Za gospodarje
Maribor, dne 17. februarja 1937.
Kako pridem do premoženja, do blagostanja, do lastnega doma?
To vprašanj« vsakogar, kdor misli na svojo In na bodočnost svoje družin«, večkrat zaposluje. Kakor vsak napredek, tako je tudi pot materijelnega blagostanja pot resnega dela, vztrajnosti In premišljenosti Propaganda štednje, Jd jo nahajamo v zadnjih časih prav pogosto v javnem življenju, ni nOcaka samo lepa beseda. Nasvet k štednji Je eden najboljših nasvetov, ki ga zam orcmo dati vsakomur.
Da pokažemo, kake ugodnosti in naravnost neverjetne številke nam daje vztrajna štednja, navajamo nekaj primerov, kako posluje Mestna hranilnica Maribor ▼ svojem vložnem oddelku. Ce začnejo starši ob rojstvu otroka polagati vsak mesec v Mestno hranilnico mariborsko po 100 Din In se dogovorijo za B%no obre-stavanje, dobi otrok, ko dopolni 21_ leto starosti, iz Mestne hranilnice znesek 44.023.98 Din. Ko dobi 211etni mladenič ali mladenka službo In prične Slediti, tako da vloži vsak mesec v Mestno hranilnico mariborsko 100 Din, In nadaljuje to štednjo do svojega 60. leta, dobi po preteku te dobe iz hranilnice znesek Din 140.622.11.
Kdor pa ima boljše dohodke in zamore vlagati mesečno po 500 Din ter si hoče prihraniti znesek 100.000 Din, bo vložil v Mestno hranilnico mariborsko vsak mesec 500 Din, bo ob 5% obrestovan ju dosegel znesek 100.000 Din v 12 letih 2 mesecih ter 15 dneh štednje.
Tl primeri naj služijo kot zgled, kako Je mogoče z vztrajno štednjo priti do bla-Ebstanja, oziroma do premoženja, ki ga na večer svojega življenja lahko uporablja.
Varčujte in nalagajte svoje prihranke v domači mestni zavod, v
Mestno hranilnico v Maribora,
ki sprejema hranilne vloge že od 10 Din naprej.
Gnojenje sadnega drevja.
Gnojenje sadnega drevja Je pel nas po« gosto nezadostno. Ljudje se dovolj ne zanimajo, da M drevju gnojili, ampak samo od drevja pričakujejo, kar bi prodan In dobili denar. Kako pa naj drevje rodi, če je büo gnojeno le takrat, ko ga Je dotiö-nik posadil, potem pa Je bilo pozabljeno In obsojeno na življenje in smrti Pomislimo, da bi lahko z rednim gnojenjem dosegli mnogo večje dohodke. Mnogi prepuščajo drevje usodi, češ, naj le samo rodi, kolikor more. Nekateri skoro nič ne gnojijo. Drugi gnojijo samo okrog debla In tako gnojenje ne pomeni zopet nič. To gnojenje Je zato ničevo, ker drevje Ima koreninice na koncu svojih korenin, M lahko vsrkavajo hrano, iftirrdmpro-min* lasne koreninice.
Najbolje Je, da gnoj spravimo v zemljo In ga ne pustimo zgoraj na površju, da pride bolj koreninam v bližino in lahko bolje učinkuje. Boljše je to tudi radi tega, ker se gnoj na zraku izsuši in tako preostane samo Ustje ali slama, s čimer pač živini nastajamo. Od tega ima malo koristi sadno drevje. Gnoj, določen za gnojenje sadnega drevja, raztrosimo v gotovih progah. Ko rano ga raztrosili, ga spravimo v zemljo Oopativno) približno 15— 20 cm globoko ali tudi manj in ga pokrijemo z zemljo.
Dobro Je tudi gnojiti sadnemu drevju In travi skupaj, toda takrat je treba dati večje količine gnoja, da zadošča za drevje in travo pod sadnim drevjem. Ne smemo pozabiti, da bo prej prišla trava na svoj račun, kakor pa sadno drevje. Lahko M tudi gnojni z gnojnico, ki Jo naši kmetje imajo na razpolago; nedostatek Je v tem, da ji je preveč izhlapelo dušika, ker nimajo gnojničnih jam, katere bi büe potrebne. Poznam posestnika, ki ima gnoj-nično jamo. Napraviti si je dal žlebove okrog In okrog hleva in deževnica se steka v gnojnično jamo. Tako ravnanje ni pravUno. Ko je jama polna gnojnice, jo zvozi ven v sadovnjak, odmaši sod in jo
_ 22
spusti v grabo. Ali je priSlo drevje na svoj račun? Ni moglo priti že zaradi tega ne, ker tisto ni gnojnica, ampak skoraj voda, ki je bila spuščena samo na površje. Zaleglo bi mnogo več, če bi napravili okrog drevja tako, kot se razteza, v zraku krona, okrog in okrog luknje, ki bi naj bile globoke do 25 cm. Dobro bi bilo, ako bi primešali gnojnici nekaj pepela, ki vsebuje precej fosforja, kateri vpliva na dober razvoj sadežev. Dodali bi lahko na 100 1 gnojnice približno 1—2 kg lesnega pepela. Dobro je tudi to, da naši kmetje ne kurijo s premogom, ker je tak pepel manj vreden za gnojenje.
Sadjarji, privoščite drevju gnoja in tudi gnojnice, da bo rodilo lepo sadje, ki bo kakovostno kolikor mogoče prvovrstno.
Delovanje Kmečke zveze.
(Dopis iz S marina pri Slovenjgradcu.)
Kmečki pokret se pri nas naglo vrši Naši kmečki ljudje se resno zavedajo, da je njihova edina rešitev iz današnjih težkih časov le v močno organizirani kmečki organizaciji, to je v Kmečki zvezi — Dne 29. junija 1936 smo tudi pri nas ustanovili krajevno Kmečko zvezo za župnijo Šmartin pri Slovenjgradcu Odbor z g. Mrzel Josipom kot načelnikom je zelo delaven in agilen in lahko že sedaj z zadevo) t tvom pogleda nazaj na že dosežene uspehe.
Na praznik Novega leta 1937 smo priredili proslavo 20’'tnice smrti dr. Janeza Ev. Kreka, i--) 'no vi tel ja stanovskih organizacij, združeno z vprizoritvijo igre »Zagorski zvonovi«. Tako smo dobili nekaj denarnih sredstev, da. smo lahko prispevali k nabavi koruze, katero smo v ja-nv-rju naredili za kmete, ki jim je toča lansko leto uničila vso pridelke tako, da nimajo sploh nič živeža doma in morajo vse kupovati.
Da imajo naši ljudje tudi smisel za stanovsko in strokovno izobrazbo, je pokazal tečaj, katerega smo v januarju priredili. Tečaj je trajal od 18 do 31. januarja t. 1. vsak dan 4 ura. Povprečna udeležba na dan je bila 45 ljudi. Predavalo se je o živinoreji, poljedelstvu, travništvu, sadjarstvu, gozdarstvu, svinjereji, kokošjereji, higijeni, davčnih zadevah, pravnih nasvetih, mlekarstvu, izobrazbi kmečke mladine, kmečkem spisju, o kmečki mladini in
cerkvi, živinozdravstvu. Na programu smo smo imeli še zadružništvo, a je vsled nepredvidenih zaprek moralo odpasti. Da pa smo mogli tečaj v tako velikem obsegu organizirati, se moramo predvsem zahvaliti g. nadžupniku Somreku, kateri nam Je dal na razpolago prostore. Zahvaliti se moramo tudi g. Jožefu Rotovniku, veleposestniku v Legnu, ki nam je naklonil drva za kurjavo. Največ žrtev za tečaj je pa doprinesel naš g. sreski kmetijski referent Stropnik Ivan, kateri je imel celo vrsto predavanj. Isto tako se na tem mestu zahvaljujemo vsem ostalim gg. predavateljem, kateri so na tečaju sodelovali in s tem pokazali svojo željo, da se kmečki ljudje izobražujejo, da se bodo znali boriti za pravice, katere jim po vseh božjih zakonih pripadajo.
Pri nas velja geslo: Kmetje, organizirajte se v Kmečki zvezi, ker to je vaša edina st" novska organizacija, katera -e bori za vaše pravice!
Ljudski pravnik.
Izplačevanje novih vlog. — Z. F. D. —
Meseca septembra 1932 ste vložili večjo vsoto denarja v denarni zavod, čigar načelnik Vam je izjavil, da vlogo lahko vsak čas dvignete. Vzlic tej obljubi pa Vam noče izplačati cele vloge. Vprašate, kaj naj storite, da dobite ves denar izplačan.
—	Ako denarni zavod ni zaprosil za zaščito, ga lahko tožite na plačilo ostanka vloge. Ako pa je prosil za zaščito, tedaj je v zadevni uredbi določeno, katere vloge se smatrajo kot nove in kako se izplačujejo vloge, vložene pred dotičnim datumom, po katerem uredba določa nove. odnosno stare vloge. V vsakem slučaju pa je tožba najslabša pot, da pridete do denarja, ker tam zaslužijo le odvetniki, vi pa se morate zadovoljiti le z obroki, ki jih sicer tudi dosežete.
Tožba radi izkopanja Jarkov na potu.
—	L. M. v M. — Vaš sosed uporablja navzlic temu, da mu je na razpolago občinska cesta, še neko drugo pot, pri čemur pa deloma vozi po Vašem zemljišču. Radi tega ste mu izkopali jarke na potu in vprašate, ali Vas on radi tega lahko toži.
—	Tožbo radi motenja posesti bi sosed lahko naperil zoper Vas, ako je vsaj 30 dni uporabljal pot brez sile, očitno in ne da bi bil Vas za to prosil. V tem slučaju
— 23 —
M s posestno tožbo on napel. VI pa ga lahko tožite s takozvano negatorijsko tožbo na priznanje, da mu ne prlttče pravica voziti po Vaäem svetu in boste s to tožbo uspeli, ako sosed Se ne vozi 30 let po predmetnem pot" odnosno po Vaäem zemljišču, pri čemur se pa v to dobo tudi všteje čas vožnje njegovih posestnih prednikov.
Sadno drevje ob meji sosedovega vinograda. — Isti- — Vpraäate, ali smete saditi na meji sosedovega vinograda sadno drevje. — Odgovor najdete v »Ljudskem pravniku« z dne 16. 12. 1935.
Pomotno dvakratno plačilo istega dolga. — Z. M. v S. — Leta 1931 ste bili obsojeni plačati neki osebi 237 Din. Ta znesek si Je leto pozneje zastopnik dotične osebe odtegnil ob priliki razdelitve izkupička nekega posestva, na katerem ste imeli Vi vknjiženo neko svojo terjatev. Lani pa Je VaS upnik vzlic temu zarubil neko drugo Vašo terjatev. Sli ste k odvetniku ter mu naročili, naj poizve, koliko je Vaš upnik že dobil ob priliki razdelitve Izkupička gori omenjenega posestva in naj potem dotični znesek odra-čuna. Ta nalog ste dali pravzaprav odvetnikovemu namestniku, ki pa je baje pozabil opozoriti svojega šefa na to, da je Vaš upnik že dobil nekaj izplačanega in je radi tega šef celo terjatev še enkrat plačal. Plačal je ni sicer upniku samemu, marveč upnikovemu očetu, kateremu je upnik svojo že plačano terjatev zoper Vas odstopil. VI ste sicer tožili dotičnega očeta na vrnitev pomotoma mu izplačanega zneska, vendar pa ste tožbo izgubili. Sedaj vprašate, kaj naj storite. — žalibog ste zamudili vložiti zoper sodbo priziv. Sodba je namreč zgrešena in bi moral po § 1431 občnega drž. zak. oče vrniti znesek, ki ga je sprejel kot plačilo dolga le vsled Vaše, odnosno Vašega zastopnika zmote. Pri tem Je vseeno, ali Je zmota opravičljiva ali ne, kajti jasno je, da niste hoteti denarja upnikovemu očetu podari tL Sedaj, ko je sodba pr&vomočna, ne morete zoper dotičnega očeta ničesar več ukreniti pravdnim potom. Lahko bi tožili Vašega odvetnika na povračilo odškodnine, ker on odgovarja za svoje uslužbence, ako mu slednji pozabijo kaj povedati, kakor je bilo v Vašem slučaju. — Nadalje vprašate, ali ni navedeni upnikov oče zagrešil goljufijo, ko je vedel, da je dolg že
plačan, pa sl ga je vzlle temu pustil že enkrat izplačati od Vašega odvetnika. Ta dejanje res zelo diši po goljufiji, ali vsaj po utaji in bi bilo na mestu, da napravite kazensko prijavo pri orožnikih ali pa na sresko sodišče, pri čemur pa navajajte le stvarne okolnosti brez kako kritiko, odo. očitkov goljufije in podobnega. V prijavi navedite, da r kazenskemu postopanju pridružujete kot zasebni udeleženec z zneskom, s katerim ste oškodovank
Občina noče prosilcu dati potrdila, da
je kmet. — J. ž, — Pritožujete se, da Vam občina noče izdati potrdila, da ste zaščiten kmet, čeprav ste posestnik in sedaj brezposeln rudar. Občina Vam mora v 14 dneh izdati potrdilo, da ste kmet, ali pa izdati sklep, da Vam prošnjo odbije ter navesti zadevne razloge. Ako občina ne stori ne enega in ne drugega, se pritožite na sresko načelstvo. Izdana potrdila ima preizkusiti — ako kdo to zahteva — sodišče.
Boljše gmotno stanje upnika ne uteme» ljuje znižanja njegove terjatve. — Isti. — Pravite, da dolgujete nek znesek sosedu, ki je v boljših gmotnih odnosili kot Vi. Vprašate, ali vzlic temu, da Vam ne bi pritikala lastnost zaščitenega kmeta, lahko dosežete znižanje Vašega dolga. — Zakon ne predvideva znižanje dolga v slučaju, da je upnik boljše gmotno situiran kot nezaščiten dolžnik. Le v slučaju, ako upnik nima svoje imovine, niti drugih dohodkov za nujno vzdrževanje, tedaj se njegov dolžnik ne more sklicevati na zaščito, ako upnik pri sodišču zahteva, da so ugotovi njegova (upnikova) siromaš-nost.
Omejičenje. — Isti. — Pritožujete se, da Vam dva soseda silita vedno bolj na Vaš svet, ko obirata sadje in kosita travo. Glede enega mejnika ste se že dali pregovoriti, da se je prestavil v Vašo škodo, češ, da niste nikogar imeli, ki Vam bi bil dal dober nasvet. Vprašate, kako se naj ubranite nadaljnih krivic. — Ako za mejo točno veste in je meja tudi spoznatna, tedaj se lahko branite zoper posego sosedov v Vašo posest s tožbo radi motenja posesti, ali pa, ker je bolj učinkovito, na takozvano negativno tožbo. Ako pa so mejniki tako poškodovani, da bi utegnili postati povsem nespoznavni, ali pa meje v-obče ni mogoče več spoznati, ali pa so res
«parni, lahko pröfflagate, naj Vam sodišče mejo obnovi ali popravL
Plačilo stroškov omejičenja. — Isti. — Stroške omejičenja trpijo stranke po meri svojih meja. Tisti, ki je predlagal ureditev meje, trpi sam stroške postopka, če razprava pokaže, da obnovitev ali poprava ni bila potrebna, ker je bila meja zadostno spoznavna, ali ker so bili ostali deležniki voljni, da se izvensodno postavijo mejniki Kdor si najame v nespornem postopku zastopnika, ga mora v vsakem slučaju sam plačati Co je bil postopek povzročen z motenjem mirne posesti — kar bo v Vašem slučaju — sme sodišče izreči naj trpi stroške postopka docela ali deloma stranka, ki je spor povzročila.
Izplačevanje starih vlog (dedščln). — H. D. v S. — Oče je naložil Vašo dedščino v posojilnico, ki Vam ničesar ne izplača. Dedščina v tem slučaju ni zaščitena in Vam jo posojilnica, ako ji je dovoljena zaščita, dolžna izplačati le zneske, določene v zadevni uredbi
Nezadovoljnost s poslodkl zapuščinske razprave. — A. L. v V. — Od tasta ste prevzeli posestvo z obvezo izplačevati mu gotove zneske, pri čemur bi naj v slučaju, ako tast vse zneske ne bi dobil izplačane, pripade ostanek dedičem. Razen tega je za dediče ostal še poseben znesek. Tast je pred kratkim umrl Pred smrtjo sicer ni dvignil vseh zneskov, h katerim je bil upravičen, a ker je bil delj časa bolehen in ste mu Vi ter Vaša žena pomagala na razne načine, Vam je priznal s posebno pobotnico sprejem zneska 10.000 Din, katerih mu niste izplačali v gotovini marveč le s postrežbo In drugo pomočjo. Pred smrtjo Vam je naročil, naj plačate več sv. maš, pogreb, sedmino ter mu postavite nagrobni spomenik. Pri zapuščinski razpravi pa so dediči spodbijali veljavnost gori omenjene pobotnice, niso hoteli priznati višino stroškov in razna pota. Vprašate, kaj Vam je storiti — Ako ob priliki zapuščinske razprave niste sklenili z dediči kakega posebnega dogovora In se zavezali izplačati gotove zneske, tedaj nimajo zoper Vas vzllc prisojil-ne listine izvršilnega naslova. Morajo Vas tožiti na izplačilo zneskov, ki jih zahtevajo. V pravdi se boste izkazali s pobotnico in bo pravdno sodišče odločilo njeno .veljavnost Notarskega zapisa Vam ni
treba in Je pobotnica lahko tudi brez nje-ga veljavna. Ako Vam Je zet naročil plačilo sedmine in ste Vi plačali se krajevno običajno sedmino, Vam bodo morali dediči priznati zadevno plačilo. Plačila za postrežbo najbrže ne boste mogli doseči, ako Vam Je tast — kot sami omenjate — itak priznal 10.000 Din kot poplačilo njegove oskrbe v bolezni. Običajno namreč zet in hčerka ne moreta zahtevati, da se jim plača osebni trud za očeta, odnosno tasta. Kaka posebna pota pa si smete zaračunati. — Za odstop terjatve ni potreben notarski zapis.
m'' '
Tržna poročila.
Mariborski trg. Na mariborski trg v soboto 13. februarja so pripeljali 135 komadov zaklanih svinj. Svinjsko meso jq bflo po 10—12 Din, slanina 12—13 Din, Kmetje so pripeljali 10 voz sena 35—13 Din, 5 slame 25, 15 vozov krompirja 0.73 do 1.50, 30 vreč čebule 1—2, česen 4—8, zelej 1—1, kislo zelje 3, kisla repa 2, ra. dič 1 kg 10—12. Jabolke 4—8, hruške 4—1 8, suhe slive 7—9, celi orehi 7—8, luščeni 20—22. Žitne cene s oostale od zadnjič ne-izpremenjene. Smetana 8—10, mleko 1.50 do 2, sirovo maslo 18—20, čajno 24—28, jajca 0.50—0.75. Na trgu je bflo 210 kokoši 18—25, 266 piščancev 25—50, 5 puranov 35-60- 8 domačih zajcev 10—30 D,
Mariborski živinski sejem 9. fobr. 1937, Na ta sejem je bflo prignanih 6 konj, 9 bikov, 160 volov. 309 krav in 11 telet, skupaj 495 komadov. Cene so bile sledeče:	debeli voli 3.60—4.10 Din, poldebeli
Voli 3.25—4 Din, plemenski voli 3.20— 3-60 Din, biki za klanje 3.10—3.40 Din, klavne krave debele 3—3.75 Din, plemen, ske krave 2.80—3.50 Din, krave klobasa-rice 2—2.2.15 Din, molzne krave 3.10— 3.30 Din, breje krave 2.75—3.20 Din, mlada živina 3.60—4.50 Din, teleta 4.50—6 Din za 1 kg žive teže. Prodanih je bflo 263 komadov.
Mariborski svinjski sejem 12. n. 1937. Mladi prašiči 7—9 tednov stari 125—155 Din, 3—4 mesece 160—225, 5—7 mesecev 285—360, 1 leto 900—1000. Cena za 1 kg žive teže 5.50—7, mrtve teže 8—11.50 D.
Mesne cene v Mariboru: volovsko meso L vrste kg 10—12 Din, H. vrste 8—10, meso od bikov, krav, telic 5—8, telečja meso L vrste 10—12 Din, IL vrste 8—10 Din, sveže svinjsko meso 10—14 Din,