DELAVSKA POLITIKA Izhaja dvakrat tedensko, in sicer vsako sredo in vsako soboto. Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice : Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se vobče ne sprejemajo. — Reklamacije se ne frankirajo. © Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socialne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust. — Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno Din 10.—, za inozemstvo mesečno Din 15.—. Čekovni račun št. 14.335. Štev. 36 Maribor, sreda, dne 5. maja 1937 Leto XII Gospodje industrijci bi radi kasirali delavske pravice Dnevno časopisje prinaša sklepe in-dustrijcev brez besedice protesta. Dne 28. aprila se je vršil v Ljubljani občni zbor »Zveze industrijcev«. Gospodje so se na tem občnem zboru razgalili in pokazali, da mislijo samo na to, kako bi povečali svoj profit in magari tudi z demontažo še te skromne socialne zakonodaje, kolikor jo naše delavstvo ima. »Slovenec« je napisal o tem zborovanju celo stran dolgo poročilo, v katerem čitamo med drugimi tudi tole: »Predvsem gre za. revizijo čl. 219 obrtnega zakona, nadalje za crevizijo čl. 220, nadalje za ureditev zastaranja službenih prejemkov, ker je sedanji rok treh let »predolg. Industrija ponavlja zahtevo, da se aktivirajo raz-sodiščni odbori tudi v naši banovini.« Take želje ima torej industrija. Delavstvo naj izgubi pravico enotedenske mezde v bolezni in v slučaju važnega zadržka, ki ga je oviral o-pravljati službo, če tega zadržka ni sam zakrivil, nadalje ne bi smelo zahtevati mezdo za izstavitev in prekinitev dela, ki ga opravlja v tovarni v akordu, ako se pokvari stroj itd. Želja podjetnikov je tudi, da bi se rok za iztoženje neplačane mezde, ki je. ®edaj tri leta, skrajšal. Uslužbenec, ki šele^ čez leta pride na to, da ga je delodajalec pri izplačilu mezde ogoljufal, naj bo torej zaščiten, na ta način, da se proglasi neizterjano mezdo že po par tednih za zapadlo. Poleg tega malj' o delavskih zahtevkih odločajo razsodišča pod predsedstvom političnih upravnih uradnikov, namesto neodvisna sodišča in sodniki, ki jih noben režim ne more premestiti. Višek nesramnosti pa je, kar pravi »Slovenec« v očigled tem zahtevam v svojem poročilu: »Akcija industrije ze revizijo socialnih določb obrtnega zakona nima protisocialne tendence, ker zahteva »Akcija industrije za revizijo so-industrija, da se socialne določbe za-in izvajajo.« Zahteve industrijcev po reviziji zakona § 219 in 220 imenuje »Slovenec« zahtevo brez protisocialne tendence! To si velja zapomniti! Kakor si tudi sicer velja zapomniti molk časopisov, ki so te zahteve industrijcev zabeležili, ne najdejo pa niti bese ice protesta v prilog delavstvu. Apetit gospodov industrijcev še ve no ni potolažen s tem, da so dosegli razveljavljenje § 219 za rudarje. Sedaj se pripravljajo na nadaljnjo de-montazo sociane zakonodaje ob sumljivem molku prav tistega časopisja, ki je molčalo tudi takrat, ko so rudarjem vzeli pravico do enotedenske mezde v bolezni. Lepo izgledamo! Kdo torej neti razredni boj? Ali ne tisti, ki hočejo vzeti delavstvu poslednje, kar mu daje socialna zakonodaja? Bojkotirana univerza. Nemška univerza v Gottingenu vabi na proslavo 2001etnice svojega obstoja. Veliko univerz je povabilo zavrnilo, ker v Nemčiji sploh ne obstoji svoboda znanosti, niti osebna svoboda za znanstvenike. Mied univerzami, ki so odklonile povabilo je tudi univerza v Newyorku. Sirite naS list! Po prvem majniku Ogromne manifestacije delavstva v svobodnih deielah in drugod Kmalu bo petdeset let, odkar je proglasilo delavstvo prvi majnik za praznik dela in manifestacije za socialne in politične pravice izkoriščanega ljudstva. Že do danes so uvedle praznik dela tudi nekatere države. Tako Čehoslovaška in Nemčija, ki sta dva klasična primera, v katerih se zrcali pomen prvega majnika. zakaj tu je demokracija, svoboda, tam pa absolutni diktat »vodij«. S priznanjem praznika dela je v javnosti zmagalo moralno načelo, da je delo najvažnejši faktor v človeški družbi. To je velika zmaga. Praznik dela je pa tudi dan, s katerim se hoče oziroma bi se moralo počastiti in vpoštevati delavca, ki vse delo o-pravlja. S praznovanjem dela se torej priznava, da je delavstvo najbolj aktiven faktor v družbi, s katerim mora družba računati in mu dati svobodo v udejstvovanju, ker je pravzaprav temelj vsega javnega političnega in gospodarskega življenja. Državno praznovanje prvega majnika dokazuje, da je to načelo zmagalo, istotako pomeni zmago tega načela svobodno praznovanje, ki je v nekaterih deželah običajno. V državah pa, ki praznovanje prvega majnika prepovedujejo ali ga zlorabljajo povsem v napačnem pomenu, pa to načelo še ni zmagalo, kar je znak, da vladajo tam še vedno zakrknjeni absolutistični papinsko-reakcionarni vplivi, ki spoštujejo samo oblast in kapital, ne pa delo in delavce, ki torej kategorično dele družbo v dva razreda. Prvi majnik proslavlja v prvi vrsti delavec, ne toliko zaradi važnosti dela, kakor zaradi svojih pravic, ker je delavec najvažnejši faktor v družbi, ki vrši delo in vzdržuje vse. Delavec je človek, kakor kapitalist ali oblastnik. V rojstvu ne tega ne onega ni privilegijev, ni fizične in ne duhovne razlike. Zato hoče delavec sood-ločevati v družbi kot enakopraven član. Zato se bori, zato manifestira prvega majnika in bo manifestiral, dokler družba popolnoma prizna pomen dela in delavca v družbi in si delavec izvojuje popolno svobodo za sodelovanje v njej. Za zmago tega načela se bori delavstvo predvsem. Proslava letošnjega delavskega praznika povsod to potrjuje. Potek proslave V inozemstvu so proslavljali 1. maj v vseh demokratičnih državah zelo slovesno: V Franciji je delo povsod počivalo, ker je vlada ugodila želji delavstva in proglasila 1. maj za delavski praznik. Po vseh mestih so bile velike prireditve in povorke. Na Čehoslovaškem so priredili socialisti 1. maja velike odhode in nad tisoč zborovanj v vseh večjih krajih. 1. maj je v ČSR, kakor znano, državni praznik. Zelo slovesno je praznovalo 1. maj socialistično delavstvo v Belgiji, v znamenju protifašističnih gesel. Enako glase poročila iz Švice in Holandske. V Angliji so praznovali 1. maj po vseh industrijskih centrih. V Londonu so bila ogromna zborovanja v ondotnih parkih. Slovesno je praznovalo 1. maj delavstvo nordijskih držav na Danskem, Švedskem in Norveškem ter Finskem. Kljub omejitvam je praznovalo 1. maj delavstvo tudi na Poljskem in na Ogrskem (v Budimpešti). V Newyorku je v sprevodu korakalo 200.000 delavcev in delavk. Vsepovsod so se vršile manifestacije za demokratično Španijo in proti fašizmu. >-r o M V fašističnih deželah v Nemčiji in Avstriji so diktatorji komandirali delavstvo k uradnim proslavam. Socialistično usmerjeno delavstvo pa je izrabilo priliko za protirežimske akcije z razširjanjem letakov in prepovedanih časopisov. Avstrijski socialisti in prvi majnik Dunajski socialisti so v noči na prvi majnih razširili po Dunaju jako mnogo letakov, v katerih zahtevajo obnovitev svobodnih strokovnih organizacij, ker delavstvo ne bo prej prenehalo z bojem za delavske socialne in politične svoboščine. Poraiena vlada na Japonskem Delavska socialistična stranka je podvojila svoje mandate Na Japonskem: imajo predvsem spor med politiki in vojaštvom. Vojaški krogi zahtevajo še odločneje imperialistično politiko, dočirn se .politične stranke upirajo neizmernemu oboroževanju in obdavčenju v ta namen. Vojaški krosi so že grozili z vojaškim udarom. Sestavljena je bila nova vlada z vojaškim vplivom, ki je parlament razpustila. Volilni program je bil gospodarska in vojaška obnova Japonske. Vladna agitacija se je skoraj vršila v fašističnem duhu. Volilni uspeh pa je vladinovce razočaral, ker z njim fašizem ni prav nič pridobil. Obe meščanski stranki (Minseito in Sejukaj) sta celo pridobili. Glavno zmago pa je odnesla socialistična delavska stranka, ki je podvojila število svojih mandatov, čeprav je vlada mislila, da jo je že zadavila. Po še netočnih poročilih so dobile stranke Minseito 152, liberalna Sejukaj 138, konservativci 16, socialistična delavska stranka 32, nacionalna liga 7, stranka Tohakaj 10, neodvisni 19, ostali 5 mandatov. Razmerje v parlamentu se bistveno ni izpremenilo. Vlada ni zadovoljna. Morda se bo pogajala s strankami ali pa razpustila novi parlament. V slučaju volitev bi se utegnile združiti opozicijske stranke proti vojaštvu. To bi pa dovedlo naj-brže do vojaške diktature. Blumova vlada trdna Ljudje, okuženi s fašistično miselnostjo, ki pozna samo zapoved diktatorja, ne razumejo, kako more postojati vlada, ki dopušča diskusijo in kritiko v javnosti Reakcija neprestano pripoveduje o kritičnem položaju francoske vlade. Zlasti se to v ogabnih nijansah pojavlja pred vsakim pomembnejšim pojavom ali pred zasedanjem zbornice, Vse te klevete in strupene želje klerikalizma so se pa izkazale kot demagoške fraze, ker je vlada v vseh »kritičnih« primerih v parlamentu dobila zaupnico z veliko večino. Kdor pa pozna položaj v Franciji ■ in ne mara varati sebe in javnosti, pa mora priznati, da je položaj Blu-rnove vlade trden, dasi se tupatam pojavljajo diskusijska vprašanja v ljudski fronti, kar je pa itak naravno, ker mora razpravljati o raznih problemih, ki se pojavljajo izven programa, na katerem se je ljudska fronta zedinila pred sestavo vlade. Vlada je prav v tem zasedanju predložila zopet dva nova predloga, S. Soukup predava v Beogradu Predsednik čehoslovaškega senata na zasedanju parlamentarne Male zveze Dne 6. t. m. prispe skupina čeho-slovaških parlamentarcev v Beograd k zasedanju II. konference parlamentarne Male zveze. V delegaciji bo tudi predsednik čehoslovaškega senata s. Soukup, ki bo ob tej priliki na povabilo centrale za delavsko izobrazbo v Beogradu, dne 8. maja ob 0. uri zvečer imel javno predavanje o socialni politiki v Čehoslovaški v dvorani Delavske zbornice. Beograjske »Radničke Novine« pozdravljajo s. Soukupa, ki je že pred svetovno vojno gojil ozke stike s tedanjim socialističnim gibanjem v Srbiji in se fe udeležil tudi ustanovnega kongresa srbske socialne demokratične stranke. in sicer zakon o starostnem zavarovanju in zakon o najetju desetmili-jardnega posojila za javna dela. V kratkem predloži vlada zbornici tudi načrt o saniranju kmetiških dol- č°v' Dne 29. aprila je imel Blum v zbornici velik notranje politični govor ter je napovedal, da preide vlada po tem zasedanju zbornice v novo fazo svojeg/a dela v zmislu skupnega programa ljudske fronte. Francoska vlada je v ugodnem Ooložaju, da je Franciji potrebna taka vlada, zato reakciji z odstopom še ne bo napravila veselja. Protinapadi Baskov Vladina letala potopila najveljo nacistično vojno ladljo „Espana“ V ospredju vojnih dogodkov v Španiji se nahaja baskiško bojišče ob Biskajskem zalivu, kjer vodijo že 120 dni hude boje za posest obmorskega mesta Bilbaja, obenem glavnega mesta baskiske pokrajine. Nacisti napadajo na tem odseku fronte, kjer so čez zimo zbrali precejšnje rezerve vojnega materijala in municije, pa tudi čet. Zadnje čase so razpolagali tudi z izredno velikim številom letal nemškega izvora. 30 takih letal je tudi uničilo sveto mesto Baskov Guer-nico in pobilo z bombami na stotine starcev, žen in otrok. Sedaj so na tem delu fronte, v oddaljenosti kakšnih 20 km od Bilbaja začeli Baski z uspešnimi protinapadi, ki bodo najbrž precej zavrli nadaljnje prodiranje nadmočnega sovražnika na tem delu fronte. Letala prihajajo iz Nemčije? Praški španski poslanik je izjavil, da startajo vojna letala, ki prihajajo v baskiške pokrajine, na letališčih južne Nemčije in lete, opremljena z bombami v nočnih urah preko Francije, da so do zore v Španiji, kjer potem vrše bombardiranja. Preiskava bo pokazala, v koliko je to točno. Spričo silnega napredovanja tehnike to ne bi bilo povsem izključeno. »Espana« na dnu morja Najhujša izguba je doletela nacistično vojno mornarico, ki je stražila na morju pri Bilbaju. Njeno naj-večjo ladjo, 15.700 tonsko križarko »Espano« je zadelo par bomb iz vladinega letala, da se je takoj nato potopila. Na ladji je bilo 850 mož posadke. Nacisti so reševali samo častnike, moštvo, kar se ga je rešilo s plavanjem, so izvlekli iz vode ba-skiški ribiči na svoje čolne. Potop »Espane« nima primera v vojni zgodovini, ker se še ni zgodilo, da bi letala potopila vojno ladjo, zato je drzen čin vladinih letalcev vzbudil zanimanje po vsem svetu. Zatišje na ostalih frontah Na ostalih frontah ni bilo posebnih dogodkov. Pred Madridom so bili topniški boji. Zavzetje utrjenega gnezda Vladine čete so zavzele utrjen samostan Device Marije de la Ca-veza, ki leži 19 km severno od mesta Andujara (mesto ob reki Guadal-quivir v južni Španiji, 70 km od Cordobe proti zapadu), čigar posadka je branila to postojanko daleč v zaledju od vladinih čet zasedenega ozemlja. Kdo neki bo sedaj kriv, ako je bil razdejan samostan, ki je služil nacistom kot trdnjava? Socialistični volilni uspeh v Franciji Združena reakcija je pogorela V južnovzhodnem volilnem okraju Sete se je vršila volitev poslanca namesto umrlega socialista Salette-ja. Za socialiste je kandidiral Blumov tajnik Julij Moch. Desnica ni postavila svojega kandidata, pač pa je podprla neosocialista Escargueia. Socialistični kandidat je dobil okoli 5250 glasov, dočim so reakcionarci dobili okoli 200 glasov manj. Pripomniti je treba, dia so komunisti imeli svojega kandidata, ki je dobil okoli 3000 glasov. Izvolitev socialističnega poslanca v tem okraju je torej sigurna. Nova volilna zmaga angleške delavske stranke Poraženi konservativci Pri dopolnilni volitvi v spodnjo zbornico v volilnem okraju Wands-worth v Angliji je zmagal kandidat delavske stranke. Kandidat delavske stranke Nathan je dobil 12.406, konservativec Jenninger pa le 11.921 glasov. Jugoslovanski parnik potopil angleškega. Pri Ostende ob belgijski obali je jugoslovanski parnik »Plav-nik« zavozil v angleški parnik »Alecto« in ga potopil. S potopljenega parnika so se rešili samo trije mornarji. Dana Ui pa svetu Mestnih občinskih volitev še ne bo? V beograjskem občinskem svetu je bilo razrešenih 18 občinskih svetovalcev ter imenovanih 24 novih. Stavka cementaren v Splitu končana, V sporu med cementarnami in delavstvom je bil te dni dosežen sporazum in stavka v pondeljek končana. Sporazum je bil dosežen do konca leta 1938, ki bo potrjen s kolektivno pogodbo, kakor so delodajalci obljubili. V sporazumu so določene minimalne mezde za žene Din 2.50, za moške delavce nad 18 let starosti se zvišajo vsem, ki niso imeli Din 4 na uro, na Din 4. Delavcem, ki so imeli pred stavko Din 4 in več se zvišajo mezde za 6 odstotkov. Sporazum lahko odpove ena obeh strank štiri mesece pred potekom, sicer velja še eno leto. V ostalem pa so v kolektivnem dogovoru določbe, ki imajo svojega oslonca v obrtnem zakonu in zakonu o zaščiti delavcev, katere mora (oz. bi moralo) vsako podjetje itak spoštovati. Boj za jugoslovansko rudarsko industrijo. Za jugoslovanske rudnike so se potegovali nemški, angleški in italijanski kapitalisti. V boju so zmagali Angleži. Angleška družba »Pacific« je namreč sedaj dobila koncesije za 15 novih rudnikov bakra, svinca, cinka in kroma. V rudnikih bodo pričeli obratovati takoj. Tako poroča ženevski list »Le Travail«. Vpokojenci v Čateških toplicah. Uprava toplic nam piše, da naše svo-ječasno obvestilo ni popolnoma točno. Uprava je odločila tako-le: »Vsi državni in banovinski vpokojenci iz Dravske banovine, kakor tudi njiho- vi nepreskrbljeni svojci imajo do preklica 25odst. popust pri sobah I. in II. razreda v času od 1. maja do 15. junija in pri kopelih I. in II. razreda v času od 1. maja do 30. junija ter od 1. septembra do 30. septembra. Vpokojenci iz Brežic uživajo 50odstotni popust pri kopelih I. in II. razreda, drugih ugodnosti ne uživajo.« ❖ Mezde v Nemčiji. V Nemčiji imajo velik kemični koncern IG-Farben, ki je dosegel lani 704 milijone mark dobička, predlanskim pa 612 milijonov (nad 10 in 9 milijard Din). Vpo-štete niso v dobičku investicije in odpisi. Delavcev so imele tov. lani 171.000, predlanskim 178.000. Delovni čas se je podaljšal od 42 na 47 ur tedensko. Celotne mezde znašajo z direktorskimi plačami in honorarji 251 milijonov in so se zvišale od lani za 24 milijonov. Dočim se je število delavcev zvišalo za 15.5 odst. od predlanskega, se je zvišala mezda ob ogromnem dobičku le za 9.5 odst. V Turčiji so že pocenili sladkor. Pri nas se že dolgo bije boj za poce- nitev sladkorja. Zgodi se pa to vendar ne. V Turčiji so pa že napravili tak poizkus in res se je konzum po pocenitvi jako dvignil. V Turčiji so prebivalci porabili v juniju 1934 2845 ton sladkorja, po pocenitvi 1936 v istem mesecu 6423 ton, v avgustu 1934 2876 ton, v avgustu 1936 4921 ton, v oktobru 1934 3720 ton, v oktobru 1936 6302 toni, v novembru 1936 8845 ton. Tako so napravili v Turčiji. Oderuške cene in izvozne premije na račun domačih konzumen-tov, ne morejo pospeševati gospodarstva. Načelo gospodarstva je: solidne cene in solidne mezde, da se dviga konzum, kjer tega ni, vse vegetira in propada. General Franco je uvedel fašistični pozdrav. General Franco v Španiji je sedaj sam potrdil z uvedbo fašisti-čneda pozdrava, kakšen je njegov namen in kakšen načrt ima njegova vb.ui »l«Va akcija. Naši klerikalci ga pa še vedno poveličujejo kot svojega junaka. Ves svet ga pozna, pozna njegovo abotno akcijo, naši klerikalci mu pa vijejo lavorjeve vence. Žalostno! Vsak naročnik gotovo želi, da bi »Delavska Politika« začela čimpreje izhajati trikrat na teden. To akcijo pa najbolj ovirajo naročniki, ki se ne zavedajo, da je treba naročnino poravnati sproti vsak mesec. Ali si tudi Ti z naročnino v zaostanku? V ogledalu Za zamenjavo kron 4 : l. Kako je bi) »Slovenec« vedno hud radi zamenjave kron v dinarje 4 : 1. Sedaj pa javlja, da se bodo v tem razmerju izplačale tudi vloge hranilcev bivše avstrijske poštne hranilnice v višini 40,5 milijonov kron. To pot pa se nad tem nič ne huduje, ampak poskuša raztolmačiti stvar svojim čitalcem tako-le: »Sedaj je kr. vlada pristopila tudi k reševanju tega vprašanja na pobudo naših slovenskih ministrov. Rešitev se bo marsikomu zdela, da ni prav zadovoljujoča, ker so upniki zahtevali več. Kajti vloge so bile deloma celo iz predvojnih časov, ko je bilo razmerje krone do dinarja 1.05 proti 1 (v zlatu), pa tudi če bi upoštevali tečaj krone dne 31. oktobra 1918 ob prevratu, bi se pokazal višji tečaj. Toda, ker je tudi drugače naša država usvojila načelo, da je razmerje krone in dinarja 1:4 (to so storile tudi druge države, ki so imele delno razvrednoteno svojo valuto, pa so se vedno držale načela, da je denarna enota njihova ostala ista kot prej, brez ozira na njeno zunanjo vrednost — le države, ki so doživele popolen zloin svoje valute, so dale upnikom večje kvote kot bi odgovarjalo imenski vrednosti), se ni dalo pričakovati, da bo uspelo dobiti kaj več. Zato se bodo morali upniki zadovoljiti vsaj s to'rešitvijo, ki jim da vsaj nekaj po tolikih letih čakanja. Drugače bi se to vprašanje zavleklo v nedogled in Bog ve, kdaj bi prišli do svojih terjatev. Zato moramo pozdraviti ta ukrep, ker bo to vprašanje vsaj prišlo z dnevnega reda.« K temu bi si dovolili pripomniti, da je to vprašanje najbrž prišlo v tek, ker so vlagatelji začeli vlagati tožbe proti državnemu zakladu. Tudi j, ,, To je višek. 0 oči ni se ves svet zgraža radi uničenja Guernice ip« nemških bombah, piše »Slovenec«, da so rdeči sami razrušili mesto. »Rdeči«, pravi »Slovenec«, in žre za — katoliške Baske! A. M. de Jong: 15 IZDAJA I Otroška leta Mereyntjeja Geysena »No, Mereyntje, za hip stisni zobe,« je rekel nekoliko dobrodušneje, »da bom tvojo tačico lahko urno povil, potem te bo takoj manj bolela!... Torej le moško se drži, he!« Mereyntje je korajžno stisnil svoje bele zobčke, mirno je sedel in ni dal glasu od sebe, med temi ko je divji lovec trdo, toda spretno in zelo previdno povijal njegovo izvito nožico. Ko je bil gotov, je smejoč se pogledal dečkov bledi obrazek in ga pohvalil: »Tako je prav... v resnici si se dobro držal, Mereyntje! Gotovo čutiš sedaj že mnogo manj bolečin, ali ne?« »Mnogo manj,« je vzdihnil Mereyntje in hitro mu je zopet šinila kri v glavo, od ponosa, da ga je divji lovec tako pohvalil. Ta je med tem pobral svojo pipo, jo natlačil in prižgal. Potem! pa se je brez besede vsedel na napol podrti stol in prisedel k mizi. Nemiren in še vedno začuden radi svoje-vrstnosti tega dogodka, je opazoval Mereyntjeja in premišljeval, kaj naj bi počel z njim. Tiha sta sedela, motreč se, drug drugemu, nasproti. Preteklo je že precej časa, tedaj je deček z medlim nasmeškom na ustnicah okrenil glavo in se začel zvedavo ozirati po sobi. Ali ti je bila tu čudovita šara! Vse čisto drugače, kot pri ujem doma! Takoj si lahko opazil, da tu ni bilo matere, ki bi pospravljala navlako! Po vseh kotih, na očrnelih, debelih tramovih je visela pajčevina. Stene najbrž niso bile pobeljene že najmanj kakšnih sto let, tako umazane so izglodale, vse onečedene od muh. Črne pikice so se zbirale v pravcate slike, tako da malih podobic, ki so visele po stenah naokrog, ni bilo moč razločiti. Komaj, da se je sploh poznalo, da je na njih še nekaj natisnjeno!..-Ako bi njegova stara mati to videla, želodec bi se ji obrnil, kakšne komedije je uganjala, samo ako so bile Mereyntjejeve roke preveč umazane. Me-reyntjeju se je pa zdelo tu vendarle prijetno, v taki sobi vsaj ni bilo treba mnogo paziti... Pri postelji je visel strt in izsušen kropilnik, vendar pa brez zaprašene, blagoslovljene oljčne vejice, kot je visela nad njegovo posteljico v stranski sobi. Postelja ni bila postlana. Vse na njej je bilo razmetano. Rjuh ni bilo nikjer. Groba, progasta žimnična podloga je visela čez posteljno stranico in skozi mnogotere luknje so štrleli šopi morske trave. V nekem kotu prislonjeni sta stali dve puški, vsenaokrog po tleh pa so ležali svitki sakov. Pred okni so visele, pritrjene z žeblji, raztrgane, sivoblede katunaste cunje, ki so bile pač zelo malo podobne lepim zavesam, katere so zastirale okna materinega stanovanja. Razen mize, treh polomljenih stolov, zaboja za šoto, stare omare in še starejše mize s predalom ni bilo v izbi nobene sobne opreme. Niti križa ni bilo na steni, na omari so pač bili razloženi tulci lovskih patronov, zaman pa bi iskal kipec kakšnega svetnika ali svetnice ... V sobi je zijala strašna praznina, izglodalo je brezupno, umazano in zanemarjeno in vendar... in vendar se jo zdelo Mereyntjoju zelo lepo. Vos zadovoljen se je razgledoval naokoli, dokler niso njegove oči obviselo na puškah; bila sta to edina predmeta, ki se jima je poznalo, da ju lastnik te revščine res skrbno neguje, ker sta se naravnost svetili. Puškini kopiti sta se svetlikali temno; ena puška je bila dvocevka. Mereyntje bi si ju bil rad pobliže ogledal, toda ni si upal vprašati ... In tako se je zadovoljil s tem, da ju je od daleč motril; dve čudoviti stvari, ki bi mogli povedati kdo ve koliko pustolovščin ... Lepi sta bili... čudoviti in veliko vredni, no, to se ve!... Divji lovec je zrl na svojega malega gosta in ni mogel odvrniti oči od njega. V njegovih temnih, lenih možganih so se podile težke, nenavadne misli. V spomin si je priklical slike izi svoje lastne mladosti... Tak je bil najbrž nekoč tudi sam! .. • Tako majhen in naiven, ne da bi bil kaj vedel o svetu in resničnem človeškem življenju, tako odkrit, brez skrivnega poželjenja in strasti, brez so-morne togote, brez tistega nedoločenega občutka upora, ki je povzročil, da mu je bila kri Iona in da so ga pekle oči. Vse to nepojmljivo, nebrzdano kipenje in valovanje njegove notranjosti, poželje-nje. nagoni, tako neskladni in nevarni, pa vendar se jim ni bilo mogoče zoperstavljati... Nič več se ni mogel spomniti. Svojo mladost je bil pozabil. Predstavljal si je, da je bil vedno tak, kot jo bil sedaj. Njegovo okorno modrovanje jo kalilo spomine njegovih otroških let- kakor tmurni oblaki zakrivajo čisto vodno gladino... in voda postane črna, neprozorna, motna, globoka, nevarnost obetajoča ... In vendar je moral biti nekoč prav tak, na zunaj in na znotraj enak temu malemu človečku, na čigar obrazu je bilo mogoče čitati vsako misel, vsako izpremembo v čustvu in občutku, kot iz odprte knjigo... Toda kako se je mogel tako izpremeniti, da niti samega sebe več ne pozna?... Toga res ni hotel, tudi sedaj ne... (Dalje prihodnjil.) 7g MŽiU Ucaiev Trbovlje Na delavski praznik 1. maj je pri rudniku počivalo delo skoraj popolnoma. Funkcionirala je varnostna služba in objavljala so se samo najnujnejša popravila. Nekaj delavcev je rpohitelo na Mrzlico, drugi so ostali doma in čitali delavske časopise. Praznik dela je ibil miren in celo svečan, fti r\ «ovn/> >vi%. Cementarna v Trbovljah je obratovala. o T>oinr> na. Pri podjetju Hauk, ki je nekak prive sek rudnika in cementarne in delavce še bolj mizerno plačuje, da si lahko zida vile in nabavlja avtomobile, se je 1. ma- ja tudi delalo. Razredno zavedno delavstvo se je pa v duhu pridružilo vsemu svetovnemu prole-tarijatu, ki je lahko svobodno in veličastno praznoval svoj praznik 1. maj. Na občinski seji, ki se je vršila v četrtek, dne 29. aprila, se je končnoveljavno uredilo vprašanje občinskih nastavljencev po predpisu zakona in službene pragmatike. Nadalje je sklenila seja, da se nabavi tovorni avtomobil, rešila Je vprašanje športnega igrišča v splošno zadovoljstvo vseh športnih klubov in razen tega so se izvršile še nadomestne volitve v šolske odbore meščanske šole in šole Trbovlje II. Občni zbor II. skupine se vrši v nedeljo, dne 9. maja t, 1. v dvorani hotela »Union« v Celju, z začetkom ob pol 10. uri z običajnim dnevnim redom. Na občnem zboru bodo sprejete tudi važne spomenice in resolucije v korist socijalne in gospodarske zaščite rudarjev in onganizacije varnostne službe. Hrastnik V okviru protituberkuloznega tedna bo Predaval dne 5. maja ob 17. uri pri Kemič-®i tovarni g. dr. Roman Vidmar, v četrtek, dne 6. maja ob 18. uri pa se bo v »Sokolskem domu« predvajal film, pri kateri priliki bo predaval g. dr. Andrej Arnšek. Prodajali se bodo dinarski bloki, odposlanci naše KPT-lige pa bodo nabirali prostovoljne prispev-, z nabiralnimi polaimi. Darujmo vsi po najboljših močeh v znamenju gesla letošnjega tedna: Samo ves narod se more uspešno boriti proti jetiki! Kranj Praznovanje Prvega maja se ni izvedlo tako, kakor bi bilo želeti in to vsled pritiska podjetnikov. Delo je počivalo v tkalnici A. Prah, čevljarni A. Štefe, pri gradbeniku inž. Dedeku in v nekaterih manjših obratih, dočim je v »Jugobruni« počivalo le deloma. Zabukovca Praznovanje 1. maja. Kakor vsako leto, so naši rudarji tudi letos ipočastili svoj delavski praznik z obustavo dela, čeprav ne brez ovir. Obratovalo se je le delno in še to na zunanji pritisk. Delavstvo pa je bilo žalostno, ker je ravno en dlan poprej nemila usoda iztrgala iz njegove sredine dolgoletnega člana ZRJ s. Železnika Karla, ki ga je pri zapiranju odkopa v jami zasulo. Po 6-urnem izkopavanju so ga potegnili tovariši ie mrtvega izpod ruiševin. Rudarji so ves dan obiskovali nesrečnega Karla, ki je v nailepši mladeniški dobi 34 let postal žrtev dela. Vsi so izražali svoje sočutje s preostalimi, katerim je bil pokojnik tudi iglavna opora. Na zadnji poti so ga spremili vsi rudaril tudi iz sosednjih rudnikov in kmečka mladina. Nekatere je bodlel v oči venec z rdečimi trakovi, ki so mu ga darovali organizirani sodrugi v podnužnici ZRJ. Ob grobu se je v globoko občutenih besedah Poslovil v imenu sodrugov ZRJ od rajnega Karla s. Vipotnik Albin. Delavci »Vzajemnosti« pa so zaipeli ginljivo žalostinko. (Ki je imponirala tudi g. župniku, ker vaJbi s. dirigenta, da pride k njemu). Sodrugi, časi se izpreminjajo, z vsakim dnem pa smo bližje našemu cilju! Dnužnost! c. Pobrelje pri Mariboru sPt1^0•R:^eb,I0 društvo Priredi v okviru de- dnp s lce . društvenega obstoja v četrtek, K RpnS?iJa po* uri zvečer v dvorani para se -a .Yeseloigro v 3 dejanjih »Dva dne 9. nvlh! u’ s Ponovitvijo v nedeljo, članstvo in n. i |)o1 K uri zvečer. Vabimo cianstvo m cen]e,)0 pbčjnstvo _ Qdbon Literatura “ Izšla je itev. 4. , ... svečena čehoslovaški dem P ,r|e,P°' članek predsednika * F R ?' Jsebufe socijalno vprašanje i„ “ dr. Dragotina Lončarja C • litično svobodo«. Cankarjev oklfo V" T' bor ie socijalna demokracija. ^ ‘7 črtico Vladimirja Rijavca »Mati«, Karla ^apka tragikomedično sliko Unior«, članek k materinskemu dhev, vu, oce- ”° knjig Cankarjeve družbe, odgovore na ž Prejšnji številki stavljenih 12 vprašanj o 1eni. Samojov »Sprehod s pikapoloncoi«, cel zelo zanimivih kulturnih in socijalnopo-^Hinih beležk in več lepih ilustracij. Pe. JJ?1* sta prispevala Iva Slokanova in Tone ”*aček. Revijo toplo priporočamo. Letna naročnina stane samo 18 dinarjev. Ljubljana 1. maj. V Ljubljani je letos praznovalo prvega majnika razmeroma mnogo (delavstva. Praznovanje se je vršilo seveda brez prireditev, pač pa so sodrugi in sodružice v skupinah zleteli na deželo. Praznovali so zlasti stavbinci, kovinarji, lesni delavci, krojači, grafičarji in deloma tudi tekstilci. Nekatere stroke imajo praznik ta dan v zmislu svojih kolektivnih »'**% n SHc p/i;v iinv, večina organiziranega delavstva pa je praznovala. V večjih skupinah je delavstvo napravilo izlete v prosto naravo. Proti večeru pa so se vračali dobre volje, M \ 1 ■**•< fc-* «' itivu). Cinkarniško delavstvo je vkljub raznim grožnjam praznovalo prvi maj tako enotno, kakor je nedavno izvedlo svoje volitve. Od obrtniške stroke so bili krojaški pomočniki najbolj složni, saj so bile vse krojatčnice ta dan prazne. V upanju na boljšo iboočnost, smo se na praznik dela razvedrili z delavsko pesmijo. Plenarna seja K. M. 0„ se bo vršila danes (sreda) ob 19.20 uri, v društvenih prostorih Delavske zbornice. Pozivamo vse odbornike in zaupnike svobodnih strokovnih organizacij, da se seje sigurno in točno udeleže. Z občinske deske. Vojni invalidi, preči-tajte si razpis radi brezplačnega zdravljenja v toplicah. — Razpisana je oddaja del za dograditev pritličnega prizidka k upravnemu poslopju mestne klavnice. Ponudbe do 8. maja. Apnenlk pri Celju Apneniškt1 delavstvo, okroglo 70 družinskih očetov, je bilo od 1. novembra 1936 pa do aprila 1937 brezposelnih. Samo par od teh je pričelo z delom že v februarju. Sedaj pa se dela s polno paro. Ob tej priliki je treba izreči priznanje ravnateljstvu tovarne za dtošik v Rušah, ki nas je preko zime (podpiralo v živežu, tako, da smo lažje prestali to dolgo dobo brezposelnosti. Podjetje je izdalo za nakup živeža okroglo Din 21.000, Na ta račun so delavci prejeli: 3700 kg krušne moke, 2000 kg koruznega zdroba in 470 kg masti. Delilo se je vsakih 14 dni, skupno devetkrat pod nadzorstvom zauipnikov in obratovodje. — Delavec, Črna pri Prevaljah Dramska predstava. »Vzajemnost« bo vprizorila v nedeljo, dne 9. maja ob 3. uri popoldne v prostorih Knez-Kr.ulec vsselo-igro v 3. dejanjih »Na ogledih«. Vabimo vse sodruge in sodružice, kakor tudi ostalo prebivalstvo! Vstopnina 1. prostor Din 6, 2. prostor Din 4 in 3. prostor Din 3. Za obilen obišk prosi odbor. Tiskovni sklad Za tiskovni iond je dlarovala s. Bezov-nik Marta ob priliki lepe zmage pred sodiščem za izstavitev, znesek Din 200. Poslano Gospod urednik, blagovolite sprejeti v svoj list naslednje vrstice: 1. Niti besede nisem spravil v javnost o notranjih razmerah v slovenski izven-parlamentarni opoziciji; saj tudi sestanek v Zagrebu, dne 11. aprila ni javno o tem ničesar razglasil. 2. Somišljeniki tednika »Neodvisnost« so se zatekli v javnost, ki ji pa ne dajejo jasnosti z nedoločnimi namigavanji in neresničnimi trditvami. iZato ugotavljam, da nas je izstopila šestorica ix izvrševalnega odbora, in ipozivaim »Neodvisnost«, da priobči mojo izjavo z dne 21. marca t. 1., s katero sem utemeljil svoj izstop, ako naj bo javnost pravilno poučena. Pridržujem si pravico, da to storim sam, ako in kadar se mi bo zdelo potrebno. V Ljubljani, 29. aprila 1937. Dr. Dragotin Lončar. premenili in tudi dolarske princese so naj-brže še take. In tako je vse aktualno: Fallova glasba, dolarska princesa in publika. Pevci dobro pojo in igrajo, režija je prav ustrezajoča 111 gledališče je polno. —e. Za vsako ceno |l pravilna protivrednost !J ♦karo ČEVLJI I molki damski otroikl od Din 138- napr. . „ 122- napr. . „ 3»- napr. Delavski pravni svetovalec Prevžitne pravice (Sv. Miklavž) Vprašanje: Pri meni stanuje prevžitkar, ki ima pravico do souporabe raznih prostorov, kot kleti, drvarnice itd. Nameravam povečati drvarnico. Ali bo imel prevžitkar tudi pravico do souporabe povečane drvarnice? Odgovor: Če drvarnico povečate bo imel prevžitkar pravico do njene souporabe v dosedanjem obsegu. Njegove uiporabne pravice se s tem ne morejo povečati. Brezplačno stanovanje v tuji hiši (Meža Vprašanje: Pred par leti sem posodil nekemu znancu vsoto denarja. Ker mi zneska ni mogel vrniti, sva se dogovorila tako, da bom imel nekaj časa v njegovi hiši brezplačno stanovanje, s čemur bo dolg poravnan. Sedaj pa je moj znanec prodal hišo drugemu, ki mi je stanovanje odpovedal. Ali se bom moral izseliti? Odgovct: Če ni Vaša stanovanjska pravica vknjižena, Vam lahko kupec hiše stanovanje odpove, ne glede na pogodbo, ki jo imate s prejšnjim lastnikom. Od prejšnjega lastnika pa lahko še vedno zahtevate povračilo izposojenega zneska odnosno ustrezajočega dela. Posojilo (Pesje) Vprašanje: Pred štirimi leti sem posodil nekomu Din 2000.—, ne da bi bile navzoče kake priče in ne da bi napravila pismeno pogodbo. Ali še lahko kljub temu tožim na plačilo zneska? Odgovor: Tožite lahko, ker pa ni prič, bo odvisen izid pravde od teiga, ali bo sodišče verjelo več Vam ali tožencu. Rubež delavske mezde (Studenci) Vprašanje: Obsojen sem bil, da plačam nasprotnik« večji znesek. Nasprotnik mi je zarubil mezdo in mi sedaj odteguje po Din 20 tedensko. Ali je k temu upravičen, ko sem nestalen delavec z urno mezdo, ki se mi izplačuje tedensko? Odgovor: Ker ste nestalen delavec, Vaša mezda ni rubljiva po zakonu od 29. 4. 1873. Pojdite z ubožnim spričevalom ter izvršilnim dovolilom na sodišče in predlagajte tam, da se rubež ustavi na podlagi navedenega zakona. Odtegovanje hranarine po delodajalcu (M. H. Bezena). Vaše vprašanje je preveč nejasno, da bi mogli nanj odgovoriti. Pojasnite zadevo podrobneje. Nezgodna renta (Sv. Lovrenc n. P.) Vprašanje: Pri delu sem se ponesrečil. Zdravljenje traja že okoli 10 tednov. Ali mi razen hranarine pripada tudi renta? Odgovor: Renta Vam pripada od dneva, ko izjavi lečeči zdravnik, da je Vaše zdravljenje končano, na vsak način pa od začetka 11. tedna po utrpeli nezgodi. Renta se izplačuje, dokler traja nesposobnost za delo ali je delazmožnost vsled posledice nezgode zmanjšana, (t. 2. in 3. § 85 ZZD). Prodani panj Vprašanje: Nekemu rudarju sem prodal čebeLni panj. Ker mi noče plačati, bi ga KONZUMNO DRUŠTVO za MEŽIŠKO DOLINO r. z. z o. z. v Prevaljah. Poštni predal štev. 3. Telefon rnterurban štev. 5. Poštni čekovni račun 12.048, Brzojav: Kodes Prevalje. Osrednja pisarna In centralno skladliie v Prevaljah. Podružnice ; Prevalje? Lele, Mežica, Črna I, Črna II, St. Helena, GuStaa), Muta, pekarna t Prevaljah ter 7 lastnih zadružnih domov ▼ Mežiški dolini. Zadruga nudi svojim članom vedno sveže blago po najnižjih cenah. Hranilne vloge sprejema centrala v Prevaljah in njene podružnice ter plh obrestuje po najvižji obrestni meri. Prodaja s« le članom. Član društva lahko postane vsak. Dele£ znaša samo Din 100.—. Delavke, delavci, nameščenci, kmetje in obrtniki ter siploh vse delovno ljudstvo, kupufte življenjske potrebščine 1« v svojih zadrugah! V slogi je moč, v delu rešitev! Zveza gcSpodarskih zadrug za Jugoslavijo r. z. z o. z. v Ljubljani, vabi na redni občni zbor, ki se bo vršil v nedeljo, dne 6. junija 1937 ob 10. uri dopoldne v posvetovalnici »Delavske zbornice« na Miklošičevi cesti v Ljubljani s sledečim dnevnim redom; 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora; 2. poročilo načelstva o poslovanju in računskem zaključku za leto 1936; 3. proračun za leto 1937; 4. poročilo nadzorstva in sklepanje o razrešnici; 5. sklepanje o prispevkih v sanacijski fond po Uredibi o zaščiti kreditnih zadrug in njihovih zvez z dne 21. 11. 1933; 6. volitev predsednika, podpredsednika ter 5 do 9 članov načelstva, od teh zadnjih treh članov eksekutive; 7. volitev predsednika, podpredsednika ter pet do devet članov nadzorstva, od teh izadniih dva v ožje nadzorstvo; 8. kratek referat o aktualni zadružni temi; 9. slučajnosti. V Ljubljani, dne 5. maja 1937, Načelstvo Zveze gospodarskih zadrug za Jugoslavijo v Ljubljani r. z. z o. z. PiS: Eventuelni predlogi se imajo izro- rad tožil, pa ne vem, ali bom uspel s tožbo, ko rudarska mezda ni riubljiva. Kaj naj u-krenem? Odgovor: Če dotični rudar nima ničesar drugeiga razen svoje mezde, se Vam lahko zgodi, da bodete morali nositi tudi stroške Vašega odvetnika, tudi če bodete pravdo dobili, ker mezde ne bodete mogli nasprotniku zarubiti. Zato poskusite morda tožiti kar na sodišču, da imate manj stroškov. — Najibolje pa je, če poskušate še enkrat mirnim potom doseči plačilo. čiti načelstvu Zveze najkasneje do 23. maja t. 1. Opomba: Stroške za delegate nosi vsaka zadru/ga sama. Pri odbodiu nai vsakdo kupi cel vozni listeh in da žigosati velesejm-sko legitimacijo pri postajni blagajni. Posestnik prejme na velesejmu v legitimacijo potrdilo, da je razstavo obiskal. Pri odhodu se legitimacija ponovno žigosa na ljubljanskem kolodvoru, nakar postane železniški vozni listek veljaven za brezplačen povratek. Legitimacije ljubljanskega velesejma se dobe pri potovalnih pisarnah za ceno kot običajno. Čevlje, usnje in čevljarske potrebščine dobite najceneje v trgovini ^ v Anton Stefe Kranj (pod mestom) ANTON HOFBAUER trgovina z usnjem, čevlj. potrebščinami jn vsem v to stroko spadajočim orodjem CELJE, Gosposka ulica št. 6 se priporoča vsemu delavstvu. MALI OGLASI Našlčltatelfi knpn. jejo najcenejše pri naSih lnserentlhl Franc Kormonnov n»LKorl Rass Maribor, Gosposka ulica 3 — moda, galanterija, drobnarija in igrače vseh vrat. Naj-večja izbira in najboliSi nakup. FRANC REICHE R, MARIBOR Tržaška c. 18, se priporoča ceni. občlnstv® za izdelavo oblek za gospode in dame p« najnižjih dnevnih cenah. Hitra in solidna izdelava. Bogata izbira modnega blag*. Priporoča se ŠPECERIJSKA TRGOVINA Delavski domi.uo.z. Maribor. Frankopanov« ulica 1. Kupujem odpadke železa, kovine, litine in vsakovrstne železne stroje. Plačujem po najvišjih dnevnih cenah. JUSTIN GUSTINČIČ - MARIBOR Tattenbachova ul. onos Zavrgli smo stare stroje, a s pomočjo novih, najmodernejših izdelujemo tako obutev, da moremo bodisi v kvaliteti ali v izdelavi tekmovati z amerikanskimi^proizvodi. Naše trgovine so založene z novo vrsto moških polčevljev — original „GOODYEAR“, h katerim je pri, loženo kopito, nova L