SVOBODNA SLOVENIJA
LETO(ANO)LVII(51) • ŠTEV. (N°) 47 ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES • 19 de noviembre -19. novembra 1998
ii-	..n
Lastninska pravica tujcev
Masko kremžar
ZAMUJENA PRILOŽNOST
Ponedeljek 21. septembra tega leta je bil dan, ko smo upravičeno upali, da se bo ' republiki Sloveniji nekaj premaknilo. Ne morda veliko, a vsaj malo. Pa se ni.
Predsedstvo državnega zbora je sklica-'° nekaj predstavnikov civilne družbe, ki naJ bi v javnih nastopih, pred ljudstvom, ki
jih
Je spremljalo po televiziji, pomagali s
Mojimi mislimi in pogledi parlamentu presekati popkovino, ki še vedno veže slovensko državo na temno in krivično preteklost komunističnega totalitarizma v Jugoslaviji. naiio je, da je pred nekaj meseci po dalj-Sem razpravljanju komisija, sestavljena lz Predstavnikov več strank, izdelala osnutka dveh izjav. Ena naj bi obsodila komu-"istični režim, druga pa postavila temelje •'arodni spravi s pravičnejšimi pogledi na Polpreteko zgodovino, kot smo jih vajeni doslej. Ti dve, neštetokrat predelani in Popravljani izjavi, naj bi dobili v javni debato dopolnilo in potrdilo. Pod predsedstvom Janeza Podobnika, predsednika držaja zbora, se je pričela javna razprava P°d naslovom: „Odnos do preteklosti in narodna sprava”.
Vsem nastopajočim je bilo jasno, da ^ada država Slovenija še ni izglasovala 2akona, s katerim bi se jasno oddaljila od totalitarne preteklosti. V tem so si bili govorniki edini. Eni so to potrebo uvideva-«, drugi
so tako možnost dopuščali, tretjim ^ je key podobnega zdelo nepotrebno. ®*° jih je jasno povedalo, da je ta prete-
klost
ne le neslavna, marveč v mnogočem
°činska, da je temeljila na krvi, laži in flas^iu ter da je za našo državo, predvsem j*a za slovensko ljudstvo, obremenjujoča. Okretnih predlogov za popravo po državi 0rJenih krivic ni bilo veliko in še ti so '■Zveneli šibko ob ponavljajočem se zago-jai\ju stanja, kot je. Sprava bo očividno onicala v slovensko družbo kot doslej casi in vztrajno, ne glede na monologe v
Parlamentu.
dil ^rec*sec'nik parlamenta je ta dan zamu-
Priložnost, da bi stopil v slovensko
Sodovino skozi velika vrata. Tudi večina
toPajočih se ni mogla iztrgati iz skoraj
rediriestne majhnosti. Ali so pozabili, da
Or\)o narodu, ki hoče preboleti rane
°lucye, ki še prenaša posledice totalita-
rQk a' Ali res ne opazijo, da jim uhaja iz
hit z®°d°vinski trenutek, da se v svetu
® vrstijo globoke spremembe?
°ieg množice praznih in neumestnih je
° izrečeno tudi veliko tehtnih besed. A noben
2 govornik ni s silo svojih izvajary v *ari'oval dobe in časa, nobena od izgo-2j)rjen^1 misii ni pretresla. Ostale bodo v r 'kih, smiselne skupaj z nesmiselnimi, >cne z neresničnimi. Škoda, kajti nekaj tlii r°V zas*užilo večjo pozornost, med ki t ^Va’ sta izrekla bivša partizana, rtiM' Se reš'*a °klepa partije, tako da zdaj s lta in delujeta svobodno.
Slov,
Pečina
od nastopajočih pa je zlivala nad
kot jns^° Poslušalstvo morje povprečja, btiih U k* za katerokoli od morda potre-[r| ’ a dolgočasnih parlamentarnih debat. P°m 11 Se -ie razpravljalo o življenjsko no *mbn* rečeh, ki zadevno odgovor-1 države
Tt-
režim0ne(' najbolj krvavega in nasilnega sto, fa’ ^ar J'11 Je poznalo naše krvavo malenkost. Prehodno obdobje, npaj\ja, se že dolga leta vleče kot megla. Od kod izvira ta
..prehodnost”, mnogi radi pozabljajo. Nad sto milijonov ljudi (ne vštevši padlih v vojnah, ki so jih izzvali komunisti) je bilo pomorjenih v znamenju komunizma. Partija, ki si je pod Leninom privzela vlogo uresničevalke komunistične utopije, je pričela likvidirati in terorizirati ljudi v Rusiji, leta pred totalitarnimi podvigi Mussolinija in Hitlerja, nato pa po vsem svetu. Kaj bi rekli naši časnikarji, če bi, na primer Nemci obravnavali Hitlerja in njegove nacionalsocialiste tako brezbrižno in odpuščajoče, kot so to delali oni ponedeljek govorniki, ko so govorili o delovanju komunistov na Slovenskem? Morda bi se tudi v Nemčiji ob koncu vojne dogajalo podobno kot pri nas, če ne bi takrat poskrbeli zavezniki, da so bili predstavniki zločinskega sistema sojeni in obsojeni. Danes Nemci obsojajo svoj tedanji nacizem, a vprašanje je, kaj bi bilo, če bi bili ob zlomu režima prepuščeni sami sebi.
Pri nas je, pravijo, drugače. Seveda je drugače, kajti nekdanji nosilci totalitarne oblasti imajo v rokah še vedno vajeti medijev in kapitala ter zato tudi oblasti. Lustracija, katero so v svojih nastopih nekateri od govorcev v parlamentu tako ogorčeno zavračali, medtem ko je ni nihče resno utemeljil ali branil, je potrebna za nekaj let prav zato, da stare partijske garniture izpustijo vsaj za nekaj časa vajeti iz rok. Po tem obdobju naj se ti ljudje spet uvrstijo v politično tekmo, če hočejo, a kontinuiteti, ki je trajala pol stoletja, bi bilo treba narediti konec. Ali bo sicer kdo mogel prevzeti iz njihovih pesti niti oblasti, brez prikritih dogovorov in skritih cen? Namen lustracije je zagotoviti miren in jasen prehod iz totalitarnega sistema v demokracijo. In tega preprostega dejstva slovenska slabo informirana civilna in slabo organizirana politična javnost očividno ne prenese, sicer se javne debate o njej ne bi tako previdno ogibala.
Ali je jasen prelom s totalitarizmom nestrpnost? Ali je kaj takega morda maščevalnost, ki ji danes raje rečejo revanšizem? Ne eno ne drugo. Obsodba preteklega nasilja ni drugega kot javna odločitev, da bomo od zdty živeli drugače, v miru in v pravici. Obsoditi zločin in tudi zločinca, če je poznan, ne pomeni že tudi kazni. Je pa to povratek k pravnemu redu, kjer je zločin zločin, ne glede na to, kdo ga je povzročil.
Menim, kot menda večina rojakov, naj stari krivci, likvidatorji, nasilneži in oportunisti režima umrejo lepo na svobodi, naravne smrti in kot je rekel eden od govornikov, „z navadnimi pokojninami". Nihče noče maščevanja, a brez obsodbe zločinov in poprave krivic ne bo šlo. Pa ne zaradi Evrope, ki jo prikazujejo nekateri kot simbol pravice in kot zadnji argument za poštenost. Moralni zakon je starejši od Evropske zveze. Slovenci se moramo odločiti in se zavestno odtrgati od perverznosti komunističnega totalitarizma in njegovih posledic zaradi nas samih. Nimamo možnosti, ki jo imajo npr. Polaki in Čehi in Slovaki, katerim je bil komunistični režim vsiljen od zunaj. Mi se ne moremo in ne smemo izgovarjati na druge. Pri nas smo ustvarili nasilje in utrdili totalitarni režim sami. Velik del žrtev in krvnikov je bil našega rodu.
Nad. na 4. str.
Državni zbor (DZ) je nadaljeval splošno razpravo o zakonskem predlogu o pogojih za pridobivanje lastninske pravice tujcev na nepremičninah, ki naj bi vzpostavil sistem, ki bo nycem omogočal, da ob določenih pogojih lahko postanejo lastniki nepremičnin na območju Republike Slovenije. Zakon mora biti sprejet z dvotretjinsko večino. Vlada bo pripravila nekaj amandmajev k zakonu, v smislu dodatnega varnostnega mehanizma v obmejnem pasu in zaščitnih norm glede nakupovanja nepremičnin.
Državna sekretarka na pravosodnem ministrstvu Nives Marinšek je v odgovorih na vprašanja poslancev med drugim poudarila, da bo ta zakon veljal za vse tuje državljane. Če Slovenije ne bo odprla nepremičninskega trga, potem tudi slovenski državljani ne morejo uveljavljati te pravice v tujini. Zakonski predlog je nujno sprejeti, je tudi zavrnila pomisleke, saj se bi v nasprotnem primeru pod vprašaj lahko postavilo uveljavljanje španskega sporazuma oziroma pridružitvenega sporazuma.
Zakonski predlog je poslankam in poslancem predstavil še pravosodni minister Marušič.. Zakon, ki sledi tudi usmeritvam po zaščiti interesov Slovenije na področju nepremičnin in bojazni pred nekontroliranim prehodom lastninske pravice tujcev na
nepremičninah, naj bi natančno določil pogoje, pod katerimi lahko tujci, tuje države in mednarodne organizacije pridobijo lastninsko pravico na nepremičninah, če to ni urejeno z mednarodno pogodbo, ki jo ratificira državni zbor. Tujci so po zakonskem predlogu fizične osebe, ki niso državljani Slovenije, ter pravne osebe, ki imajo svoj sedež zunaj Slovenije. Tujec po predlogu lahko pridobi lastninsko pravico na nepremičninah z dedovanjem, na podlagi pravnega posla ali z odločbo državnega organa. Tujci lahko pridobivajo lastninsko pravico na nepremičninah pod pogojem vzajemnosti. Predlog določa, daje vzajemnost, če državljan Slovenije ali pravna oseba s sedežem v Sloveniji v državi tujca lahko pridobiva lastninsko pravico na nepremičninah pod enakimi ali podobnimi pogoji, pod katerimi lahko pridobivajo lastninsko pravico na nepremičninah v Sloveniji tujci in izpolnjevanje katerih za državljana Slovenije ali pravno osebo s sedežem v Sloveniji ni bistveno težje, kot je v pravnem redu Slovenije predpisano izpolnjevanje pogojev za tujce. Vzajemnost naj bi ugotavljalo pravosodno ministrstvo, in sicer za vsako posamezno nepremičnino posebej, vodilo pa naj bi tudi evidenco o obstoju vzajemnosti po posameznih državah in lastnini tujcev na nepremičninah v Sloveniji.
Drobniču potekel mandat
Na koalicijskem sestanku Liberalne de- • mokracije Slovenije, Slovenske ljudske stranke in demokratične stranke upokojencev DeSUS na najvišji ravni se niso dogovorili o kandidatu za novega generalnega državnega tožilca. Vlada naj bi se tudi odločila, da bodo o imenovai\ju novega generalnega državnega tožilca odločali šele po novem letu.
Tako je generalni državni tožilec Anton Drobnič v ponedeljek opravljal svoje delo, saj meni, da ni razrešen s te odgovornosti. To je treba ugotoviti s pravnomočno odločbo državnega zbora, je dejal Drobnič in dodal, da ima v tem času tudi pooblastila,
ki iz te funkcije izhajajo. Do ponedeljka sta se na Drobniča obrnila tako pravosodno ministrstvo kot tudi komisija DZ za volitve imenovanja in administrativne zadeve, ki sta ga ločeno obvestila, da mu 14. novembra preneha mandat generalnega državnega tožilca. Ministrstvo za pravosodje pa je namestniku generalnega državnega tožilca Jožeta Friedla obvestilo, naj do imenovanja novega generalnega državnega tožilca prevzame v upravljanje funkcije in naloge vodje državnega tožilca, kar pa se ni zgodilo. Friedel je povedal, da je omenjeno obvestilo sicer prejel, da pa omenjenih dolžnosti ni prevzel, „saj jih Drobnič noče predati”.
Kandidati za župane
Mestna volilna komisija v ljubljanski mestni občini je prejela 22 kandidatnih list strank in samostojnih kandidatov s podporo volilcev za volitve v 45 članski ljubljanski mestni svet. Za ljubljanskega župana se poteguje 10 kandidatov, in sicer Jožef Jarh (SED), Daniel-Otto Malenšek (LS), dr. Primož Rode (samostojni), Viktorija Potočnik (LDS), dr. Matko Vasilij Cerar (ZLSD), Gojko Stanič (SOPS), Branko Gradišnik (samostojni kandidat), dr. Anton Jeglič (SDS), Blaž Svetek (NPS) in Jos Zalokar (SNS).
Za župana v štajerski prestolnici se poteguje 9 kandidatov, in sicer Sašo Peče (SNS), Stanislav Holc (samostojni kandidat), Goran Jerkovič (samostojni kandidat), Zdravko Luketič (SKD), Anton Partljič (LDS), Boris Sovič (ZLSD), dr. Alojz Križ-
man (Neodvisna lista za MB, SLS in SDS), Samo Resnik (Nova stranka) in Jakob Potočnik (SND). Za volitve v mariborski občinski svet pa je bilo vloženih 24 kandidatnih list.
Predstavniki Slovenskih krščanskih demokratov (SKD) in Slovenske ljudske stranke (SLS) so 13. novembra na novinarski konferenci izrazili vnovično podporo županskemu kandidatu v Ljubljani dr. Primožu Rodetu, direktorju Kliničnega centra Ljubljana, ki sicer kandidira s podporo uglednih meščanov.
Predsednik SLS Marjan Podobnik je na novinarski konferenci programu županskega kandidata Rodeta zagotovil polno podporo tudi kot podpredsednik slovenske vlade in v imenu vseh ministrov SLS.
STRAN 3:
Temna stran meseca
||p Naša skupnost živi!
Iz življenja v Argentini
Tone Mizerit
V sredo, 4. novembra, je bil v Slovenski hiši 32. Občni zbor Zveze slovenskih mater in žena. Po podanih poročilih odbora ter predsednic krajevnih odborov so bile volitve, na katerih je bila ponovno izvoljena predsednica Pavlina Dobov-škova. Upravni odbor je ostal isti, nekaj sprememb pa je v širšem odboru. Iz poročil tako upravnega odbora, kakor tudi krajevnih zastopnic je razvidno izredno plodovito in vsestransko delovanje — tako kulturno, kakor gmotno — naših mater in žena v dobrobit naše skupnosti. Svoje delo so vršile pod letošnjim geslom Zveze: „Sveti Duh, reši nas zmot in zablod.”
V nedeljo, 8. novembra, je bil v Slomškovem domu v Ranios Mejia zvezni mladinski dan. Pričel se je tekmovanji, sledilo je dviganje zastav, nato pa sv. maša za našo mladino. Po skupnem kosilu je bil kulturni program. Prireditev seje končala s prosto zabavo, pri kateri sta sodelovali skupini „Rock in Polka” in „Trio Mi štirje”.
Od petka, 6. novembra do nedelje, 8. novembra popoldne so bile dvodnevne duhovne vaje za žene v Domu duhovnih vaj Maria Auxiliadora v San Miguelu. Vodil jih
ZAPLET NA USTAVNEM SODIŠČU
V zvezi z nastalim položajem na ustavnem sodišču, kjer so od petih odhajajočih ustavnih sodnikov svoje naslednike dobili le štirje, je dr. Peter Jambrek - eden od ustavnih sodnikov, ki jim je 30. oktobra potekel mandat - glede aktualne sestave in delovanja ustavnega sodišča zapisal, da sedanja sestava ustavnega sodišča ni pravno veljavna in zato sodišče ne bi smelo delovati, dokler ne bi bila njegova sestava izpopolnjena in usklajena z ustavo. Meni, da je obstoječa pravica novo izvoljenih sodnikov močnejša od pogojne pravice enega od sodnikov, ki jim je potekel mandat.
VEČINSKI VOLILNI SISTEM
Ustavno sodišče je s petimi glasovi proti trem odločilo, da je bil na referendumu 8. decembra 1996 - na katerem so se volilci izrekali o spremembi volilne zakonodaje - izglasovan predlog, za katerega je glasovala večina volilcev, ki so glasovali pri določenem referendumskem vprašanju. Na podlagi te odločitve je bil na omenjenem referendumu izglasovan dvokrožni večinski volilni sistem, ki ga je predlagala Socialdemokratska stranka.
POTRES V OKOLICI DOMŽAL
Uprava za geofiziko je sporočila, da so seizmografi državne mreže potresnih opazovalnic zabeležili 12. novembra ob 20. uri zmeren potresni sunek iz oddaljenosti 13 kilometrov severovzhodno od Ljubljane. Žarišče potresa je bilo v bližini Domžal. Potres so čutili prebivalci Litije in okolice. Ocenjujejo, da intenziteta potresnega sunka v Sloveniji ni presegla četrte stopnje po evropski potresni lestvici (EMS). Gmotne škode ni bilo.
SPORNI PREDLOG
Komisija državnega zbora za volitve, imenovanja in administrativne zadeve (Kviaz) je kl,jub protestom predstavnikov socialdemokratske stranke in krščanskih demokratov podprla predlog parlamentarnega odbora za mednarodne odnose, po katerem naj bi po odstopu Janeza Janše (SDS) s predsedniškega mesta v pridruženi delegaciji Severnoatlantske skupščine na ta položaj izvolili Jožeta Leniča (LDS). Po
je msgr. Vinko Kobal iz Slovenije.
Kakor vsak prvi teden v mesecu so se tudi v novembru vršile svete ure po krajevnih domovih, v soboto, 7. novembra pa je bila molitvena ura v cerkvi Marije Pomagaj.
V četrtek, 12. novembra, je bila seja upravnega sveta Zedinjene Slovenije, katero je vodil predsednik Marjan Loboda.
V petek, 13. novembra do nedelje 15. novembra so bile duhovne vaje za može v Domu duhovnih vaj Maria Auxiliadora v San Miguelu, vodil jih je msgr. Vinko Kobal iz Slovenije.
V nedeljo, 15. novembra je bila pospra-va Slovenskega dne v Našem domu, združena s sv. mašo in skupnim kosilom. Nato je bila počastitev Toneta Oblaka ob 40-letnici njegovega dela v domu.
Isti dan je bila ponovitev veseloigre Žlahtni meščan na Pristavi v Castelaju.
Zveza slovenskih mater in žena ima na voljo lepe božične voščilnice, za katere so naredili osnutke naši umetniki gg. Makek, Jerman in Urbančič. Dobiček je namenjen osamljenim in potrebnim rojakom.
izglasovanju podpore spornemu predlogu je Janša poudaril, da so oziroma bodo, če bo to odločitev podprl tudi državni zbor, padli vsi dogovori med poslanskimi skupinami iz začetka tega mandata in da je oziroma bo s tem odgovornost za nadaljnje delovanje zakonodajnega telesa prevzela vladna koalicija
DEVIZNE HRANILNE VLOGE
V Sarajevu sta se sestali strokovni skupini Slovenije in Federacije BiH, ki sta jih vladi obeh držav imenovali za rešitev vprašanja deviznih hranilnih vlog nekdanje glavne podružnice Ljubljanske banke v Sarajevu. Pogovori so se končali brez rezultata. Bosansko-hercegovska stran je predlagala rešitev, ki za Slovenijo ni sprejemljiva, terjala pa bi tudi spremembo slovenskega ustavnega zakona. Gre za vprašanje državne garancije za devizne hranilne vloge, vložene v bankah na ozemlju Slovenije in za katere je bila garant nekdanja SFRJ. Po prepričar\ju Sarajeva naj bi ta garancija veljala tudi za devizne varčevalce, ki so devize, vložili v sarajevsko podružnico LB.
NOVI SODNIKI
Državni zbor (DZ) je izvolil 28 novih sodnic in sodnikov na vrhovnem, okrajnih in okrožnih sodiščih ter 22 sodnic in sodnikov za prekrške. Za namestnika predsednika Republiške volilne komisije (RVK) je imenoval Janeza Srebota.
FRANC TESTEN NOVI PREDSEDNIK USTAVNEGA SODIŠČA
Ustavni sodniki so 11. novembra za predsednika Ustavnega sodišča RS soglasno izvolili sodnika Franca Testena, za njegovega namestnika pa sodnika Lojzeta Udeta.
Ustavno sodišče ugotavlja, da državni zbor v zadnjih dveh primerih volitev ustavnih sodnikov ni izvolil kandidatov, ki so jih predlagale najvi.šje sodne institucije v državi in ki uživajo visok strokovni ugled. Ustavno sodišče zato opozarja na nesprejemljivost takega ravnanja in pričakuje, da morebitnih kandidatov, ki imajo potrebne strokovne kvalifikacije in vse druge reference za izvolitev za ustavnega sodnika, dosedanji postopki ne bodo odvrnili od novih ali ponovljenih kandidatur.
Pravijo, da je najslabša nogometna tekma tista, med katero največ pozornosti vzbuja - sodnik. Kaj podobnega bi lahko rekli o sedanjem položaju argentinske zakonodajne oblasti. Argentinski ustavni sistem je zgrajen po vzorcu severnoameriškega, v katerem senat ohranja tisti stari pojem „višje" zbornice, vredne in ustaljene, kje „očetje" domovine razsojajo o umestnosti ali neumestnosti zakonskih besedil, katere jim v pregled pošiljajo „mladi in nezreli” poslanci. Senat je tako neke vrste sodnik, resen in dostojanstven, ki pazi na vreden razvoj republikanskega življenja in spoštovanje ustavnih pravil. To vsaj v teoriji.
STARI ČASI, KAM HITITE...
Praksa kaže drugače. Pretekla tedna smo že opisali, kako je si peronizem ilegalno prisvojil dva senatorska sedeža in sicer za provinci Corrientes in Chaco. Med posledicami, ki jih ta korak povzroča, je zlasti treba beležiti napeto stanje, ki sedaj vlada med senatorji. Tisti, ki vsaj nekoliko poznajo delo argentinskega kongresa, vedo, daje bil senat vedno živo nasprotje poslanske zbornice. Če so med poslanci vladale razprtije in hudo nasprotovanje med vladnim blokom in opozicijo, je v senatu vzdušje bilo vedno zelo znosno.
Dostojanstvo je bilo tudi sad dostojnosti, medsebojnega spoštljivega občevanja in večje pažnje na ustavne predpise. Delno je bilo to stanje sad višje starosti članov, delno posledica daljšega političnega delovanja, izkušenj. Nemalokrat so bili senatorji bivši guvernerji, ki so po opravljeni vladni dobi prejeli senatorsko mesto kot priznanje ah celo kot nagrado za dolgoletno delo „za narodov blagor”.
Senatorska doba je trajala devet let in zbornica je menjavala tretjino članov vsaka tri leta. Ni bilo torej večjih in hitrejših sprememb in le malokrat je prišlo do hujših sporov, čeprav tudi teh ni manjkalo. Bil pa je senat včasih tudi predstavnik argentinske oligarhije in razni politični in gospodarski interesi so našli prostor na tem mestu. Umor senatorja v letih 30 (ste vsaj videli film?) o tem zgovorno priča. A sedaj je vse spremenjeno in se bo še spreminjalo.
Menem je imel večkrat težave s senatom. Če je poslansko zbornico na ta ali oni način krotil, tega ni mogel opraviti pri senatorjih. Pri tem je vplivalo tudi majhno število „menemistov”, precejšnje število neodvisnih senatorjev in nekaj „duhaldistov”. Kar naenkrat pa se je položaj bistveno spremenil. Med peronisti v senatu je nastalo soglasje, kot si ga mnogi niti sanjati niso upali. Vsi porivajo voz proti skupnemu cilju: zagotoviti lastno večino še po letu 1999.
USODNA LETNICA
Bralci vedo, da običajno mislimo z lastno glavo in ne trobimo radi z ostalimi opazovalci v isti rog. Vendar se je težko izogniti neki skupni presoji, ki prevladnje v vsem časpopisju o tej senatorski ihti. Skoraj vsi menyo, da se s tem peronizem pripravlja na - poraz. Postavka je enostavna: Menem se leta 1999 umakne z oblasti, nadaljnja štiri leta z večino v senatu popolnoma omejuje vlado Povezave v njenem delovanju in se končno zmagovito vrne leta 2003. Taki so načrti, domneve ali sanje.
Zakaj Duhalde mimo gleda vse to, ko vendar računa na predsedniško kandidaturo in mu ne more ugajati to organizirano umikanje z vladnih položajev? Po eni strani je res, da je dejansko brez moči. Vajeti peronizma ima še vedno v rokah Menem (jih bo kdaj izpustil?) in guverner proti temu ne ve kaj storiti. Obenem pa še vedno upa, da se mu bo sreča nasmejala. Če zmaga na predsedniških volitvah, bo to le
njegova zasluga in bo to skušal uporabiti kot adut v igri proti sedanjemu predsedniku. Če bo poražen, bo krivdo metal na Menema in ga skušal izriniti od krmila stranke. Zato je razumljivo, da je po prvih protestih zaradi nastopanja v senatu utihni' in sedaj pristaja na celotno strategijo.
Peronizem pa je storil še korak naprej Sedaj je napovedal, da bodo člani njihove skupine potrdili še senatorja za provinci San Luis in Santiago del Estero. Na t° mesto stranka predlaga oba sedanja guvernerja (Adolfo Rodriguez Saa in Carlos Jua-rez). Obema zapade mandat guvernerstva šele decembra 1999 in po ustavi guverner neke province ne sme biti obenem senator V tem ni dvoma, ker je izrecno prepoveda- < no in iz tega razloga so leta 1995 zavrnili ; gen. Bussija kot pomožnega senatorja ® provinco Tucumart. Sedaj vlada misli drugače.
A nekaj v peronizmu ne teče, kot so sami pričakovali. Opozicija je (ponovno) dobila zaveznika v podpredsedniku. Juan Carlos Ruckauf, ki je po ustavi obenem predsednik senata, je jasno izrazil, da n® soglaša s takim postopanjem. Nasprotuj0® si stranki je pozval k dialogu. Osporaval m celo, ko je opozicija zatrdila, da bodo v j bodoče neveljavni vsi zakoni, pri kater® izglasovanju bi bila odločilna oba ilegalna senatorja.
Ruckauf pa je storil še korak naprej- K° je iz krogov menemizma prišla ponovna ofenziva, da bi spravili v senat osporavane-ga bivšega guvernerja iz province Catania1' ca, Ramona Saadija, se je ponovno zoper stavil. Svoj čas je Ruckauf že preprek Saadljevo priključitev s tem, da je zatrdi da mu ne bo dovolil priseči. Senator pa more nastopiti kot tak, dokler ne prise# pred predsednikom te zbornice. Vendar : ostane vprašanje, koliko časa lahko en san' človek vzdrži pritisku celotne stranke.
Jasno je, da bo vlada vse storila, da b° senat ostal pod njeno kontrolo. Vpraša# je, kaj bo z opozicijo in kako bo celo®1 postopek napredoval pred vrhovnim sodi' ščem. Vse to pa ima datum, ko se bodo žave zaključile. Spremenjena ustava predvi' deva, da mandati vsem senatorjem zapade jo decembra leta 2001, ko stopi v veljaj nov sistem direktne volitve in bodo tu® senatorji zapadli novim ustavnim določ1' lom. Tedaj bo konec sprenevedanj3 ^ ' odločila bo ljudska volja.
LJUBI NASPROTNIK
Medtem pa se nadaljuje postopek n°" tranjih volitev v Povezavi. In znova prese nečenje: v vladi bolj pazljivo sledijo postopku kot pa njihovim lastnim notr* njim tekmovanjem. Dejansko menemi#”8 , skoraj ne briga, kako se spoprijemata Du j halde in Ortega, sledijo pa vsakemu korakjj in vsaki besedi, ki jo izrečeta De la Rua Fernandez Meijide.	!
Nobena tajnost ni, da bi Menem ^ videl zmago radikalnega kandidata kot gospe iz Solidarne fronte. In glej, s te. soglaša tudi guverner Duhalde, ki ima P pravljeno strategijo, če bo moral tekmovj* z De la Ruo, boji se pa spopada z % Gracielo, ki ga je že enkrat premagala-je presenetljivo odnesla prvo mesto poslanskih volitvah pred njegovo ženo v che v provinci Buenos Aires.	I
Duhalde je imel še nekatere druge te. Mislil je postaviti za guvernerskega * didata prav sedanjega podpredsedm Ruckaufa. Po zadnjih spodrsljajih v sen je to kaj težko. Poleg tega pa ima 111 ^ svojimi oporodi preveč kandidatov z® mesto. Ni verjetno, da bi se ljudje k° . Pierri ali Mercuri odpovedali možnosti S vemerstva v prid „tiyca”. Toliko oblasti P^ Duhalde nima nad svojo četo, da prstom določil svojega naslednika
Tisk. Ref. Zedinjene Slovenije
Zgodilo seje v Sloveniji...
Turneja Luka Debevca po Evropi
Odlikovanje samostana Stična
V sredini leta je naš odlični basist Luka Debevec Mayer izvedel daljšo pevsko tur-neJo po Evropi, predvsem med rojaki v zamejstvu. Kot je razumljivo, je dosegel velik uspeh. O njegovih pevskih nastopih «hko preberemo vrsto člankov, ki so izšli v slovenskih in tujejezičnih časopisih med slovenskimi zamejci.
Slovenski vestnik s Koroške je posvetil skoro vso stran našemu pevcu, ki je rnese-ca julija pel v Svečah, v Goršetovi galeriji. v okviru Slovenskega prosvetnega društva »Kočna”. Pel je razne pesmi, predvsem Mozarta, Schumanna, Straussa in druge, k°r tudi arije iz raznih oper. Njegov Vecer samospevov je zbudil veliko zani-n'ai\je in pohvalo.
Vmes med njegovim nastopom je tudi rojakinja pevka svetovnega slovesa ernarda Fink Inzko, ki živi v Svečah, za-Pela solo iz opere Mignon, skupaj s svojim Sošolcem iz Colona Debevcem pa sta zape-a duet iz opere Don Giovanni.
Kritika mu je priznala visoko kvalite-*n mu želela še nove nastope po vsej tvropi,
Luka Debevec je ponesel svojo umet-nost tudi na Primorsko. V centru za glasbe-n° vzgojo „Emil Komel” v Gorici je Pbpravil del koncerta ob koncu šolskega 14 te glasbene ustanove. Med drugim je ^•Pel Schubertove igrive pesmi, kakor tuidi ^kumannovo k’h bin den Baum. Tudi N mu je Novi glas posvetil lepe in Pohvalne besede, pslušalci pa so z zani-rt'ai\jem poslušali njegove izvedbe.
^Goriška koralno združenje „C. A. Seghi-221 je pripravil meseca junija 4. mednarod-
ni pevski nastop za soliste, na katerem je Debevec dosegel drugo mesto s pesmimi nemških in francoskih skladateljev (prvo mesto je dosegel Leonardo de Lisi iz Padove, tretje pa Mateja Arnež iz Ljubljane), kar je velik dosežek.
O tem koncertu so obširno pisali tudi tamkajšnji italijanski časopisi. Naj navedemo nekaj pohvalnih kritik o njegovi pevski umetnosti:
II Piccolo, glavni tržaški dnevnik: „Voce calida e sensibile, maturi interprete”. Mes-sagero veneto: „Eccelente nella dizione e dotato de una vocalita calibrata e dutile, molto piacevole nei cambi di registrio en tutta la estenzione”. pa še: ,,dipana con gusto de eleganza una linea di canto assai sugestiva”.
Naj še omenimo, da je nastopil tudi v Sloveniji in sicer s svojim bratom Matejem, V Dolenjskih toplicah so odprli razstavo akad, kiparja Milana Butine. Na otvoritvi ob slovenskem kulturnem prazniku - spominu Prešernove smrti - pa so nastopili trije mladi glasbeniki iz Buenos Airesa: Luka Debevec, baritonist Matej Debevec in Cristian Usciatti, ki je na vsej turneji spremljal Luka na klavirju. „Nešteti aplavzi so bili dokaz navdušenosti obiskovalcev,,, je napisal časopis.
Ze ta kratek prikaz pevske turneje Luka Debevca Mayerja po Evropi - imel je še druge koncerte - je dokaz, da si je tudi on že utrl pot v veliki svet, ki ga je toplo sprejel. Prepričani smo, da bo s svojim glasom še dalje žel aplavze in svojo bogato pevsko umetnost predajal poslušalcem.
TD
Popolna kriza koalicije
Koalicija je v hudi krizi in LDS in Rentier se bosta morala odločiti. Tako ni ie VZ(hžati še dve leti. Prav mogoče > da bomo prišli v situacijo, da bo SLS °pila iz zd^jšpje koalicije, je v pogovoru za Mag 4. novembra dejal Franc Zagožen, 199«	redkih	članov	SLS, ki je leta
nasprotoval vstopu v koalicijo z LDS. Zatrdil je, da ima LDS do koalicijske ^artnerice pokroviteljski odnos, in dodal, ort Se k° morala temu pokroviteljstvu j eci’ če ji je res kaj do te koalicije, in jih 1 kot enakopravnega partnerja. To je
po njegovem mnenju velika napaka, ki na dolgi rok tudi LDS ne bo prinesla nič dobrega. Kaže pa na to, da so silno samozadostni. Pa naj sami prevzamejo odgovornost, a pravzaprav tega ne smejo pustiti. Gre namreč za to, kaj bo prevladalo -negativno ali pozitivno. Nekateri v državi si močno prizadevajo, da bi se kaos razrasel. Zato LDS ni pripravljena na resen pogovor. V zvezi z govoricami o združitvi SLS in SKD je Zagožen dejal, da bi se o tem moralo odločati v stranki, ne pa na pobudo, ki prihaja od zunaj.
Izziv „s temne strani meseca"
Tik
Pred lansko pomladjo v Sloveniji se
kj , Abotni prilogi Dela razvila polemika, Jani° sPr°žda objava mnenja Draga Ja °b 10-letnici Nove revije. V konte-kstu članka
ki
o odrevenelosti si zatiska oči
m
slovenske ušesa pred
družbe
J- »
° Preteklostjo, je vzel za primer stalno v J aV° Shjvenci v 20. stoletju, postavljeno Ha Ze-iu novejše zgodovine v Ljubljani, in besa ra^un napisal nekaj precej kritičnih brikri drugim, da je to razstava, „ki bi 1 t,Va *;emno stran slovenske zgodovine tie r ra totahtami sistem”. Avtorji ornery e-azstave so mu potem takoj in popolno-gra^esn° ponudili, da naj v Cekinovem tave Postav‘ svojo vizijo alternativne razs-Uovejše slovenske zgodovine... bral ° Gunčar je vrženo rokavico po-V0(1’vZa s°delovarye pa takoj prosil Jero 2Sod k Starič in Vaška Simonitija, oba sta '1VlnarJa in univerzitetna profesorja, ki pf6c ®mudoma pristala. Kmalu je našel še in p . s°tlelavcev, predvsem zgodovinarjev Qbdoh,1( 'StOV” ki imajo do tega časovnega Ja določen odnos — nekateri zato,
Predsednik republike Milan Kučan je na slovesnosti 10. novembra opatu Antonu Nadrahu izročil zlati častni znak svobode Republike Slovenije, s katerim je odlikoval cistercijanski samostan Stična v izraz državne hvaležnosti in spoštovanja do pomembnega prispevka, ki gaje odigral pri kulturnem, duhovnem in civilizacijskem razvoju slovenskega naroda.
Slovesnosti so se udeležili tudi ljubljanski nadškof in slovenski metropolit Franc Rode, dekan diplomatskega zbora Edmond Farhat, predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti France Bernik in drugi gostje.
Predsednik Kučan je ob počastitvi stiškega samostana poudaril njegov pomen za zgodovino slovenskega naroda in izkazal spoštovanje belim menihom, ki so „skoraj-da 900 let sejali semena civilizacije in kulture ne le v Stični in v svojih številnih župnijah, temveč po vsej deželi Kranjski”.
Milan Kučan se je spomnil najbolj znanih predstojnikov samostana, ki so s svojim delom odločilno sooblikovali ta hram duha in znaiya. Prvi opat Vincenc se je uprl poskusom, da bi Stično vključili v nemški krog, kar bi gotovo imelo hude posledice za slovenstvo. Opat Aldeprand je dokončal monumentalno baziliko, Folk-nand je pripeljal k nam sijajne mojstre peresa in čopiča, opat Klemens Kvistold je prijateljeval s Primožem Trubarjem, Jakob Reinprecht je dal Stični sedaryo baročno
podobo. Verigo mož je končal s predvojnim opatom dr. Avguštinom Kostelcem, ki je zastavil publicistično in izdajateljsko delo samostana ter vodil redovno skupnost v nemirnih in težkih letih II. svetovne vojne in po iyej, z dr. Metodom Turnškom, pomembnim narodopisnim raziskovalcem in prevajalcem Rimskega misala, in s sedanjim opatom dr. Nadrahom, ki uspešno vodi obnovo samostana in razvija cerkveni muzej.
Beli menihi so dali duhovni pečat velikemu delu Evrope XII. stoletja in pozneje, enako tudi našemu narodu.
Stična je imela nesporno predvsem pomembno versko vlogo. Dolgo, do ustanovitve ljubljanske škofije, je bila versko središče Kranjske, upravljala je malodane polovico kranjskih župnij. Poleg verskega dela, bolje rečeno v povezavi z njim, je samostan s svojo rokopisno delavnico, knjižnico, arhitekturo, glasbenim delom in šolstvom postal tudi ustvarjalno, duhovno in kulturno središče osrednje Slovenije. Na vseh področjih umetnosti in kulture je prinašal in širil evropski vpliv. Za nas so posebej dragoceni rokopisi, še posebej tisti, ki so ohranili v slovenskem jeziku zapisana besedila. K splošnemu razvoju pa je samostan prispeval še na drugih področjih, snj so menihi svoje delovanje za ljudi uresničevali tudi z izdelovanjem orodja, izboljševanjem poljedelstva, z zdravilstvom in s skrbjo za reveže.
Slovenska škofovska konferenca
Ob začetku jesenskega zasedanja Slovenske škofovske konference so 16. novembra v ljubljanski stolnici pripravili slovesno bogoslužje, ki ga je vodil ljubljanski nadškof in slovenski metropolit Franc Rode. Kot je uvodoma dejal, so tokrat pred slovenskimi škofi pomembna vprašanja, tako glede notranjega cerkvenega življenja in ureditve struktur kot tudi vprašanje mesta slovenske Cerkve v državi in narodu.
Nadškof je nocoj razmišljal predvsem o pastirski vlogi v Cerkvi. Stališča Cerkve pa morajo biti izražena, naj bo to nekaterim všeč ali ne. Dodal je, da se mora v tem prostoru vedeti, kaj je stališče Cerkve, tudi
ko gre za konkretna in aktualna vprašanja, ter da naj se ljuclje opredeljujejo potem, ko so slišali tudi za besedo Cerkve. Če namreč ta ne bi govorila, bi se v našem proštom slišali le eni glasovi, vedno isti in enako usmerjeni, s tem pa, ko Cerkev govori, ta prostor osvobaja in iz njega dela prostor, kjer se izraža več različnih idej.
Na 3. plenarnem zasedanju SŠK bo predstavljeno delo komisije za pripravo novih škofij, poleg tega bodo škofje govorili še o pripravah na sinodo in o novih bogoslužnih knjigah. Zasedanja se bo udeležil tudi tržaški škof Eugenio Ravignani, predstavnik italijanske Škofovske konference.
ker so bili sami prizadeti, drugi pa se s tem področjem strokovno ukvarjajo.
Razstava bo zajela obdobje med 8. majem 1945 in prvimi demokratičnimi volitvami. „0 obdobju, v katerem smo živeli, o resnici, ki je bila zamolčana ali potisnjena v pozabo, bo razstava spregovorila na poljuden in ilustrativen način,” je povedal Jančar. Prepričan je, da ločnica med totalitarizmom in demokracijo še zmeraj ni jasna, da v glavah ostaja zabrisana. „In navsezadnje, kdo naj bo poklican k resnici tega obdobja, če ne mi, ki smo rojeni po vojni, ki smo vsi nekako ‘otroci socializma’,” se sprašuje v predgovoru v katalogu k razstavi. Z razstavo naj bi torej osvetlili „temno stran meseca”, se pravi zamolčane in pozabljene teme novejše zgodovine. Meni namreč, da bi morali ljudem poleg že prikazanega na razstavi Slovenci v XX. stoletju predstaviti tudi zasliševalske celice ali delovna taborišča za ženske, politične obsojenke, teharsko taborišče, roške jame, poleg kipov Kardelja, Tita in Mačka tudi obsojence z dachavskih procesov.
Pripravili so razstavo, ki naj bi spregovorila o „vsem tistem, kar si je treba jasno in brez hipokrizije, kakršni smo danes povsod nemočne priče, priklicati v zavest, če hočemo živeti v modemi demokratični družbi.” „Čas, ki ga je zaznamoval totalitarni režim, je bil svojevrsten parazitski sistem, ki je sam sebe nagradil z vsemi privilegiji prejšrye družbene elite, medtem ko je množici obljubljal onostranstvo na zemlji,” je prepričan Vaško Simoniti. „Razstava naj bi pokazala, da je bil to lažen projekt, ki je ljudi pretirano ogoljufal ljudi. Soočenje s tistim časom pa po svoje pomeni tudi kritiko sodobnosti...”
Povedal je še, da bo razstava na 28 velikih panojih in v vitrinah obravnavala različna področja slovenskega življerya v socializmu, od prevzema oblasti, povojnih pobojev in političnih procesov, prek vzdušja in oblik totalitarnega pritiska v teh letih, do ideološkega boja v kulturi, znanosti in šolstvu. Razstava bo temeljila na dokumentarnem pisnem gradivu, saj so predmete pridobivali z veliko težavo. Nekateri izmed i\jih bodo vseeno na ogled — na primer mikrofon, ki so ga otroci Edvarda Kocbeka med barvanjem stanovaiya našli v steni; na razstavi bo predstavljen skupaj s Kocbekovo pesmijo Mikrofon v steni.
Poleg eksponatov in dokumentov si bodo obiskovalci lahko ogledali tudi mary znano filmsko gradivo, dokumentarne fil-
me in odlomke iz umetniške produkcije in avdio posnetke (pričevanja nekoga, ki se je rešil iz Roga, pričevarye Agne Javornik, ki je bila v ženskem zaporu ipd.). V Kinoteki pa se bo 7. decembra začela retrospektiva slovenskih igranih filmov, ki so že v času socializma reflektirali te probleme (Rdeče klasje, Rdeči boogie idr.).
Avtorja sta poudarila, da so z vsemi institucijami zelo dobro sodelovali, tako z NUK, Arhivom Slovenije, varnostno-obveščevalno službo, kot tudi z muzeji in posamezniki. Ministrstvo za kulturo je z dobrimi štirimi milijoni podprlo sam razstavni projekt, ki vključuje tudi izdajo kataloga z nekaterimi povzetki tekstov — ti bodo kasneje v celoti objavljeni v zborniku — in njegovo angleško inačico.
Zbornik Temna stran meseca, Kratka zgodovina totalitarizma v Sloveniji 1945-1990, pa bo na več kot 800 straneh predstavljal zajetno dokumentarno gradivo, ki ga „avtorji in založba Nova revija posvečajo vsem žrtvam totalitarnega sistema v Sloveniji, imenovanim in neimenovanim, znanim in neznanim, v čast živim in v spomin mrtvim". V zborniku, ki je nastajal v redakciji Marjana Drnovška, Franceta M. Dolinarja, Iva Jevnikarja, Milka Mikole, Jožeta Pučnika, Alenke Puhar', Aleksandra Zorna in omeryenih treh avtorjev, bo moč najti še bistveno več gradiva, kakor na sami razstavi.
Delofax, 10. novembra
Slovenija, m
Humanist Bernard Perger
Pisali smo pred 50 leti...
Slovenci v Argentini
Humanist Bernard Perger iz Ščavnice je na dunajski univerzi leta 1467 predaval matematiko, optiko, študiral medicino, dosegel licenciat kanonskega prava, bil rektor univerze (1478) in še kaj. Izdal je prvi humanistični učbenik Grammatica nova, (glej sliko), ki je doživela 26 izdaj in je postala obvezno čtivo na univerzi in podlaga za predavanja drugih profesorjev.
Pozneje je nastopil službo visokega uradnika v cesarski pisarni, kjer je napisal zelo poznan panegirik cesarju Frideriku III. Izdal je Koledar za leto 1482, ki je sad r\je-govih lastnih astronomskih računov.
Leta 1490 nastopa Perger kot cesarjev odposlanec na dunjaski univerzi, kar se je spremenilo v kontrolno instanco. Univerza se je seveda upirala temu cesarjevemu posegu in branila svoje privilegije. Perger se ni zanimal samo za izboljšavo učenja, ampak si je prizadeval za ustanovitev redne stolice za poetiko in retoriko. Kot humanist si je prizadeval pritegniti na univerzo predvsem italijanske poete.
Umrl je kmalu po letu 1500.
Zamujena priložnost
Nad. s 1. str.
Kar je morda najbolj pretreslo ob gledanju in poslušanju omenjenega govorjenja v prostorih slovenskega parlamenta, je bilo hladno in neprizadeto sprenevedanje večine.
Ljuclje božji! Na Slovenskem odkrivajo še zdnj po pol stoletja vedno nova grobišča, ki so neme priče množičnih pobojev. Nad sto tisoč pomorjenih leži nepokopanih na slovenskih tleh! Vemo, da sega število Slovencev, ki so jih pomorili naši komunisti, v desettisoče, vemo, da so prelili več slovenske krvi kot vsi okupatorji od začetka stoletja dalje, a število pobitih na slovenskih tleh je mnogo, mnogo višje. Med njimi so poleg naših rojakov še Hrvatje, Srbi, Italijani, Grki, Nemci, Ukrajinci in Bog ve kdo še. Pa ne le razoroženi vojaki. V breznih in po zaraščenih bregovih ležijo tudi okostnjaki civilistov, tudi žena in otrok. Vse te so pomorili partizani v sklopu JA, kar predstavlja za ves narod strašno breme, kajti ob tolikih truplih, koliko je moralo biti morilcev? Koliko travm, koliko nikdar pomirjene vesti, koliko laži... koliko sprenevedanja?
To ni bil umor, ni bila le priložnostna likvidacija skupine političnih nasprotnikov. To je bil genocid, zločin proti človeštvu, za katerega ni do danes še nihče odgovoren. In kot vemo, odgovornost za te vrste zločine ne zastara. Po francoskem kazenskem zakoniku iz leta 1992, na podlagi katerega naj bi sodili, na primer, tudi čilskega generala Pinocheta, je zločin proti človeštvu:  množično in sistematično izvajanje izvensodnih pobojev, aretacija oseb, ki nato izginejo brez sledu, m učen, j a in nečloveška dejai\ja, storjena zaradi političnih, filozofskih, rasnih ali verskih razlogov...” Ta definicija pokriva komunistične zločine tudi na Slovenskem med revolucijo in dolga leta po r\jej. Pa tudi oznaka genocida iz istega francoskega zakonika, ki upošteva zaključke povojnih Niirenberških procesov proti nemškim nacistom, je enako primerna za opredelitev zločinov na naših tleh. Po Ujej je genocid:	izvajanje	načrta za po-
polno ali delno uničenje narodne, etnične, rasne ali verske skupine ali določene skupine izbrane pod katerimkoli samovoljnim vidikom.” In vidik, pod katerim so komunisti, pri nas in drugod izbirali svoje žrtve,
femunari
Pergerjeva Grammatica nova, l. 1480
je bil tako jasen kakor samovoljen in sicer od prvih likvidatorskih strelov partijske VOS leta 1941.
Vse to se ne tiče le rajnih komunističnih voditeljev. Na splošno odgovornost v zvezi z zločini proti človeštvu nas spominja, poleg naravne vesti, tudi kanadski kazenski zakonik iz leta 1987, ki pravi v členih 7 (3.76) in 8 (3.77), da spadajo pod pojem zločina proti človeštvu tudi „...pomoč, nasvet, hujskanje...” pa tudi „poizkus, prikrivanje, in sodelovanje po storjenem dejapju...”. Zločina ne bo mogoče pomesti, ne pod preprogo, ne pod metre teharskih voda. A v prostorih slovenskega parlamenta o tem ni bilo govora in zasedanje, ki bi lahko bilo zgodovinsko, je minilo brez vidnih sledov.
Na slovenski zemlji še vedno čaka pravice in zadoščenja nad sto tisoč okostnjakov, ki so bili nekoč ljuclje na begu pred enim najbolj krvoločnih političnih sistemov. Preštevanje kosti, katero nam nekateri radi očitajo, bi bilo lahko veliko človekoljubno dejanje pa tudi primerno izhodišče k pravilni presoji dogodkov ob revoluciji na Slovenskem. Če pa današnja Slovenija res ne premore ne tožilca in ne sodnikov, ki bi mogli in se upali v imenu teh, rajnih brez imen, zahtevati pravico, če je slovenska zakonodajna oblast gluha in slepa za svetost tudi pomorjenih življenj, in če je slovenska vlada še vedno v rokah dedičev nasilja, potem se ne čudimo, če bodo nekoč tudi slovenske zločine proti človeštvu sodili, podobno kot so sodili pred pol stoletja v Niirenbergu nemške, tuji sodniki. A na zatoženi klopi ne bo takrat že rajnih krivcev, temveč narod, ki ob neštetih grobiščih na svoji zemlji ni znal ali ni hotel obsoditi množičnih pobojev in njih povzročiteljev ter je po svojih predstavnikih - molčal.
Še je čas, da pometemo pred lastnim pragom in obsodimo z najvišjega vrha oblasti tako komunistični režim kakor revolucijo, ki gaje na krvi in laži priplavala na oblast. A čas se bo iztekel in svetovan) javno mnenje bo ob našem molku nehalo govoriti o žrtvah komunističnega režima v nekdapji Jugoslaviji in pričelo opominjati na prikrivane žrtve povojnega nasilja na Slovenskem. Če ne bomo zločinov priznali, obžalovali in obsodili sami, bodo nas sodili drugi.
Zamujena je bila priložnost. Politični voditelji, odgovorni za blagor ljudstva, imajo dolžnost, da poiščejo novo.
OPOZORILO
Prijatelj lista nam je sporočil, da je kupil zemljišče v kraju Fuerte General Roca. Vprašuje nas, ali je zemljišče v tam-kajšnem kraju primerno za obdelavo. V tej zadevi smo se obrnili na kmetijskega strokovnjaka ter smo od njega dobili naslednje sporočilo: Področje okoli Fuerte General Roca je nemogoče za vsako kmetijsko eksploatacijo. Je zelo ddaljeno od vode in karšnegakoli naselja. Nahaja se okoli 200 km od samega kraja Fuerte General Roca, važnega trgovskega središča v gornji dolini Rio Negra, ki se ga prodajalna dužba poslužuje za svojo propagando. Svetujemo vsem, ki mislijo kupiti kako zemljišče bodi-
V čast stotega življenskega jubileja nastarejšega živečega olimpijskega zmagovalca na svetu Leona Štuklja so 12. novembra v novozgrajeni Šolski športni dvorani Šmihel pri Novem mestu, ki se bo poslej imenovala po slavljencu, pripravili veliko gimnastično akademijo „Ave, Triumpha-tor”.
Leon Štukelj je nosilec osmih zlatih, štirih srebrnih in petih bronastih odličij s svetovnih tekmovanj. Sodeloval je na trojih olimpijskih igrah (Pariz 1924, Amsterdam 1928 in Berlin 1936) in štirih svetovnih prvenstvih (Ljubljana 1922, Lyon 1926, Luxembourg 1930 in Pariz 1931. Od leta 1927 živi v Mariboru, kjer je kot diplomiran pravnik služboval kot sodnik.
Na prireditvi so bili predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja (MOK) Juan Antonio Samaranch, celotni slovenski politični vrh, predstavniki nekaterih mednarodnih športnih zvez ter številni drugi ugledni gostje. „V olimpijski družini smo zelo ponosni, da je v naši sredi Štukelj,” je v zaključnem govoru spregovoril Samaranch in Štuklja znova povabil na olimpijske igre (OI) leta 2000 v Sydney.
Slavljencu je čestitke izrekel tudi predsednik vlade Drnovšek: „Pred petimi leti, ko smo v Novem mestu praznovali vašo 95-letnico, ste to besedo držali. Spremljali vas bomo še naprej, ponosni na vas; in da bi se ob naslednjem jubileju ponovno srečali.” Štukelj se je zahvalil vsem, najprej pa Samaranchu; ta ga je v nagovoru imenoval „moj prijatelj”. „To kaže predvsem, da ceni olimpijsko idejo in trud vsakega športnika. Hvala, mogoče se bomo res videli v Sydne-yju. Tudi predsedniku vlade obljubljam, da se bom trudil, da bi se videla čez pet let. Želim, da bi slovenska vlada in predsednik Slovenije Milan Kučan dobro krmarili našo skupno barko, da bi prišli v „Azur”, kjer je vse lepo.”
Akademija se je začela z edinim ohranjenim posnetkom Štukljeve telovadbe iz njegovih olimpijskih nastopov, ki ga je posnela slovita nemška režiserka Leni Riefens-tahl na olimpijskih igrah leta 1936 v Berlinu; tam je Štukelj kot 38-letnik osvojil srebro na krogih in končal športno pot. Eden izmed telovadcev je v tišini izvedel Štukljevo vajo iz Berlina, ki jo je bilo moč videti na treh platnih v dvorani, na dveh pa je bila i\jena grafična ponazoritev.
Osrednja slovesnost, ki jo je režiral Novomeščan Matjaž Berger, je bila vezana na Štukljevo športno biografijo, na gimnastično in olimpijsko zgodovino, ter na antropološke in civilizacijske vzgibe telovadbe. Štukelj je bil po Bergerju eden zadnjih „triumfatorjev starogrškega šiva duha in telesa”. Nedolgo po koncu Štukljevega tekmovalnega obdobja je šport namreč krenil
si za kmetijsko obdelovanje ali pa kar .8 stavbišče, da ga ne kupujejo kar na slepo, temveč naj si ga vedno prej ogledajo.
SPITTAL NA DRAVI, 18. okt. Avstrija
Pri nas je sedaj vse v pripravah na 2-odpravo v Argentino. Vse kaže, da pojde tokrat že veliko več naših ljudi, kakor pa jih je šlo prvič, ko jih je odšlo vsega skupaj 101. Podoba je,da jih pojde 400 - 500. At' gentinski konzul z Dunaja je bil 12. t.m. W v taborišču in je odobril vizum okrog 4® osebam, medtem ko jih od prej čaka # kakih 100.
z romantične poti temeljnih olimpijsk® idealov v geslu „važno je sodelovati in ne zmagati”, ki ga je v Sloveniji zaznamoval0 narodnostno gibanje v podobi Sokola Šport je v zadnjih desetletnjih dobil P0'" sem druge, materialne razsežnosti, nep<*z' nane v Štukljevi tekmovalni dobi.
V akademijo je Berger vključil sedel* umetnosti: literaturo, kiparstvo, arhitekt*' ro, balet, glasbo, fotografijo in film; s slednjim je bilo največ težav. Edini ohranjenl posnetek Štukljeve olimpijske vaje je dolg le deset sekund. Zato so v petih uprizorjenih filmskih projekcij pokazali tudi kadre telovadbe Sokolov, ki jih je ujelo oko kamere v rokah pokojnega akademskega slikarja Božidarja Jakca. Rdeča nit a kade nfije je bila intepretacija gibanja in akcije kakor tudi enotnost misli, vsebovana vseobsegajoči človeški kulturi in umetno*' ti, ter telesa (gimnastika). Kultura giba# je bila ena od osrednjih značilnosti klas# ne helenistične kulture. Le ta je preženi# tudi organizatorje in sodelujoče športnik0 na pivih olimpijskih igrah modeme dobev začetku tega stoletja, s tem pa tudi Štuklla ki je olimpijskim idealom ostal zvest d° današnjih dni...
Slovenija in Z N
Odbor generalne skupščine OZN, ki ^ ukvarja z razoroževanjem in vprašanji *# dnarodne varnosti, je minuli konec tedn* 97 glasovi za, 19 proti in 32 vzdržanim1 f' med njimi tudi Slovenija — sprejel resol* cljo o svetu brez jedrskega orodja.
Proti resoluciji, ki je bila oblikovana podlagi pobude neuvrščenih držav, so sovale vse jedrske sile — razen Kitni#6’, se je vzdržala — in vse morebitne čla# Nata, Poljska, Češka, Madžarska, Slova#0, Bolgarija in Romunija. Slovenija se je ^ tem, ko je 6. novembra odstopila od sp011 zorstva pobudi, pri glasovanju vzdržala-
Slovenija je s preklicem sponzorstva domovini dvignila kar nekaj prahu, Pre sem pa sprožila vprašanja o tem, kako seJ Ljubljana — glede na njena prizadeva**^ da stopi pod varnostni dežnik Nata sploh znašla med pobudniki. Sodelo'#™ pri pobudi za svet brez jedrskega oro#. vidno prišlo v nasprotje s prizadevanji ven(je po vključitvi v Nato med nedavUJ obiskom premiera Janeza Drnovška v *' ki je na to temo slišal pripombe naj'™ ameriških predstavnikov.	u
Nekateri diplomati so pod pogoje1**’ ostanejo neimenovani, dejali, da se je venija pobudi pridružila brez temell1 premisleka o dolgoročnih posledicah šne odločitve.
Svobdna Slovenija, št. 22; 15. novembra 194®
A ve	TriumphatorvŠtukljevo čast
. jV<'	Novice iz Slovenije		Slovenci v Argentini
Olimpiada iz fizike
BLED - Slovenska olimpijska akademija (SOA) s soprireditelji Slovenskim olimpijskim komitejem (OKS), Medicinsko fakulteto ter Fakulteto za šport je od 11. do 14. novembra na Bledu gostila Mednarodno zdravstveno srečanje šport - zdravje - starost, posvečeno stoletnici olimpionika Leo-na Štuklja. Na srečanju so z referati in uč-nirr|i delavnicami opozorili na pomen športe za zdravje in dobro življenje tudi v staro-predvsem pa o tem, kako ohraniti zdra-vJe in psihofizično kondicijo do poznih let.
LJUBLJANA - Na ljubljanskem Magis-“atu so se slovesno razvili Koroški kulturni dnevi v Ljubljani, ki so jih pripravile Krščanska kulturna zveza (KKZ) iz Celovca lri celovška Mohorjeva družba ter Mestna °bčina Ljubljana. Splet glasbenih, literarnih 1,1 razstavnih dogodkov je potekal do 13. novembra. Goste je pozdravil predsednik Wbljanskega mestnega sveta Dimitrij Ko-vačič, dneve pa je odprl predsednik KKZ ^ Janko Zerzer.
! LJUBLJANA - Vodstvo Shell Slovenija j J0'O. je sporočilo, da se umika iz malopro-na slovenskem trgu. Kljub naporom namreč poletju ni uspelo zgraditi mreže eOcinskih servisov s takšno gostoto, ki bi gostila novim ciljem Shella. Podjetje pa 0 v Sloveniji kljub temu delovalo naprej jja Področju prodaje olj in maziv, plačilnih ter prodaje kemijskih izdelkov. Neu-sPeh Pripisujejo predvsem oviram, s kateri-1,11 so se srečali na slovenskem trgu. Direk-r Shell Slovenca Samo Krivic pa je napo-Vedal, da bo podjetje prodalo vse nepremičnine, ki vključujejo črpalke.
MARIBOR - Žirija za podelitev Večemi-I ^e> nagrade za najboljše slovensko mla-nsko leposlovno delo, objavljeno v minu-n^ letu, je sporočila, da bo izmed petih del Prav toliko avtorjev iz ožjega izbora nagra-0 Prejela pisateljica Desa Muck za mla-ki roman Lažniva Suzi. V ožjem izboru Za Nagrado, ki jo od lanskega leta dalje
v	-	Slovenski	plavalci	in pla-
_Ke so prvi dan na mednarodnem mitingu *dcu, na katerem nastopa 240 plaval-lz štirih držav, osvojili tri prva mesta, Pn° Pa dosegli kar 12 uvrstitev na stop-n. Alenka Kejžar je zmagala na 100 Ir?rov Prsno in 50 m hrbtno, Nataša pa na 10 m mešano.
LJUBLJANA - Slovenska ragbi repre-tanca je v srečanju skupine B za pokal Av Ljubljani premagala izbrano vrsto Vstftje s 24:9.
rQ ^UgHAREN, Nizozemska - Na medna-. erri tekmovanju v standardnih in latin-nj0air|eriških (LA) plesih so sodelovali čla-y’ starejši mladinci (do 21 let) in mladinci. $ta>e,k°V'*1 nastopih mladincev v LA plesih Plohi ^lna'u slovenska predstavnika Zoran fj. *n Gordana Grandošek dosegla 4.
ven i? ^ P°lfinalu pa sta bila še dva slo-jj s a para: Bor Pantič - Maja Geršak in ^Majzelj - Patricija Rot.
®L) - Na Bledu se je končalo letošr\je v6n 8 davnega ekipnega šahovskega pr-t>Ude 3 ^ma8°va*c’ so postali šahisti Pira-^	12 Maribora, ki so v sedmih krogih
| b0rv ^>5 točke. V zadryem krogu so Marici se S	Premagali Murko iz Lesc,
skupaj z Radensko Pomgradom iz ^rnP 6 )ote seli v nižji rang tekmovanja, j ttp t ° mesto je zasedla ekipa LŠK Ljublja-j	pa	e^ipa	Triglava iz Krškega. Novi
Gym Prvaki so postali: Zdenko Kožul, Hez d, ’ Georg Mohr, Marko Tratar, Ja->n Gregor Podkrižnik. k°^ark ^LlEN, Nemčija - Mednarodna ska zveza je že na svetovnem kon-
podeljuje Časopisno-založniško podjetje Večer, so se potegovala še mladinska dela Milana Dekleve, Milana Jesiha, Andreja Rozmana in Janje Vidmar. Nagrado večernica so podelili v Murski Soboti.
LJUBLJANA - V Mali drami SNG Ljubljana so v okviru gledališkega večera s Poldetom Bibičem predstavili njegovo knjigo, memoarsko-leposlovno delo z naslovom Soigralci, ki je izšlo pri založbi Mladinska knjiga. Polde Bibič je popisal svoje spomine na ducat velikih, že pokojnih slovenskih gledaliških ter filmskih igralcev in režiserjev, ter na enega najtesnejših sodelavcev v gledališču, drugi del knjige pa je splet spominov na gledališke poti in srečanja od Ljubljane, Goriške, Koroške, do Madžarske itd. Knjigo je uredil Aleš Berger, opremljena pa je s fotografijami iz arhiva Drame SNG Ljubljana in Slovenskega gledališkega muzeja.
NOVA GORICA - V Novi Gorici so odprli razstavo o vojakih 17 narodov in narodnosti, ki so se skoraj tri leta bojevali na soški fronti. V dvanajstih ofenzivah, ki jih predstavlja razstava z naslovom Prekleta vojna, je umrlo več kot milijon ljudi, med njimi 30.000 Slovencev. Žrtvam soške fronte so se v soboto poklonili tudi župani treh obmejnih občin: novogoriške, goriške in celovške, ki so s solkanskega mostu v Sočo spustili vence cvetja. Goriški muzej je razstavo pripravil ob 80-letnici konca prve svetovne vojne, ki je bila tudi na slovenskih tleh ena največjih morij tega stoletja.
BENETKE, Italija - V slovenski galeriji A+A v Benetkah so odprli samostojno razstavo slik in risb Emerika Bernarda, profesorja za slikarstvo na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in dobitnika Prešernove nagrade leta 1997. Razstavo je pripravila beneška galerija v sodelovanju s slovenskim ministrstvom za kulturo in galerijo Cankarjevega doma, odprta pa bo do 19. decembra.
gresu v Atenah letos poleti sprejela nekatere novosti v igri, ta konec tedna pa je tehnična komisija in izvršni odbor zveze odločil, da bodo nova pravila prvič preizkusili na že tradicionalni tekmi Eurostars v Berlinu (29. decembra). Tako bodo najboljši posamezniki iz Evrope igrali štiri četrtine po 10 minut, z dveminutnimi odmori med prvo in drugo četrtino ter tretjo in četrto. Glavni odmor bo trajal 15 minut. Skrajšali bodo čas napada s 30 sekund na 24 kot v NBA ligi, s tem pa bo spremenjeno tudi pravilo 10 sekund za prenos žoge na nasprotnikovo polovico, za kar bo zdaj na voljo le osem sekund. Bonus za izvajai\je prostih metov bodo štiri osebne napake (zdaj 7), novosti pa se pojavljajo tudi pri minutah odmora. V vsaki četrtini bo še en dodaten TV „time out”, ki bo kot ostali trajal 60 sekund. Če nobena od ekip v zadnjih petih minutah četrtine ne bo zaprosila za TV „time out”, se bo minuta izkoristila ob prvi prekinitvi igre.
LAUSANNE, Švica - Po novem pravilu, ki ga je mednarodna plavalna organizacija (FINA) sprejela na zasedanju v Lausanni, bodo tekmovalci na letnih olimpijskih igrah leta 2000 v Sydneyu diskvalificirani že za en napačen start namesto za dva kot doslej. Novo pravilo bodo upoštevali že na svetovnem prvenstvu v 25-metrskih kratkih bazenih aprila v Hong Kongu, kot tudi na svetovnem prvenstvu v 50-metrskih bazenih leta 2000 v Atenah. Kot je zatrdil predstavnik FINA Werner, pa ostaja še odprto vprašanje, ali bodo pravilo upoštevali tudi na svetovnem prvenstvu leta 2001 v Fukuo-ki na Japonskem.
Argentinska Olimpiada iz fizike se vrši že osem let. Vsako leto jo pripravijo v Cordobi, organizira jo kordobska univerza in sicer fakulteta za matematiko, astronomijo in fiziko.
Letos sem prvič sodeloval na tej Olim-piadi. Iz naše šole (salezijanska šola dr. J. Segundo Fernandez, San Isidro) je bilo izbranih devet študentov. Skupaj s študenti iz druge salezijanske šole Leon XIII. smo morali napraviti naloge, ki jih je sestavil naš profesor. On je pregledal opravljene naloge in jih poslal v Cordobo. Organizacijski odbor Olimpiade jih je pregledal, da izbere študente, ki naj pridejo v poštev za Olimpiado VII. Izmed obeh šol sem bil povabljen samo jaz.
Olimpiada se je vršila od 12. do 15. oktobra. Povabljenih je bilo 73 študentov iz vse Argentine. Prve naloge smo reševali 12. oktobra; bil je eksperiment, ki smo ga imeli v fizičnem laboratoriju. Teoretični izpit pa smo imeli 14. oktobra na Tehnični državni univerzi v Cordobi (Universidad Tecnologi-ca Nacional de Cordoba). Vključene teme so bile: mehanika, optika, hidravlika, elek-
Tržaški prefekt Michele De Feis je pred dnevi naslovil vsem šestim županom tržaške pokrajine vprašanje, ali lahko izdajo potrdila o pripadnosti slovenski manjšini diplomirancem ljubljanske univerze, ki potrebujejo priznanje oz. nostrifikacijo visokošolskih diplom. Po navedbah Primorskega dnevnika je prefekt to vprašanje sprožil na osnovi pisma italijanskega veleposlaništva v Ljubljani, v katerem slednje ugota-vlja, da je večkrat treba ugotoviti dejansko pripadnost slovenski manjšini tistih italijanskih državljanov, ki prosijo za priznanje ljubljanskih univerzitetnih diplom. Tržaški župan Riccardo Illy je prefekta že obvestil, da občina ne more določiti nacionalne pripadnosti občanov, in dejal, da gre le za velik nesporazum.
ST. PETERSBURG - V St. Petersburgu se je končala 27. skupščina Evropskih olimpijskih komitejev. Predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja Španec Juan Antonio Samaranch je v svojem govoru tudi tokrat najprej izpostavil stoletnico slovenskega olimpionika Leona Štuklja in pohvalil prireditev v Novem mestu, pohvalil pa je tudi Olimpijski komite Slovenije za vzorno organizacijo seminarja Šport, zdravje in starost, ki je bil sredi tedna na Bledu.
BLED - V hotelu Astoria na Bledu je bila ustanovna seja Kluba slovenskih olimpijcev (KSO), ki bo od 1. decembra naprej deloval v okviru Slovenske olimpijske akademije (SOA). Za predsednika odbora KSO je bil izbran atlet Miro Cerar, za podpredsednika pa najboljši slovenski smučar vseh časov Bojan Križaj. Člana odbora KSO sta postala edina slovenska športnica z zlatim olimpijskim odličjem v kolektivnih športih Alenka Cuderman ter Janez Kocmur, sekretar pa Pavel Kos. Najstarejšega olimpijskega zmagovalca na svetu Leona Štuklja, kije bil izbran za častnega člana, na Bled ni bilo, ker je zbolel.
GORICA, Italija - Na mednarodnem maratonu v Gorici, na katerem je tekmovalo 360 atletov iz štirih držav, so bili najboljši slovenski tekmovalci. Pri ženskah je zmagala Lidija Perše, članica kluba Novice Extrem, pri moških je bil Anton Erjavec (Nova LB) tretji, v štafetnem teku pa je 1. mesto osvojila Slovenija v postavi Kalan, Djurišič, Vogrič in Kosovel.
trično in magnetično polje, elektrotehnika in termodinamika.
Zaključna prireditev je bila 15. oktobra na isti univerzi. Tam so nam dali nagrade. Jaz sem bil na petem mestu, dobil sem srebrno medaljo. Pred menoj so bili štirje študentje, ki so vsi dobili zlato medaljo.
Organizacijski odbor bo odbral študente, ki bodo drugo leto sodelovali na Mednarodni olimpiadi, ki se bo vršila v Italiji (Internacional Phisical Olympiad — IPhO) in na Iberoameriški olimpiadi. Pet jih bodo izbrali za Mednarodno in štiri za Iberoame-riško. Študentje za Iberoameriško olimpiado morajo biti mlajši od 19 let. Če bom izbran, bom imel priliko častno zastopati Argentino na najvažnejši svetovni tekmi iz fizike.
Diego Sebastian Garcia
D. S. Garcia je star 18 let in je sin Ane Marije Pleško in Guillerma Garcia. Lansko leto je dokončal Srednješolski tečaj rami. Marka Bajuka. K srebrni medalji mu čestitamo in mu želimo še nadaljnjih uspehov.
Radiotelevizija Slovenija je 3. novembra s slavnostnim koncertom v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma počastila dva visoka jubileja, 70-letnico radia in 40-letnico televizije. Prvi del skoraj dveume prireditve je bil lahkotneje in bolj popularno obarvan, sklenila pa sta ga govora generalnega direktorja RTVS Janeza Čadeža in slovenskega predsednika Milana Kučana. V drugem delu prireditve je glasbeni program nekoliko zahtevnejši in bolj klasičen.
Nastopali pa so Simfonični orkester RTV, Big Band RTV, komorni zbor RTV in Slovenski komorni zbor, otroški in mladinski zbor RTV, baletniki SNG Ljubljana, ansambel Rosa, Slavko Avsenik, Irena Baar, Branko Robinšek, Mojca Zlobko, Pavie Jakopič, Andrej Šifrer, Vlado Kreslin, Vita Mavrič in Miha Dovžan. Udeležili so se je tudi predsednik parlamenta, podpredsednik vlade, predstavniki diplomatskega zbora ter vrsta predstavnikov slovenskega javnega živ^enja. Neposredno sta prireditev prenašala tudi radio in televizija.
Rojstvo: V družini Janeza Urbančiča in ge Ine roj. Durič se je rodila hčerka, ki je pri krstu dobila ime Milenka Lucijana. Botrovala sta ga. Silva Durič in Franci Urbančič. Čestitamo!
Krsta: V sobota 14. novembra sta bili krščeni v cerkvi Marije Pomagaj Michaela Osterc, hčerka Andreja in Veronike roj. Malovrh; botra sta Andrej Malovrh in Marija Helena Osterc; in Delfino Petrungaro, hčerka Germana in Ines roj. Osterc; botra sta Diego A. Petrungaro in Marija Helena Osterc; krstil je msgr. Jože Škerbec.
Čestitamo!
Smrt: Umrla je Frančiška Tomazin roj. Mihevc (97) v Villa Luzuriaga.
Naj počiva v miru!
Nova slovenska diplomantka:	Na
univerzi Del Museo Social Argentino (UMSA) je 29. oktobra diplomirala Sonja Cecilija Kolenc in postala javna in literarna prevajalka italijanščine.
Iskrene čestitke!
primorska Obletnici
I ATA
Mali oglasi |
TURIZEM
Tel. 441-1264 / 1265
Letalske karte, rezerva hotelov, n^jem avtomobilov in izleti po svetu LEGAJO N” 3545-82 H. Yrigoyen 2742 - San Justo ADVOKATI
dr. Marjana Poznič - odvetnica - Vsak dan od 15. do 18. ure- Lavalle 1290, pis. 402- Tel. 382-1148 dr. Franc Knavs, dr. Bernard Knavs, dr. Veronika Knavs — odvetniki - ponedeljek, torek, petek od 16 do 20 - Tucuman 1455 - 9. nadstr. „E“ - Capital -Tel.: tel. in faks: 374-7991 in 476-0320. dr. Lilijana Kožar, odvetnica; Bogota 3099, 2° B, Capital. Torek in petek od 16. do 20. Tel.: 613-1300 Dr. Hector Fabian Lo Faro (Miklič). Odvetnik. Vsak dan od 15 do 20 ure. Almafuerte 3351, 1. nadstr. “F", San Justo. Tel. 482-5624.
VIDEO
Marjan Vivod - video posnetki, filmarje z eno ali več kamerami. Predhodni proračun in zagotovljen termin izdelave. Padre Castaner 366 - (1708) Moron Tel.: 696-8842 - E-mail: vivodtine@ovemet.com.ar FOTOGRAF Marko Vombergar - Kvalitetno razvijanje fotografskih filmov: 36 posnetkov 10x15 $ 10.-Garibaldi 2308 - (1754) Villa Luzuriaga - Tel.: 659-2060 - E-mail: marko@pinos.com
GOSPODARSTVO Zavarovanja M. in H. Loboda — Azcuenaga 77 -(1704) Ramos Mejia - Bs. As. - Tel./Fax: 656-3653 Kreditna Zadruga SLOGA — Bme. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejia - Tel: 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
Mutual SLOGA — Bme. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejia - Tel.: 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
SLOGA — PODRUŽNICA CASTELAR Slovenska Pristava - Republica de Eslovenia 1851 - Uradiye ob sredah od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10.30 do
12.30 (g. Nande Češarek).
SLOGA — PODRUŽNICA SLOVENSKA VAS -
Hladnikov dom - Msgr. J. Hladnik in Hemandarias -Uraduje ob sredah od 19. do 21. ure in ob nede(jah od 10.30 do 12.30 ure (ga. Marija Gorše),
SLOGA — PODRUŽNICA SAN JUSTO Naš dom (pisarna) - H. Yrigoyen 2756 - Tel: 651-1760. Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 9.30 do
11.30 ure (gdč. Julka Moder).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN MARTIN Slovenski dom - Cordoba 129 - Tel.: 755-1266 - Uraduje ob četrtkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10. do 11. ure (g. Stanko Oberžan).
VALUTNI TEČAJ V SLOVENIJI 18. novembra 1998	
1 dolar	158,90 SIT tolarjev
1 marka	95,40 SIT tolarjev
100 lir	9,64 SIT tolarjev
Razstavi
Andreja Dolinar razstavlja svoje slike v „Casa de la Provincia de Buenos Aires", Callao 237, Capital Federal. Razstava bo odprta do 27. novembra od 9. do 17. ure.
Sestri Marjetka in Andreja Dolinar tudi razstavljata svoje slike v Parizu v galeriji Marie de Holmsky, na cesti Bonaparte.
BARILOCHE 99
Slovensko planinsko društvo vabi mladino na tečaj gorništva, od 3. do 16. januarja Taborjenje srednješolcev od 16. do 31. januarja.
Prijave do 30. novembra pri skupnem mladinskem srečanju osebno ali pa na tel. 696-8842, 672-3872, 636-0841.
Šolska počitniška kolonija v domu dr. R. Hanželiča
Kolonija, ki jo pripravlja Zedinjena Slovenija, bo od 26. decembra 1998 do 10. januarja 1999.
Cena na otroka je 330 pesov. Za člane Zedinjene Slovenije, ki so s članarino na tekočem pa 300 pesov. Polovico vsote se plača ob vpisu, ostalo pa do 22. decembra. Prijave v društveni pisarni od ponedeljka do petka od 10 do 19.30.
Pri prijavi je treba navesti otrokove podatka in izpolniti dovoljenje za potovanje.
Zedinjena Slovenija.
Slovenska kulturna akcija
Vabi na predavanje, ki ga bo imel
msgr. dr. Mirko Gogala
z naslovom,
VERA IN TEOLOGIJA DANES
V soboto, 28. novembra 1998, ob 20. uri v mali dvorani Slovenske hiše, R.L. Falcon 4158.
Srednješolski tečaj »Ravnatelj Marko Bajuk”
Sklep tečaja bo v soboto, 28 novembra v Slovenski hiši
ob 16,30 razdelitev spričeval ob 17,00 zahvalna sveta maša ob 18,30 sklepna prireditev
Starši, bivši profesorji in vsi prijatelji tečaja lepo vabljeni!
ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE Director: Valentin B. Debeljak Propietario:
Asociacion Civil Eslovenia Unida Redaction y Administration: RAMON L. FALCON 4158 (1407) BUENOS AIRES ARGENTINA Telefono: (54-1) 636-0841 Telefax: (54-1) 636-2421
e-mail: esloveniau@impsatl.com.ar e-mail: debel.jak@pmos.com
Glavni urednik:
Tine Debeljak ml. Uredniški odbor:
Tone Mizerit, dr. Katica Cukjati, Gregor Batagelj
TARIFA REDUCIDA Concesion N° 7211
Registro Nac. de la Propiedad Intelectual N" 881153
Naročnina Svobodne Slovenije:
za Argentino $ 55; pri pošiljar\ju po p°^n pa $ 65; obmejne države Argentine 90 lw dol.; ostale države v obeh Amerikah 10® USA dol.; Evropa 110 USA dol.; Avstralija, Afrika, Azija 120 USA dol.; vse za pošUjauie z letalsko pošto. Z navadno pošto 75 USA dol. za vse države.
Čeke na ime ,,Eslovenia Libre^/
Stavljerye, oblikovanje in tisk: TALLERES GRAfICOS VILKO S.R-l■
Estados Unidos 425 - (1101) Buenos Air®' Argentina - Tel.: 307-1044 - Fax: 307-195S E-mail: vilko@ciudad.com.ar
Obvestila
SOBOTA, 21. novembra:
Duhovna obnova za žene; vodi msgr. V. Kobeti v Slovenski hiši.
NEDELJA, 22. novembra:
Duhovna obnova za može; vodi msgr. V. Kobal v Slovenski hiši.
TOREK, 24. novembra:
Mini koncert otroškega zbora Zedinjene Slovenije ob 19.30 v Slomškovem domu.
SREDA, 25 novembra:
Šolska seja ob 20. uri v Slovenski hiši. SOBOTA, 28. novembra:
Sklepna prireditev tečaja ABC po slovensko za otroke in odrasle ob 10. v mali dvorani Slovenske hiše.
Zaključna prireditev Srednješolskega tečaja v Slovenski hiši.
Srečanje zakoncev z msgr. V. Kobalom ob 17. uri v Slomškovem domu. NEDELJA, 29. novembra:
Srečanje mladine z msgr. V. Kobalom na Naši domačiji.
SOBOTA 5. decembra:
Sklepna prireditev Slomškove šole in miklavževanje ob 18.30 v Slomškovem domu.
NEDELJA, 6. decembra:
V Rožmanovem domu celodnevna prireditev z mašo in skupnim kosilom.
Otroški zbor Zedinjena Slovenije
vabi starše in prijatelje na
MINI KONCERT,
ki bo v torek, 24.novembra, ob 19,30 v Slomškovem domu.
Poravnajte naročnino Svobodne Slovenije in članarino Zedinjene Slovenije
LETOVIŠČE SLOGA
Del Cielito 279 - Villa Udaondo - Castelar
Začetek kopalne sezone 1998/99 : Sobota, 5. decembra 1998 ob 13. uri blagoslov vode.
Prost vstop:	1)	Člani	s	KARTO SLOGA in vsaj $ 200.- naložbe
2) Otroci članov do 12. leta starosti v spremstvu staršev ali varuhov.
3) Upokojeni ali nad 65 let stari člani.
Vstopnina za ostale člane:	$ 12.- ob nedeljah in praznikih
$	6.-	ob	delavnikih
Nečlani v spremstvu članov: $ 24.- ob nedeljah in $ 12.- ob delavnikih.
Letovišče bo odprto vse dni od 9. do 20. ure razen ob sredah, ko bo zaprto zavoljo čiščenja. Obvezen zdravniški pregled. Zdravnik bo ordiniral ob nedeljah na letovišču. Upoštevajte Pravilnik letovišča in navodila Upravnega odbora MUTUALA SLOGA oz. njegovih zastopnikov.
t
„Kdor v Me veruje, ne umrje vekomaj!" Sv. Pismo
Znancem in prijateljem sporočamo, da je 11. novembra umrla v starosti 97 let naša mama, stara mama in prastara mama, gospa
FRANCKA TOMAZIN roj. MIHEVC
Zahvaljujemo se dr. Juretu Rodetu za molitve ob krsti, prelatu Jožetu Škerbcu z8 duhovno oskrbo v bolezni, molitve ob krsti, sv. mašo in vodstvo pogreba, pocket)11 Interpack za venec, Zvezi žena in mater, odsek Slomškov dom, za slovenski šop^ ter vsem številnim kropilcem, ki so našo mamo imeli radi in nam bili v veliko tolažb0 ob težki izgubi. Vsem Bog povrni!
Žalujoči: hčerka Majda por. Leben in Francka vd. Vester;
sinova Jernej z ženo Ivanko Trobec in Franci z ženo
Metk0
Erjavec;
vnuki in vnukinje: Jožko, Fani, Štefan, Betka in Kati Lebetf’ Monika, Sonja, Gabrijela in Damijan Tomazin; Aleks Tomazin; Metka, Lili, Marjan in Edi Tušek; Marko« Andrejka in Lučka Tomazin; Veronika, Nevenka, Da11*’ Milia in Luka Vester; nečakinji Marija Hrovat in Ivanka Petkovšek z družinami; pravnuki in pravnukinje; ostalo sorodstvo v Sloveniji
Buenos Aires, Neuquen, Logatec, Hotedršica, Kalifornija, Kanada
SLOGA DA VEČ! V SLOGI JE MOČ