Politični ogled. Avstrijske dežele. Dižavni zbor je za kratko casa zopet skupaj bil. Prvosednik dr. Recbbauer naznani zboinici, kako da je deputacija pri cesarju spi ejeta bila, in da je državni poslanec baron Weicbs iz Gornje-Avstrijskega umrl. — Ta mož je bil najmočnejai steber ustavakom, silni nasprotnik izvrstne narodne kat. stranke, ki bo zdaj veliko ložje delala. Pogreb, kterega je vodil odpadnik Brader iz Rieda, je bil brez ^sacega kršanskega znamenja, ker si je pokojni, kterega je inrtud zadel, vse to že poprej prepovedal, gospa baronovka se je pa tega natanko držala. Tako poroča ,,Linzer Volksbl.", liberalni listi so pa v grozoviti togoti pri tej priliki napadali preč. škofa v Lincu, češ, da o n!! cerkvenega pogreba dopustil ni! — Potem se je v drž. zboru bralo pismo 32tih č e s k i h drž. poslancev, v kterem razlagajo, da v drž. zbor zato priti ne morejo, kcr se od njih tirja, da pripoznajo pred vsem pravnost sedanjega, iz direktnih volitev sestavljenega drž. zbora, kar pa toliko pomenja, kakor odkrižati se državnemu pravu českega kraljestva, nja starodavne, zaprisežene pravice odstopiti večini drž. zbora, česar pa ne more in sme nobeden zmed njib storiti. Ko bi večina botela pogajati se ž njinii, pridejo radi na Dunaj. Na to predlaga grof Hobenwart v imenu federalističnih poslancev, ki so, ^primorani v državnem zboru biti", da se naj iz vse zbornice izvoli odbor 15 udov, ki bode pismo českib poslancev prevdaril in o njem poročal. — Ker je dovoljno število poslancev — tndi galiških — ta predlog podpiialo, mora v obvavnavo pviti. Blagi grof je s tehtnimi besedami ustavakom prigovarjal, da naj pokažejo zdaj svojo spravljivost, da svojo pol. oblast, ktero so 8i vedli pridobiti, v to porabijo, da se državnopiavne stranke med sebo pogodijo in tako zaželeni mir državi povrne. — Toda spravljive besede bile so bob ob steno, — prvosednik da brž na glasovanje, ali zbornica spozna, da so izgovori českib poslancev dovolj tehtni ali ne? In večina izreče, da niso, ter se vsim českim poslancem mandat pod klop vrže! — To je bila prenaglena reč, kajti čas za glasovanje o ti prevažni stvari nastopil bi bil še le tedaj, ko bi bil od grofa Hohemvarta nasvetovani odbor poročal in predloge stavil. Drž. zbor je pritrdil premembi gosposke zbornice, da se pri posojilih iz 80 milijonov drž. pomoči ne gleda na to, kakosne da so akcije, ktere se za gotovino zastavijo. 20 poslancev, ki so prvokrat zoper podelitev kredita na borzne akcije glasovali, ni bilo zdaj v zbornici, pridobili so pa ustavaki Rusine, da so ž njimi potegnili, in tako je zmagala borza z raajhno večino 17 glasov. Štajeiski neruškutarji sScidlnom vred ro glasovali z borzijanci, edini Brandstetter ne. — Postava je baje že potrjena. Poslanec Fux je predlagal s tovarši, da se odpravi k o 1 e k pri inseratih in pri novinah. — Volitev dia.^Klaiča, Dalmatinca, župnika Jungbauerja iz Českega in Madejevskija iz Galicije se je ovri;la po volji ustavakov. Potem se je drž, zbor odložil do 21.januarja. Deželni zbori. V Koroakem d. zb. je predlagal g. prof. Einspieler, da se naj slovenskim in mešanim občinam vsaj kratko posneti sklepi dež. zbora tudi v sloven. jeziku dajejo, kakor dobivajo druge srenje vse stenografične obravnave v nem. jeziku. Zastonj je g. poslanec povdarjal, da je dobra tretjina deželanov slov. narodnosti; da Slovenci davkov in vojakov več kot tretjino trpe, predlog ni našel še toliko podpore, da bi bil mogel v posvetovanje priti. Zanj so 'bili razun g. Einspielerja le še knezoakof, Jiiger in Pongrac, in zagrizeni nemškutarski ustavaki to videvši so začeli krohotati kakor njih duševni brati v dunajski lesenjači, ko je g. Herman tako resnično opisoval Avstrije žalostno stanje. — Zaušnico si je d. zb. tudi s tem dal, da hoče postavodajo o zemljišnih knigah državnemu zboiu odstopiti! V kranjskem d. zb. predložil je dež. odbor dve prav koristni reči: napravo ponavljaln i h š o 1 in ustanovitev dež. zaloge za izdavanje 8 1 o v e n s k i h a o 1 s k i h k n i g. — Po g. dr. Bleiweisovem predlogu sklene zbor, da se vladi poslje prošnja, naj se skusa z ogerskim ministerstvom pogovoiiti, da se postava zastran turške kuge od m. jun. 1868 tudi po vsem oger. kraljestvu vpelje, ker sicer ni lahko mogoče braniti kugi v naše dežele. V t r ž a š k e m d. zb. so stavljeni naslednji predlogi: da se v Trstu ustanovi pravdoznanska šola z laškim učnim jezikom (kaj pa da!), da se dež. zbor oglasi zaželeznico iz Koroškega čez L o k o v Trst; da poseben odbor preiskuje zgodovinske pravice tržaškega mesta. (Menda bi lahoni najrajše našli to, da je Tržaško - italijanska zemlja). V g o r i š k e m d. zb. je bil sprejet predlog dia. Pajerja, da se nemudoma pošlje peticija do fin. ministerstva za prizanašanje davka v tistih krajih, kteri zarad slabe letine najbolj trp6, ob enem se pa prosi za kmetijstvo in obertnijo denarna pomoč. — Proti razpisu ministerstva, da bi se v srednje šole na Goriškem samo nemški jezik vpeljal, sejed. zb. enoglasno vprl. Lani je še prosil d. zb., da naj bosta po razmeri prebivalcev učna jezika slovenski in italijanski; vlada pa na to odgovarja z ukazom — nemških šol! V dalmatinskem d. zb. so se lahonski ]>oslanci skujali in poslanstva odpovedali, ker jih jezi, da so v manjšini. V Dalmaciji je 450.000 Slovanov in le 50.000 Lahov, in vendar hočejo ti gospodovati! Oni so tudi krivi, da se je, — kakor je dokazal v drž. zboru župnik Pavlinovič — zarad malovažnih pregreakov, ki se povsod gode, volitev dra. K 1 a j č a ovrgla. Vnenje države. Na Francoskem je po dvamesečni obiavnavi vojna sodnija enoglasno marsala Bazaina na smrt obsodila, ob enem pa v proanji do vojaega niinistra za pomi- loščenje prosila, da se razsodba ne zvrsi. Vsled tega je prvosednik republike, Mac-Mahon, smrtno kazen piemenil v 20 letni zapor; obsojenec zgubi tudi vse časti in pravice, ki jih je imel. Na Pruskem divja boj zoper kat. cerkev kakor ob časih poganskega preganjanja. Kat. osrednja strauka je v dež. zboru predlagala, da naj zapusti vlada nesrečno pot, ktero je leta 1871 zoper katoličane nastopila ter se naj povrne k načelom prejsnjih let, ko so katoličani svobodo uživali; naj slednjič v posebni postavi p r e k 1 i č e osodopolne 3 postave lanskega leta, ki so kat. cerkvi tako silno sovražne. — Liberalna večina pa, ki je rep liberalne vlade, je pametne predloge zavrgla, in minister bogočastja, Falk, je prežvekaval zastarela natolcevanja, češ, da je takih postav treba bilo, ker škofi in ultramontanci miiu ne dajo!! Glej basen o jagnjetu, kteremu volk očita, da mu vodo kali! — Zdaj je vlada v zbornico privlekla cel6 postavo o posilnem civilnem zakonu! — Kar koli škofi po c e r k v e n i postavi storijo, je vse proti državni postavi in se kaznuje. Ravno je mestno starešinstvo v Vratislavi obsodilo knezoškofa Forsterja zarad 29 prestopkov k^ plasežu 11.600 tolarjev, alj v dveletno ječo! Živila n e m š k a svoboda!