NAŠ GLAS
DELAMARIS0IZOLA	INTERNA	IZDAJA
LETO XVI	IZOLA, JANUAR 1974	ŠT.	1
_____ _
JL x ‘x t *
Samoupravni organi , v preteklem obdobju
Poročilo se nanaša na mandatno obdobje od 29. 9. 1971 do danes, to je na nekoliko podaljšani mandat, o čemer je delavski svet sprejel sklep na 18. redni seji dne 2. oktobra 1973.
V skladu s statutom podjetja in določili drugih internih aktov ter zakonskih predpisov smo v tem obdobju imeli naslednjo organizacijo samoupravnih organov:
1. Centralni delavski svet
2. Delavski svet obrata Iris
3. Delavski svet obrata Argo
4. Delavski svet obrata Riba
5. Delavski svet pločevinaste embalaže
6. Delavski svet skupnih služb
To so organi, ki so bili 29. 9.
1971 neposredno izvoljeni.
V okviru CDS pa so za različna področja delovali:
— Odbor za pravice iz dela
— Odbor za razvoj, plan in finance
— Odbor za proizvodnjo in prodajo
— Odbor za splošni ljudski odpor
— Komisija za varstvo delovnega reda
V okviru delavskih svetov delovnih enot pa so delovale kadrovske komisije. Centralni delavski svet je v svojem mandatnem obdobju imel 21 rednih, 2 izredni seji in 4 seje skupaj s CDS Slavnika.
Na skupnih sejah s Slavnikom so bila obravnavana predvsem tista vprašanja, ki so se nanašala na sodelovanje s Slavnikom. Na prvi izredni seji je CDS obravnaval problematiko kanonskih sredstev. Čeprav ta problem še ni konkretno in za podjetje pozitivno rešen, so vendarle sklepi te seje delavskega sveta pripomogli k določenim premikom, ki so tu izvršeni. Na drugi izredni seji pa so reševali stimulativno nagrajevanje proizvodnih delavcev.
Problematika, ki jo je CDS obravnaval na rednih sejah, je bila v tem obdobju zelo pestra in obsežna. V želji, da tu ne navajamo podrobno vsega, o čemer je delavski svet odločal, naj na-
vedemo le nekaj bistvenih področij :
— sprejem letnih planov za leto 1972 in 1973
— sprejem zaključnih računov in periodičnih obračunov
— poslovna sodelovanja z drugimi podjetji, konkretno s Slavnikom, Drogo, pristop HP in druga sodelovanja
— pestra je bila problematika naše mandatne dobe pri imenovanju in razreševanju glavnega direktorja
— veliko razprav je bilo namenjenih investicijam
— pravilnik o delitvi OD je sicer sprejel prejšnji CDS, vendar smo mi izvršili vrsto sprememb in dopolnitev
— prav tako je bilo sprejetih precej sprememb in dopolnitev drugih internih aktov
— odpisi tako sredstev kot materiala, polizdelkov in izdelkov so neizbežen spremljevalec vsakega DS
— delavski svet je sprejel tudi program financiranja narodne obrambe
— nadalje smo sprejeli naslednje interne akte:
— pravilnik o knjigovodstvu
— pravilnik o določanju odškodnin
— kriterije o koriščenju sredstev solidarnostnega fonda
— pravilnik sklada za raziskovalno dejavnost v morskem ribištvu
— pravilnik o načinu formiranja in uporabe sredstev sklada skupne porabe
— pravilnik o uporabi osebnih avtomobilov v službene namene
— poslovnik za obratovanje s čistilnimi napravami
— in druga dopolnila. Obravnavanje in odločanje na
drugih področjih iz statutarnih pristojnosti CDS je imel ob izvolitvi 35 članov. To število se je v dveh letih zmanjšalo na 31 članov, ker so 3 člani odšli iz podjetja. Poleg tega se je zamenjal tudi predsednik CDS, ker je prejšnji zasedel najprej delovno mesto namestnika, potem pa delovno mesto glavnega direktorja.
Vsi člani CDS smo si prizadevali izpolniti samoupravno dolžnost, ki nam je bila ob izvolitvi poverjena. Tu smo v nekaterih primerih bolj, v nekaterih (Nadaljevanje na 4. strani)
Volišče Transporta
Dne 21. decembra 1973 so bile	■ r M v m	■	*■	*
v štirih TOZD in treh samoup-	14	MjT	Cfll	Dl	11
ravnih skupnostih volitve v or-	I	M	M	M
gane upravljanja in delavske kontrole. Volilnih upravičencev je bilo 1.358, od tega jih je glasovalo 1.106, kar dokazuje, da so bile volitve pravilno organizirane in izvedene.
V DS združenega podjetja HP so bili izvoljeni:
Savo Kapelj Višnja Marc Drago Klepač ml.
Ivan Strasner Ivan Baričič, dipl. inž.
V odbor delavske kontrole združenega podjetja HP je bila izvoljena Marija Kenda,
v skupno komisijo za usklajevanje OD živilske industrije pa Tomaž Pavletič.
V odbor delavske kontrole Delamaris so bili izvoljeni:
Miro Petelin Marčel Blažina inž. Jože Rojc Gvido Radolovič Ivanka Ferluga
V odbor za pravice iz dela so bili izvoljeni:
Darja Korče, dipl. inž.
Miroslava Čehovin Silva Trebeč Martin Kokalj Eva Javoršek Andrej Stres Milan Nardin
V centralni delavski svet so bili izvoljeni:
Furlan Marija Kranjc Franc Oblak Rozana Božič Renato Flego Darinka Jakomin Kristina Kraševec Nadja Molk Janez Novak Beno Slavič Danica Loganes Zvezdan Kovač Marija Pangeršič Franc Glavič Anteo Kokalj Martin Lipej Franc Strsner Ivan Sodržnik Jože Koren Slavko Pečan Breda Staver Ana Tul Armid Višnjič Žarko Palčič Robert Pobega Josip
V delavski svet TOZD Argo so bili izvoljeni:
Bučinel Lande Grbec Stanko Grbec Viktor Klarič Josipa Kleva Aleksander Kleva Elijo Lovrečič Venček
Marc Višnja	Volišče	skupnih služb v »Irisu«
Volišče Vzdrževanja
Volišče TOZD »Argo.
Volišče TOZD Pločevinka
Št. 1 — januar 1974_»NAS GL AS«_
rezultati volitev
Volišče skupnih služb »Argo«
Petelin Miro Puhar Jože Tomažič Jože Trebeč Gvido Viler Ivan Vrtovec Marija Kranjc Franc
V komisijo delavske kontrole so bili izvoljeni:
Gregorič Anastazij Starc Silva Ziherl Milan
V delavski svet TOZD Iris so bili izvoljeni:
Besič Ernesta Brljavec Milan Fabjan Anton Hrvatin Aldo Ipavec Ernest Kleva Marija Lazar Angela Mezgec Alojz Martinčič Ivan Santin Stevo Stanič Angela Sušelj Vincenc Ukota Ema Rener Boris Jerman Lidija
V komisijo delavske kontrole TOZD Iris so bili izvoljeni:
Junc Bogomir Medoš Marija Horvat Marija
V delavski svet TOZD Pločevinka so bili izvoljeni:
Babič Fabio Babič Miranda Bernetič Marija Depanger Oliver Kavrin Jože Kobal Berto Kocjančič Edin Marc Ivan Martič Marija Morato Sava Pangeršič Franc Prelec Mafalda inž. Rojc Jože Rožanc Albina Šik Pavla
V komisijo delavske kontrole TOZD Pločevinka so bili izvoljeni:
Chicco Elvino Glavina Marija Prelec Anton
V delavski svet TOZD Riba so bili izvoljeni:
Božič Anton Depasse Vittorio Genari Ante Gerget Marija Giachin Bruno Gruden Aldo Humar Silvo Kenda Mirko Klunič Josip Morato Henrik Palčič Jože Pavišič Ivan Stanič Marjan Radman Sergio Šain Bruno
V komisijo delavske kontrole TOZD Riba so bili izvoljeni:
Adamič Stanko Baruca Nerino Kuzmin Vilko
Volišče TOZD »Riba«
Samoupravni organi v preteklem obdobju
(Nadaljevanje s 1. strani) primerih manj uspeli. S prepričanjem pa lahko trdimo, da smo se vsi zavedali svoje vloge in smo s samoupravno zavestjo in konstruktivnostjo reševali poverjene naloge. Zato smo dolžni dati javno priznanje in zahvalo vsem članom CDS. Posebej bi še rad dal priznanje tov. Urošu Lutmanu, Oliveru Depangerju, Luciji Muženič in Milanu Nardinu za njihovo discipliniranost na sejah CDS.
Delavski sveti delovnih enot so na svojih sejah obravnavali problematiko iz svoje pristojnosti. Imeli so:
DS skupnih služb — 12 sej DS DE Argo — 11 sej DS DE Ribolov — 12 sej DS DE Pločevinasta embalaža — 19 sej DS DE Iris — 19 sej Odbor za pravice iz dela je bil najbolj delaven samoupravni organ v podjetju. Zato smo dolžni predsedniku Emilu Puglju in vsem članom javno priznanje. Ta delavnost odbora ni razvidna samo iz tega, da je imel 46 rednih in 1 izredno sejo ter 7 sej skupaj s podobnim organom Slavnika, temveč je bil pri sprejemanju in nadaljnjem uveljavljanju sklepov ta organ najdosled-nejši. Na svojih sejah je obravnaval problematiko, za katero je sleherni delavec podjetja najbolj občutljiv in zainteresiran, kar zadeva njegovo socialno stanje. Odbor je obravnaval naslednje zadeve:
— proučeval sistem nagrajevanja
— obravnaval stanovanjsko problematiko in dodeljevanje posojil ter v okviru pristojnosti odločal oziroma sklepe posredoval CDS
— odločal o porabi sredstev sklada skupne porabe v okviru svojih pristojnosti
— razpravljal o kadrovski problematiki in izobraževanju
— obravnaval druge naloge v skladu z internimi akti in sklepi CDS
V okviru odbora za pravice iz dela je delovala stanovanjska komisija, ki je sodelovala pri dodeljevanju stanovanj. Posebno vlogo je imela pri sestavljanju prioritetne liste, ki je te dni v javni razpravi.
Odbor za razvoj, plan in finance je imel 32 sej in je na njih
— razpravljal o periodičnih in zaključnih računih ter sklepe posredoval CDS
— obravnaval letne plane in njihovo izvršitev
— predlagal nabavo, prenos in prodajo osnovnih sredstev
— obravnaval investicije
— obravnaval tehnične izboljšave in koristne predloge ter predlagal izplačilo nagrad
— obravnaval poslovna sodelovanja
_ — manj pa je odbor razpravljal o razvoju podjetja ter delovnih programih, spremembah normativov in uvajanju novih proizvodov, za kar je sicer imel statutarno pooblastilo.
Kljub temu smo dolžni članom odbora in predsedniku zahvalo za njihovo delavnost.
Poročilo odbora za proizvodnjo in prodajo je predsednik tega odbora Savo Kapelj podal na eni izmed zadnjih sej našega delavskega sveta. Statut podjetja
daje temu organu široke pravice in dolžnosti s področja operativne poslovne politike. Ne glede na to pa je ta odbor na svojih 14 sejah obravnaval v glavnem le odpise, šele na intervencijo predsednika odbora je problematika, obravnavana na tem odboru, začela dobivati vsebino, ki je s statutom določena.
Žal malo pozno, saj tudi odboru poteka mandat. Kljub temu pa je to lahko izkušnja in svarilo za popolnejšo graditev nadaljnje samoupravne prakse.
Odbor za vseljudsko obrambo je specifičen odbor; njegovo delo je skrb za učinkovito pripravo članov kolektiva za obrambo v primeru kakršnekoli agresije na naso državo. Odbor je intenzivno delal in zasluži priznanje in pohvalo.
Komisija za varstvo delovnega reda je nehvaležno deic opravljala skupaj s pravno službo.
Kadrovske komisije pa so razpravljale o sprejemih, prerazporeditvah in odpovedih v sodelovanju s kadrovsko službo.
To je zgoščen, kratek pregled dela samoupravnih organov. Bili bi neobjektivni, če bi trdili, da je bilo naše delo lahko. Ta neobjektivnost pa bi bila še večja, če bi rekli, da smo rešili vse probleme in puščamo novim organom, ki jih bomo te dni izvolili, vse čisto. Pred nekaj dnevi smo podpisali samoupravni sporazum, s katerim smo pristopili k uresničevanju določil nove ustave z ustanovitvijo TOZD. Ko pravim, da smo pristopili k uresničevanju določil nove ustave, bi želel povedati, da sama ustanovitev TOZD še ne pomeni, da smo dosegli to, kar hočemo doseči. Temeljne pravice slehernega delavca, da odloča o rezultatih svojega dela, so bistvo določil nove ustave, kar moramo uresničiti s postavljeno in sprejeto
organizacijo TOZD. Ko bomo gradili te odnose, bo potrebna visoka samoupravna zavest vsakega člana kolektiva. Čeprav danes zaključujemo mandatno dobo naših samoupravnih organov, to ne pomeni, da je s tem končana naša samoupravna vloga. V novi samoupravni ureditvi na nivoju TOZD bo ta vloga še večja in vsebinsko poglobljena. Posamezne TOZD in s tem tudi Delamaris kot celota stoji pred težkimi nalogami samoorganiziranja, stabilizacije gospodarjenja, predvsem pa pred zahtevnimi razvojnimi programi, ki odpirajo perspektivo nam vsem. Izpolnitev teh nalog bo pogojena z visoko delovno in samoupravno zavest-io celotnega kolektiva.
Dovolite, da še enkrat vsem, ki so sodelovali v samoupravnih organih v tej mandatni dobi, izrazim javno zahvalo.
Predsednik CDS
Volišče TOZD »Iris.
Pristop Delamarisa k HP Ljubljana
V interni informaciji, ki so jo dobili vsi člani kolektiva, so bile na kratko obrazložene vse prednosti pristopa našega kombinata k združenemu podjetju živilske industrije HP Ljubljana. Že takoj na začetku naj poudarim, da prednosti ne bodo prišle same od sebe že z dejstvom, da pristopimo v HP, temveč z našo vsestransko aktivnostjo. HP nam lahko samo olajša oziroma omogoči realizacijo prednosti, ki jih navajam:
— zagotovitev surovinske baze
— racionalizacijo in specializacijo proizvodnje
— uskladitev razvojne politike
— usklajevanje tržne politike, marketinga in nastopa na domačem in tujem tržišču
— usklajevanje druge poslovne problematike na področju finansiranja, kadrovske in druge politike.
Surovinska baza je že več let
eden izmed glavnih problemov naše poslovne politike, katerega nismo rešili uspešno in tudi ne dolgoročno. Te problematike smo se lotevali s kratkoročnim komercialnim reševanjem, kar je povzročilo velika nihanja v kvaliteti surovine in ceni. Proizvodnji velikokrat ni bila zagotovljena zadostna količina surovin in s tem je bila ogrožena kontinuiteta proizvodnje in prodaje. Glede na podobno problematiko v drugih podjetjih, ki se priključujejo v HP, bomo v okviru te organizirane asociacije lahko sistematično reševali vprašanje surovinske baze s skupno politiko do primarne kmetijske proizvodnje bodisi v okviru slovenskega ali jugoslovanskega prostora. Pri tem je treba imeti v mislih ne le komercialne prijeme, temveč tudi določena investicijska vlaganja, organizacijske rešitve odkupa in podobno. Vsekakor bo to lažje reševati na nivoju HP, kot če to rešuje vsak zase, posebno če upoštevamo družbeni pomen združenega podjetja.
Čeprav smo v HP edino podjetje, ki se ukvarja z ulovom in predelavo rib, bomo zamisli in načrte za surovinsko bazo za to proizvodnjo lažje realizirali (oceanski ribolov s Poljaki), če bomo dobili prepotrebno družbeno podporo. Ta bo vsekakor večja v sklopu HP, kakor če bi ostali izolirani.
Blagovno-tržna proizvodnja v pogojih velike razdrobljenosti poraja v prehrambeni industriji Slovenije nekontrolirano razporejanje dela podjetniškega dohodka. Taka razdrobljenost, prepu-
ščena tržni nekontroli, pa predstavlja manjšo proizvodnjo. Na taki osnovi pa je seveda nemogoče modernizirati proizvodnjo, ker so tudi kapacitete neracionalno izkoriščene.
Izhod iz teh nesorazmerij je v specializaciji proizvodnje, kar omogoča industrijsko serijsko proizvodnjo. To ne pomeni mo-nopolizacije posameznih specialnih dejavnosti, temveč optimalno razporejanje družbenih sredstev.
Dosedanji proizvodni programi podjetij, ki se vključujejo v HP — predvsem programi Kolinske, Droge in Delamarisa — so poleg nekaterih manj pomembnih proizvodov še paralelni na področju juh, dodatkov jedem in kave. Komisija, ki je s komisijami Droge in Kolinske obravnavala problem delitve obstoječih programov, je zavzela stališče, da obstoj te paralelne produkcije ni ovira za skupno priključitev v HP. Vsekakor pa bo treba v okviru H P uskladiti obstoječe proizvodne programe po načelu pridobitve ustrezne zamenjave za prepuščeno oziroma prevzeto proizvodnjo. Veliko pomembnejšo vlogo v specializaciji proizvodnje pa ima razvoj, ki bo ob skupni in vsestranski razvojni politiki usmerjen po dogovorjeni specializaciji. Kljub obstoječim investicijskim programom bodo programi glede kapacitet, proizvodnje, izbire, tehnologije in opreme ustrezno usklajeni.
Ena najpomembnejših prednosti, ki jih članice HP pridobijo
Na seji predsedstva mladinskega aktiva smo obravnavali način novega organiziranja mladih.
Mladi naj bi se združevali v aktive mladih po posameznih TOZD. Vsaka TOZD, ki ima več kot tri mlade, ima možnost ustanoviti aktiv mladih delavcev. Aktiv mladih delavcev v TOZD mora izbrati svoje predsedstvo, predsednika in tajnika. Predsedstva aktivov mladih delavcev v TOZD pa sestavljajo konferenco mladih v kombinatu. Izmed članov konference nato izberejo predsednika, namestnika predsednika, tajnika, blagajnika in člane predsedstva za celotno tovarno.
Ko je naše predsedstvo obravnavalo ta predlog, so člani izrazili bojazen, da bo mladina manj aktivna, če jo bomo razbijali v
z združitvijo, je usklajeno in enotno nastopanje na tržišču, tako da s skupnimi sredstvi in kadri ustvarijo trdne tržne pozicije. Razdrobljenost in konkurenčni odnos sta omogočala samostojno tržno razvijanje in organiziranje v okviru lastnih možnosti kljub isti tržni problematiki vseh, posebno pa prej omenjenih treh podjetij.
Prednosti, ki bi jih lahko številčno označili v podrobnejši ana-
lizi, so torej na področju nabavne politike, skupne in enakovredne marketing strategije, operativne tržno-prodajne aktivnosti, propagande in drugega.
Na drugih področjih poslovne problematike naj omenimo večje možnosti boljšega in lažjega gospodarjenja z obratnimi sredstvi ter možnosti organizacije izobraževanja kadrov v okviru HP.
aktive mladih po posameznih TOZD, zato bo tudi povezanost med nami manjša.
Seveda bomo naleteli na razne težave, ko bomo organizirali aktive mladih delavcev. Vendar moramo misliti tudi na to, da bomo usposobili večje število mladih, ki bodo pozneje prevzemali odgovorne naloge. Če jim sedaj ne bomo dali možnosti, da povedo v krogu svojih vrstnikov, kaj mislijo, bodo tudi pozneje težko spregovorili. Zato je moje mnenje, da je pravilno, da organiziramo aktive mladih delavcev po TOZD.
V našem kombinatu se bodo pojavile tu !i dodatne težave, ker smo že lokacijsko neenotni. Vendar bomo morati tudi to premostiti.
Predsednica MA
Nova organiziranost mladih
Stran 6	»NAŠ	GLAS«	______Št. 1 — januar 1974
Seminar iz ekonomike gospodarskih organizacij
Od 10. do 14. decembra lani je bil v Škofji Loki seminar, katerega namen je bil podati strokovnjakom s tehnično izobrazbo, ki delajo v živilski industriji, znanje iz ekonomike gospodarske enote, to je tisto znanje, ki proučuje gospodarske pojave v okviru OZD oziroma TOZD in njeno povezavo s trgom in narodnim gospodarstvom kot celoto. Tako naj bi strokovnjaki s tehnično izobrazbo dobili še znanje iz ekonomike, ki ga potrebujejo pri opravljanju svojega dela.
Teme, obravnavane na seminarju, so bile naslednje:
— gospodarska enota in njeno poslovanje
— prvine poslovnega procesa
— stroški in obseg proizvodnje
— kalkulacije
— uporaba sodobnih metod obračunavanja stroškov
— metode vrednotenja zalog
— stroškovna funkcija
— prodajne cene
— finančni uspeh
— sredstva in viri sredstev
— analiza poslovanja in poslovne vezi v živilski industriji.
Na seminarju so predavali in vodili diskusijo profesorji oz. strokovnjaki z ekonomske in biotehnične fakultete iz Ljubljane ter z Višje šole za organizacijo dela iz Kranja.
Iz tem, ki smo jih obravnavali, je razvidno, da v tako kratkem času ni bilo možno obdelati vseh tem do podrobnosti, ampak le osnovne principe in prijeme, ki se jih danes poslužujemo. Velika prednost je bila tudi v tem, da smo za teme, ki so nas bolj zanimale, lahko porabili več časa. Teoretični del je bil podan v skrčeni obliki in v glavnem smo reševali praktične naloge, kot so:
— izbira metode proizvodnje pri različnem obsegu proizvodnje ob upoštevanju stroškov
— odločitev o proizvodnji za izvoz
— ugotavljanje ostanka dohodka pri različnih metodah vrednotenja zalog itd.
Koristnost oz. vrednost seminarja ni samo v tem, da se posameznik bolj ali manj seznani s problematiko ekonomike v organizaciji, marveč tudi v tem, da se tu nakažejo tisti prijemi gospodarjenja, ki delovno organizacijo vodijo do poslovnih oziroma finančnih uspehov. Še prav posebno važno je tu zasledovanje in iskanje možnosti plasmaja oziroma raziskava tržišča, ki mora temeljiti na zasledovanju vpeljave novih proizvodov oziroma zasledovanju in izločanju iz proizvodnih programov tistih proizvodov, ki izkazujejo izgubo.
Vsekakor mora biti cilj zmanjšanje stroškov proizvodnje in povečanje proizvodnje ob izpopolnitvi tehnologije. Poslovne odločitve morajo biti odraz ciljev, ki jih ima delovna organizacija, o katerih pa je treba na vseh nivojih zastaviti naloge, ki so strokovno in časovno določene, kajti le na tak način tudi lahko pričakujemo pozitiven finančni rezultat, ki je končno dokaz našega dela v celoti. Velik poudarek je bil na raziskavi trga in odločitvah, ki so odraz potrebnih analiz in metod, ki jih je treba vpeljati, če želimo imeti realno sliko potrošnje proizvodov in možnosti za izdelavo novih proizvodov ter za osvajanje tržišča z njimi. Naše izhodišče mora postati vsekakor potrošnik na domačem trgu in tudi bodoči proizvodni programi morajo iti v tej smeri. Za doseganje teh ciljev pa je potrebna
ŠE PREJ PA SO NA 21. REDNI SEJI SKLEPALI O NEKATERIH POMEMBNIH VPRAŠANJIH
Kako je z dnevnicami in kilometrino
Na podlagi predloga splošnega sektorja in sklepa odbora za pravice iz dela se sprejmejo naslednje spremembe in dopolnitve:
1.	Novo besedilo 74. člena pravilnika o delitvi osebnih dohodkov se glasi:
a) Višina dnevnice je za vse delavce enaka, ne glede na delovno mesto, in znaša 100,— din.
b) Nočnine se priznavajo na podlagi predloženega računa za vse kategorije hotelov in smejo znašati skupaj z dnevnicami največ 250,— din.
c) Za hotele kategorije »A« in »Delux« se prizna nočnina največ v višini 150,— din.
d) Delavcem, ki ne predložijo računa o nočnini in so ne glede na to prenočili zunaj sedeža podjetja zaradi službenih opravkov, se prizna na račun nočnine 70,— din.
Delavci, ki službeno potujejo, imajo pravico do povračila potnih stroškov za prevozno sredstvo, navedeno v potnem nalogu. Ce je to sredstvo javno, se obračun potnih stroškov opravi po veljavnem ceniku za taka prevozna sredstva.
Dnevnice ribičev za čas ribolova (hranarina) so določene v 101. členu tega pravilnika.
raziskava tržišča, ki jo pri nas šele uvajamo, jo pa moramo izpeljati do kraja.
Seminarji s podobno tematiko so zelo potrebni še posebno zato, ker nakazujejo smer in postopek k sodobnejšemu in načrtnemu vodenju delovnih organizacij in gospodarstva.
Izpopolnjevanje vodilnih, vodstvenih in tudi drugih kadrov je danes nujno potrebno, saj tako pridejo na tekoče z novimi metodami in prijemi vodenja. To pri nas manjka, medtem ko drugi to uporabljajo za hitrejše osvajanje novih metod in uvajanje svojih proizvodov na tržišče.
Določena znanja še niso napisana, zato na takih seminarjih predavajo specialisti iz posameznih znanosti, ki podajo osnove, da se kasneje v tej smeri lahko dopolnjujemo.
dipl. veterinar Silvo Šik
2. Dopolni se 77. člen pravilnika o delitvi OD in doda 3. odstavek, ki se glasi:
Nočnine za službena potovanja v inozemstvo se s predložitvijo računa priznavajo za vse kategorije hotelov. V tem primeru pa se višina dnevnice zmanjša za 30 odstotkov ne glede na višino dnevnice, ki jo posamezni delavci prejmejo.
3. Novo besedilo 22. člena pravilnika o uporabi osebnih avtomobilov v službene namene se glasi:
Za uporabo osebnega avtomobila v službene namene po postopku, ki je predpisan s pravilnikom o uporabi osebnih avtomobilov, pripada lastniku avtomobila nadomestilo v višini 1,30 din za prevoženi kilometer, ne glede na število potnikov.
4. Ta sklep začne veljati 8 dni po potrditvi na CSD (28. 12. 73), uporablja pa se:
a) za kilometrine za uporabo osebnega avtomobila od 1. decembra 1973 dalje,
b) vse ostale določbe od 1. januarja 1974 dalje.
DVA VOZNIKA TOVORNIH VOZIL DOBILA PRIZNANJE
Naša voznika Miro CRNAC in Vili MOHORČIČ sta dobila priznanje tovarne TAM za vzorno vožnjo. Naš CDS pa jima je odobril nagrado v višini 1.500,— din vsakemu.
ČESTITAMO IN ŽELIMO ŠE OBILO PREVOŽENIH KILOMETROV!
Člani CDS so končali mandatno obdobje
Iz podjetja sta odšla
MAKSIMILJAN SISKO ODŠEL NA DRUGO SLUŽBENO DOLŽNOST — IMENOVAN JE ZA POMOČNIKA ZVEZNEGA SEKRETARJA ZA GOSPODARSTVO V BEOGRADU
Za glavnim direktorjem Andrejem Verbičem, ki je bil izvoljen za predsednika Gospodarske zbornice SRS v Ljubljani, odhaja sedaj tudi njegov predhodnik, ki je bil glavni direktor v našem kombinatu od 1967. do 1970. leta, sedaj pa je opravljal funkcijo direktorja za posebne naloge. Odhaja, ker je imenovan za pomočnika zveznega sekretarja za gospodarstvo v Beogradu. Maksimiljan šiško je bil pri nas zaposlen od leta 1957 do 1959, ko je odšel na drugo službeno dolžnost. V naše podjetje se je spet vrdil kot glavni direktor, kar je ostal tri leta.
Njegovo delo je bilo plodno; med drugim moramo omeniti organiziranje elektronskega računskega sektorja, ki se vsak dan bolj razvija, bil je iniciator za ustanovitev jugoslovansko-polj-skega podjetja za ulov rib. Tako je bil vodja strokovne grupe in glavni nosilec naloge za ustanovitev tega podjetja.
Njegovo delovanje pa ni bilo samo v okviru podjetja. Deloval je tudi v občinskem merilu; tako je bil predsednik sveta za gospodarstvo občine Izola ter član upravnega odbora za izgradnjo bolnice.
Ne samo na teh področjih, tudi drugje je deloval. Ce bi izvlekli dosje, kjer bi bile zabeležene njegove funkcije in naloge, ki jih je izvršil ali pomagal izvršiti, bi bilo preobsežno.
Maksimiljan šiško v naši sredini
Zapustil nas je z željo, da bi dosegli dobre poslovne rezultate, ter nam obljubil, da nam bo v okviru svojih možnosti pomagal in z nami sodeloval.
Želimo mu obilo uspeha na novem delovnem mestu!
Iz tovarne odhajajo ljudje. In prihajajo novi. To kroženje se ponavlja skoraj vsak dan. Ko odhajajo ljudje v druge organizacije na druga delovna mesta, se z obžalovanjem spominjamo njihovega odhoda. Mislimo si, je pač odšel na boljše delovno mesto.
Nekateri pa odhajajo iz podjetja, ne da bi si poiskali drugje zaposlitve, ampak odhajajo v zasluženi počitek — v pokoj. Ponavadi na take ljudi kmalu pozabimo. Preveč je novih dogodkov, srečanj, krajev in ljudi, da bi se še spomnili nanje.
In vendar nam je bilo težko, ko so odhajali, posebno če so bili to ljudje, ki niso hodili na delo samo zato, da so dobili vsak mesec svojo »plačo«, ampak so v resnici živeli s tovarno.
Taka delavka je bila tudi Romana PALCIC, preddelavka pri kontroli doz. V podjetju je bila zaposlena 19 let. Ob odhodu so se od nje poslovili njeni sodelavci.
Romana Palčič je bila aktivna delavka v vseh družbeno-politič-nih organizacijah. Bila ie član upravnega odbora, član CDS, predsednica aktiva žena, član gospodarskega zbora, pač vse, kar lahko pričakujemo od napredne žene. In poleg tega doma družina,
dva otroka, ki sta sedaj v šoli, bolna mati. Kaj vse zmore tisti, ki ima trdno voljo pomagati drugim!
Kot predsednica aktiva žena je želela, da bi se žene — njene sodelavke — med seboj razumele,
sodelovale, pomagale pri upravljanju podjetja po svoji moči.
Organizirale so obiske v otroškem vrtcu, obiske pri bolnikih, precej žena je prejemalo redno časopise za žene. Takrat je bila dejavnost v podjetju precej pestra. Pozneje je delo precej zamrlo, morda zaradi tega, ker smo razbiti po obratih.
»Vedno sem želela pomagati delavcem, seveda v okviru možnosti podjetja. Tudi delavci naj prispevajo svoj delež k razvoju podjetja. Ker sem razumela njihove želje, sem se dobro razumela z delavci, preddelavci^ in ostalimi v podjetju. Hudo mi je bilo, ko sem odšla. Vendar nisem mogla več tako. Preveč sem bila razcepljena med domom in službo. V dveh krajih pa ni mogoče biti. Sedaj sem pač doma. Strašno mi je, ker se ne srečujem več toliko z ljudmi, ki sem jih poznala toliko časa, z njimi delala, z njimi delila dobro in slabo ter bila povezana z nitkami tovarištva in prijateljstva.
Želim celotnemu kolektivu, da doseže dobre rezultate, saj so uspehi tisti, ki kažejo, kaj ljudje v kolektivu zmorejo.«
Kaj pa naj ji mi zaželimo? Samo nekaj: še naprej naj se srečujemo na raznih sestankih in v družbenem življenju!
Romana Palčič ob slovesu pri odhodu v pokoj
Mladinci na prireditvi v Radovljici
V soboto, 19. januarja, je naša ekipa, ki so jo sestavljali Andreja Tanko, vodja ekipe, ter člani Branko Mahne, Magda šiškovič, Ana Staver in Drago Žnidaršič, pridobila šest točk in s tem možnost, da sodeluje čez dva ledna v Anhovem, kjer se bodo spet pomerile v znanju mladinske ekipe iz raznih slovenskih podjetij.
Obalna konferenca ZMS iz Kopra je predlagala našemu aktivu, da izbere ekipo za sodelovanje na kvizu »Spoznavajmo svet in domovino«, ki ga organizira RTV Ljubljana. Iz uspeha, ki smo ga imeli v Radovljici, je razvidno, da smo se dobro odrezali. Izbrali smo ekipo, ki je odšla na tekmovanje malce pesimistično. Vendar se je vse uredilo, saj so bili naši navijači iz kombinata pa tudi iz Opreme in Mehanotehnike tako glasni, ko je bila pridobljena točka, da so se tudi naši tekmovalci otresli slabe volje, posebno ko so slišali, da sta ekipi »Eta« Cerkno in »Veriga« Lesce
IZID ŽREBANJA NAGRADNE NOVOLETNE KRIŽANKE
Najprej se reševalcem novoletne nagradne križanke opravičujemo zaradi napak, ki so nastale pri tiskanju. Pri pregledovanju križank smo upoštevali za pravilno rešitev tudi tisto križanko, ki je bila nepravilno rešena glede na spremenjeno vsebino vprašanj.
Naš uredniški odbor je izžrebal naslednje dobitnike:
1. nagrada Zvezdan Mikulin,
50 din
2. nagrada Marija Poles, 30 din
3. nagrada Marija Staver,
20 din.
Rešitve križank je poslalo 50 reševalcev. Pravilnih rešitev je bilo 20, nepravilnih pa 30.
Pravilna rešitev: Delamaris Izola želi, most, umor, kp, kriv, a, ire, il, e, konica, srage, mars, mak, rilec, oje, pa, ebenovina, komet, čin, ona, navada, nš, la-da, omotan, okovje, sosed, me, min, dn, alan, tek, opis, pač, koc, vr, lt, jarem, oaza, tš, osat, lz, pod, jat, jek, ena, rokavica, pi, tinkara, atom, km, oker, ant, olika.
BIL BI V STISKI
»Povej mi, Miha, kaj bi napravil, če bi ti neznanec po telefonu javil, da ti je ugrabil ženo!«
»Bil bi v nerodnem položaju!«
»Zakaj?«
»Ker se ne bi vedel komu zahvaliti!«
daleč zadaj s točkami. Edini resni konkurent jim je bila ekipa iz »Salonita« Anhovo, ki je bila za tekmovanje dobro pripravljena in je vodila z 12 točkami.
Za tiste, ki oddaje niso poslušali, pa še na kratko opis tekmovanja. Član ekipe iz RTV Ljubljana postavlja posameznim ekipam vprašanja, tako kot jih je določil žreb. Če ekipa pravilno odgovori na vprašanje, dobi eno točko in možnost, da odgo-
Na naših cestah je precej prometnih nesreč. Ko gremo mimo kraja nesreče, se niti ne zavedamo, da tam morda leži ranjen človek, ki bo potreboval zdravniško pomoč. Kaj vse bo obsegala ta pomoč, je odvisno od poškodb, ki jih je dobil.
Nemalokrat obsega ta pomoč tudi transfuzijo krvi. Od krvi, ki jo ima bolnica na zalogi, je odvisno življenje posameznika — poškodovanca ali operiranca.
Zato bi se morali, ko gremo na krvodajalsko akcijo, zavedati, da bo našo kri lahko že kmalu kdo nujno potreboval.
Zavedati bi se tudi morali, da bomo morda tudi mi kdaj potrebovali kri; če je nihče ne bi hotel darovati, bi brez transfuzije podlegli ranam.
Statistika kaže, da je v Delamarisu vedno manj ljudi, ki so pripravljeni darovati kri. Še pred nekaj leti je bila naša tovarna po številu krvodajalcev prva v izolski občini, sedaj pa vedno bolj nazadujemo in nas prehitevajo krvodajalci iz Mehanotehnike. Še bolj pa nam govori dejstvo, da bo celo Oprema, ki je po številu ljudi precej majhna, kmalu dosegla enako število darovalcev krvi kot Delamaris.
Nekaj podatkov:
1. Mehanotehnika — 214 prijavljenih
2. Delamaris — 116 prijavljenih
3. Oprema — 116 prijavljenih
4. Gostinski šolski center — 121 prijavljenih iz vrst učencev.
VAŠA KRI REŠUJE ŽIVLJENJE; SAMO KRI NADOMESTI KRI!
varja na še eno dodatno vprašanje. Če pravilno odgovori na obe vprašanji, dobi dve točki, če pa nepravilno odgovori na dodatno vprašanje, izgubi obe točki. Naša ekipa si je v takem boju priborila šest točk. Ne ostane mi drugega, kot da jim zaželim še obilo točk na prihodnjem tekmovanju, za že pridobljene točke pa jim čestitam!
Predsednica MA Albina Škapin
Morda je razveseljiv tudi podatek, da se je te humane akcije udeležilo 10 študentov iz Izole.
V Delamarisu pa število krvodajalcev pada. Nujno je potrebno kaj ukreniti, da pridobimo nove člane krvodajalce. Želja občinske organizacije RK je, da bi bili novi člani krvodajalci predvsem iz vrst mladih.
ZA BOLJ VARNO VOŽNJO
Jure se hvali:
— Danes sem tudi jaz nekaj prispeval, da bo vožnja po našem mestu varnejša.
Prodal sem svoj avtomobil.
»Naš glas« izdaja kolektiv kombinata konzervne industrije »Delamaris« Izola. List urejuje uredniški odbor skladno s predpisi. Odgovorna urednica Albina Škapin. Tiska tiskarna ČZP Primorski tisk. Koper — 1974
List dobijo člani kolektiva brezplačno.
Zakaj je pri nas vedno manj krvodajalcev?