DELEŽ OSEBNIH DOHODKOV SE MAISJŠA
Kako uresničujemo letošnjo resolucijo!
Tehtanje gospodarskih rezultatov v občini Vič-Rudnik v mesecih do maja in primerjanje z rezul-tati prvih štirih mesecev je dokaj težavno, ker so posamezni kazalci v petem mesecu boljši kot prej, drugi pa slabši. Vsekakor je zelo razveseljivo to, da je količinski obseg letos do maja 4,7 odstotka večji kot lani, za resolucijskim načrtom pa zaosta-ja le malenkostne 0,3 odstotka. Za ta skok ima največ zaslug Avtomontaža z obema tozdoma ter Igo in Tiskarna. Slabše je šlo Plutalu, kjer so naredili pol manj kronskih zapork kot lani, res pa nekaj več aluminijastih - za 9 odstotkov. Vzroki so v pomanjkanju domačih surovin in manjših naročilih. Slednje je posledica konkurence in bo moral zato Plutal kreniti v izvoz.
Večina finn je dobro oskrbljena z domačimi surovinami, kritična je le v iSkem mizarstvu. Z uvoženimi imajo težave v Tiskarni, slabo pa je tudi s temi surovinami v Utensilii, Igu in Hoji. Z naročili so zadovoljni v Igu, Žičnici, Silvoproduk-tu, Hoji in TTL, nezadovoljni pa v Plutalu Iliriji-Vedrog in v viškem mizarstvu, kjer pravijo, da je kritično. Slabo gre v izvoz Utensilii, Igu in Iliriji, dobro pa Žičnici in Silvaproduktu. Kot kritične ocenjujejo razmere zaradi obratnih sredstev in posojil zanje v Dolomitih Mercatorja in Trgovini Agrotehnike-Grude.
S tujino posli ne gredo po maslu, saj bistveno zaostajajo za resolucijskimi cilji, ki zastavljajo kot cilj 15 odstotno rast celotnega izvoza, od tega 18 odstotno rast na konvertibilni trg in 8 odstotno rast uvoza s tega trga. Blagovna menjava je bila vredna do konca maja dobre tri miljardc din (po tečaju 185,70 din za dolar), kar je 81,7 odstotka lanskoletne menjave. Celotni izvoz je dosegel do konca maja 84,1 odstotka lanskega v enakem obdobju in je nekoliko nižji indeks od doseženega v letošnjih* prvih štirih mesecih. Pokritje uvoza z izvozom je 142,3 odstotno, vendar na konvertibil-v nem trgu le 81,9 odstotno. Oboje pa je v petih mesecih boljše kot je bilo v štirih.
Za glavo bi se morali prijeti v KIG, kjer so dosegli le 17 odstotkov lanskega izvoza in v Hoji, kjer obljubljajo, da bodo zamujeno nadoknadili. Največji izvoznik je s 527 milijoni IGO, za njim pa Ilirija-Vedrog. Na konvcrtibilni trg prodaja naj-več Hoja, za njo pa IGO in Plutal. Po indeksih rasti pa-so najuspešnejši v Izipovcm tozdu Zastop-stva (indeks 714), IUV TOZD Galanterija (434) in Mizarstvo Trnovo (434). Najve^ji delež v izvo-zu itnata IGO in Ilirija-Vedrog, ki dosegata 28,4 oziroma 20,5 odstotni delež. Petino vsega konver-tibilnega izvoza pa ustvari Hoja.
Vzorčne delovne organizacije (te predstavljajo več kot pol občinskega gospodarstva) so povečale do konca maja celotni prihodek za 67 odstotkov primerljivi dohodek pa za 82 odstotkov. Oboje ni kaj spodbudno, saj je bila inflacijska stopnja višja kot ti odstotki. Dobro je, da se je ohranil realen obseg akumulacije, delež le te v čistem dohodku pa se je celo povečal. ŽaJ se je delež osebnih
dohodkov v iistem dohodku zmanjšal, torej gre za plačilo delavcev vse manj denarja in so torej delavci primerjalno vse slabše plačani.
Povsem drugačna je slika pri splošni družbeni porabi, kjer se je davek na prihodke od premože-nja povečal za 96 odstotkov, taks je več za 220 odstotkov in prihodkov po posebnih predpisih za omenjene namene za 184 odstotkov več.
V kmetijstvu je poslovanje v celoti petih mese-cev slabše kot lani tako pri mleku kot pn mesu, v samem mesecu maju pa boljše kot lani maja. Samo maja so letos namoLzli 7 tisoč hektolitrov mleka, prej pa v štirih mesecih 20 000 hektolitrov. Za izvajanje plan v SIS družgbenih dejavnosti se je nabralo 96,1 odstotek več denarja kot lani in so zato SIS realizirale 42 odstotkov vrednosti svojih planov do konca maja.
V  Trnovem, na Igu, ob Jurčkovi poti drugje ridajo 435 stanovanj. Na komunainem področju pa so delno uredili kanalizacijo Vnanjih in Notra-njih goric, predel na Galjevici, Trnovem in pri-marni vodovod so dokončali na Dobravici, nada-ljujejo pa z deli v Želimljah, Horjulu, Brezovici, Trnovem, Brdu itd. Sanirajo plinsko omrežje v Rožni dolini, elektro pa ureja transformatorske postaje Vnanje gorice, Golo, Matena. Krkovo, Poznikovo, Jakičevo, Prevalje itd. SIS za ceste nadaljuje s prenovo Tržaške in nasipava traso za južno obvoznico. PTT širi centraio Vič in ureja omrežje.
MILOVAN DIMITRIČ
Na področju preskrbe so v teku že dogo-vori o urejenosti trgovine v Pijavi gorici, že v tem poletju pa bo odprta prva zasebna trgo-vina s prehrambenimi artikli na Jezeru.