveč tudi vseh ljudskih skupin, Vas ta korak gotovo ne bo presenetil.
V letu 1971 hočemo katoličani v deželi izvesti sinodo, katere sc bodo poleg duhovnikov prvič udeležili tudi laiki. To zborovanje naj prikaže kar najbolj resnično sliko o položaju Cerkve in naj rodi jasno spoznanje njenih bistvenih in v našem času nujnih nalog, da bo Cerkev na Koroškem lažje služila blaginji
skupnosti in poedincev.	.
Bila bi dragocena pomoč, če bi nam Vi hoteli dati odgovor na naslednja
vprašanja:
1.	Kakšen pomen ima po Vašem mnenju krščanska vera v našem času?
2. Katere posebne naloge ima danes katoliška Cerkev na Koroškem?
3. Katere spremembe v bogoslužju in pridigah, v dušnem pastirstvu in
V prejšnji številki smo poročali o poteku sestanka govemerjev vseh argentinskih provinc, ter o spremembah, ki so se že pričele izvajati v ustroju vladne ekipe. Tako je, po zamenjavi cordobskega guvernerja, prišlo do raznih sklepanj o morebitnem političnem ozadju tega dogodka. Predvsem je vlada dala poudarek dejstvu, da reorganizira ustroj provincijske vlade. General Reyes pa je znan po svojem zelo nacionalnem čutenju ter njegovo imenovanje mnogi razlagajo kot neke vrste ofenzivo nacionalističnih skupin, da prevzamejo kontrolo nad procesom Argentinske revolucije.
Za boljše razumevanje teh in nekaterih bodočih dogodkov je treba pripomniti, da je predsednik Ongania od začetka svoje vlade pa doslej skušal v vladi obdržati v ravnotežju dve tradi-
v službi ljudem bi Vi želeli?
4. V kakšnih okoliščinah in v katerih področjih bi bili Vi pripravljeni sodelovati v primeru, da pripadate katoliški Cerkvi?
Bil bi Vam hvaležen, če bi se potrudili za razgovor o teh vprašanjih v krogu Vaše družine, Vaših prijateljev in znancev in če bi mi sporočili VaS odgovor. (Postfach 2000, 9010 Klagenfurt.)
Prisrčno Vas prosim, da sodelujete pri tej možnosti sooblikovanja Cerkve.
Iskreno Vas pozdravljam Vaš
+ JOŽEF
krški škof v Colovcu
\ domovini sv. Cirila in Metoda
PODRETI JIM HOČEJO CERKVICO
V Makedoniji, kakih 100 km od Soluna, kjer sta bila rojena sveta brata Ciril in Metod, je vas Sčojakovo. Med tamkajšnjimi prebivalci so tudi katoličani vzhodnega obreda, tako imenovani nniiati. ter imajo postavljeno majhno kapelico, ki se pa skoraj že ruši. Ker oblasti pripravljajo modernizacijo vasi, so vernikom dali na izbiro: ali reformirajo kapelico, oz. postavijo novo, ali pa ostanejo brez cerkve, ker jim bodo staro podrli. Vesti, ki so prišle do nas, pravijo, da je oblast širokogrudna (!?), ker jim cerkvico pusti, a zahteva, da v najkraišem roku sporočijo, kako bodo ukrenili.
Prebivalstvo vasi je zelo revno, in samo nikakor ne more spraviti skupaj potrebnih sredstev za pozidavo cerkvice. Zato so se obrnili na Beograjsko stolico, naj jim ona preskrbi tozadevne fonde. Beograjski škof dr. Gabrijel Bu-katko pa jim ne more pomagati, ker ravno sedal" sam išče pomoči Za več unijatskih vzhodno katoliških župnij iz Banje Luke, ki jih je močno poškodoval potres.
Spričo tega položaja je stvar vzel v roke msgr. Alojzij Turk, ki je urednik „Blagovesti“ v Beogradu. Za pomoč se je obrnil na zamejske Slovence, zlasti v Celovcu, Trstu in Gorici, pa tudi na vse ostale Slovence, ki se prizadevajo za ekumensko stvar. Takole je pisal:
„Zadeva je zelo nujna, ker je načrt državnih oblasti o regulaciji vasi Sto-jakovo že gotov, in oblasti hočejo takoj vedeti, ali naj računajo z gradnjo kapelice ali ne. Sedaj, ko katoličani po svetu veliko žrtvujejo za ekumenizem, za cerkveno zedinjenje, mislim, da bi bil zares greh, če bi se prezrlo te uboge reveže v Stojakovem, ki so prav zaradi ekumenizma toliko pretrpeli, čeprav jih je malo, pomenijo še vedno prisotnost katoliške Cerkve v Makedoniji, in to v bližini rojstnega mesta sv. bratov Cirila in Metoda.“
Na ta poziv so se odzvali zamejski ■Slovenci. Tudi zamelsko časopisje je o tem poročalo in vabilo vse, da naj pošljejo svoj prisnevek na upravo verskih listov pod značko: „Za cerkvico sv. Cirila in Metoda v Stojakovem.“
Matiček se ženi — v Slovenski hiši
Že dalj časa se vladni krogi v Jugoslaviji prizadevajo za pripravo in izpeljavo širšega dolgoročnega plana, po katerem naj bi se preuredilo gospodarsko delovanje države v smislu modemih gospodarskih struj. Že dolga leta tečejo, odkar je bila začeta reforma, pa se jugoslovansko gospodarstvo še vedno ni postavilo na svoje noge. Mnogo je seveda k temu pripomoglo notranje trenje raznih struj v partiji, ki so ene skušale pospeševati, druge pa zavirati pot reforme.
Jugoslavija se je znašla sredi struje. ¡Njena ekonomija, ki ni urejena po smislu po vzorcu sovjetskih satelitov, pa tudi nikkkor še ni ustrojena po smereh svobodnega trga.
Zlasti so prizadeti interesi jugoslovanskih in zlasti slovenskih podjetij spričo posebnega položaja tržnosti držav Evropske gospodarske skupnosti. Poleg tega še vedno večina domačih izdelkov ne more ne po kvaliteti ne po ceni konkurirati na svetovnem trgu.
Dalj časa se že pripravlja v Jugoslaviji velikopotezni načrt, ki naj državo končno uvrsti na svoje mesto v mednarodnem prostoru. Za to pa posamezne republike tudi pripravljajo svoje plahe, ki bodo, povezani, tvorili načrt za bodočnost. Seveda je predvidevati, kr bodo posamezni načrti izdelani, močno spopade med interesi republik in zvezne vlade v Beogradu. Avtonomija in samoupravljanje sta v titovini še vedno pojma, katerim meje določa izključno le partija.
Slovenija v teku 15 let
Da pripravi osnutek izhodišč za resolucijo o dolgoročnem razvoju slovenske republike, se je v ponedeljek 23. marca sestal na sejo Republiški izvršni svet. Pod predsedstvom Staneta Kavčiča so analizirali doslej zbrano dokumentacijo, ki je rezultat posebnih preučevanj in priprav za izdelavo koncepta dolgoročnega razvoja. Študija se nanaša zlasti na ekonomsko-politično polje in zadeva ob razne bistvene točke in področja delovanja Slovenije, ki naj pridejo v poštev pri načrtu.
Gotovo bo marsikoga presenetilo, kako da so se režimci spravili na izdelavo tako dolgoročnega načrta. Znane so iz 'zgodovine povojne Slovenije zlasti jugoslovanske petletke, ki so druga za drugo žalostno propadle, dokler jih niso končno z velikimi častmi pokopali.
Ni dvoma, da sedanji oblastniki, ali bolje rečeno sedanja režimska ekonomska ekipa (oblastniki so pač isti) dela s trdnejšo podlago. Vsaj delno prepojena z realizmom skuša, v kolikor je mogoče, dohiteti čas, ki ga je zamudila v primerjavi z ostalimi zahodnoevropskimi državami.
Sloveniji se v tem okviru tudi ponuja prilika, da se do leta 1985 razmahne tako v jugoslovanskem, kot v mednarodnem prostoru.
Procenti in energija razvoja
Na prej omenjeni seji republiškega Izvršnega sveta so pripravili osnutek, iki naj hi bil nekaka deklaracija in podlaga za podrobno izdelavo „petnajstletne“. V konceptu dolgoročnega razvoja je bil upoštevan zlasti tehnološki razvoj in preobrazba proizvodnih sil v svetu
ter „konfrontacija tega gibanja z dinamiko in značilnostmi naših proizvodnih sil“. V tem smislu naj bi se opirali na „lastne sposobnosti ter intelektualne in proizvajalne sile“, da se končno „vključimo v sodobne razvojne tokove“.
Na konkretnem polju dolgoročni načrt predvideva, da bo Slovenija v letu 1985 dosegla okrog 3.000 dolarjev družbenega proizvoda :ia prebivalca. Za to pa je potrebno, da bi povprečna letna rast družbenega proizvoda znašala okoli 7-8 %.
Temelj gospodarskega razvoja bo, kot doslej, industrija, katere udeležba pri družbenem proizvodu bo znašala 50 nrocentov. Pospešeni bodo seveda tudi drugi sektorji, kot trgovina, transport, tuji in domači turizem itd. Vse to bo slonelo na infrastrukturi, kjer bo poudarjena energetika in cestno prometno omrežje (oba danes predstavljata glavobol za normalen gospodarski razvoj.
Gospodarstvo sa namenja v prihodnjih 15 letih usmeriti v zunanja tržišča, -mako se predvideva povečan uvoz. Izvoz raznovrstnega blaga naj bi dosegel 30-35% celotne produktivnosti.
Pospešila se bo integracija manjših 'rt srednüh ned'etij. Predvidena je tudi -rečia organizacijska in tehnološka sprememba; tri četrtine sedanjili proizvodov l'o opuščenih ter jih bodo nadomestili •rovi. Tretjina porastka družbenega pro-Tvoda ho rezultat snlošne in strokovne izobrazbe ter tehničnih novacij.
Razvoj: Kam in leako?
Načrt predvideva tudi demografski r-azvoj. Računalo, da bo leta 1985 Slovenija im el h 1,930 000 prebivalcev. Razmerje med industrijo in kmetijstvom pa -e bo spremenilo: prebivalstvo v zasebnem kmetijstvu naj bi se zmanjšalo za 100.000. Po teh številkah bi znašal de’ež 1-metliškega prebivalstva predvidoma okoli 15%.
Kar se tiče izobraževania, imajo v načrtu, da bi se osnovnošolski pouk za-”el že pri netili letih starosti. Preuču-leio pa tudi notrebo, da hi bilo v gimnazije in strokovne srednie šole vpisane 70% mladine med 15 in 19 let staro--H. Kvalitetni razvoi gosnodsrstva in družbe na bo zahteval, da ho visoke šole obiskovalo vsaj 20% mladine med 19. in 24. leti.
Seveda ni v tem splošnem osnutku Petnajstletnega načrta ekonomsko-poli-Hčnega razvoja nosebne omembe kulturnega polia ali socialne delavnosti. I Coojelno skrbstvo še vedno oanlia v zad-n i ih vrstah režimskih prizadevanj.
Ta načrt Slovenije do leta 1985 bodo seveda še dolgo preučevali. Z osnutkom se zaključuje le prva etana. O možnostih uspeha in vseh okoliščin, v katerih se ho načrt razvijal, je potrebna po--ebna. analiza. Elemente te analize bo nravzaprav dhjal šele čas. Ni pa verjetno. da hi bil resničen gospodarski razmah mogoč, dokler bodo nad ekonomskimi odloki stali partijski interesi. Ppinoupravb'finje, ki je v korenini okr-nieno, ne nudi možnejše podlage. Kot vedno, moramo dodati, da le vsak resnični razmah, tudi gospodarski, mogoč le v resnični svobodi. Te pa. kljub na-sprotno dokazujoči rropagandi, v Jugoslaviji tudi v bodočih petnajstih letih ni v načrtu.
cionalno nasprotni skupini: nacionaliste in liberalce. To se mu je doslej popolnoma posrečilo. Vendar kaže, da skušajo prav v zadnjem času nacionalni elementi to ravnotežje nagniti v svoj prid.
Cilj tega prizadevanja pa je doseči da bi nacionalna skupina prevzela kontrolo nad ekonomskim ministrstvom in zamenjala liberalno ekipo s svojo. Liberalna skupina kontrolira državne finance odkar je prevzel tozadevno ministrstvo dr. Krieger Vasena. Njegov naslednik dr. Dagnino Pastore, ki je trenutno na tem položaju, ni imel tako srečne roke. To dejstvo skuša sedaj izrabiti nacionalna skupina, ki ima trenutno kontrolo nad izdelavo petletnega ■načrta o razvoju države. Tudi ta kontrola naj bi bil znak bodočega pre-okreta v usmeritvi vlade.
PODTALNE SILE BREZ POČITKA
Ni se še popolnoma razjasnil položaj prevratne skupine, ki jo je policija po naklučju (eksplozija) odkrila v Buenos Airesu, o čemer smo kratko poročali v prejšnji številki, ko je že nov dogodek razburil javnost. V mestu Tigre, ob robu Bs. Airesa, so preteklo nedeljo 12. t. m. ob pol petih zjutraj,, neznanci napadli poslopje mornariške prefekture, pokradli večm količino orož-ia, municiie in vojaških uniform ter izginili neznano kam. Napadalcev je bilo 12 do 15. med njimi dve ženski, ter so s prebrisanostjo opeharili oba dežurna stražnika, ter nato obvladali in povezali še ostalo posadko, ki je ob tej uri spala. Zanimivo je zlasti to, da je skupina poznala poslopje do potankosti, pa tudi to. da niso ukradli ne denarja, ne osebnih stvari posadke. Predno so odšli, so še na steno napisali par gesel, ter kratice PAP (Fuerzas Armada s Peronistas — Peronistične oborožene sile). Ta skupina se je proglasila kot izvajalec večine podobnih udarov na voiaške nostojanke. Odločno na zanika, kakršnokoli zvezo z ugrabitvijo diplomatov, kakor tudi zanika ir, odklanja sodelovanje s komunističnimi prevratnimi skupinami.
DRAVOGRAD — V Dravogradu je komisija, sestavljena iz zastopnikov raznih ustanov, potrdila projekt za nov most čez Dravo, ki ga bodo začeli graditi že letos.
Slovenska kulturna akcija je začela svoje letošnje sezonsko delo v zvezi s Slovenskim gledališčem z odrsko predstavo „Ta vesseli dan ali Matizhek se sheni“ prvega slovenskega dramatika Antona T. Linharta, ki jo je po francoskem izvirniku priredil za slovenske razmere 1. 1790, torej pred 180 leti. „V začetku sta bila Županova Micka in Mhtiček“ — se začenja rodovnik slovenskega gledališča sploh. Letošnja prireditev je imela več pomembnih poudarkov. Začela je novo sezono dela SKA. j Z njo je režiser in igravec Nikolaj Je-i ločnik, petdesetletnik, proslavil svojo 25-letno delo pri zdomskem gledališkem udejstvovanju, kajti — teoretično se je pripravljal na odrsko delo med okupacijo pri Gledališki akademiji, praktično se je razživel šele v tej četrtini stoletja naše emigracije. — Igral se je kompleten tekst, ne v obliki raznih priredb in krčenj, ki so bila vse doslej v navadi na naših odrih, ter v jeziku Linhartovega časa, kar je dalo posebno barvo in starinski častitljivi priokus. — In nastopila je zopet med nami ga. Majda Vo-lovškova, ki je med svojo izselitvijo iz Mehike in naselitvijo v Carigradu žrtvovala svoj buenosaireški odmor za nastop med nami, ki smo jo že tako pogrešali. Neke vrste „gostovanje“ torej, ki smo ga željno pričakovali. — ¡Poleg tega je bila ta predstava tudi petdeseti odrski nastop v okvirju Slovenske kulturne akcije, torej še poseben — „zlat jubilej“ naše kulturne ustanove. — Vse
to je budilo zanimanje za odrsko vpri-zoritov, ki se je izvršila v petek, soboto in v nedeljo 10, 11. in 12. aprila.
Beaumarchaisova komedija, ta klasična komedija francoskega rokokoja in ena najmočnejših predrevolucijskih literarnih dejanj, ki je odkrivalo dekadenco fevdalcev in na drugi strani zdravo, živo moč in brihtnost preprostega ljudstva, katerega je bodočnost, je že pri Linhartovi priredbi izgubila svoj revolucionarni zagon in ost; postala je bolj podoba trenja med gospodo in kmetskim ljudstvom na ravnini človeških razmerij in srčnih zadev. Saj v bistvu ne gre za drugo, kot za zaroto kmečkega dekleta na graščini, ki jo hoče graščak zapeljati, v zvezi z njenim fantom, vrtnarjem Matičkom, in graščakinjo, kako speljati „grešnika“ po raznih zapletenih situacijskih komičnih prizorih in osebnih zamenjavah na pravo pot. Seveda pri tem se izkaže, da tudi gospa ni brez peg v razmerju do pubertetne razvihranosti študenta Tončka, katerega zaljubljenost ji godi. Zato tudi režiser ni vzel za svoj poudarek revolucijske pomembnosti komedije, ne njene historičnosti, ampak prav to človeško razmerje mad ljudmi, ki je v današnjem času še prav tako živo in sodobno kot je bilo v tej zgodovinsko orne. jeni podobi. Ta živ tok življenja daje Matičku vrednost in nesmrtnost. Duhovnik pb meni je ob koncu igre pripomnil: „Saj tako se dogaja tudi sedaj, tak flirt na vse strani...“ Beaumar-

Deveta obletnica blagoslovitve Slovenskega doma v San Martinu
LJUBLJANA — V Etnografskem muzeju so 25. marca odprli razstavo „Klekljane čipke“. Razstavljenih je okoli 500 čipk, razvrščenih po starosti in vzorčni motiviki. Klekljane čipke so začele delati pred domala 300 leti v Idriji žene, ker jih zaradi novega postopka pri pridobivanju živosrebrnd rude niso več zjposljevali v rudniku; kasneje se jo čipkarstvo razširilo še na cerkljansko, horjulsko, poljansko in Selško območje.
MARIBOR — Pri poslovanju Pohorske vzpenjače so ugotovili primanjkljaj 60.000 dinarjev; primanjkljaj je nastal v letih 1959—1969. Glavna blagajničarka je priznala, da si je prilastila 500 vozovnic, toda manjka jih 10.000. Krivdo ima seveda računovodska služba podjetja, ki ni nikdar kontrolirala poslovanja z vozovnicami.
LJUBLJANA — Po podatkih Mednarodnega urada za delo pri OZN, morajo v Jugoslaviji delati za en kilogram kruha 23 minut, v Italiji in Avstriji 15 minut, v Zah. Nemčiji 17 in v Franciji 19. Za kg riža Jugoslovan dela 1 uro 7 minut, Italijan le 33 minut, Francoz in Nemec 39, Avstrijec pa samo 27. Tudi za krompir morajo v Jugoslaviji delati dlje kot drugod: 17 minut; Italijan 10, Francoz 9, Avstrijec 7 in Zah. Nemec le 6. Ti podatki so izračunani na podlagi urnega zaslužka zaposlenih v industriji in rudarstvu ter maloprodajnih cen. Po napovedi Zavoda za gospodarsko načrtovanje bodo v Jugoslaviji šele 1, 1975 delali za kruh samo 15 minut, s?a krompir 11, za riž pa 42. Med tem bodo letos uvozili fižol, mast, maslo, čebulo in sol ter razne vrste mesa, da bodo mogli regulirati cene, ki zadnje čase prekomerno rastejo.
LJUBLJANA — Jugoslavija je lani izvozila za 18,4 milijarde dinarjev, od tega je bilo iz Slovenije izvoza za 3.4 milijarde dinarjev, kar znaša 18.5% jugoslovanskega izvoza. Od vsega izvoza je 76.9% šlo na evropski tgr, iz Slovenije pa 79.6%. Slovenski izvoz je usmerjen bolj v zahodno Evropo, kamor je šlo 71.8% blaga, dočim je iz vsega jugoslovanskega izvoza šlo v vzhodnoevropske države kar 38.8 blaga. V Južno Ameriko je Slovenija izvozila 1.2%, iz Jugoslavije pa 0.8%. Uvozili so iz Evrope v Slovenijo 89%, v Jugoslavijo pa 81.6%. Zahodnoevropski delež v slovenskem uvozu znaša 78.8%, vsega slovenskega uvoza, v jugoslovanskem pa 70.7%.
NOVO MESTO — Splošno gradbeno podjetje Pionir, ki je eno najmočnejših pri gradnji stanovanj v Slovenili, jo ugotovilo, da se je prodajna cena stanovanj od leta 1965 podvojila. Takrat je dvosobno stanovanje stalo 89.000 dinarjev, letos pa že kar 190.000.
V odstotkih znaša podražitev 213%. Pri posameznih elementih je bila podražitev višja; tako se je v tem obdobju material podražil za 287%, elektroinstala-cijo za 260%, pleskarska dela za 228%, osebni dohodki delavstva pa za 227%.
LJUBLJANA — Po podatkih iz le-th 1968 živi v Sloveniji 37,5% prebivalstva v mestih; prav zaradi tega je tudi dnevno gibanje delavcev iz dežele v mesto zelo veliko, znaša 39,1%. Delež aktivnega prebivalstva je v Sloveniji zelo velik, 48,3%, tudi v primeri z razvitejšimi državami: Avstrija 47,6%, Francija 42,4%, švedska 43,3%, Italija 39,7%.
LUBLJANA — V Ljubljani, Mariboru in Izoli so bili 22. marca avtomobilski sejmi. Prodajali so predvsem stare, nekaj je bilo tudi novih avtomobilov. V Ljubljani je bil sejem na parkirnem prostoru pred klavnico. Za 300 din so kupci dobili prastarega Renaulta, 40.000 pa so zahtevali za naj-novejšo športno izvedbo Fiata 124.
Umrli so: Ljubljana: Marija Turnšek; Katarina Loparec; Ivan Mlakar, 71; Aleksander Gjud: Franc Kliš; Franc Karlin; Anton Bizilj; Lojze Novak;'Albin Marinko; Mira Tavčar; Marija Gorišek, 88; Franc Zajc, mesarski moj. v p., 81; Dana Pajnič-Oražem, kiparka; Ivan Cotič, 77; Anton Smode; Ana Gržinič, r. Bavletič, 89; Jakob Meško; Andrej čekada; Ciril Kosec; Jožefa Mihelj; Mara Albreht; dr. Franjo O-mladič; Marija Mermolja; Lado Bev-čič; Janez Janežič, 80; Ivana Koščak; Ljudmila Zdešar, r. Habjan; Lojze Čarman.
Maribor: Marjana Pancik; Alojzija Lelič; Ferdinand Hanžekovič; Josip Glogovšek, 91; Miroslav Vrečko; Elizabeta Rep, 71; Pavla čerpes; Jera Klep, 84; Ivan Štefančič, 73; Jožefa Beneš, 79; Franc Vogler; Alojz Šeruga, 88.
Andrej Stare, zlatomašnik, 78, Go-ernji Logatec; Angela Fircik r. Tanko, Zadolje pri Ribnici; Angela Moder, Hrastnik; Vinko Smrekar, Ig; Franc Laznik, Hrastnik; Ciril Rozman, Bled; Franc Vrkovnik, Šoštanj; Marija Lite-ra r. Baraga, Celje; Ana Krnc, 80; Že-limlje; Marija Blazinšek, učit. v p., 88, Celje; Franc Plahutnik, Kamnik; Franc Grlica, Koper; Jožef šmon, sedlarski mojster, 85, Trzin; Franc Govekar, Kranj; Lovro Osredkar, Kamnik; Franc Mikuš, 96, Vrhnika; Franc Končar, Sp. Hotič; Rok Lebar, Kranj; Anton Moravec’, Trebnje; Barbara Močilnikar, Zagorje; Vincencij Peterlin, Sp. Gameljne; Ignac župan, Šentjernej; Ivanka Hribar r. Veberm, Drulovka; Avgust Kastelic, Zagorje; Rudolf Hlačer,, Ce-lie; Frančiška Breskvar r. Draksler, Bizovik; Mariia Jagodič, 104, Slovenska Bistrica; Nežka Hrovat, Šoštanj; Franc Kavčič, gostilničar, Žiri.
Obletnice naših domov niso samo krajevni prazniki, ampak postajajo prazniki vse naše skupnosti. Nanje pn-hite ljudje iz vseh krajev. Tako se je zgodilo v nedeljo 12. aprila v San Martinu, ko se je na deveti obletnici njihovega doma zbralo veliko število rojakov iz Buenos Airesa in okolice.
Dopoldne ob 11 je v prostorni tor lepo okrašeni dvorani doma daroval sv. mašo msgr. Anion Orohar, ki je imel po evangeliju pomemben govor o nalogah slovenskih domov. Pohvalil je san-martinčane za že opravljeno delo, naglasil pa je, da delo še ni končano in ga je treba nadaljevati kljub vsem težavam in oviram. Dom je namenjen mladini, pa tudi starejšim Slovencem. Dom naj vzgaja mladino, starejšim pa naj prinaša mir, ki ga človek tako zelo potrebuje. Dom naj naplavi ljudi boljše kot so bili pred vstopom vanj. To je naloga domov.
Lep poudarek slavnosti so dale narodne noše, ki so se zbrale na desni strani oltarja. Na levi strani pa je pomlajeni in pomnoženi pevski zbor ubrano prepeval zitane velikonočne pesmi.
Kamlu po 15. uri so se začeli zbirati v domu rojaki iz San Martina in od drugod, da prisostvujejo vsakoletni ob-letniški akademiji. Točno ob 16 je stopil na oder kulturni referent Stanko Ober-žan in napovedal Začetek akademije „ob deveti obletnici Slovenskega doma v San Martinu in ob 25 letnici zdomstva in vetrinjske tragedije“. Nato se je pred gledalci, ki so popolnoma napolnili prostorno (doslej največjo slovensko) dvorano v Argentini, razvil pester program.
Prvo točko je pripravil zbor slovenske šole dr. Gregorija Rožmana v San Martinu, ki je pod vodstvom Borisa Pavšerja zapel tri slovenske pesmi: Ko b’ sodov ne b’lo, Slovanska pesem in Pesem mladine.
Predsednik Slovenskega doma Franc Zorko je nato pozdravil vse zbrane goste, še posebej msgra. Oreharja, kateremu se je zahvalil za dopoldne darovano sv. nfašo, krajevnega župnika Jurija Rodeta, tajnika Narodnega odbora Miloša Stareta, predsednika Zedinjene Slovenile, Boža Stariha, slavnostnega govornika na akademiji dr. Vinka Brumna in njihove soproge, domovega botra Adolfa Jesiha ter zastopnike vseh domov in organizacij, ki so prihiteli na akademijo. Naglasil je, da „že devet let služijo ti prostori slovenski skupnosti v ,San Mar-
Slovemei v ArgefflfiMi
Osebng novice
Krščena ie bila v Slovenski kapeli 11. anrila Mariia Snežna Kocmur, hči g. Sebastlaua Koemnria in *»>. Apolonije roj. Maček. Botra sta bila g. Jakob in ga. Mariia Maček. Krstil je direktor^ msgr. Anton Orehar.
t Lojzka Horn roi. PotoKar. Prejeli smo vest, da le v Združenih državah umrla ga.. Loizkh Hom. rol. Potokar, mati g. Jožeta Horna, dušnega, nastiria •Slovencev v Mendozi. Naj počiva, v miru. G. Homu in ostalim sorodnikom izrekamo iskreno sožalje.
tinu. Zato se danes hvaležno spominjamo tistih, ki so pred 10 leti ne samo dali pobudo za nakup doma, ampak tudi požrtvovalno pomagali pri uresničenju zamisli lastnega doma, ki naj bo košček slovenske domovine, ki bo pomagal ohranjati našo mladino verno in narodno zavedno. Ker pa delo za te namene še ni končano, „prosim“, tako je nadaljeval predsednik, „vse starše, da pošiljajo redno v*:o otroke v slovensko šolo in vso pošolsko mladino v slovenske organizacije. Vse, ki imajo veselje do pet. ja, vabim, da se priključijo pevskemu zboru; žene in dekleta vabim, da sodelujejo v svoji Ligi Žena Mati. Naš dom ie po številu članstva in po Številu otrok, ki obiskujejo slovensko šolo (132 otrok), eden najmočnejših v Argentini. S tem pa je združena velika odgovornost. Nihče ne sme stati ob strani pri izvrševanju dolžnosti do naše skupnosti.“
Po tem nagovoru1 so članice krožka SDO nastopile z lepo in učinkovito ra-jano vhjo, ki jo je pripravila gdč. Silva čater. šolski otroci so napravili ..vlak“ okoli dvorane in želi veliko pohvalo vseh navzočih. Pohvala je seveda veljala predvsem učiteljstvu, ki je otroke pripravilo.
Večer za večerom so prihajali v dom: voditeliica šole gdč. Katica Kovač, "čiteliica gdč. Saša Hartman, ga. Terezija Marinšek, gdč. Nina Pristovnik, gdč. Marija Zorec in g. Boris Pavšer in učili mladino peti, rajati in igrati.
Dekliški oktet je s svojim ubranim notjem presenetil obiskovalce akademije. Pod vodstvom g. Pavšerja nam je zapel tri pesmi: Mati zakliče, Se davno mrači in Po slovesu.
Napovedovalec Stanko Oberžan je nato povabil na oder slavnostnega govornika dr. Vinka Brumna, ki je v svojem odličnem govoru poudaril zlasti misli, ki jih objavliamo na uvodnem mestu na drugi strani.
Vsi navzoči so govor dr. Brumna nagradili s krepkim ploskanjem.
Sledil je nastop že znanega šolskega orkestra, ki ga vodi g. Pavšer. Zadnji točki orkestra se je pridružila še ostala mladina in ob spremljavi orkestra krepko zapela. Mladenke so se tudi postavile z lepo rajalno vajo, ki sta jo pripravila prof. Alojzij Zupan in gdč. Klanjščkova, na harmoniki pa je sprem-Hal g. Viktor Jenko. Prof. Zupan je pripravil tudi živahno vajo za mladce „Mladi vojaki“.
Sklepna točka akademije je bil nastop Slovenskega pevskega zbora v San Martinu pod vodstvom g. Slavka Rupnika. Predstavil se je v pomlajeni in “omnoženi obliki, in sveži, mladi glasovi fo mn dali posebno barvitost. Zabeli so: Adamičevo Uspavanko, Fer-iančičevo Planinarico in Laharnarjev Pozdrav. Solo vložke je lepo odpela ga. Dimnikova: zbor, solistka in pevovodja ?o bili deležni zasluženega priznanja.
S tem je bila akademija končana. Ob zvokih Planike se je nato razvila e rile1 na družabna zabava.
chaisovo protifevdalno zadržanje in Linhartovo korenito slovensko ponašenje ter njegov jezik so samo artistični zgodovinski pripomočki, da pride v polnosti do veljave topla človečnost oseb, ki so žive tako sedaj kakor so bile pred dve sto leti. In to dajo delu umetniško moč, : ki j° je hotel režiser ponazoriti pred nami s svojo zamislijo, načinom odrskega predstavljanja in z notranjo močjo igralskih osebnosti svoje igravske skupine.
Jeločnik si ni zamislil predstave v slogu naturalističnih in realističnih rekvizitov okolja, s kplisami gorenjskega pejsaža ali s polno ilustracijo teksta, ampak ga samo karakterizira, v kolikor je potrebno za lokalizacijo osnovnega prostora. Zato se je poslužil shiike-spearskega načina prikazovanja okolja z napisom, ki ga prineseta na oder služabnika, in ki naj pove, kaj naj si ljudje predstavljajo sami ob tekstu; namreč zdaj „en čimer“ zdaj „en mostovž“. V smislu take prakse iz časa commedie deli’a rte in seveda tudi sodobnega sur-realizma, je inscenator F. Beznik pripravil samo preprosto scenerijo, ki je bila čisto dovoljšna za označbo prostora, ki se je celo razširil z odra tudi na artefakte pod njim in je zaobjel vso dvorano. V takem neomejenem prostoru sc je nato razvila pristna commedija dclTarte ali molierovska zmešnjava situacijske komike in osebnih zamenjav ter nepričakovanih odkritij; te so se vedno bolj stopnjevale in držale v napetosti občinstvo, ki jim je sledilo z zanimanjem in uživanjem. Ta napetost proti koncu, ki je ob premieri sicer popu-
ščala, je pa ob reprizi dobila pravi tempo in vzdržala do konca. V stilu takega uokvirjenja komedije v slog commedie dell’arte je bil tudi Jeločnikov posrečeni domislek, ki ga ni v Linhartu, da je v začetku dal predstaviti vse nastopajoče pod odrom in jih šele od tam postavil na oder v dejanje.
Kar se tiče nastopajočih igravcev, je težko na tako kratko mi odmerjenem prostoru dati celo najkrajšo oznako posameznikov. Tu so nastopali sami naši „asi“, vsi tisti, ki slovenskemu diletantskemu gledališču že dajeio poteze profesionalcev. Nisem se Začudil srbskemu gostu ob meni, ki mi je rekel med predstavo: „Pa to ie vaše slovensko poklicno gledališče ?“ „Ne.“ sem mu odgovoril, ..amatersko“. In ni mogel verjeti spričo odrskih likov, ki so iih podali kot karakterne postave nrav vsi nastopajoči solisti. Tako dame: Volovškova (gra-ščakvnia). ki hi ii težko našel boliše na ljubljanskih deskah. Smersuiev-a kot Nežka se mi je zdela samo malo premalo nedolžno naivna, preveč zavestno spletkarska, toda močna podoba. V prvič ie nastopila Moten. Willenpartova in doživeta svoj odrski krst z uspehom. Med moškimi vlogami ie bil najvidnejši Jeločnik. ki pa. ie bil morda boli preveč retorični predstavnik ljudstva kakor pa graščinski ..gar+nar“. Borštnik je vlogo barona naštudiral zelo živahno in tako pritegnil občinstvo, R.ezeli (Zmešnia-va) in Nose (žužek) sta bila kot vedno ..v svoiem slogu“ dobra, Nose celo boljši T_ot sicer. Posebno pa naj sta omeniena kot nazorni odrski figuri Hribovšek (Budalo) in Vombergar Joža (Gašper),
posebno zadnji, ki je spregovoril samo par stavkov, pa je bil — kot pravi Župančič — že v pojavi „za večnost zabita postava“. Jan pa je delal bolj vtis policaja, kakor lakaja, kar je bila morda posledica — uniforme. In kaj naj rečem o Tončku? O tej vlogi bolestne pubertetne študentovske seksualne vznemirjenosti, ki je zaljubljen v starejšo graščakinjo in v vsako žensko sploh? Tega bolestnega fantiča je igrala — Lučka Potočnikova. Morda je koga motilo, da igfa zenska moško vlogo, toda na svetovnih odrih — zlasti v operah — je to že navada in mislim, da je to vlogo mogla rešiti Potočnikova mnogo boljše, kakor bi jo kateri koli izmed fantov predpisanih let. Potrdila je znova, da spada med naše najboljše igralke in, kar je še važnejše: rojena tu v Argentini, obvlada slovenski jezik tako do potankosti barve in lahkote, da moramo biti ponosni nanjo in samo želeti, da bi ji sledili njeni vrstniki in vrstnice tudi na odru... Skratka: o celotni skupini moramo reči, da je bila izbrana ekipa basih igravcev (dasi poleg te obstajajo še drugi posamezniki velikih kvalitet), ki je v polni meri napolnila vsebino ie težke igre, da je vplivala na občinstvo kot lahka razveseljujoča komedija ljubezenskih zmešnjav.. Skupinski, množični nastopi, so dajali igri občestveni okvir kot v — opereti, škoda, da so igravci kuplete med igro — recitirali, ne peli, dasi je znano, da, jih je za Linharta uglasbil Novak; toda — žal — se dobe samo v partiturni obliki za orkester, kakor mi je bilo rečeno...
Linhartov Matiček je v jubilejni Je-
ločnikovi priredbi odrsko popolnoma uspel.
Ob preimeri v petek so ob zaključku igre predstavniki Slovenske kulturne akcije in Slovenskega gledališča izrazili svoje čestitke igravcem in posebej režiserju ob njegovem jubileju. Predsednik SKA, dr. Tine Debeljak, je najprej poudaril v svojih besedah otvoritev nove sezone z Matičkom, se zahvalil ge. Vo-lovškovi za gostovanje in ji želel srečno potovanje na Turško, nato pa čestital Jeločniku prav za to delo, ki pomeni resda z Linhartom začetek slovenske dramatike, je pa z Beaumarchaisom tudi eno glavnih del svetovne dramatike, ki je doživela zanimanje na dvoru, bila uglasbena kot opera in je krožila po Buenos Airesu kot filmska predstava. Kot darilo SKA mu je izročil originalno Kramolčevo grafiko. Predsednik Slovenskega gledališča L. Rezelj pa mu je izročil premijo „Martin Krpan“, kot jo gledališče podeljuje zaslužnim kulturnim delavcem (dozdaj samo pesniku Kunčiču ob 70-letnici), v podobi plakete arh. Jureta Vombergarja. Občinstvo je nagradilo igravke s posebnimi šopki.
V odgovoru na obe čestitki in na priznanje občinstva je Jeločnik govorif svojo zahvalo v slogu Zoisovih besed v Kreftovih Kranjskih komedijantih v jeziku Linhartovega časa, poudarjajoč pomoč pri sodelovanju njegovega okolja ob SKA in drugod ter kot končno misel poudarjal, da se splača za „kranjski teater na ptujem delati, živeti in tudi umreti".
Vsah teden ena
SENTJANŽEVO Josip Murn-Aleksandrov
Na nebu zvezde se prižigajo, kresnice iz lesov se dvigajo v poletno noč.
Studenci tiho se pregibljejo, ko v sanjah praproti se zibljejo v poletno noč.
Cvetov zdaj čas in čudnih je semen, vse polno gleda vejic iz slemen v poletno noč.
Vse polno gleda vejic mi iz koč, obstal tam sveti Janez je, gredoč v poletno noč.
Obstal tam sveti Janez je gredoč, od rane zore še kresnikujoč in vso to noč.
Pred dvajsetimi leti v “Svobodni Sloveniji”
13. ar. rila 1950. — Št. 15
„KDOR NE CENI SE SAM...“
„Zato smo že in bomo še morali opozarjati na kali te bolezni med nami. Tem bolj moramo biti pozorni, ker smo politična emigracija malega naroda, ki mu je složnost in enotnost eno najbolj važnih in učinkovt-iih sredstev politične moči in vplivanja. ..
Trdijo in ponavljajo nekateri: ‘Slovenci smo bili vedno le kratkovidni, nikoli pripravljeni za zgodovinsko važne dogodke. Tako smo vse ali vsaj veliko zamudili v preteklosti, tako bo v bodoče, če se vse narodno vodstvo ne izpremeni in izpopolni.’
Taka trditev vpliva duhomomo na vse strani. Ubija vero in zaupanje, ubija veselje do narodnega dela, širi nezadovoljnost... Glede preteklosti je očitek neresničen in krivičen. Te vrste ljudje imajo redno pred očmi komaj minule dogodke narodne zgodovine... Slovenski politiki so videli rešitev v skupni narodni državi Srbov, Hrvatov in Slovencev. Jasno so videli in dosti zgodaj predvidevali, da smo imeli to pot ali pa pot navezanosti na zmago nemškega orožja. Ni dvoma, da bi bila ta druga orientacija pogubna za naš narod... Da se skupna država ni organizirala niti po besedilu Krfske deklaracije, niti po •Pašič-Koroščevi ženevski pogodbi, da je zato sledila mučna in škodljiva doba ustavnih bojev... ali je mar to znak slovenske nepripravljenosti?
Kdo more upravičeno trditi, da se Slovenci niso pripravili na velike vojne in revolucionarne dogodke v drugi svetovni vojni ?... Duhovno je bil naš narod pripravljen proti nacizmu, fašizmu in komunizmu tako temeljito in močno, kakor morda noben drug narod na svetu. Ali je slovenska nepripravljenost kriva, da je Hitler premandral Evropo in tudi našo domovino? Ali je slovenska nepripravljenost kriva, d’a je med drugo svetovno vojno svetovni komunizem zakotil revolucijo tudi v Sloveniji?... Ali niso slovenski fantje in možje storili vsega, da je bil komunizem na naši zemlji premagan ?
Ali je morda slovenska kratkovidnost v tem, da smo se ob prevratu leta 1941 takoj odločili za politiko, ki nas je navezala na zapadne zaveznike? Ali je kratkovidnost v tem, da smo med vojno bili zastopani v jugoslovanski vladi v inozemstvu? Ali je bila kratkovidnost v tem, da se tudi naši zastopniki niso vdali pritiskom, ne vabam, da bi sprejeli kakršen koli ‘sporazum’ s takratnimi jugoslovanskimi komunističnimi uporniki? Ali je bila kratkovidnost v tem, da so se odločili za nadaljevanje borbe za osvobojenje kljub temu, da je takrat vsa svetovna in posebej evropska politika šla v drugo smer? Ali je kratkovidnost v tem, da po vojni vztrajamo na naši demokratični liniji in hočemo privesti naš narod v družino svobodnih narodov?...
Ali ni skrajno obžalovanja vredno, da se je našla mala sicer, pa vendar skupina Slovencev, ki v svoji borbi proti našim političnim strankam in sestavi Narodnega odbora za Slovenijo ursorablja tudi argument, ki je laž, žalitev in sramota vsega naroda v enem?
Širjenje in ponavljanje takih trditev so znaki bolezni...“
_______________________m	i
PO ŠPORTNEM SVETU
V	Planici so bile skakalne tekme na 90 metrski skakalnici za Poldov memorial. Nastopilo je 67 tekmovalcev iz 10 držav. Zmagala jo sovjetska ekipa pred Avstrijo in češkoslovaško, Jugoslavija je bila četrta. Prvo mesto je zasedel bolj malo znani sovjetski smučar Ecnirnov, drugi je bil Ivanikov, tretji Avstrijec Bahler, četrti svetovni prvak Čeh Raška, peti je bil Kroll (Avstrija), šesti pa Štefančič. Smirnov je skočil 90,5 in 91 m, Štefančič pa 83 in 86.
V	predzadnjem kolu jugoslovanske košarkarske lige še ni bilo jasno, ali bo uspelo Olmipiji zasesti prvo mesto. V tem kolu je premagala Rabotničkcga iz Skopja s 95:80. V zadnjem kolu se je merila Jugoplastika iz Splita, ki je imela dve točki manj, proti Mariboru, ki ni dobil niti ene tekme, dočim je morala Olimpija v Zadcr, kjer je bilo gotovo zelo vroče.
Na svetovnem hokejskem prvenstvu v Stockholmu je švedska postala resen tekmec sedemkratnega svetovnega prvaka Sovjetske zveze. Premagala ga je z 4:2. Ta zmaga je pomembna tudi zato, ker so nekateri strokovnjaki švedsko črtali iz seznama favoritov, ko je izgubila tekmo s Finsko.
Slovenski alpinisti Janez Gradišar, Bine Mlač in Ivo Šuštaršič so skušali preplezati severno steno Matterhorna, pa jim ni uspelo. Vremenske nepriliko so jim nagajalo, da niso spočetka niti mogli začeti z vzponom, čakali so izboljšanje vremena od 6. marca in šele 19. rrfarea so poskusili. Preplezali so okrog 400 m stene, nakar so morali popustiti. Letos ni bilo uspelih vzponov na Matterhorn, niti drugih podobnih poskusov; vremenske težave so bile močnejše kot želje alpinistov po zimskih vzponih na slovito goro.
Zn dobro volva
Ne razume
„Kako pa kaj tvoja žena ?“
„Ne razumem jo več. že pred dvema letoma sem ji kupil hladilnik, pa še vedno 'pero na roke.“
Ni slišala
„Poglej, mama, tista opica je podobna stricu Jaku.“
„Tonček, to je žhlitcv!“
„Saj me ni slišala.“
Bolezen
: c„Kje si pa včeraj hodil?“
„Bolan sem bil, mojster.11 „Kam si pa potem tik pred dvanajsto tekel?“
„Po zdravnika.“
Sreča
„Ali imaš srečo ali smolo v ljubezni?“
„Smolo! Edina ženska, ki sem jo ljubil, je poročena.“
„S kom pa?“
„Z menoj.“
Dolžina
Župnik pri krstu: „Kako je ph otroku ime?“
Boter: „Peter Pavel Janez Marko Matija Tomaž.“
Župnik: „Mežnar, prinesi no več vode.“
OD DOMA
„Konec koncev,“ je izjavil govornik, „je to šele začetek.“
Predsednik volilne komisije naroča podrejenemu: „Tukaj imaš listo treh kandidatov za tri poslanska mesta, pa naj jih volilci kar izvolijo.“
Na naši listi smo imeli veliko izbiro kandidatov. Eden je bil Cene Tingelj-tangelj, drugi pa Tingeljtangelj Cene.
Hotel je preiti od besed k dejanjem, pa mu je zmanjkalo besed.
Ko je stal na ramenih ljudi, ki so se znojili od napora, je med drugim kričal tudi tole parolo: „Dol z izkori-ščevanjem človeka po človeku!“
Le zakaj siliti kmete v skupščino? Pustimo jih, da bo vsaj še kdo znal slovensko govoriti.
tBBBBBBBBBBBflBBBBaBBBBBBBBBBBBBBaBBBBSBBBBBBBBBBBBHi
JAVNI NOTAR	j
| FRANCISCO RAIJL j CASCANTE
Escribano Publico	Š
•	:
S Cangallo 1642	Buenos Aires ■
Pta. baja, ofic. 2 T. E. 35-8827
i Dr. FRANC KNAVS
ODVETNIK
.v - - •• «j
S Lavalle 1290, p. 12, of. 2, Capital T. E. 35-2271
■
Uradne ure od 17—20
•Na telefonu tudi dopoldne (10—12)
Lujan, Ate. Brown 100
T. E. 105 ali 516 | *
V petek in soboto od 9—13
DRUŠTVENI OGLASNIK
Prehodna pokala y spomin Ing. Mozetiča j
Ob priliki cadnjeg'a slovenskega dne, | ¡e društvo Zedinjena Slovenija pedari- j lo mladinskim . organizacijam SFZ in | SDO prehodna pokala, ki nosita ime ing. Albina Mozetiča, začetnika Slo-venskih dni. S tem bo ime požrtvovalnega Slovenca vsako leto prisotno na mladinskih športnih tekmovanjih.
Sklep Medorganizacijskega sveta
Na 1. seji medorganizacijskega sveta dno 3. aprila t. 1. so bili sprejeti sledeči datumi glavnih prireditev v tem letu. Domovi: Berazategui, 15. novembra; Carapachay, 3. maja; Laniis, 27. septembra; Ramos Mejia, 13. septembra; San Justo, 11. oktobra; San Martin, (že bilo 12. aprila); Slovenska pristava, (že bilo 1. nedeljo v januarju).
Zavod Adrogué, 29. novembra.
Slovensko dušno pastirstvo, zadnja nedelja v cerkvenem letu — nedelja Kristusa Kralja, 22. novembra.
Slovenska hiša, 5. julija.
Zedinjena Slovenija, spominska proslava, 7. in 14. junija.
Knjižnica je odprta redno v uradnih urah, t. j. od 15—20 ure.
Predavanje Zveze slov. mater in žena: Odlike in težave naših šolskih prizadevanj, 2. del, je zaradi sovpadanja s svetimi urami prestavljeno na 23. aprila ob 7.
Zveza slov. mater in žena se prisrčno zahvaljuje vsem, ki so prispevali za dobrodelni odsek gospe Eckerjevi.
Uradne ure Dobrodelnega odseka Zveze slovenskih mater in žena so vsak četrtek od 18,30 do 19,30 v Slovenski hiši.
OBVESTILA
SOBOTA, 18. aprila 1970:
V	Slovenskem domu v Carapachayu
bajeslovna igra Zlatorog. Igrajo cara-pachayski otroci.
SKAD priredi ob 19 v Slovenski hiši prvi letošnji sestanek, ki bo družabnega j značaja. Vabljeni zlasti letošnji peto-šolci.
NEDELJA, 19. aprila 1970:
V	Slovenskem domu v Berazateguijn
prvi mladinski dan
V	carapachayskem domu ob 11.30 sv. maša, nato kosilo in ob 16 ponovitev igro Zlatcrog.
V	gornji dvorani Slovenske hiše takoj po maši sestanek zaupnikov SKD-SLS. To obvestilo velja kot povabilo vsakomur, ki morda pismenega vabila ne bi dobil pravočasno.
V	Našem domu v San Justo: Ob 10 informativni sestanek; ob 17. družabna prireditev.
V	Slovenskem domu v San Martinu
po maši sestanek SDO.
SOBOTA, 25. aprila 1970:
V	Slovenskem domu v San Martinu
skioptično predavanje g. Franca Lobnika o lepotah Slovenije.
Na Pristavi ob 16 sestanek mladine do 15. leta.
NEDELJA, 26. aprila 1970:
V	Slovenski vasi ob 16 Barclayeva igra Rožni venec.
V	Slomškovm domu velika tombola.
V	Našem domu v San Ju3tu po maši sestanek fantov in deklet: predavanje g. Francija Markeža o Sloveniji z diapozitivi.
PETEK, 1. maja 1970:
V	Slovenski vasi ponovitve igre Rožni venec.
NEDELJA, 3. maja 1970:
V	Slovenskem domu v Carapachayu
celodnevne slavnosti
NEDELJA, 10. maja 1970:
Vseslovensko romanje v Luján.
PRVI MLADINSKI DAN V SIERAZATEGUI
bo dne 19, aprila
Spored:
Dopoldne: ob 9 cdbojka, cb 11 sv. maša, nato kosilo.
Popoldne: ob 14.30 poje oktet Cankar, nastopi, prosta zabava.
Iz Constituciona vlak do Berazategui, od tam kolektiv 300 B do calle 1 y 34
Slovenski 'dom Carapachay
Nedelja, 3. maji a 1970 X. OBLETNICA IN BLAGOSLOVITEV DOMA
9.45 dviganje zastav
10.— sv. maša (msgr. Anton Orehar), nato blagoslovitev doma Pozdrav predsednika in zastopnikov domov Kosilo
15.30 kulturni del ob 25-letnici zdomstva 'Slavnostni govornik g. Miloš Stare Sodelujejo organizacije v domu.
Dohod: Kolektiv št. 71 in 707 iz Villa Adelina ali z avenije Maipú v Olivosu: izstopiti na Paraná in Gervasio Méndez, nato še 2 kvadri do doma, ulica ¡Dra. Cecilia Grierson 3837.
Pristava	19. aprila
DRUŽINSKA NEDELJA
PROSLAVA 70-LETNICE č. G. ŽUPNIKA MATIJE LAMOVŠKA
•	ob 10 sv. maša
•	ob 11 proslava
•	ob 12 kosilo
Za kosilo prosimo prijave do 16. 4. zvečer na tel. 629-4077 ali 629-9838 Toplo vabljeni tudi rojaki iz župnije Devica Marija v Polju
UNIV. PROF.
DR. JUAN BLAZNIK
Specialist za ortopedijo in travmatologijo
Ordmira v torek, četrtek in soboto od 17 do 20
C. José E. Uriburu 285, Cap. Fcd. Zahtevajte določitev ure na telefonu 49-5855
PRISPEVAJTE V TISKOVNI SKLAD SVOB. SLOVENIJEÎ
ESL0YEN1A UBRE
Editor responsable: Milos Stai*
Director: Tone Mizerit Redacción y Administración: Ramón Falcón 4158, Buenos Airw» T. E. 69-9503 Argentina
•■■■■■•aaaaaaaBaBaBacaBaaBn«Ba«sa«BBaiüBaaaa«aaii*BnaBaBaaBaBaa*ca«aBs«aBa*a*8aBeBa»8aBH»«M«BB»sitaaa0aaaa««>a
Naš dom
19. aprila 1970
ob 10 informativni sestanek
San Justo
ob 17 družabna prireditev
Orkester PLANIKA
iaaa»»aaa»«iawa*«»»anBatiii«»a*w»®»«»a»B«ta«»»«»«»«i«i«*»«»«aa»a*Btt**a«aas**BBaaa»BBBB«ai
J 1 2 « mi? 'hi	FRANQUEO PAGADO Concesión N* 5775
	TARIFA REDUCIDA Concesión N* 3824
» Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 996.221	
Dr. Tone žužek
ADVOKAT
Uraduje od 17.30 do 19.30 ure. Ponedeljek, sredo, petek.
Lavalle 2331, p. 5, of. 10 T. E. 47-4852
Naročnina Svob. Slovenije za leto 1970: za Argentino $ 2.900,— Pri pošiljanju po pošti $ 3.000.—; ZDA in Kanada 13 USA dolarjev; za Evropo p« 1* USA dolarjev za poši.ljanje z avionsfc* pošlo. — Evropa, ZDA in Kanada aa pošiljanje z navadno pošto 9 USA dal.
Talleres Gráficos Vilko S.R.L., Estada» Unidos 425, Bs. Aires. T. E. 33-72JJ
PORAVNAJTE NAROČNINO!
waaaMBaaaB»aa«a»Bev»assva‘
aaaaaaaaaaMaaa«aaaae»i
SDO — SFZ SLOVENSKA VAS
NEDELJA 26. aprila 16 uri PETEK 1 maja 20 uri
BARCLAY
ROŽNI VENEC
Drama v petih slikah
Režija: MAKS JAN Scena: SLAVKO REVEN
m
o
t.
o
V nedelji©, 26. aprila vsi v Slomškov dom na veliko tombolo. Glavni dobitek Je po izbiri: STEREO HYDE-PARK — stereofonski aparat s šesti sni zvočniki v vrednosti 169.0©©.— m$n.
.. ali moderna, kompletna spalnica,
... ali krasna jedilnica — ali karkoli v
vrednosti 160.000 m$n. pri znanem slovenskem podjetju
g. Luke Milharčiča
MUEBLERIA EZEIZA (nasproti žel. postaje Ezeiza in MUEBLES LUKY, Av. 25 de Mayo 136, C. Spegazzim, GR.
Okoli 50 bogatih tombol, 100 kvatem in 100 činkvinov!
• Vsi otroci slovenskih ljudskošolskih tečajev bodo prejeli tablice brezplačno, vendar morajo biti osebno navzoči pri igri.
% Vse avtomobiliste prosimo, da svoja vozila puste v stranskih ulicah in ne pred vhodi v garaže.
Pričetek klicanja številk ob 15.	Pridite!
Sporočamo vsem prijateljem in znancem, dh nas je zapustila okrepčana s tolažbo sv. vere dne 5. aprila t. 1. gospa
Marija Amšek por, Drajzibner
K večnemu počitku smo jo položili dne 6. aprila 1970 na pokopališče v Barilochah.
Lepo se zahvaljujemo sosedom, prijateljem in rojakom za tolažbo, vence in spremstvo na zadnji poti. Posebna zahvala gre čč. gg. duhovnikom za podeljeno duhovno tolažbo, pogrebno sv. mašo in molitve ob grobu.
žalujoči:
Janez, mož, in sinova Peter in Jurček; oče in mati, tast in tašča, sestre in bratje, svaki in svakinje ter ostalo sorodstvo.
Bariloche, Buenos Aires, Marija Snežna, Hrastnik in Rajhenburg
_ IB
SLOVENSKA HRANILNICA z. z o. z.
Bartolome Mitre 97	Ramos Mejia
T. E. 658-6574
Uradne ure: torek, četrtek, sobota od 16 do 20.
Sporočamo vlagateljem, da lahko dvignejo ali pripišejo h glavnici obresti za leto 1969 v zadružni pisarni v uradnih urah.
Opozarjamo vse člane na življenjsko zavarovanje. Informacije v zadružni pisarni v uradnih urah.
Predno vzamete posojilo ali kupite na obroke, se oglasite pri nas. Če hočete denar varno in dobro naložiti, ga vložite v Slov. hranilnico.
t
Po 20 letih trpljenja je odšla k Bogu počivat naša draga mami, gospa
hojzka Horn roj, Potokar
Hvala njej za vse in Bogu za plačilo.
Petra, hči; Marijan, Jože, Darko, Jelko, sinovi in ostali sorodniki.
U.C. A., Argentina, Slovenija.