st.
,S L o v E N K A-
Str. 7.
Slika s Češkega.
Spisala Roza Kosova.
Sprejmi me, (Irajia čitateljica, v liišico ubogega to-
varniškega deklica v Velimu na Češkem.
Večer je, Ki. dne meseca avgusta 1885. leta. Oče,
mati, sinek Otakar in hčerka Maženka so povečerjali in
odmolili.
,Zakaj smo pa spletli mi otroci in veliki ljudje
toliko vencev in šopkov, danes in včeraj ? Zakaj ste pri-
pravili toliko lepili zastav V" vprašel je mali Otakar očeta.
,.Ker pridejo Slovenci k nam"', je bil odgovor.
„Kdo pa so Slovenci V" vpraša Otakar.
,Slovenci so naši bratje, tam od daleč'', odgovori
mu oče.
Ali nam Slovenci kaj prinesejo ker jih hočete tako
lepo sjirejeliV" nadaljuje Otakar.
»Dragi moj", mu opomni oče, ako bi ti imel brata
daleč od tukaj, katerega še nikdar videl nisi, kaj l)i ti
storil ko hi zvedel, da tega ali tega dne k tebi pride
da te hoče spoznati ter ti pokazati, da bije tudi v da-
ljavi bratsko srce zate."
„0j, vsklikne Otakar, kako lepo bi ga hotel spre-
jeti ! Kako srečen bi bil ! A to bi bilo čisto drugače, ta
l)i bil moj pravi brat, katerega In toliko vajšc videl, ker
ga ni bilo tako dolgo doma'
»Dragi Otakar", l)il je resen očetov odgovor. ,misli
si mater, ki je imela mnogo, mnogo sinov ; l)ili so srečni
skupaj imeli so veliko zemlje, katero so pridno obdelo-
vali, da so se prav dül)ro preživeli. Drugi ljudje, njiliovi
sreči zavidni, so se usilili med nje vzeli so jim po malem
vse ter jih tako primorali, da so si pridni sinovi morali
daleč od domovine iskati svojega kruha.
Mati je sicer milo tožila, a kaj je to brigalo so-
vražnika V Otroci so se razkropili i)0 vsem svetu, primo-
rani so l)ili učiti se tujih jezikov in svojega zanemarjati.
Brat brata ni več poznal.
Dolgo, dolgo let je minolo, mati si jo zopet opo-
mogla, jela je klicati otroke svoje k sebi, da bi se mej
soboj spoznali, skupno delovali in se zopet izurili v svo-
jem krasnem materinem jeziku. 1'pala je, da bodo s
skupnim delovanjem zopet srečni kakor nekdaj.
Otroci so slišali materin klic, prišli so od vseh
krajev ter so srečni bili, da je mogel objeti brat brata.
Tinti, kateri niso mogli priti, spominjali so se svojih ter
jim sporočili, da nikdar nečejo ])ozabiti svoje matere in
ostati v vedni zvezi s svojimi brati.''
»Kaj pa zdaj porečeš, dragi moj, ako ti povem, da
ta mati se imenuje ,Slava" in mi vsi Slavjani smo
otroci njeni : Čehi, Slovenci, Hrvati, Poljaki, llusi itd V
}\c bodemo li veseli, da moremo bratu Slovencu roko ])o-
datiV (ia bodemo li prezirali, ker je delj časa trpel
nego mi ! — Vedita otroka moja : ,(r o s t o 1 j u b n o s t
sploh znaci Slavjana". (rt)st(djubno jih moramo
torej vsprejeti, da pokažemo s tem, kako so nam ljubi."
Pazljivo sta poslušala Otakar in Maženka te očetove
besede. Dasi nista vsega še umela, vendar sta vedela, da
pridejo dobri prijatelji k njim in veselila sta se jih. Ko
jima je slednjič oče opomnil kako naj se vedeta jutrajš-
nji dan, obljubila sta se tako vesti, da bosta zadovoljna
oce in mati.
Druzega dne okoli 4. ure popoludné so se zbrali
ljudje na kolodvoru z godbo in cvetlicami za pozdrav
popotnikov.
Bili so poleg mnogo gospode in kmetov tudi to-
varniški delavci, s svojimi ženami in otroci.
Otakar in ^laženka sta imela vsaki lep šojiek v roki,
a predno je še vlak prisopiluil rekel je, Otakar očetu :
„Ljul)i atej, tukaj je vse tako lepo pripravljeno za po-
zdravljenjc Slovencev, ljudi jo toliko, da se ne bode po-
znalo, ako sem jaz tu ali ne, zato dovolite mi, prosim,
da grem z Maženko na lejio pot ob kraju gozda, ki je
tik železniške ceste, ondi bodeva vse dobro videla in naji
l)odo videli tudi ljubi Slovenci".
Oce mu to dovoli, vesel poda Otakar roko sestrici
ter jo pelje na omenjeno i)ot. Ko dospeta tja reco jej :
,Vidiš tiikaj vže od daleč laliko vidiva vlak, ko jo pri-
piha, le vse tako stori kakor jaz pa bo prav.
Ko je vlak za nekaj casa pridrdral, i)ovzdignila sta
oba v eni roki šopke v drugi belo žepno ruto s kate-
rimi sta vihrala v pozdrav Slovencem. A glejte! Iz vseh
oken vlaka se jim je ozdravljalo. Z rutami so jima vi-
Str. 8
,S L O V K N K A-
St. 8
lirali gospodje, siospo in gospudifiie. dokler so ju mogli
videti. Vesela sta se vrnila doraov ter staršem jiovedala.
kako sta liila srečna. ,.Nisem iskal livale'. reee Otakar
„le tam sem hotel Slovence pozdraviti, kjer druzih ljudi
ni bilo, da bi oni videli, da smo tudi mi otroci veseli
Slovencev, naših bratov iz daljne dežele".
„Tako je prav, reče oče, glejta : za to malo [xizor-
nost, ki sta jo skazala gostom, bila sta obilo plačana.
Odzdravila je vama gosjioda, ki sta le otroka ul)ogega
tovarniškega delalca.