UR SO Poštnina plačana - Sped. abbon. post. - II. gr. eza j ata J v s' j 9 V 5na j ijniaj naj GOSPODARSTVO d U g o v I N A ♦ F J NANCA ♦ INDUSTRIJA ♦ OBR T* KMETIJSTVO STO XI ŠT. 265 PETEK, 1. NOVEMBRA 1957 TRST, UL. GEPPA 9 - TEL. 38-933 B DESETLETNICI »GOSPODARSTVA« 1947-1957 ‘9j smo hoteli - aj hočemo hak°j nam porečete: Deset let življe-Il3k neke8a l'-sta Pač ni mnogo. Res ni “ F080- ako starost »Gospodarstva« me-111 s tujim merilom; saj imajo n. pr. "bgleškem liste, ki izhajajo tudi čez , in so že davno lahko vpeljali dko »Pred sto leti«. Toda če gledata desetletno preteklost slovenske-. gospodarskega lista v Trstu s svo-a domačega gledišča in upoštevamo Podarsko in politično okolje na Tr-Kern, v katerem se uveljavlja naš ek> ter precenimo svoje dejanske ^Podarske sile, si bomo vendar mo-Priznati, da je obhajanje desetlet-“Gospodarstvo« pomemben dogo-v v našem življenju. 0 Preslanih izkušnjah lahko mimo da nam ni bilo lahko vzdržati “ let. že v začetku je bilo nekaj Sledov, a kasneje še več; v kritič-. trenutkih je včasih ostal eden in j- ti optimist, dokler se vremena niso I zjasnila. Ali niso medtem propadli nekateri gospodarski listi večin-naroda na Tržaškem? če smo tu-,.Se tako velike težave srečno prebro-, ’ Sre zasluga uvidevnosti posamez-°v iz naših gospodarskih krogov in “tnizacij, a v nič manjši meri požrt-jy. j.alnosti sodelavcev, ki so se zadovo-‘ndi s skrajno nizkimi honorarji v B iča. Ug3- A Ige .na n®ri z vloženim trudom in življenj-zahtevami. sam obstanek slovenskega gospo-fskega lista v Trstu je viden dokaz notranje moči in naše življenjske ’ a hkrati tudi pripravljenosti, da Je koristi branimo ter se ne umak-za vsako ceno. Iz vsakdanjih sti-Pogosto dobiš vtis, da se naši ljudje '■avedajo dovolj koristi, katere jim asa domač, lasten časnik. Povsem seno pričakujejo od njega neposred-k°rist, tako nekako, kakor od neke PcJje. Ne zavedajo se pač, da v da-Pjem prerivanju za obstanek posa-biik brez organizacije ne pomeni nič, ttganizacija brez svojega glasila je °r vojska brez orožja. * desetih letih si postavljamo vpra-IJe> ali smo naloge, ki nam jih je a javnost postavila, izvršili. Kakšne 'Pene ima pravzaprav »Gospodar-'0«? Pred seboj imamo dva različna “■ra. prvi ne prehaja čez domači 't: seznanjati naše ljudi z gosposkimi vprašanji doma in na tujem; jim nasvete in pobude ter dviga-Pjihovo gospodarsko izobrazbo, a v Pianjši meri opozarjati oblasti na Podarske in socialne potrebe našega fa pa tudi tržaškega gospodarstva knigi naj namen je 50ij mednarod-Parave: po svojih močeh pripomoči °sPeševanju trgovinske izmenjave in Radarskega sodelovanja med Italijo Proslavijo, zlasti pa med obmejnim ^jem in Jugoslavijo, ker se zave-°’ da je to sodelovanje ne samo v Redarsko in splošno korist Sloven-v Italiji, temveč tudi vsega gospo-i,,slva na Tržaškem in Goriškem; so- ranje “Pleni 380 na gospodarskem področju tudi važen korak k duhovne-§ ^Uževanju in pomiritvi. in' “Pio “Pii pač ne moremo in niti ne ma- 11 [| soditi, ali uspešno izpolnjujemo 3P® ki smo si jih zadali. Lahko pa a)' (j.,"10’ da se po ustnih in pismenih če-L..ak> ki smo jih prejeli iz naše jav- Psti —^ i p® bolj prepričane, da naše delo o'0 zaman in da smo na pravi poti. r °b desetletnici, čutimo ohrabre- c - toman m ua smo na pravi poti JPijim bralcem bi radi nudili več. To e Rimljani so rekli: Ultra posse ne-j. °bligatur (Nihče ni dolžan storiti k°t lahko stori). Stroški za izda Je listov, zlasti tiskarski, naraščajo , p.1, se draži vse življenje. Naročni i P/stno niti zdaleč dvignili v razmer 1^ kakor so narasti! stroški za izda ^ Rudi oglasna tarifa je ostala med w>Tte.n’T„ “Pii, in Pfelo bralcem in vsem, ki so voljn lil- ^Vati z nami, kličemo ob zoključ-(,6t.Zvestoba za zvestobo! Ako hočete Zvestoba dober list, ki bo dihal in čutil z Potem sodelujte z njim s prispev- I 'n Pobudami ter ostanite v stiku z regO>.!— - -- 1Vq Roviin uredništvom — a tudi z nje-dpravo. Kaj ni že Montecuccoli 6kl H ei)a’ da je za vojsko potreben denar, .Mj oj ,r io zopet denar? če velja to za ’ 1 bn'1 Z orožiem- veija tudi za duhov- j J. ki ga vodi velesila tisk v atom' p0015!- UREDNIŠTVO L,pomba- Prva številka tiGospodar-Hpr le 28. avgusta 1947. Zaradi 0kbV’ ^ so bile 'Poirebne sa izdai° ke Ue številke cb proslavi desetlet-kor’1™ zara(jafn7e, smo bili primorani odložiti do današnjega dne. ^višanje plač v FLRJ izvršni svet v Beogradu je L d 30. oktobra odločbo, s katero Plače delavcev in nameščen-v Jugoslaviji zvišale za 50 odstot- Ikvai Sno Poročajo, da se bo nada- 5lga bla in povečala proizvodnja potroš- ~‘a§a za široke sloje. organi proučujejo tudi ukrep, bi prepustil zasebni upravi vsa '>an,i*a Podjetja, ki zaposlujejo do 15 Si m enc6v-Mo.ELšK1 sejem p5vem SADU I a^edelski sejem v Novem Sadu (od kv do 1. septembra) je dosegel 9)4 uspeh. Na njem je sodelovalo ^e^ZStavljalcev iz Jugoslavije in 162 ^avtIlskih razstavljalcev iz 15 raznih Setj Sojem je obiskalo nad 300.000 karj k*iuoenib J6 bilo za 40 milijard 5 ev Poslov, kar predstavlja rekord Vosadski sejem. Cehtithe gctipodaibluh CKjcmiz atij Slovenska gospodarsko-kulturna zveza v Trstu Uredništvu »GOSPODARSTVA« V Trstu, 30. oktobra 1957 Ustanovitelji »Gospodarstva« so pred desetimi leti videli prav. Hoteli so gospodarski časopis, ki naj bo ob tolmačenju ekonomskih pojavov in potreb mesta trst na splošno obenem in predvsem glasilo tržaških slovenskih krogov in tudi tolmač in posredovalec dveh različnih gospodarskih svetov: Republike Italije in Federativne ljudske republike Jugoslavije. Po desetih letih načrtnega in trdega dela ustanoviteljev, urednika in sotrud-nikov »Gospodarstva« lahko rečemo, da je v dobršni meri zamisel bila izvedena. Danes je »Gospodarstvo« razširjeno in uvaževano glasilo našega mesta. Ob njegovi prvi desetletnici mu tržaški Slovenci in naša Zveza čestitajo ter želijo nadaljnji vsestranski razvoj in afirmacijo. Predsednik Dr. A. Kukanja Slovensko gospodarsko-združenje Ugledno »GOSPODARSTVO« Trst, ulica Geppa 9. Trst, 30. oktobra 1957 Iz zamisli, da se ustanovi v Trstu Slovensko gospodarsko združenje, ki naj bi povezalo slovenske gospodarstvenike na Tržaškem ozemlju in jih združilo v enotno stanovsko organizacijo, se je porodila zamisel o ustanovitvi slovenskega gospodarskega lista. Ta naj bi s pisano besedo branil koristi tukajšnjega slovenskega gospodarstva, prinašal poslovnemu človeku in vsem, ki se zanimajo za gospodarska vprašanja, vesti in informacije s področja trgovine, financ, industrije, obrti in kmetijstva; deloval naj bi po svojih močeh za okrepitev gospodarskih zvez med Italijo, zlasti njenim obmejnim ozemljem ter sosednjo Jugoslavijo; pripomogel naj bi k razgledanosti slovenskega prebivalstva na tem ozemlju v gospodarskih vprašanjih ter služil kot glasilo Slovenskemu gospodarskemu združenju in drugim tukajšnjim slovenskim gospodarskim organizacijam. »Gospodarstvo«, ki je bilo plod te zamisli, je v prvem desetletju svojega izhajanja kljub skromnim možnostim vestno izpolnjevalo nalogo, ki si jo je zadalo ob ustanovitvi, in mu na doseženih uspehih iskreno čestitamo. Od lista, ki zasluži našo vsestransko podporo, pričakujemo, da bo še naprej vršil svoje poslanstvo, in mu želimo, da bi v tem kar najbolje uspeval. Tajnik Marij Kocijančič Kmečka zveza v Trstu Uredništvu »GOSPODARSTVA« Trst Trst, 30. oktobra 1957 Deset let. Ni to, z absolutnega vidika, velika starost za publikacijo, a če se to postavi v pravi okvir vsakodnev- Poprej ni bilo Pred prvo svetovno vojno so se slovenski časopisi v Trstu bavili samo s politiko in kulturo. V politiki so igrale glavno vlogo volitve v mestni svet ter deželni in državni zbor, v kulturi pa pevski zbori, čitalnice, veselice, koncerti in gledališke predstave. Gospodarstvo je šlo več ali manj po starem tiru naprej in ni vzbujalo med našim ljudstvom posebne ■ pozornosti. Zaradi tega tudi nihče ni mislil na ustanovitev kakšnega gospodarskega strokovnega lista. Okoli 1. 1901 je »Edinost« res začela priobčevati vrsto gospodarskih člankov, toda to je bil le nekak teoretičen uvod v gospodarska vprašanja, brez vsake zveze z javnimi dogodki. Težko bi bilo reči, ali so ti članki imeli kakšen vpliv na javno mnenje našega ljudstva na Tržaškem. Nekam čudno smo gledali, ko se je 1. 1S03, začel tiskati v tiskarni »Edinost« hrvaški gospodarski list »Tršean-ski Lloyd«, ki ga je izdajal in urejeval Pran Kučinič. Nihče ni vedel, od kod je prišel in kdo je bil pravzaprav ta Fran Kučinič. Kakor iz oblakov je padel med nas in začel izdajati svoj list. Bržkone je bil po rodu Dalmatinec; bil je glavni zastopnik neke ameriške zavarovalne družbe, zelo fin in premožen gospod, ki je gledal od zgoraj navzdol na nas plebejske tržaške Slovence. Kakor on sam, je bil tudi njegov »Trščanski Lloyd« zelo elegantno »oblečen«, stranice, na pr., so bile uokvirjene. Za oglase je bil nenavadno natančen in izbirčen, tiskarna mu ni mogla nikoli popolnoma ustreči. Na vsebino lista ni obračal posebne pozornosti, saj ga čitatelji in naročniki niso posebno zanimali. Uprava lista je bila zavita v gosto meglo. Oglasi, to je bila njegova glavna skrb in pa reklama za njegovo ameriško zavarovalnico. Vse je bilo pri njem urejeno na ameriški, »business« poslovni način. Tega se je gotovo naučil v Ameriki, od koder je najbrž tudi prišel. List mu je služil zaradi ugleda, da je lahko nastopal ne kot navaden zavarovalni agent, temveč kot izdajatelj in ured- nih dogodkov, predstavlja desetletnica »Gospodarstva« pomemben dogodek. Porojen v neugodnih razmerah, se je naš list seveda moral boriti s težavami. Poslanstvo, ki si ga je zadal ob ustanovitvi, je do danes uspešno izvrševal. Obveščal je sproti vso javnost o - vseh gospodarskih vprašanjih in skušal s svojo strokovno usmerjenostjo tudi razjasniti marsikatero vprašanje in izraziti jasno gledišče. »Gospodarstvo« je vedno našlo primeren prostor tudi za raznorazne nasvete'in obvestila, ki jih dgjajo naša združenja in druge gospodarske ustanove. S tem je list izvrševal in izvršuje še danes važno poslanstvo med gospodarskimi krogi. Ne smerna, spregledati vloge, ki jo »Gospodarstvo« igra v kmetijstvu s tem, da sproti obvešča naše kmete o zakonih, ukrepih in vseh pojavih, ki zadevajo kmetijstvo, ter da s svojimi strokovnimi članki dviga izobrazbo našega kmeta. Toda vloga »Gospodarstva« prehaja tudi na širše področje mednarodne trgovine, zlasti sedaj, ko se gospodarski odnosi med Italijo in Jugoslavijo ugodno razvijajo. Za to važno nalogo, ki jo »Gospodarstvo« že deset let vrši med našimi kmetovalci, se mu kot strokovno združenje kmečkega stanu, ki je za nas Slovence tako pomemben, iskreno zahvaljujemo. Ob tej priložnosti želimo, da bi »Gospodarstvo« še nadalje uspešno izvrševalo svoje naloge. Tajnik Mirko Kosmina Društvo »Pravnik« v Trstu Uglednemu listu »GOSPODARSTVO« Trst 31. oktobra 1957 »Gospodarstvo«, strokovno glasilo za trgovino, financo, industrijo, obrt in kmetijstvo, obhaja te dni deseto obletnico svojega obstoja. Priznati je treba, da si je ta list v teh desetih letih vedno prizadeval, da bi izpolnil pričakovanje, ki ga je zbudil ob svojem rojstvu: ohranil je nadpovprečno raven pri obravnavanju vseh vprašanj svojega področja in se je tudi v najbolj razburkanih obdobjih našega javnega življenja trudil, Ua bi ostal v okviru svojega programa kot pestro strokovno glasilo tržaških Slovencev vseh slojev. številnim čestitkam, ki jih bo »Gospodarstvo« prav gotovo deležno te dni, se pridružuje tudi »Pravnik« v Trstu. /Zbornica za trgovino, industrijo in kmetijstvo v Trstu Uredništvu »GOSPODARSTVA« Trst Trst, 29. oktobra 1957 Zbornica za trgovino, industrijo in kmetijstvo v Trstu z velikim zadovoljstvom spremlja znatno izboljšanje, ki nik »važnega gospodarskega žurnala«. V svojem listu je Kučinič rad na-glašal, da je »Trščanski Lloyd« razširjen ne le med Hrvati in Slovenci v domovini, marveč tudi v Ameriki in sploh v vseh petih delih sveta. Da je »Trščanski Lloyd« izhajal še 1. 1907, nam priča njegov oglas v »Imeniku slovanskih društev in udruženj«, ki so ga izdali F. Ivaniševič, F. Kravos in F. Kučinič. Tudi ta imenik je bil zelo spretna poslovna poteza Kuči-niča, ker je bil hkrati reklama za Trščanski Lloyd« in za vse s tem zvezane Kučiničeve posle. Pobudnik brošure je bil očitno Kučinič ter je za svojo zamisel pridobil še F. Ivaniševiča je nastopilo v trgovnii med Trstom in sosednim ozemljem, in splošno poglobitev gospodarskih odnosov med Italijo in Jugoslavijo. Zbornica je aktivno delala za to spodbujajočo poživitev in se s hvaležnostjo spominja vseh organizacij in strokovnih glasil, ki so prispevali k temu dosežku. Med ta glasila prištevamo »Gospodarstvo«, ki danes obhaja desetletnico svojega koristnega obveščevalnega delovanja, ki je hkrati polno spodbud na gospodarskih področjih. Listu želimo, naj bi še nadalje izvrševal svoje učinkovito in vedro delo pri reševanju nalog, ki nas še čakajo. Predsednik Prof. P. Luzzatto Fegiz Italijansko-jugoslovanska trgovinska zbornica v Milanu Tržaška delegacija Uglednemu Uredništvu »GOSPODARSTVA« Trst Trst, 29. oktobra 1957 Ob desetletnici, odkar je izšla Vaša prva številka, zelo radi uporabimo to priložnost, da »Gospodarstvu«, njegovemu uredništvu in vsem njegovim sodelavcem izrazimo svoja topla voščila, da bi list še dolgo in uspešno obveščal svoje zveste bralce in prispeval k čedalje tesnejšemu gospodarskemu sodelovanju med Italijo in Jugoslavijo, za katero je »Gospodarstvo« delovalo že od svoje ustanovitve. Pooblaščeni delegat Dr. Eugenio Vatta Trgovinska zbornica L.R. Slovenije Uredništvu »GOSPODARSTVA« Trst Ljubljana, oktobra 1957 Mednarodni gospodarski promet zahteva dandanes mnogo boljše poznavanje tržišč in izvozno-uvoznih možnosti ter zahteva zato mnogo boljšo informacijsko službo kot nekoč. Zlasti pa je potrebno, da se stalno izpopolnjuje medsebojno poznavanje trgovskih partnerjev v mednarodni trgovini. Zato daje gospodarsko časopisje gospodarstvenikom neprecenljive usluge, ako svojo nalogo prevzame na sebe z občutkom solidnosti, objektivnosti in čutom odgovornosti. Mislimo, da je v desetletnem obstoju tržaški list »GOSPODARSTVO« svoje naloge gradil na teh predpostavkah. Z vestno informativno službo, s svojimi stalnimi rubrikami, zlasti pa še s svojimi posebnimi številkami je v veliko blagovno izmenjavo ter druge prisrčne stike med Jugoslavijo in Italijo vnesel svoj solidni doprinos. V želji, da bo tudi njegovo nadaljnje delo plodno in uspešno kot doslej, pozdravljamo njegovo desetletnico in si želimo še nadaljnega sodelovanja. Predsednica Mara Dermastja in F. Kravosa, oba zelo ugledna Tržačana, ki sta uživala med tržaškimi Slovenci in Slovani sploh zasluženo spoštovanje. To je vse, kar se da povedati o slovenskih, oziroma slovanskih gospodarskih časopisih v tržaški preteklosti. Vem pa da je »Edinost« po prvi svetovni vojni pričela posvečati večjo pozornost gospodarskim vprašanjem in da je nekaj časa gospodarsko rubriko ure-javal gospodarstvenik, ki se je izšolal V Kolnu. Pod Italijo je Zadružna zveza v Trstu izdajala mesečnik »Gospodarski vestnik« do 1. 1929. Drago Godina Kdo bo plačal stroške? Glavni tajnik Organizacije združenih narodov Hammarskjoeld bo predložil glavni skupščini poročilo o financiranju mednarodnih čet ob Sueškem prekopu. Bivši kanadski ministrski predsednik Lester Pearson je prejel letošnjo Nobelovo nagrado za mir, ker je s svojim predlogom, naj Organizacija združenih narodov organizira obrambo Sueškega prekopa z mednarodnimi četami, zagotovil mir ob Suezu. Tedaj je bilo dogovorjeno, da bodo članice OZN prispe vale 24 milijonov dolarjev za vzdrževanje mednarodnih čet od začetka do konca tega leta. V resnici so države vplačale samo eno tretjino tega zneska. Drugega denarja ni. Tako je za sedaj breme za vzdrževanje mednarodnih čet padlo na ramena samih desetih držav, ki so poslale svoje čete v Egipt. Edino Indonezijci so prejšnji mesec odšli domov. Stroški za vzdrževanje čet, ki jih imajo prizadete države, so večji, kakor bi bil sicer njihov prispevek v skupni sklad (24 milijonov dolarjev) za vzdrževanje teh čet. V začetku so bili glede stroškov izvedenci optimistično razpoloženi; mislili so tudi, da bo zasedba trajala manj časa; v resnici so stroški tako narasli, da ne bo zadostovalo za to leto 24 milijonov, pač pa bo treba najti za to še drugih 6 milijonov in pol dolarjev. Razne države, med temi tudi Sovjetska zveza, so takoj izjavile, da ne bodo nič prispevale v ta namen. Ob Suezu so kanadske, finske, jugoslovanske, skandinavske, indijske in portugalske čete. Porjlttuif* o itcihlovui lllCt'tCil! Nemškemu listi »Der Standpunkt« v Meranu je neki nemški trgovec, ki živi v Milanu, pisal, da so Nemci izgubili zadnjo vojno v trenutku, ko je propadla v Nemčiji morala. Pisec pripominja, da se je tudi v trgovskem poslovanju po vojni izkazalo, da niso nemška podjetja v svojih stikih s tujimi tvrdkami na takšni moralni višini, kakor so bila nekdaj. V moralnem pogledu ni več nikakšne razlike med nemškimi in italijanskimi podjetji. Dogaja se celo, da je več morale med italijanskimi podjetji kakor med nemškimi. V predvojni Nemčiji je bilo v tem pogledu drugače, zaključuje pisec. slovenskih gospodarskih listov Gospodarski tisk v Italiji in r Jugoslaviji V Italiji Že sama okolnost, da izhajajo v Italiji kar štirje dnevniki, ki obravnavajo izključno gospodarska vprašanja, kaže dovolj zgovorno, kako zelo je v Italiji razširjen gospodarski tisk in kako važno vlogo igra v italijanskem gospodarskem življenju. Poleg teh štirih dnevnikov (»II Sole« in »24 Ore« v Milanu ter »Avvisatore Marittimo« in »Corriere Mercantile« v Genovi)" izhaja v Rimu še dnevnik »II Globo«, ki se je poprej bavil samo z gospodarskimi vprašanji, a zadnja leta obravnava hkrati tudi politične probleme. V naslednjem ob javljamo seznam najpomembnejših italijanskih gospodarskih listov in časopisov, ki naj bi bili našim bralcem samo za praktično uporabo; saj seznam ni popoln. Ce v naglici preletimo ta spisek, opazimo takoj, da ima Italija veliko število povsem strokovnih, sper cializiranih gospodarskih časopisov, ki so nastali pač iz potrebe, ker se mora danes tudi^ poslovni človek čedalje bolj specializirati; samo specializiran tisk mu poleg splošnega gospodarskega časopisja, ki ga obvešča o splošnem gospodarskem razvoju, lahko nudi podrobna obvestila iz njegove stroke. DNEVNIKI: II Sole, dnevnik za gospodarska in finančna vprašanja, Milan, via Giovas-so 4. 24 Ore, dnevnik za gospodarska in finančna vprašanja, Milan, piazza Cavour 2. H Globo, dnevnik za politiko, gospodarstvo in finance, Rim, piazza Barbe-rini 52. L’Avvlsatore Marittimo, dnevnik za pomorska in trgovinska vprašanja, glasilo Združenja špediterjev pristanišča Genove in Združenja za zunanjo trgovino za Ligurijo, Genova, via s. Vin-cenzo 42. Corriere Mercantile, neodvisni gospodarski dnevnik s posebno izdajo za pomorstvo, Genova, via Brigata Liguria No. 105 r. Boilettino Economlco A.N.S.A., gospo darski bilten italijanske poluradne časopisne agencije, Milan, via del Sena-to 38. TEDNIKI: II Mondo Economlco, gospodarski tednik, Milan, via Panzacchi 6. Informazioni per il Commercio Estero, tednik, glasilo državnega zavoda za zunanjo trgovino (Istituto nazionale per il commercio estero), Rim, via Torino 107. Boilettino delVAgricoltura, tednik za kmetijstvo, Milan, piazza Fontana 4. Il Commercio delie Pelli Grezze (strokovni list za trgovino s surovimi kožami), Milan, via M. Gonzaga 4. Il Commercio Lombardo, tednik za trgovino Lombardije, Milan, via P. Ver-ri 10. Il Corriere Vinicolo, strokovni list za vinogradništvo, Milan, via S. Pellico 7. L’Eco delie Industrie e dei Commerci del Cuoio e delie Calzature, strokovni tednik za trgovino in industrijo usnja in obutve, Milan, via Mangih 3. L’Eco delie Industrie e dei Commerci Tessili e delPAbbigiiamento, strokovni tednik za industrijo in trgovino s tekstilom in obleko, Milan, via Mangih 3. Il Mercato, strokovni list za kemikalije, Milan, via Tiepolo 24. Notiziario Ortofrutticolo, strokovni list za trgovino s sadjem in zelenjavo, glasilo državnega zavoda za zunanjo trgovino (Istituto nazionale per il commercio estero), Rim, via Torino 107. II Commercio dltalia, tednik za trgovino, Rim, piazza del Biscione 95. Giornale del Commercio, tednik, glasilo Splošne italijanske trgovske zveze (Confederazione generale italiana del commercio), Rim, piazza Belli 2. 14-DNEVNIKI: LTndustria delie Čarni, strokovni časopis za mesno industrijo, Milan, via Passione 9. Boilettino dTnformazioni Seriche (strokovni list za svilo), Milan, via Mo-scova 44/1. MESEČNIKI: Rivista del Commercio Estero, (pod pokroviteljstvom Italijanske trgovinske zbornice za inozemstvo), Milan, corso Vitt. Emanuele 31. Rivista di Politica Economica, mesečnik, Rim, via C. Battisti 121. Il Carbone, strokovni časopis za trgovino s premogom, Milan, corso Vitto-rio Emanuele 37. Il Cemento, strokovni list gradbene stroke, Milan, via F. Testi 1. Combustibili e Combustione, strokovni mesečnik za premog in goriva, Milan, via s. Nicolao 14. Il Dettaglio Tessile, strokovni mesečnik za detajlno prodajo tekstila, Milan, via Merlo 1. Finanza e Amministrazlone, mesečnik za upravo in finance, Milan, via Dogana 2. Llnformatore Commerciale, Milan, via Caracciolo 63. Il Latte, mesečnik za mlekarsko stroko, Milan, via Ampere 26. Rayon e Fibre Sintetiche, strokovni mesečnik za umetno svilo in umetna vlakna, Milan, via Rugabella 13. II Riso, mesečnik, izdaja En te Nazionale Risi, Milan, piazza Pio XI. 1. Boilettino dTnformazioni Marittlme, strokovni pomorski mesečnik, Rim, via Pie di Marmo 47. Le Vie del Mare, strokovni pomorski časopis, Milano, via A. Maiocchi 5. Vendere, mesečnik za prodajno tehniko, Milan, via Mameli 10. Attualita Commerciali, mesečnik, izdaja Centro Tecnico del Commercio per la produttivita, Rim, Lungotevere, de-gli Anguillara 9. DRUGI PERIODIČNI ČASOPISI: Boilettino Commercio Estero, (bilten za zunanjo trgovino), Milan, via Man-zoni 42. Finanza, Milan, via Fontana 2. Gazzetta Commerciale di Severi N., Milan, via Meravigli 3. Boilettino di Legislazione commerciale e Doganale (bilten za trgovinsko in carinsko zakonodajo) izdaja ministrstvo za zunanjo trgovino, Libreria del-lo Stato, Rim, Piazza Verdi 10. Boilettino Tecnico Finanziario, Indu-striale, Agricolo, Commerciale, Rim, Ca-sella postale 282. Boilettino Ufficiale del Ministero per 11 Commercio con PEstero, Rim, via Gobetti 3, (uradni bilten ministrstva za zunanjo trgovino.) Relazloni Pubbliche, izdaja Associa-zione Italiana per le relazioni pubbliche, Rim, via Piemonte 26. GOSPODARSKI TISK V TRSTU: Gospodarstvo, Trst, ul. Geppa 9, 14-dnevnik. Il Traffico, 14-dnevnik za gospodarstvo in trgovino, Trst, via C. Battisti 24. Il Tergesteo, periodični časopis za gospodarstvo in finance, Trst, via s. Ni-colo 7. GOSPODARSKI TISK NA JUŽNEM TIROLSKEM: SUdtiroler Wirtschaftszeitung, via dei VVolkenstein 6. Bočen. Il Commercio Altoatesino, Bočen, via Mostra 14. Pregled jugoslovanskega gospodarskega časopisja Ljubljana, oktobra Po drugi svetovni vojni se je gospodarska publicistika v Jugoslaviji zelo razmahnila. Po eni strani se je zelo povečalo število časnikov in časopisov, ki obravnavajo gospodarska vprašanja, po drugi strani pa se je zelo razširila tudi problematika, ki o njej pišejo ti časniki in časopisi. Hkrati je tudi ves ostali tisk (zlasti dnevniki in tedniki) takoj po osvoboditvi^ ko se je bilo treba lotiti obnove, začel posvečati gospodarskim vprašanjem mnogo več pozornosti kot kdajkoli prej. Na to preorientacijo je seveda bistveno vplivala nova socialistična ureditev države z daljnosežnimi gospodarskimi načrti, pospešeno industrializacijo in novimi družbenimi odnosi sploh. Od tod tudi vsa raznovrstnost gospodarskih publikacij in problematike, ki jo obravnavajo in ki daleč presega vse predvojne okvire in ožjo strokovno omejitev. Zato je tudi težko i razvrstiti vse te gospodarske publikacije po najbolj preprostih kriterijih, n. pr. po strokah ali po periodičnosti izhajanja, oziroma jih opredeliti na časnike in časopise (revije). Razen tega so tudi založniki različni, saj so ti zdaj gospodarska podjetja, zdaj razne ustanove, organizacije ali združenja, zbornice itd. Če se opremo na »Statistični godiš-njak FNRJ« za leto 1957 in upoštevamo vse časnike in časopise, ki se neposredno ali posredno, vendar v znatnem obsegu pečajo z gospodarskimi vprašanji (po strokah jemljemo v poštev razen izrazito gospodarskih tudi še družbene vede in politiko, družbeno upravljanje in sindikalna vprašanja, pravno gospodarska vprašanja, teoretična in splošna vprašanja iz gospodarstva in financ, tehniko itd.), dobimo skupno število 339. Po podatkih Bibliografskega inštituta FLRJ pa je lansko leto izhajalo v Jugoslaviji 283 periodičnih publikacij z raznih področij gospodarstva — od obrti, poljedelstva, industrije, trgovine do stavbarstva, gostinstva in turizma, tako da ni niti enega gospodarskega področja, ki ne bi imelo svojega gospodarskega časnika ali časopisa, vtem ko nekatera združenja in ustanove izdajajo vsaj biltene ali kakršne koli periodične publikacije. Po grobi razdelitvi je bilo med zgoraj omenjenimi publikacijami 115 časnikov (ki izhajajo enkrat ali-večkrat na teden, dvakrat ali trikrat na mesec) in 168 časopisov (ki izhajajo mesečno, dvomesečno, četrtletno ali sicer periodično). Za posamezne stroke bi po gornjih virih navedel tele številke časnikov in časopisov: teoretična in splošna vprašanja iz gospodarstva in financ 27, rudarstvo in metalurgija 4, elektrogospodarstvo in elektroindustrija 8, poljedelstvo in vinogradništvo 23, živinoreja in čebelarstvo 9, gozdarstvo 9, obrt 15, gradbeništvo in arhitektura 13, promet in pomorstvo 19, trgovina, turizem in gostinstvo 32, zadružništvo 13, kemija in prehrana 11, tehnika 37 in strojegradnja 8, seveda poleg posredno udeleženih strok, kakor so družbene vede in politika (23), družbeno upravljanje in sindikalna vprašanja (60), razna pravna vprašanja v zvezi z gospodarstvom 28. RAZMEROMA MNOGO GOSPODARSKIH PUBLIKACIJ Kolikšen del vse jugoslovanske publicistike zavzemajo gospodarske periodične publikacije, razvidimo iz tehle celotnih podatkov za leto 1956: vseh časnikov v Jugoslaviji je izhajalo 401 (od tega 18 dnevnikov, večkrat na teden 6, tednikov 130, 14-dnevnikov 91, mesečnikov 75, periodično 81); vseh časopisov pa 520 (od tega tednikov 13, 14-dnevnikov 22, mesečnikov 253, dvomesečnikov 72, ostale periodike 160). Izmed zgoraj navedenega skupnega števila časnikov in časopisov za vso državo, jih v Sloveniji izhaja 54 (od tega 4 dnevniki, večkrat na teden 1, tednikov 18, 14-dnevnikov 9, mesečnikov 14 in ostalih periodičnih listov ali revij 9). Iz tega kratkega pregleda je torej razvidno, da dosega. število gospodarskih časnikov in časopisov v Jugoslaviji dobro tretjino vseh časopisnih publikacij, kar je ne le mnogo, temveč po mnenju nekaterih celo preveč. Zaradi primerjave navajamo, da je leta 1937 izhajalo v Jugoslaviji 169 gospodarskih publikacij, vtem ko se je to število leta 1952 povzpelo na 232 in leta 1956 na 283 (po podatkih Biografskega inštituta) ali celo na 339 (po Statističnem letopisu za leto 1957, kakor smo ga navedli zgoraj) ali vsaj na okrog 300 časnikov in časopisov, če odštejemo nekatere publikacije, ki se z gospodarskimi vprašanji pečajo samo posredno. ZUNANJETRGOVINSKE PUBLIKACIJE Razen splošnega razvoja jugoslovanskega gospodarstva, zlasti pa razvoja delavskega samoupravljanja, ki terja mnogo razprav, ter izmenjave mišljenj in informacij, je treba ob tem vzponu jugoslovanske gospodarske publicistike upoštevati tudi vedno širše in vse bolj in bolj poglobljene zunanjetrgovinske stike Jugoslavije z ostalim svetom, kar narekuje poleg drugega tudi izdajanje posebnih periodičnih gospodarskih publikacij, namenjenih za tujino. Največ teh izdaja Zvezna zbornica za zunanjo trgovino v Beogradu (n. pr. Commer-cial News v angleški in francoski izdaji, revijo Commercial Information itd.), pa tudi drugi založniki (n. pr. Jugo-slavvischer Wirtschaftsinformator v nemščini, italijanščini in francoščini, dvakrat mesečno v Zagrebu, Journal, Economic Information, dvakrat meseč- (Nad djevanje m 2. str n .) nn nase I I §enje Ko doma m khaka V nekem slovenskem listu tostran meje smo čitali, kako se naglo množi število slovenskih družin v Torontu (v Kanadi). To so po večini Slovenci iz Jugoslavije, ki so v zadnjem času kot begunci zapustili svoj rojstni kraj, nekaj pa jih bo tudi iz naših krajev. O zapuščanju zemlje, kjer je človeku tekla zibelka, smo že nekaj krat povedali svoje mnenje. Ob neki priložnosti smo zapisali, da je to krvavljenje malega naroda, ki bo s svojo krvjo gnojil tujo zemljo. Pri tem svojem mnenju tudi ostanemo, pa naj nekateri listi še vedno z nerazumljivo lahkoto registrirajo te pobege, navadno le s kratko pripombo, da je dotičnik zaprosil za politično zatočišče v drugi državi. Da v resnici ne gre za politične ubežnike, ki bi jih preganjal določen političen režim, temveč za lahkomišlje-no izseljevanje mladih ljudi, ki ne poznajo resničnega življenja v tujini in ki iščejo srečo izven človeške kože, smo ugotovili že ob prejšnjih priložnostih. Danes nekaj besed o drugem, podobnem pojavu, ki je nam še bliži. Naše kraje zapuščajo čedalje v večjem številu domačini, katerih dedje in pradedje so stoletja in stoletja živeli na lastnih domačih tleh, in odhajajo za kruhom v notranjost Italije. Tudi oni so ljudje in morajo jesti, ako se hočejo ohraniti pri življenju. Ker zanje ni več kruha doma, ga morajo iskati drugod. Ce že ni dela zanje v domačem kraju, je še vedno bolje, da ga iščejo po Italiji, kakor da bi odšli v inozemstvo. Vemo tudi, da je naš živelj v Italiji v pridobitnem življenju ali na kakršnem koli delu zelo cenjen. Tam ne presojajo nameščencev po političnem ali narodnostnem ključu, kakor tu ob meji, pač pa po njihovih resničnih sposobnostih in njihovem znanju. To se je pokazalo že v časih, ko je fašistična vlada organizirala množično premeščanje naših ljudi v državni službi; to se kaže tudi danes, ko same delovne razmere silijo človeka v notranjost Italije. Seveda pomeni to odhajanje v notranjost razprševanje in drobljenje naše skupnosti, ki je že tako majhna in nezavarovana. Vsakdo izmed nas, zlasti pa tisti, ki se pripravlja na odhod, se vprašuje, zakaj ni zanj doma dela, če ga je bilo za njegovega očeta in mater? Zakaj pred njegovimi očmi zasedajo mesta drugi, in poleg vsega še ljudje iz drugih krajev? Kdaj bodo končno odprli službe po javnih uradih tudi za naše ljudi? Danes smo že tako daleč, da niso naši ljudje niti za cestarje po cestah, ki tečejo po naši zemlji. In vendar so pretekla že tri leta po Londonskem sporazumu. Morda pa prinese kaj novega v tem pogledu zasedanje italijansko-jugoslovanske komisije v Beogradu? m® po miv NOVE SPREMEMBE V SOVJETSKI ZVEZI. — Sovjetski minister za obrambo, Georgij žukov, je bil po svojem povratku iz Albanije in Jugoslavije odstavljen. Na njegovo mesto je bil imenovan maršal Ro-dion Malinovski. Oba maršala sta se proslavila v zadnji vojni. O žukovu so pisali, da je v kritičnem trenutku, ko je bil spor med glavnim tajnikom sovjetske komunistične stranke, Hru-ščevom in Molotovom, Malenkovom, šepilovom in Kaganovičem na višku, potegnil s Hruščevom in mu zagotovil podnoro vojske. Zakaj je prišlo do najnoveiše spremembe, ni točno znano. Nekateri domnevajo, da je hotel Hruščev utrditi položaj stranke pred vojsko. Po odstranitvi Malenkova, Molotova, šepilova in Kaganoviča so mnogi izvedenci v sovjetskih zadevah trdili, da je sovjetska vojska dobila v roke oblast. Vse to so seveda samo ugibanja. V Ameriki se boje, da pomeni odstranitev žukova zmago pristašev nepomirljive zunanje politike. TURČIJA Adana NEVTRALNOST JUGOSLAVIJE'.— Ko je Jugoslavija priznala Vzhodno Nemčno. so mnogi publicisti na zahodu videli v tem znamenie, da je Jugoslavija v zunanji politiki zapustila dosedanjo pot in prešla v sovjetski blok. v resnici se je v kratkem pokazalo, da takšna razlaga priznanja Vzhodne Nemčije ni točna. Medtem je podp-edsedrnk zvezne vlade Edvard Kardelj, obiskal Grčijo ter se vrnil zadovoljen. Jugoslavija je v organizaciji Združenih narodov postavila na dnevni red lasten predlog za razorožitev. Tudi napoved, da bo ameriška vlada takoj ustavila pomoč Jugoslaviji, se ni uresničila. Vse to so znamenja, da vodi Jugoslavija svojo lastno in neodvisno zunanjo politiko. (Po priznanju Vzhodne Nemčije so pričel v Trstu zainteresirani krogi potiskati dinar navzdol. Potnikom v obmejnem prometu so prvo dni ponujali samo 55 lir za 100 din, čeprav notha dinar na prostem trgu v Švici 0 69 švicarskega franka fr., tj. 100,74 lire za 100 din; pozneje se je tudi v Trstu dvignil tečaj dinarja). FRANCOSKA KRTZA ŠE NEREŠENA. — Predsednik reouolike Cotv je pozval glasnega tajnika socialistične stranke. Molleta, naj sestavi novo vlado. M^llet ie že pripravil kandidate za novo vlado, toda pos’anska zbornica mu ni izrazila potrebnega zaupanja. Poročajo, da nnme-ava Oo*y poskusiti srečo s krščanskim demokratom Pflimlinom. Dr. KONRAD ADENAUER NA OBLASTI. — Po volilni zmagi je dose-dan.j! kancler Dr. Konrad Adenauer po šesttedenskih pogalanlih sestavil novo vlado. Ker ima njegova stranka (krščanskih demokratov) v parlamentu večino, prevladujejo tudi v novi vladi nievnvi liudie. K'1ub temu je imel kancler radi nesoglasja med bivšimi ministri in novimi kandidati velike težave pri sestavi vlade. Zdi se, da ni bilo soglasja med finančnim ministrom Pchaefferjem in ministrom za gospodarstvo Erhardom. v novi vlad* ni več scbaeffer minister za finance. Med ministri sta dva pristaša desno usmerjene Neonke stranko. Adenauerjeva krščansko-demokratska stranka sestoji iz katoličanov (60%) in protestantov (.40%). Dr. Adenauer bo v kratkem dopolnil 82 let. NEMŠKE INVESTICIJE V JUŽNI ITALIJI V zvezi z vestmi o nameravanih nemških investicijah v Italiji poroča agencija A.N.S.A., da vlada v Bonnu pretresa z vso resnostjo možnost investicij nemškega kapitala v Italiji. Gre predvsem za intervencije nemške naložbe v južni Italiji in na splošno v manj razvitih ali zaostalih predelih Italije. Nekatere pobude za nemško sodelovanje na jugu se že proučujejo in zaključki bi se morali objaviti v kratkem času. Italijanski Zavod za zunanjo trgovino (Istituto nazionale per il commercio con 1’estero ali kratko ICE) so ustanovili že leta 1926 kot javnopravno ustanovo, a so mu leta 1947 predpisali nov ustroj, ki je še danes v veljavi. Osnovna naloga Zavoda je pospeševanje in razvijanje trgovinske izmenjave med Italijo in zunanjim svetom, s posebnim pogledom na izvoz italijanske proizvodnje. V ta namen Zavod sistematično preučuje vprašanja, ki zanimajo italijanski izvoz, uvoz in tranzitni promet čez Italijo, kakor tudi zunanja tržišča sama. Vrši tudi propagando za italijansko izvozno blago, urejuje italijansko udeležbo na zunanjih velesejmih in razstavah in podpira tudi druge zdrave pobude z boljšo organizacijo trgovine s tujino, vštevši pobude, ki so v zvezi s kreditnimi vprašanji, z uslugami in prevoznimi tarifami. Ministrstvo za zunanjo trgovino mu lahko zaupa tudi druge posle s svoje ga področja, Zavod pa ima tudi sam pravico pobude v zadevah, zaradi kate rih je bil ustanovljen. Upravni organi so glavni svet, v katerem sedijo predstavniki številnih ministrstev in deviznega urada ter razni strokovnjaki, dalje izvršni odbor, predsednik in nadzorni odbor. Sedanji predsednik je Dr. Giuseppe DalTOglio. Zavod ima glavni sedež v Rimu (via Torino 107), periferične urade pa v številnih italijanskih mestih, med njimi v Trstu; ima pa tudi zastopstva v raznih drugih državah; v Jugoslaviji je njegov urad v Zagrebu (Masarikova 22/1). Zavod ima svoje uradno glasilo »In-formazioni per il commercio estero, Bollettino delTICE«, ki izhaja vsak teden. Druge njegove periodične publikacije so tedenski »Notiziario ortofrutti-colo«, polmesečni »Elenco delle auto-rizzazioni di importazione, esportazione concesse dal ministero del commercio con Testero in polmesečni »Notiziario economico - commerciale Stati Uniti e Canada«, ki ga urejujeta urada v Wa-shingtonu in Ottawi. Poleg teh rednih izdaja Zavod priložnostno tudi druge ponatise, monografije in druge publikacije s svojega področja. Vse kaže, da so se duhovi okoli Sirije pomirili. Spor med Sirijo in Turčijo je zadobil takšno ostrino, da ga je Sirija predložila organizaciji združenih narodov; medtem se je za posredovanje ponudil arabski kralj Ibn Saud. V zahodnem tisku si lahko či-tal, da je sovjetski obrambni minister žukov bil odstavljen tudi zato, ker je pokazal v turško - sirskem sporu preveč spravljivosti. Nazadnje pa so se vsi trije glavni nosilci sedanje sovjetske vladavine Hruščev, Bulga-nin in Mikojan udeležili sprejema na turškem poslaništvu v Moskvi. »Nazdravimo za mir«, je vzkliknil Hruščev na tem sprejemu. »Nikdar naj ne pride do vojne med našimi deže- Pretirana v Italiji Zakladni minister Medici je te dni na tiskovni konferenci obrazložil gospodarski napredek, ki ga je dosegla Italija v zadnjih desetih letih, ter naglasil, da je med zahodnimi državami Italija tista, ki ima v razmerju s cenami na debelo najbolj ustaljeno valuto: ob indeksu 100 za leto 1948 se je namreč le-ta znižal do julija in avgusta letos na 96 proti indeksu 113 v ZDA, 156 v Vel. Britaniji, 149 na švedskem itd. Kljub tako nizkim cenam na debelo so se v Italiji življenjski stroški v tem obdobju močno zvišali; minister Medici je pripisal ta pojav ne toliko dejanskemu zvišanju cen v trgovini na drobno, kolikor postopnemu približevanju blokiranih cen za najemnine, plin, električni tok itd. ekonomskim cenam. V nemajhni meri, je zatrjeval, gre zvišanje življenjskih stroškov tudi na rovaš izboljšanja kakovosti blaga, predvsem tudi živeža. V zvezi s temi izjavami bodo naše čitatelje zanimali statistični podatki o naraščanju življenjskih stroškov v Italiji v zadnjih petih letih v primerjavi z letom 1938 in 1948. Tako so znašali leta 1948 skupni življenjski stroški, vključno prehrano, o-bleko in stanovanje, 48,44 krat, leta 1952 55,46 krat, leta 1953 56,54 krat, leta 1954 58,06 krat, leta 1955 59,69 krat in leta, 1956 62,66 krat več kakor leta 1938. Sorazmerno so najbolj narasli stroški prehrane, saj so se v primerjavi ze letom 1938 zvišali do leta 1948 na 60,83, leta 1952 na 65,41, leta 1953 na 66,80, leta 1954 na 68,75, leta 1955 na 70,59 in leta 1956 na 73,68 kratno predvojno raven. Hrana je torej danes skoraj 74-krat dražja kakor pred vojno. Prehrana, ki je stala leta 1938 denimo 500 lir, je stala torej lani 36.840 lir. Posebno visok je indeks stroškov za zelenjavo in sadje, ki se je gibal lani, kakršna je pač bila sezona, med 6760 (v januarju) in 8790 (v juliju). Iz navedenih številk lahko posnamemo, da je indeks skupnih življenjskih stroškov poskočil od leta 1948 do lani od 4844 na 6266 ali za 29,5%, indeks stroškov za prehrano pa od 6083 na 73,68, kar pomeni, da se je živež po- PROTI POVIŠANJU TARIF ZA IZVOZ SADJA IN ZELENJAVE Povečanje železniških tarif za izvoz sadja in zelenjave, ki je bilo uveljavljeno oktobra, je naletelo na zelo živahen odmev v prizadetih krogih, posebno pa v sindikatu uvoznikov in izvoznikov sadja, južnega sadja in zelenjave. Ta je ponovno podčrtal dejstvo, da so prav izvozniki zelenjave in sadja bili deležni v zadnjih letih pogostih povišanj prevoznih tarif. Prevozno ministrstvo sicer trdi, da ne gre sploh za povečanje prevoznih tarif in da se pretirava važnost nove fiksne pristojbine za vsako vagonsko pošiljko (prej 500 lir, sedaj 2500 lir za vagon), češ, povišanje ni bilo objavljeno v službenem listu, temveč samo v gospodarskem biltenu železnic. Prizadete kategorije izvoznikov pa zavračajo ta opravičila in trde, da je bilo že pri povečanju prevoznih tarif v minulem poletju ugotovljeno, da predstavlja povišanje skrajni ukrep, preko katerega ni mogoče iti, ako nočemo spraviti v nevarnost vsega italijanskega izvoza južnega sadja in zgodnje zelenjave. S povečanjem vagonske pristojbine za 2000 lir se je prevoz podražil za kakih 7-8% na velikih razdaljah in za okoli 15% na krajših progah. Povišanje bo prizadelo zlasti množične pošiljke, h katerim spada sadje in zelenjava, katerih izvoz znaša okoli 220 tisoč vagonov letno. TRGOVINSKA IZMENJAVA MED JUGOSLAVIJO IN JUŽNO AFRIŠKO ZV. Stalni trgovski stiki, ki jih Jugoslavija vzdržuje že nekaj let z Južno-afri-ško zvezo, razveseljivo napredujejo. Leta 1953 je Jugoslavija izvozila v omenjeno deželo za 16 milijonov din. blaga, leta 1955 že za 24 milijonov din, lanskega leta pa za 55 milijonov dinarjev. Vtem ko ni Jugoslavija iz Južne Afrike leta 1953 uvozila ničesar, je uvoz iz Južne Afrike v Jugoslavijo dosegel leta 1955 že 25 milijonov dinarjev, a lanskega leta nad 129 milijonov dinarjev. V prvih šestih mesecih letos je Jugoslavija izvozila v Južno Afriko za 25 milijonov din. blaga. Uvoz iz Južne Afrike se nanaša v glavnem na surove kože. lami! Izpraznimo čašo za mir in prijateljstvo med narodi!« Vojne torej ne bo, ker je nočeta ne Sovjetska zveza ne Amerika. Zemljevid nam takoj pokaže, zakaj je lega Sirije tako važna, čez Sirijo vodijo glavni naftovodi od petrolejskih vrelcev v Iraku do Sredozemskega morja. Nekateri so tudi domnevali, da je Sovjetska zveza izvedla na Turčijo takšen diplomatski pritisk, ker imajo Američani ob turško-sovjet-ski meji radarske in podobne naprave, s katerimi sledijo sovjetskim poskusom z atomskim orožjem ali z raketami. O teh napravah je podrobno pisal tudi »Aviaton Week«. 74-kral dražja dražil za 21,1%, dasi so se cene na debelo celo znižale ali pa vsaj ostale na približno isti ravni. Kje tiči vzrok za to? Minister Medici je dejal, da v boljši kakovosti blaga. Ta trditev nas ne zadovoljuje; saj blago ne pridobi na kakovosti šele v trgovini na drobno. Verjetno je, da so se podražile usluge v distribuciji na malo, predvsem pa, da je pritisnil na cene davčni vijak; deloma neposredni davek, ki ga plačuje mali trgovec na svoj dohodek, še bolj posredni davek v obliki trošarin, ki so jim podvrženi razni artikli široke potrošnje, in davek na poslovni promet. Posledice nosi v prvi vrsti potrošnik, čigar kupna moč je razmeroma majhna, v drugi pa seveda tudi mali trgovec, ki nizko kupno moč širokih slojev prebivalstva nujno občuti na lastni koži. Jugoslovanski tisk (Nadaljevanje s 1. strani) no v Beogradu). Institut za zunanjo trgovino v Beogradu izdaja poleg tedenskega informativnega biltena tudi tro-mesečne zunanjetrgovinske preglede v obliki revije, ki obravnava tudi zunanjo trgovino drugih držav. Italijansko-jugo-slovanska trgovinska zbornica v Beogradu izdaja mesečni bilten. Tedniki (ali večkrat na teden izhajajoči gospodarski listi) in 14-dnevniki (ali večkrat na mesec izhajajoči listi oziroma bilteni) so pretežno informativnega značaja in obveščajo vse gospodarske interesente na splošno ali vsaj posamezne prizadete stroke o vsem tekočem gospodarskem dozajanju, hkrati pa nudijo praktične nasvete s področij gospodarske organizacije pravne ureditve, zunanje trgovine, deviznih in finančnih predpisov itd. Nasprotno ga se mesečniki in ostali periodični časopisi posvečajo tudi globljemu obravnavanju splošnih ali posameznih gospodarskih ali z gospodarstvom povezanih problemov. Izmed najpomembnejših časnikov in časopisov, ki obravnavajo gospodarska vprašanja in so širšega informativnega ali teoretičnega pomena, bi po času, kakor so začeli izhajati, navedli po »Ekonomski politiki« (štev. 287 z dne 23. 9. 1957) tele: »Ekonomist«, »Ekonomska revija« in »Izobrazba vodilnih kadrov«, ki izhajajo četrtletno; »Ekonomska preduzeča«, »Ekonomski pregled«, »Fi-nansije«, »Privredna izgradnja« in »Yu-goslavia Export«, ki izhajajo mesečno; »Naša zajednica« (srpsko-hrvatska, slovenska in makedonska izdaja), »Pri-vredni list«, »Privredni savetnik«, »Journal«, »Jugoslaivischer Wirtschaftsinfor-mator« in »Jugoslavenski poslovni kurir«, ki izhajajo 14-dnevno; »Ekonomska politika« in »Stopanski vesnik«, ki izhajata tedensko; »Gospodarski vestnik« (Ljubljana), »Informator« in »Privredni vjesnik« (oba v Zagrebu), ki izhajajo dvakrat na teden, ter »Privred-ni pregled« (Beograd), ki izhaja trikrat na teden. K zgoraj omenjenim pa bi dodali še nekaj pomembnejših, kakor: »Izbor« (14-dnevnik), »Naša skupnost« (14-dnev-nik), »Kurir« (tednik), »Obrtnik« (14-dnevnik), »Privredni list« (Sarajevo, tednik), »Prometni vestnik« (14-dnevnik), »Turistični vestnik« in »Gostinstvo« (mesečnika v Ljubljani), »Kmečki glas« in »Kmetijski vestnik (Ljubljana, tednika), »Naše gospodarstvo« (Maribor, 14-dnevnik), »Nova proizvodnja« (Ljubljana, četrtletnik), »Nova trgovina« (Beograd, mesečnik), »Robni promet« (Beograd, mesečnik), »Socialistično kmetijstvo« (mesečnik), »Produktivnost« (Beograd, mesečnik), »Progres« (Ljubljana, mesečnik), »Bančni vestnik« (14-dnevnik), »Pomorstvo« (Reka, mes.). Za konec bi dodal, da so vsi jugoslovanski gospodarski časniki in časopisi nadvse pomembni ne le kot vir za proučevanje gospodarskega razvoja in napredka jugoslovanskih narodov po o-svoboditvi, temveč pomenijo hkrati dragoceno bogatitev strokovnih besednjakov jugoslovanskih narodov. Prav v tej zvezi lahko z zadovoljstvo poudarimo, da smo dosegli v teh nekaj letih ogromen napredek na področju naše gospodarske terminologije. To velja še posebej tudi za nas Slovence, saj je naša zadevna publicistika na dostojni višini. Bogastvo naše gospodarske publicistike je obenem otipljiv dokaz splošnega vzpona materialne civilizacije in kulture jugoslovanskih narodov. Dr. B. V. Zavod za zunanjo trgovino ICE Kako se preživljamo v Trstu Zaradi mezdnih gibanj, ki so po svetu stalno na dnevnem redu, ne bo odveč, če si samo z ene strani in zgolj z vidika tržaških razmer ogledamo tudi mi glavno vprašanje, ki je s takim gibanjem v zvezi: če namreč na podlagi suhih številk prikažemo, kakšna je v Trstu ob današnjih mezdah kupna moč tistega dela prebivalstva, ki je odvisen od tedenske ali mesečne plače, katero prinese domov družinski poglavar, zaposlen v zasebnem gospodarstvu. CENE ŽIVILOM V TRSTU Statistični izkaz tržaške trgovinske zbornice za letošnji julij navaja naslednje povprečne cene za nekatera najvažnejša živila v trgovini na drobno (v lirah za kg ali liter); kruh iz pšenične moke 0 - 110, iz moke 00 - 140, testenine iz moke 0 - 170, navaden riž 132, polfin riž 177, moka 00 - 126, koruzna moka 82, navaden fižol 237, sladkor v sipi 250, žgana kava »Santos« 2.159, kavni nadomestek iz cikorije 550, navadno vino 10 stop. 163, fino olivno olje 550, navadno semensko olje 406, prvovrstno presno maslo 1.173, domača slanina 374, domača mast 371, uvožena salama 1729, surova šunka 2631, mortadela iz same svinjine 857, mortadela iz svinjine in govedine 544, prvovrstna teletina (zadnji deli brez kosti) 1.655, enaka govedina 1.181, govedina s kostmi 845, svinjina (zadnji deli) 1.126, jagnjetina 980, konjsko meso 840, kunoevo meso 647, suha polenovka 601, parmezan 1.250, ovčji sir 1.081, sir provolone 794, pasterizirano mleko 72, jajca po 30 lir kom. Od julija do septembra se cene temu živežu niso bistveno spremenile. Cen za zelenjavo in sadje bilten ne navaja; po našem opažanju so prodajali v septembru krompir po 46, solato po 170-210, radič po 280-320, kumarice po 150, zelen fižol po 140, paradižniki po 68, papriko po 48, grozdje po 120-170, slive po 120, jabolka po 85-110, breskve po 100-180, hruške po 140-180 lir. POTROŠNJA ŽIVIL S samimi številkami, kakršne so zgoraj navedene, si seveda ne moremo u-stvariti jasne slike o prehranjevalnih možnostih prebivalstva, če ne ugotovimo tudi, koliko posameznik za svoje preživljanje potrebuje in koliko lahko zanj potroši, ali z drugimi besedami, koliko znašajo njegovi dohodki ter koliko in kaj na mesec normalno použi-je. O prejemkih imamo podatke, o katerih bomo govorili pozneje. Težji je odgovor na drugo vprašanje, ker so lodci in okusi različni: ta poje več, drugi manj; ta je volk na meso ali na slaščice, drugemu ugaja bolj zelenjava ali sadje, onega mikajo najbolj testenine, riž, ribe; otrokom je dostikrat najljubši kruh. Tako so torej potrebe kaj različne; različno visoki so zato tudi stroški za prehrano. Seveda je več metod, po katerih ugotavljajo življenjski minimum. Mi smo za namene tega članka sestavili jedilni list meščanske hrane za en mesec; hrano smo vzeli raznovrstno, s posebnim poudarkom na sezonski zelenjavi in sadju. Izračunali smo stroške in jih porazdelili na osebo in dan; račun je dal naslednji izid: KOLIKO POTROŠIMO ZA HRANO Mesa 12,5 dkg po povprečni ceni 1.150 lir; zelenjave 40 dkg po 120; sadja 33 dkg po 150; rib 5 dkg po 200; kruha 25 dkg po 110; mleka 54 litra po 80; krompirja 15 dkg po 46; vsak drugi dan eno jajce po 34; olja 0,4 del po 450; masti 2 dkg po 480; sladkorja 4,5 dkg po 250; moke 5 dkg po 120; testenin 5,2 dkg po 190 (vračunane finejše testenine za juho); riža 3,5 dkg po 210; presnega ma-j sla 0,8 dkg po 1.200; kave 0,8 dkg po 2.300; za mrzle večerje in prigrizke 25 lir; za druga živila (ekstrakt za juho, cenejše vrste mesa, kakor vampe, za ječmen, koruzno moko, zdrob, parmezan, paradižnikovo mezgo, dišave, sol, kis itd.) dnevno 33 lir. Skupno je to dalo na osebo in dan zaokroženo 471, na mesec torej 14.130 lir. Pijače nismo upoštevali. Družina iz štirih odraslih članov bi potemtakem ob tej hrani potrošila 56.520 lir na mesec. Ta ali oni nam bo prigovarjal, da je jedilni list .prebogat;. drugi, da je preskromen. Ne mislimo se prerekati, ker sta oba očitka lahko subjektivno pravilna. Zdi se nam pa, da ne pretiravamo. Fr. Magri, ki objavlja svoje izsledke o življenjskih stroških v milanskem »Corriere della sera«, računa letošnje izdatke za prehrano v Milanu, kjer je živež resda nekaj dražji kakor v Trstu, celo nad 18.000 lir na osebo in mesec (glej podrobnejše poročilo v »Gospodarstvu« z Ine 25. 8. 1957). Drži seveda, da se dajo stroški za prehrano znižati znatno pod znesek, ki smo ga navedli, če se družina zadovolji s skromnejšo hrano; to pa gre nujno na rovaš bodisi njene kalorične vrednosti ali njene pestrosti. STANOVANJE IN GOSPODINJSKI STROŠKI, TEKSTIL O višini najemnin statistični izkaz ne govori in je to razumljivo, kajti najemnine so preveč raznolike, da bi nam mogle povprečne številke prikazati dejansko stanje. Za stare najemnike v starih stanovanjih so zaščitene in se povišujejo iz leta v leto za 20%; omenjeni bilten navaja v tem pogledu naslednje indeksne številke: 1938 - 100, 1953 -1.074, 1956 - 1.574, julij 1957 - 1.875. Za stanovanja v novih hišah, ki so jih zgradile javne ustanove, veljajo politične najemnine, v novih zasebnih zgradbah pa znaša najemnina za trosobno stanovanje tudi 25.000 ali 30.000 lir, če ne več; prosta stanovanja v starih hi-. šah so seveda nekoliko cenejša. Bilten navaja tudi povprečne cene za razne vrste tekstila in za obutev. Prebivalstvo ima v tem pogledu zares veliko izbiro. Slabšo moško obleko dobiš za kakih 18.000, za boljšo ali fino boš dal od 30 do 40.000 lir. Obuješ se lahko po lestvici, ki gre od 4 do 12.000 lir. Drva so bila po 1.700, koks za kurjavo po 3.675 za stot, plin za kuho po 31.70 za kub. m, električni tok za razsvetljavo po 39,60 lir za kWh, milo za pranje po 220 lir za kg. Striženje las stane od 240 do 280 lir. LUKSUS, KI NI LUKSUS Važna postavka v proračunu večine, ali vsaj velikega dela prebivalstva so nekateri potrošni predmeti in usluge, ki jih statistični izkaz ne navaja. Tako stane škatlica 20 cigaret 160, pa tudi 300 lir in še čez. Poceni je, vsaj v primerjavi z nekaterimi sosednjimi deželami, vino, ki stane v Avstriji, Nemčiji, Švici, da ne govorimo o bolj severnih državah, 500 do 800 lir liter; pivo je v Italiji dražje od vina. Časniki so po 25 ali 30 lir, kar pomeni mesečno 800 do 900 lir. Predstava v kinu 3. kategorije stane 175, v kinu 1. kat pa 300 lir. Dražje so dramske predstave, še dražji koncerti, najdražje pa operne predstave v glavni sezoni: galerijsko stojišče 200, galerijski sedež 800, balkonski 1.500, parterni pa celo 2.500 lir. Pred leti so vpeljali tudi takse za vpis in za poset srednjih šol; na višji gimnaziji znašajo, če dijak ni popolnoma ali deloma oproščen zaradi odličnega ali vsaj dobrega uspeha, okrog 8.000 lir letno, kar je upoštevanja vreden izdatek; visokošolske pristojbine pa se v Trstu vrte od kakih 30 do 45.000 lir na leto, za kakršno fakulteto pač gre. Toda naj bo tega naštevanja dovolj; poglejmo, koliki so prejemki. PLAČE IN MEZDE Že večkrat omenjeni statistični izkaz navaja julijske plače po skupnih delovnih pogodbah za kovinskomehanični, trgovinski, kreditni in pomorski sektor in plače pri občinskem podjetju ACE GAT. Ce si ogledamo kosmate plače z dokladami vred samo za prva dva sektorja, vidimo, da so prejemali (in da v glavnem tudi danes prejemajo) na mesec: V kovinskomehanični industriji: vodilni uradnik, t. j. načelnik oddelka (L kat.) 81.501, konoeptni uradnik (2. kat.) 61.421, podrejeni uradnik (3. A. kat.) 45.703, nižji uradnik (3. B. kat.) 38.752, spec. delavec 40.996, kvalif. delavec 36.825, spec. težak 34.860, navaden težak pa 32.685 lir. ''trgovinski stroki: uradnik 1. kat. 85.264, uradnik 2. kat. 62.841, 3. kat. 48.026, 4. kat. 41.001, spec. delavec 44 tisoč 906, kval. delavec 41.505, spec. težak 40.187, navaden težak pa 38.133 lir. Poleg teh plač ima uradnik ali delavec pravico do periodičnih poviškov; povišek znaša n. pr. pri uradniku in delavcu, ki je služil pri istem podjetju nad 18 let, 20% na skupno plačo. Družinske doklade, ki jih plačuje zavod za socialno zavarovanje, znašajo v vseh omenjenih strokah, razen kreditni, za ženo 3.016, za vsakega otroka 4.342, za vsakega izmed staršev 1.430 lir na mesec; v kreditni stroki so družinske doklade za vse upravičence enako visoke in znašajo 5.356 lir na osebo. Preprost račun nam pokaže, da prejme uradnik 3. kat. trgovinske stroke, ki je slnužil pri istem podjetju nad 18 let in ki ima na skrbi ženo in dva otroka, kosmatih 69.331 lir na mesec, od katerih je treba odbiti za davek in socialno zavarovanje, kolikor pač odpade nanj, okroglih 2.200 lir. Uradniki 4. kat. in delavci so, kakor nam pokažejo navedene številke, znatno na slabšem, do-čim prejema ob enakih okoliščinah u-radnik 1. kat. kosmatih 114.017 ali čistih ca. 105.000 lir na mesec, pri čemer pa občinski (družinski) davek v odbitkih ni upoštevan. DO BLAGINJE JE ŠE DALEČ Življenjsko raven prebivalstva presojamo med drugim po višini odstotka, ki ga neki sloj potroši od svojih dohodkov za prehrano; čim večji je ta odstotek, tem revnejši je sloj. V gospodarsko bolj razvitih državah srednje in zahodne Evrope ni povprečje teh izdatkov pred zadnjo svetovno vojno nikjer preseglo 50%. V Nemčiji, postavim, je leta. 1927/28 odpadlo na prehrano delavske družine od 47,941,5% (povprečno 45,3%), na najemnino (ob ekonomskih cenah seveda) od 11,9-8,8% (povpr. 10%), na druge hišne potrebe od 7,2-8,1% (povpr. 7,5%), na obleko in obutev od 10,4-14,6% (povpr. 12,7%), na druge stroške pa od 22,4-27% (povpr. 24,5 odst.) od prejemkov. V družini zasebnih uradnikov pa je šlo za samo prehrano od 41,6-28,1% ali povprečno 34,5 odst. (P. Luzzatto-Fegiz, Statistica). KOLIKO LAHKO POTROŠIMO ZA HRANO Čeprav teh številk ne smemo vzeti statično, sodimo vendarle, da družina nameščenca v Trstu tudi ob današnjih razmerah ne more potrošiti za prehrano več ko polovico svojih rednih dohodkov. Pri tem pa pridemo do naslednjih dveh zaključkov: da v našem primeru delavska družina iz štirih članov ne more izdati za hrano več kot 35.000 lir na mesec in da mora potemtakem deloma izločiti, deloma pa znatno omejiti potrošnjo dragih živil, kakršna so meso, sladkor, kava, zelenjava, sadje ipd., po drugi strani pa, da zmore prehrano, kakršno smo zgoraj opisali kot primemo, komaj enakoštevilna družina vodilnega zasebnega uradnika. Ob razmerju 35% za stroške preživljanja pa bi morali znašati prejemki nameščenca ob taki hrani celo 160.000 lir na mesec. Višina mezd in plač je v splošnem odvisna od mnogih gospodarskih čini-teljev, in ne samo od dobre volje delodajalcev. Drži pa, da delavci in nameščenci, posebno tisti iz nižjih kategorij, z današnjimi prejemki ne morejo biti zadovoljni. Nizko potrošnjo, ki je posledica njihove slabe kupne moči, pa občutijo tudi drugi gospodarski sloji, predvsem trgovina na drobno. S. D. »GOSPODARSTVO*4 izhaja vsak drugi petek. — UREDNIŠTVO in UPRAVA: Trst, ul. Geppa 9, tel 38-933. — CENA: posamezna številka lir 30, za Jugoslavijo din 15. — NAROČNINA: letna 700 lir, polletna 400 lir. Pošt. ček. račun »Gospodarstvo« št. 11-9396; za Jugoslavijo lema 420 din, polletna 250 din; za ostalo inozemstvo 2 dolarja lemo. Naroča se pri ADIT, DRŽ. ZALOŽBA SLOVENIJE, Ijublja-na, Stritarjeva ulica 3/1, tek. rač. pri Komunalni banki št. 60 KB-l-Ž-375. — CENE OGLASOV: za vsak m/m višine v širini enega stolpca 40 lir, za inozemstvo 60 lir. Odgovorni urednik: dr. Lojze Berce Založnik: Založba »Gospodarstva« Tiskarna »Graphis« v Trstu TVRDKA D S T A I! 0 V I J B IS A B B T A 1B83 Destilacija esenc TRST - BARKOVLJE - TELEFON 29-963 Lastna proizvodnja in izvoz : eteričnih olj za lekarniško uporabo in izdelavo parfumov; eteričnih olj za izdelavo dišečih mil in kozmetičnih izdelkov ; esenc za izdelavo likerjev, sirupov in slaščičarskih proizvodov; neškodljivih barvil in aromatičnih kemičnih proizvodov JflZBM STaMSLOT U V O Z-I z v o z vseh vrst blaga za stavbeništvo VEZANE PLOŠČE VSEH VRST T R S T Urad in skladišče; Scalo legnami ‘— Tel. štev. 44-552 A. BOLKO mr. ph. UVOZ-IZVOZ Farmacevtski proizvodi in kemikalije TRST - UL. 7 O RRCBIANOA 21/11 TELEFON 31-315 SpecUUi&ko podiztfe TRIESTE Ustanovljena leta 19$ : IMPORT-EXPORT 0o° I: L 2aloi/a blaga %a ienihft in moShe Mehe in podM O O o TRST-RIVA TRE NOVEMBR* THL. 94-803 TELEGRAMU DONAGGIO CHIESAGRECI TRIESTE Vozni red avtobuse za Jugoslavijo Urr tel Spi di! aif sv, ra bi' ni] M; vil Pr gl: na Proga: Trst - Postojna - Ljubiji Od 1. maja do 30. septembra dS( Od 1. oktobra do 30. aprila vsaK1' do, soboto in nedeljo. Odhod: iz TRSTA ob 18.00 Odhod: iz LJUBLJANE ob 6.30 (SAP - Ljubi' Od L maja do 30. septembra do1 Od L oktobra do 30. aprila vsak četrtek in nedeljo. Odhod: iz TRSTA ob 7.30 Odhod: iz LJUBLJANE ob 16.20 Proga: Ljubljana - Postojna Vsako soboto do 15. juniji' Odhod: iz LJUBLJANE ob 6.30 | Odhod: iz GORICE ob 13.50 (SA? Vsak četrtek. Odhod: iz LJUBLJANE ob 17.00 Odhod: iz GORICE ob 7.00 (Rl5 Proga: Trst - Opatija - Rek® Vsak detu Odhod: iz TRSTA ob 7.15 in 16.0d Odhod: iz REKE ob 7.15 in 16.001 toTH' (AUTOTFj Proga: Trst - Herpelje - Ko# Vsako sredo in soboto. Odhod: iz TRSTA ob 7.00 Odhod: iz KOZINE ob 9.00 (AUTOVIE CARSl1 S. A. T. AVTOBUSNA PROGA TRST — LJUBLJANA Obratuje ob torkih, četrtkih in Odhod 7.30 8.35 8.50 9.25 10.30 TRST SEŽANA SENOŽEČE POSTOJNA LJUBLJANA Prevažajo se samo potniki, ki P| jo preko meje. Dnevna proga od t ja do 30. septembra 1957. Nadaljuj do Bleda od 16. junija do 15. 56 bra. 1 Č 6 OPOZORILO. Opozarjamo poi je ostal vozni red na avtobusni med Trstom in Ljubljano tudi letne sezone, to je od 1. oktobre neizpremenjen. Avtobusi torej ve® vedno vsak dan, to je kakor v t sezoni. »AUTOVIE CARSICHE« — TF AVTOBUSNA PROGA TRST — HERPELJE KOZl> 7.00 odhod TRST prihoj 8.15 prih. HERPELJE KOZINA Vozi vsako sredo in sobot® Proga: Trst — Opčine — SČ V veljavi od 7. aprila 1951 Odhod iz Trsta vsak petek in soboto ob 7. in 15.30 (SAT/’ — vsak ponedeljek in vsako tj1 ob 9.30 in ob 19. uri. (SLA Odhod iz Sežane vsak petek i®1 to ob 9.30 in 18.30 (SAT7’ — vsak ponedeljek in vsako ob 14.30 (SLA' PROGA TRST — FERNE^ Odhodi s Trga Liberth Ob delavnikih: ob 7.30, 10.15' 15, 18.55. Ob praznikih: ob 7.25, 8.30, 10.1' 13.10, 13.50, 14.30, 15.15, 15.30, F 17, 17.30, 18, 18.30, 19, 19.45, 20.30 Odhodi s Femeč Ob delavnikih: ob 8.20, 10.50' 15.40, 18.55. Ob praznikih: ob 8, 9.10, 10.50' 13.20, 14, 14.20, 15.15, 15.30, 15.50 16.50, 17.35, 18, 18.50, 19.20, 19.50' 20.50, 21.45, 23.10. ?tv vve^ ^ GOSTILNA FURIi AJ REPENTABOR DO^ČfllumiNJATN^PBlS!1 VINA — CENE UGODNE I Za morebitna naročila in rezerve®', kličite telefonsko celico Repeflt*. Jugoslovenska izvozna 1 kreditna banka a. d. (ESPORTBilMa) Beograd - Sremska ul. 6 DELEGACIJI! M TRSTE VIA CICERONE 8 — Telefon 29-306 Izvršuje preko svojega avtonomnega računa pri zavodu dTtalia v Trstu vso plačilno službo za obmejno blagovno njavo v smislu določb tržaškega sporazuma. Preko svojih P1' j lateralnih računov pri tržaških bankah izvršuje tudi plačilno 5 bo za blagovno izmenjavo med Italijo in Jugoslavijo. lV’ <<*? f= z z s ž 'Tž: 1911 he oodlti IBf*1 ase o ubij41 a vsak( o. .30 Ljub^ a d«‘ sak 11 >.20 - 6 nija. 30 , (SAf ?.0° (Rl® Rek* 16.00 <.o& to. lRSI1 A [A n n4*1 P ki P* usni tudi >bra j vot • v P . TS1" ozi>j d obo11 gel' 1957 ; io. at/s ko 3 LA' k i» At/5 ko c: 9 LA' jEff 10.H- >0.30' 0.50 0.50' 5.50- .9.50' lJ 1 iisi! El jrvsf' 30^ ^ . g# , lf( b>4i io s'1. Več listov iz Juooslavije kakor iz Italije K predloga nekega tržaškega politika ^Hje novi grobovi Marij Sila ^ ponedeljek je po kratki bolezni Jtttirl v Trstu Marij Sila, glavni ravna-,elj spedicijskega podjetja »Central-*jPed«. s pokojnikom je izginila iz sre-dine tržaških Slovencev gotovo ena iz-tlled najbolj markantnih osebnosti. S Svojim življenjem in uveljavljenjem je' ^jni pokazal, da je mogoče v isti ose-\ združiti izbornega gledališkega umetnika in sposobnega gospodarstvenika. Tarij Sila se namreč ni z uspehom ba-v'l samo z gospodarstvom, temveč je Prav tako v časih vzpona slovenske gledališke umetnosti v Trstu uspešno nastopal kot gledališki igralec. Rajni se je rodil v Trstu 7. septem-“ra 1889. Razmere v družini so ga prisilile, da se je po strokovni šolski izo-“tazbi takoj vrgel z vso vnemo v živ-ienje, da bi si lahko zagotovil svoj ob-ftenek. O njem lahko rečemo, da je “U »selfmademan«. Svojo šolsko izobrazbo si je izpopolnil ne samo z delom v Praksi, temveč tudi z vztrajnim učenjem. Poleg svojega materinega jezika ni obvladal samo italijanščine, nemšči-np in angleščine, temveč se je naučil Vrsto raznih slovanskih jezikov, med jetni deloma tudi češčine. S svojo strokovno izobrazbo se je uveljavil v velikih spedicijiskih podjetjih, kakor sta »SAIMa« (SocietA Anonima Innocenti "langili Adriatica) in »Gondrand«, v katerih se je povzpel do vodilnih mest. Po drugi svetovni vojni se je kmalu nvrstil med pobudnike slovenskega spe-'kcijskega podjetja v Trstu — »Central-sPed«, ki je bilo ustanovljeno leta 1947; Podjetje je letos praznovalo desetletni-c° svojega obstoja. Po vojni se je nam-reč pokazala potreba, da bi Slovenci Psianovili spedicijsko podjetje, ki bo kojilo zlasti zveze s tržaškim zaledjem. * resnici se je tvrdka »Centralsped« ktnalu uveljavila ne samo v spedicij-skih poslih po Evropi, temveč je razprostrla svojo poslovno mrežo tja do Amerike in Avstralije. K temu izredne-Prn uspehu je v veliki meri pripomogla osebnost rajnega Sile, ki se je uveljav-ia! ne samo kot sposoben organizator v Praktičnem delu, temveč je pridobi-val zveze za podjetje tudi s svojim oseb-P*m nastopom, ki je v poslovnem sve-•u vlival zaupanje. Zanimivo je, da je kil pokojni nasproti svojim sodelavcem na delu zahteven, ker je bil prepričan, je mogoče le s požrtvovalnostjo u-sPeti, a hkrati izredno socialno čuteč človek. Kratko naj še omenimo, da je [mii on v internaciji in drugod. preizkusil fašistične politične metode. Ome-uimo naj še, da je bil pokojni kot specialist v pomorski špediciji tudi večkrat izbran v odbor Združenja špediterjev tržaškega pristanišča; v zadnjem ea_su je bil v nadzornem odboru. Prizadeti vdovi in hčerkama, ki jih 2apušča ter vsem sorodnikom naj velja naše globoko sožalje. L. B. Riko Malalan y ponedeljek je umrl v tržaški bol-Pišnici bivši tržaški mestni svetovalec kiko Malalan z Opčin. Svojih 64 let je Preživel v neprestani borbi za svoje pomične ideale. Med prvo svetovno voj-110 je po ruskem ujetništvu postal jugoslovanski prostovoljec na solunski rotiti; v drugi svetovni vojni pa se pri-uružil borcem v narodnoosvobodilni voj-?. >• Bil je po fašistčnih ječah in v kon-hlaciji. Leta 1949 je bil izvoljen za občinskega svetovalca na komunistični li-SU- Na Opčinah se je uveljavljal tudi Neki tržaški italijanski politik je izjavil »Slovenskemu poročevalcu«, da bi bilo trega organizirati turistične izlete med Italijo in Jugoslavijo in obratno. Pri pristojnih turističnih organizacijah v Ljubljani smo se pozanimali, kaj one mislijo glede te pobude. Tam so nam odgovorili v glavnem takole: Kar zadeva turistični promet iz Jugoslavije v sosednja italijanska mesta, lahko trdimo, da je ta zelo živahen. Različni potovalni uradi si prizadevajo, da bi privabili čim večje število ljudi na obisk teh mest s prospekti, predavanji s skioptičnimi slikami, oglasi v časopisih in s primerno urejenimi izložbami. 4^ ŠAHOVSKI TURNIR M Portorož utrjuje v mednarodnem šahovskem svetu svoj sloves kot mirno in prijetno bivališče, ugodno za prirejanje mednarodnih turnirjev. Letošnji šahovski festival, je privabil v Portorož pestro množico igralcev in ljubiteljev šaha. Udeležilo se ga je 62 moštev, 22 mojstrov in mojstrskih kandidatov ter 16 šahistinj. Med moštvi je nastopila skupna vrsta angleških študentov z univerz Cambridge in Oxford, poljski šahisti iz Ščetina so pa poslali kar dve moštvi. Med mojstrskimi kandidati so se udeležili turnirja en Anglež, en Poljak in en Romun. Sahistinje, ki so nastopile, so bile vse iz Jugoslavije. Prvo mesto med moštvi je doseglo moštvo Maribor n, ki si je tako že vdrugič priborilo prehodni pokal hotela Palače. Prvak v turnirju mojstrov in kandidatov — velemojster Gligorič — je kot nagrado prejel Tomosov »Colibri«, prvakinja med šahistinjami pa sesalnik za prah znamke »Erma«. Vsega se je udeležilo festivala okrog 400 oseb, med njimi tudi predstavništvo Šahovske zvezs Slovenije s predsednikom Turn-herjem na čelu. Za prihodnje leto je na programu v Portorožu tako zvani medeonski turnir ki ga priredi Šahovska zveza Jugoslavije po naročilu mednarodne šahovske organizacije PIDE. Sodelovalo bo pri tem turnirju 21 izbranih igralcev iz raznih evropskih, ameriških in azijskih držav, zmagovalcev v conskih turnirjih. Turnir bo trajal od 5. avgusta do 15. septembra. Neposredno po tem turnirju bodo v okviru že tradicionalnega festivala V. mednarodni moštveni turnir, turnir mojstrov in ločeno od njega turnir kandidatov ter turnir šahistinj. Dr. O. SLOVENSKO PRIMORJE V PRETEKLOSTI V zvezi s kongresom slovenskih geografov, o katerem je Gospodarstvo že poročalo, sta Geografski muzej Slovenije in Mestni muzej v Piranu priredila v veliki dvorani piranskega muzeja razstavo pod imenom »Slovensko primorje na zemljevidu in v knjigi«. Pregledno so bili razpravljeni zemljevidi iz najstarejših obdobij do sedanjega časa, med drugimi tudi zemljevidi iz časa mirovnih pogajanj po prvi in drugi svetovni vojni, pa tudi literatura, je podpirala jugoslovanske teze, kakor tudi nasprotna literatura. Razstava je ozbudila med prebivalstvom in zlasti med mladino izredno zanimanje. Dr. O. IIIIIIIIIUillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll!l||||||||||,|||||i:|!||||||||lllllllllllll!llllllll kot zadružni organizator. Rajni je bil v tržaški okolici zelo popularna osebnost. Mihael Košuta Na Kontovelu je te dni umrl trgovec domačin Mihael Košuta. Dočakal je 84 let. Med vojno je mnogo pomagal slovenski stvari. Vsem družinam in sorodnikom treh rajnih, ki jih je pobrala smrt v tako kratkem času, izrekamo svoje sožalje. Putnik Slovenije v Ljubljani je pripravil letos od januarja do srede oktobra naslednje izlete v: Trst potov. 15 trajanje 2 dni udslež. 446 Verona 1 3 dni 23 Turin 1 4 dni 46 Milan 12 4 dni 589 Rim 2 6 dni 88 po Italiji 13 8 dni 350 Benetke 12 3 dni 347 Potovalni urad »Putnik Slovenija« na Titovi cesti, ki je najbolj prometna žila Ljubljane, ima stalno v izložbah bogat slikovni material, ki ponazarja zanimivosti italijanskih krajev, o katerih je priredil kar 14 predavanj v Ljubljani in drugih krajih Slovenije. Tudi potovalni urad »SAP - Turistbi-ro« v Ljubljani, je priredil v tekočem letu več potovanj v Italijo, in sicer: potov. trajanje udelež. Benetke-Trst 43 2-3 dni 1300 Rim-Neapelj 3 5-6 dni 530 Florenca 2 4 dni 45 Milan-Genova 1 6 dni 30 Milan-Bologna 3 4 dni 120 Milan-Benetke 5 4 dni 140 Bocen-Milan 1 6 dni 40 Bocen-Verona 1 5 dni 37 Verona 4 4 dni 360 K temu je treba dodati še dnevno progo Ljubljana-Trst, s katero potuje precejšnje število potnikov in turistov, kakor tudi sezonsko progo Bled - Ljubljana - Trst - Benetke. Ti dve progi u-porabljajo v glavnem potniki iz Slovenije in je le minimalen odstotek potnikov Italijanov izkoristilo ti dve zvezi za potovanje v Jugoslavijo, SAP-Turist-biro je priredil vrsto predavanj po Sloveniji za spoznavanje turističnih zanimivosti Italije. Na teh predavanjih so predvajali tudi tridimenzionalne skiop-tične slike. Razen teh glavnih potovalnih uradov so prirejale še množična potovanja v Italijo podružnice PUTNIKA v Mariboru, Celju, Postojni in Portorožu ter podobna podjetja kot: Transturist - Škof-jaloka, Turistično društvo - Tržič i. dr. Poleg tega so prirejali kolektivna potovanja v Italijo še razne ustanove in podjetja za svoje člane. Tudi »Splošna plovba« v Piranu je prirejala od aprila do oktobra z motorno jahto »Burja« stalno krožna potovanja, ki so trajala 10-12 dni, z ogledom krajev ob Jadranu ter Trsta in Benetk. To je samo bežen pregled, vendar že iz tega lahko razvidimo, da se je za spoznavanje Italije s te strani že mnogo storilo v teh letih. Kaj pa je bilo storjenega v tem pogledu z italijanske strani? Zanimiv bi bil odgovor tržaških po tovalnih uradov. Iz Italije sicer prihaja nekaj več turistov v Jugoslavijo kakor prejšnja leta, toda o sistematični organizaciji izletov v Jugoslavijo ni govora. Illlllllllllllllllllllll||ll|llll|||||!ll||||||||||||||||||||||||||||||||||!|||||||||||||||||||||||||||||||| Skoraj polovico manj vina v Franciji Francosko državno tajništvo za poljedelstvo potrjuje prejšnja pesimistična predvidevanja o letošnji slabi trgatvi. Vina bodo pridelali skupno samo 34 milijonov 511.000 hektolitrov, to je 27 milijonov hektolitrov ali 45°/o manj kot v letu 1955, ki velja kot leto običajne vinske letine. Najmanj so trpela področja ob Sredozemskem morju, v katerih bodo pridelali letos 19,497.000 milijonov hektolitrov namesto 29,278.000 hi normalne letine. Vsa ostala vinogradniška področja — Šampanja, Burgundija, dolina Rone in Bordeaux — bodo pridelala letos manj kot polovico normalne letne količine. Posledice se že kažejo na cenah pri kmetovalcih: 600-650 frankov za stopinjo/hl, po vrsti vina, namesto 270 frankov v mesecu marcu 1956, a tudi v prodaji na drobno. Tu se je vino podražilo za nadaljnjih 5 frankov pri litru; od septembra dalje znaša podražitev že 12 frankov za liter. Tako bo odslej liter vina 10 stop. stal okoli 100 frankov, na vidiku pa so nova povišanja cen še pred koncem novembra. Pridelek ostalih poljedelskih proizvodov bo po predvidevanjih sledeč: Pri sadju je omeniti znaten padec pridelka jabolk za jabolčnik: okoli 8,350.000 stotov namesto 30 milijonov stotov nor- To ni v korist tržaškemu velesejmu Prav v času, ko je uprava tržaškega velesejma sporočila, da bo prihodnje leto zgradila nov paviljon na sejmišču, da bi tako dvignila pomen vsakoletnega tržaškega sejma, se je v tržaških poslovnih krogih razširila vest, da je ministrstvo za zunanjo trgovino v zadevi sejemskih kontingentov zavzelo gledišče, ki pomeni hud udarec za sejem. Ako bo vztrajalo pri tem svojem gledišču, utegne postati udeležba Jugoslavije na tržaškem velesejmu problematična. Zadeva je tale: Rimsko ministrstvo je dovolilo Jugoslaviji za letošnji velesejem kontingent 300 milijonov lir. Pri podeljevanju uvoznih licenc (za uvoz iz Jugoslavije), so se kmalu pojavile težave. Nekatera podjetja niso mogla izposlovati uvozne licence, čeprav so že zaključila zadevne pogodbe v okviru jugoslovanskega sejemskega kontingenta Med poslovnimi krogi smo zvedeli, da so prizadeta zlasti slovenska in hrvatska podjetja, ki izvažajo y tlalijo svinjsko galanterijsko usnje, steklo, suho meso, minerdlno vodo in konopljo. Od kontingenta v višini 300 milijonov lir ni bilo mogoče izkoristiti kar za 40 milijonov lir kontingenta, ker ni delegat ministrstva za zunanjo trgovino izdal zadevnih licenc. Na posredovanje uprave tržaškega velesejma je ministrstvo odgovorilo kaj čudno. Po njegovi razlagi predstavlja namreč kontongentna vsota samo maksimalni okvir (plafon), v katerem se lahko gibljejo licence; oblastva pa niso dolžna podeliti zahtevanih licenc do te višine (300 milijonov lir), temveč podeljujejo licence po svoji lastni uvidevnosti. Ako bi ministrstvo vztrajalo pri tem svojem gledišču, bi podeljevanje kontingentov v bistvu postalo brezpredmetno. Doslej je vedno veljalo pravilo, da so oblastva dolžna izdati licence v okviru dovoljenega kontingenta ter omogočiti izkoriščenje kontingenta v celoti. malne letine; sladkorna pesa obeta obilen pridelek; pridelek krompirja cenijo na 131,500.000 stotov; riž rekordna letina 1,200.000 stotov; pridelek koruze bo znatno presegel optimistično predvidevanje 13,271.000 stotov. Pridelek krme je bil obilen, kar bo omogočilo rejo večjega števila glav. Zdravstveno stanje se je pri govedu znatno zboljšalo, ker je število novih žarišč slinavke nazadovalo. FRANCIJA BO VINO CELO UVAŽALA Da bi vsaj delno popravila nastalo stanje in zagotovila deželi potrebne količine vin (Francozi so največji potrošniki vina na svetu), je francoska vlada začenši s 24. t. m. dovolila uvoz navadnih vin iz Španije, Jugoslavije, Bolgarske, Romunije, Madžarske in Turčije. Vse te države so izven dolarskega področja. Vsak hektoliter vina, izvoženega v države dolarskega plačilnega področja, bo dal pravico do uvoza dveh hektolitrov, a vsak hektoliter izvoženega grozdnega soka pravico do uvoza treh hektolitrov vina iz omenjenih držav. RAZVREDNOTENJE FRANKA V CELOTI. Francoska vlada se je odločila, da izvede razvrednotenje franka v celoti. Tako ne bo deležen izjeme uvoz ni-kakšne vrste blaga. Po prvem ukrepu ni veljalo razvrednotenje v višini 20% za uvoz surovin, ki so potrebne francoski industriji, kakor n. pr. za petrolej, premog, volno, bombaž, svilo, rude, železo, jeklo, žveplo, celulozo za proizvodnjo vlaken itd. Doslej so uvozniki uvoz tega blaga plačevali v frankih (za nabavo deviz pri Francoski banki) po starem tečaju franka, odslej pa bodo morali plačevati 20% več. RES KRALJEVSKI DAROVI Iz Bejruta poročajo, da se namerava kralj Saud poročiti s 16-letno Arabkinjo Farial Solh, sestrično predsednika libanonske vlade Sami Solha. Kralj Saud se je zaljubil v to dekle med svojim obiskom pri predsedniku libanonske vlade. Dekletu je za dar obljubil pol milijona libanonskih funtov, za prav toliko biserov ter vilo v Bejrutu, ki je vredna okoli 1 milijona libanonskih funtov. Jz o ^nhorfno IIvinvijo IV. ‘Mislim, da se Avstrijcem ne godi labo. Tako sodim ob pogledu na me-sčane, ki so tisti večer od ulice do uli-,e iskali prostora v polnih restavraciji in kavarnah. Bilo je videti precej iiidi na ulicah do pozne ure, zlasti n& glavni ulici Marije Terezije. a v izložbah so skoraj ena-Italiji, razlike v kakovosti “‘aga so malenkostne. V tem pogledu ® evr°pska gospodarska skupnost že Jtoraj uresničena, čeprav je Avstrija Nevtralna. O kakšni velemestni živahnosti v hinsbrucku ne more biti govora. Je JPično nemško alpsko mesto z umer-latiim življenjskim tempom, čiste zunanjosti in s kupom tradicionalnih šeg 111 navad prebivalstva. Megla me spodnja na Ljubljano. Cene blag ?e kakor v ^NSBRUCK TIPIČNO TIROLSKO MESTO Innsbruck je politično, kulturno in ^sPodarsko središče Tirolske. Šteje krog eo.OOO prebivalcev, ki so vsi Nemci. Tu so številne šole z univerzo n Uradi; industrijska dejavnost je ®r®cej razgibana. Mesto je znano tudi tujini kot turistična privlačna točka a zimski šport. Hotelska industrija je obr0 zaposlena vse leto. V mestu in količi je kakih 50 hotelov. Kljub te-u so prenočišča razmeroma draga ^ od isoo — 3000 lir (50-120 šilingov). t a srednjo sobo blizu postaje je bilo reba odšteti 70 šilingov (1590 lir!). , Namesto prave večerje sva šla v staja del mesta, kjer je središče in ki se nadaljuje od glavne Marije Terezije aste. Tu je starodavni rotovž, v bli-'hi stolnica z veliko uro na prasta-aui zvoniku, a vse okoli častitljivo tare patricijske stavbe. Pod temi so rSovine z lepimi izložbenimi okni, jhes pa prave tirolske pivnice. Vsto-PUa sva in si naročila pivo s hrenovkami. Polliterska čaša premrzlega pi-r>ni naJu Je skoro prestrašila. Vse sku-aJ le stalo 7 šilingov (okrog 170 lir). NA GROBU A. HOFERJA Innsbruck razpolaga z zanimivim muzejem. Odveč bi bilo poudarjati, da so tu nanizane vse relikvije tirolskega junaka Andreja Hoferja, borca za svobodo Tirolske in Avstrije pod Napoleonovim škornjem. Hoferjevo ime srečaš povsod: na šolah v parkih, mostovih gorah itd. Za svobodo svojega ljudstva je umrl v Mantovi na izrecno povelje Napoleona; pet let pozneje je bila Tirolska že svobodna, a Napoleon pognan na otok Sv. Helene. Hvaležni Tirolci so pokopali Hoferja v dvorni cerkvi poleg groba cesarja Maksimilijana I. in vojvode Ferdinanda I. Innsbruck je važen kot prometno središče, v katerem se stekajo ceste in železnice iz Italije čez Brenner ter Nemčije in Švice po dolini Inna. Zaradi tega je tu precej razvita industrija. Posebej je omeniti izdelovanje stekla, strojev, zvonov in godal ter znanega tirolskega »lodna«. Mnogo zanimivega bi si lahko še ogledala v Innsbrucku, toda pred nama je bila še dolga pot po Nemčiji. Jasna, mirna, topla in zvezdnata alpska noč naju je vabila na bregove Inna. Alpe so glede podnebja Jako muhaste. Danes je sončno in toplo, jutri ali celo zvečer že dežuje in zahladi tako, da je potreben površnik. Ko sva v nedeljo v zgodnjih urah odrinila proti avstrijsko-nemški meji, je bil krasen dan. Do meje je bilo samo 23 km. že na 8. kilometru se na robu Alp Karwendel začne tako hud vzpon, da so ga nemški turisti v svojih »folksvagnih« komaj premagovali. Vespa je nekaj sto metrov vlekla, nato pa je omagala. Težji od naju dveh je moral okoli 800 metrov peš. Cesta je v eni sami serpentini speljana skoraj na vrh tega hriba, s katerega je prekrasen razgled po široki dolini Inna in tja preko na Brennerske Alpe. Inn se kakor dolga kača vije med žitnimi polji in livadami ter se blešči v poletnem jutranjem soncu. Znani gorski prelaz Schamitz je že za nami. Dirjamo skozi tipične tirolske vasi. Zunaj na hišah so slike in vsa okna so polna rdečih cvetic. Pritlične lesene hiše so videti zelo čiste. Vasi so v nedeljskem prazničnem razpoloženju. Sliši se zvonenje iz vaških zvonikov. Nekje pa se ljudje pripravljajo na nedeljske planinske izlete. Saj planine res niso daleč! Mikavno vabijo od leve in desne alpski velikani. Kako se prelestno odbijajo sončni žarki ob sivih stenah. Za manj drzne pa so v bližini zelene in kakor mah mehke trate, posute z alpskim cvetjem in obrobljene s temnimi smrekovimi gozdovi, v katerih se oglašajo kravji zvonci. Pastirčki nas pozdravljajo. Bližji smo jim kakor oni v avtomobilih... Skoro nam je žal, da smo že prispeli v Mi-thenwald na nemški meji. Ta kraj je na zemljevidu označen kot letoviščar-sko mesto »Kurort«. In res je pred nami nekaj lepih restavracij, hotelov in turističnih vil, vse večinoma iz lesa. Smo 920 metrov nad morjem. AVSTRIJSKO — NEMŠKA MEJA SAMO FORMALNA Meja med Avstrijo in Nemčijo je tudi bolj formalna; vendar je razlika med obmejnimi uslužbenci že takoj vidna. Avstrijski Nemec je manj strogega izraza, hitro opravi svoj posel. Pri Nemcih pa se je takoj nekaj spotaknilo. Kaj pa hoče od nas, saj vendar ni več Hitlerja! In tu je moja nemščina bila vredna najmanj 10 mark. Kajti Nemec je za vsako ceno zahteval plačilo večjega zneska kot zavarovalnino za primer prometne nesreče na nemških cestah. Pravzaprav ni nespametno, sem pomislil; končno sva se le pobotala za 7 mark. Zahteval je eno marko za vsak dan bivanja v Nemčiji. To zavarovanje so v Nemčiji uvedli letos, zavarovati se mora tudi vsak tujec. Pozneje, ko sem videl kakšen avtomobilski promet je po Nemčiji, sem dal popolnoma prav Nemcu. Bilo mi je skoraj žal, da nisem res plačal po eno marko za vsak dan prebite nevarnosti. Karnet za vespo je pri vstopu v Nemčijo potreben. Pregled potnega lista je takšen, da niso niti pečata udarili nanj. Carinska deklaracija jih prav tako ni zanimala. Hitro naprej! Reka avtomobilov se vali iz Nemčije čez Avstrijo v Italijo. Zelo malo turistov vozi v nasprotni smeri — v Nemčijo. Cesta zavije navzdol na levo, bližamo se Garmisch — Partenkirchenu v bavarskem alpskem predhribju. UGLEDALI SMO SKAKALNICO V GARMISCHU Kateri športnik ne pozna tega kraja? Kdo še ni slišal o veliki smučarski skakalnici, ki sva jo v tem trenutku za zadnjim ovinkom zagledala? Garmisch je lepo urejeno letovišče na podnožju 3000 metrov visoke »Zugspitze«, pač za bogate Monakovčane, kamor trumoma prihajajo iz 90 km oddaljenega Munchena. Začenja se potovanje po asfaltirani cesti po bavarskih Predalpah skozi nešteto vasi in večjih krajev, koder se povsod vidi, da je civilizacija že dolgo doma. Tu so tudi stranske ceste, ki vodijo skozi gozdove in polja, asfaltirane. Udarila sva po krajši stranski cesti čez Landsberg naravnost na Augsburg. Miinchen sva pustila ob strani in sklenila, da si ga ogledava ob povratku. Alpe ostajajo vedno bolj za nama. Cesta je v neprestanem lahnem padanju, odkar sva odšla iz Gar-mischa. Po 50 kilometrih vožnje smo že na ravni cesti. Ni več zelenih pašnikov, ampak ravna rodovitna polja, posejana z žitom, ki ga kmetje ravnokar pospravljajo. Pozni so v primeri z našimi kraji. Kosilnice na pašnikih in mlatilni stroji na poljih so v polnem obratu. Nič ni videti volov, krav ali konj pri poljskih delih. Izginili so za vedno. Vozimo se po Rimski cesti na širokem Augsburškem polju. V daljavi se dvigajo kupole in zvoniki in v predmestju tovarniški dimniki. V bližini smo večjega mesta, starodavnega Augsburga. I. L. (Se nadaljuje) Samo še za staro šaro? Na podobi vidimo najnovejši tip letala na reaktivni pogon, ki se lahko dvigne navpično in je pravzaprav podoben že raketi. Ko so Rusi izstrelili raketo s prvo umetno luno ali »sputni-kom«, je Hruščev, ki navadno ne govori v rokavicah dejal, da po izstrelitvi sputnika in še poprej medcelinske rakete, tudi najmodernejša letala na reaktivni pogon sodijo pravzaprav že med staro šaro. Hruščev je, kakor navadno, gotovo preoej pretiraval, toda odmev, ki ga je na Zahodu povzročila izstrelitev ruske medcelinske rakete in sputnika kaže, da so si 'vsi vojskovodje in vojaški izvedenci na zahodu vzeli besede glavnega tajnika sovjetske komunistične stranke precej k srcu. V Ameriki so n. pr. z vso naglico zaključili priprave za izstrelitev svojih najnovejših raket, to so rakete tipa »Vanguard«. Po raznih neuspelih poskusih so Američani v zadnjem času uspeli izstreliti dve večji raketi, in sicer raketo »Vanguard«, ki je dolga nad 22 metrov, in raketo »Jupiter«, ki naj bi nesla 1500 milj v daljavo. V resnici so jo izstrelili na bližji cilj. Pozneje so Američani izvršili poskus še s tretjo, večjo raketo. Iz Washingtona poročajo, da so Francozi prosili Združene ameriške države, naj bi jim poslale več raket tipa »Jupiter«, ki ga Američani kratko označujejo z »IRBM« (Intermediate Range Bal-listic Missile). Ameriška vlada je odgovorila, da bo njihovo prošnjo proučila. Predsednik angleške vlade Mac Millan je med svojim obiskom v ZDA tudi izrazil željo, da bi ameriška vlada dovolila, da bi si ameriški in angleški izvedenci, ki proučujejo atomsko energijo in najnovejše vrste orožja, kakor so medcelinske in druge vrste rakete, svobodno med seboj izmenjavali vse izsledke. Doslej so Američani odklanjali podobne želje tujih držav, zdaj pa poročajo iz Washingtona, da je Eisenhower pod vplivom najnovejših sovjetskih u-spehov ugodil tej angleški želji. Vse kaže, da so se Američani in Angleži pod vplivom ruskih uspehov bolj strnili. Neki ameriški list piše, da bi v primeru obstreljevanja z raketami ameriškega tipa »Jupiter«, ki nesejo 1500 milj, lahko streljali iz Dijona v južni Franciji v Leningrad, Moskvo, Harkov ali na velika ruska industrijska središča, kakor je Dnjeprostroj. Z druge strani bi Rusi z enakimi raketami (po izstrelitvi medcelinske rakete sodijo, da imajo še močnejše) lahko streljali iz Finska ali iz krajev ob severni romunski meji na premnoga letalska oporišča držav atlantske pogodbe, pa tudi v velika mesta, kakor sta London in Pariz. — HM IN ZLATARNA —i Ifliholj Kalal - IR8T Čampo S. Giacomo 3 - tel. 99-881 Ura najboljših znamk, velika izbira zlatih okraskov za vse prilike Na Madžarskem eno leto po vstaji Ob obletnici vstaje na Madžarskem je Lajoš Lederer objavil v londonskem »Observerju« daljši komentar. V njem pravi med drugim, da so se v letu po tej vstaji življenjske razmere na Madžarskem precej zboljšale v primeri z razmerami pred vstajo. Plače delavcev v tovarnah in rudnikih so bik povišane za 20 do 30%, a prav za toliko plače nameščencev v javnih uradih. Starešine ne zahtevajo več, da se norme v tovarnah in rudnikih strogo izvajajo. Na kmetih ne obstoji več obvezna oddaja; kmetje lahko prodajajo svoje pridelke na prostem trgu. Cene živil in potroš-nega blaga niso tako poskočile, kakor so bili izboljšani zaslužki. Na trgih in v trgovinah je na razpolago — prvič po dolgih letih —- dovolj blaga. Ves ta znatni napredek bi se ne bil dal doseči in ohraniti brez velike gospodarske pomoči, ki jo je dala Sovjetska zveza, seveda iz političnih razlogov. Pripravljenost Sovjetske zveze, da gospodarsko podpre Madžarsko, je prišla tudi do izraza v trgovinski pogodbi med obema državama. Rusija je pristala, da bo izvažala na Madžarsko leta 1957 surovine in potrošno blago — blago, ki ga sicer Rusi sami zelo potrebujejo — v vrednosti ene milijarde rubljev. Ko bi bila Sovjetska zveza, piše Lederer, v svojih trgovinskih odnosih z Madžarsko vedno tako ravnala — to velja tudi za Poljsko — ne bi nikdar prišlo do lanske vstaje na Madjarskem. Vsekakor ni mogoče računati, da bi Madžarska niti začasno ohranila ravnotežje v svojem gospodarstvu in v državnem proračunu samo s tujo pomočjo; toliko manj, ker je vstaja povzročila ogromno škodo madžarski industriji. Ako hoče Madžarska to doseči, se mora opreti na sodelovanje svojega prebivalstva. Kadarjeva vlada bi laže dosegla to prostovoljno sodelovanje svojega ljudstva, ako bi sovjetske čete zapustile deželo. SOVJETSKA GOSPODARSKA POMOČ SIRIJI Med Sovjetsko zvezo in Sirijo je bil te dni sklenjen sporazum o sovjetski gospodarski pomoči. Pogajanja je po angleških informacijah vodil sirski o-brambni minister Khalid al Agm v Moskvi, in sicer že od meseca avgusta. Višina pomoči ni bila objavljena. Angleški listi govorijo o 65 milijonih funtov šterlingov, ki naj bi jih Sirija vrnila v 12 letih, po drugih virih pa gre samo za 100 milijonov dolarjev. Obrestna mera posojila znaša 2,5%. Sirci so Rusom predložili obširne načrte za izvršitev velikih del, vendar so ruski izvedenci pokazali večje razumevanje za izvršitev del na krajši rok. Gre predvsem za graditev železniške proge Lata-kija-čamišli ter za povečanje pristanišča v Latakiji. Nova proga naj bi na- domestila zvezo Taurus-Bagdad, ki seka turško-sirsko mejo; od te ne bi Sirija bila več odvisna. Sirci bi radi tudi zgradili jez na Evfratu, vendar bi bili izdatki za ta dela preveliki. S posojilom naj bi gradili tudi elektrarne, naprave za namakanje, mostove, ceste in tovarne za umetna gnojila. Rusi naj bi dobavili Siriji potrebne strokovnjake in opremo. Holandski atomski načrti Potrošnja električne energije je na Nizozemskem v zadnjih petih letih povprečno naraščala za 10% na leto. Računajo, da bo v dvajsetih letih nizozemsko gospodarstvo potrebovalo več kot trikratno količino električne energije, ki jo potrebuje sedaj. Domači e-nergetski viri so pa že danes povsem nezadostni in Nizozemska mora energijo uvažati, zlasti v obliki premoga, nafte in drugih goriv. Toda kritje naraščajoče bodoče potrošnje z uvozom je negotovo ne glede na to, da bi tudi preobčutno obremenjevalo trgovinsko in plačilno bilanco. Zato je nizozemska vlada pred kratkim predložila parlamentu načrt za izgradnjo sistema central, ki naj bi proizvajale elektriko s pomočjo atomske energije. Prvi reaktor naj bi po tem načrtu bil dovršen do leta 1962 in sledila naj bi potem postopoma postavitev nadaljnjih reaktorjev in izgradnja potrebnih elektrarn. Navzlic napredujoči izgradnji celotnega sistema bo pa Nizozemska še leta 1975 morala uvažati več kot polovico potrebne energije. Toda nadaljnje naraščanje potrošnje bodo krile atomske centrale. Stroški proizvodnje električne energije s pomočjo atomskih reaktorjev bodo po nizozemskih računih približno e-naki stroškom klasične termične energije, toda s to razliko, da odpade na investicijske izdatke za same naprave pri atomski energiji 70%, pri energiji iz kaloričnih central pa le 20% celotne vsote stroškov, in na gorivo pri atomskih centralah le 20%, pri kaloričnih pa 70%. Ce ne bi izgradili atomskih centri, bi investicijski stroški za postavitev potrebnih klasičnih kaloričnih central do leta 1975 znašali okrog 6,2 milijarde goldinarjev. Z izvedbo atomskega programa se bo ta vsota sicer še povečala za 2,6 milijarde, toda njegova dovršitev bo omogočila znatne devizne prihranke. Izvedbo programa naj bi poverili sedanjim nizozemskim elektrarnam, toda vlada si hoče pridržati soodločanje in nadzorstvo. Zaradi prilagoditve pravnih določb potrebam atomske energije pripravlja vlada poseben zakonski predlog, ki bo v kratkem predložen parlamentu. Ob. lllcMj a szii i i del TRIESTE, Corso Italla (Angolo Piazza della Borsa). Telefon 29-043 Bogata izbira dežnih plaščev, površnikov, zimskih plaščev, jop In hlač. Oglejte 6i tAole uilcMa! Za moške, ženske In otroke originalne L O D E N po najnižjih cenah. ZdMedjiua UgMUta Sprejemamo bone za odplačila na obroke. t>C&'G'Sl6G' trst, ul. sv. frančiška 20 - telefon štev. 37-338 uajnovejše slovenske knjige Šolske in pisarniške potrebščine jugoslovnnski Folklorni • predmeti Tovarna TOMOS proizvaja KVALITETNA MOTORNA VOZILA OD NAJMANJŠIH COLIBRIJEV (50 ccm) DO NA J VEČJIH (250 ccm) IZLETNIŠKIH IN ŠPORTNIH MOTORNIH KO LES. IZVOLITE IZBRATI PO SVOJEM OKUSU MOTORNO KOLO: COLIBRI 50 ccm VS 50 L VS 50 K VS 50 L GALEB 150 ccm SR 150 IZLETNIŠKI IN ŠPORTNI MODELI: SV 175 SVS 175 SG 250 SGS 250 MORDA ŽELITE PRIKOLICO K SG 250 ALI SGS 250? TUDI TO VAM NUDI TOMOS DAUE OBSEGA NAŠ PROGRAM STABILNE BENCINSKE MOTORJE 50 ccm, 125 ccm, TRIKOLICE »HERKUL« NOSILNOSTI 350 IN 500 kg IN PRI-GRADNE MOTORJE. PODROBNE INFORMACIJE DOBITE PRI NAŠIH PRODAJNIH ZASTOPSTVIH Jovarna motornih koles TOMOS Koper - Jugoslavija Žene nočejo zaostati za mošhlini žene se udejstvujejo danes Da bi privabili nemške turiste žena je povsem enakopravno StevUo pemšMh turistov v v minu. začela študirati na univerzah Italiji^ nenehoma^nara.ča ^ z name_ Ita o okoh nom, da ostvarijo ta široki pro- ze v vseh panogah javnega življenja. Danes ni profesorica, zdravnica, upraviteljica in celo sodnica nobeno čudo več. | omejevati svojo delavnost na določene dobe leta, moglo obratovati z večjo stalnostjo vse leto. Več upraviteljev nemških turističnih ustanov, industrijskih podjetij in tudi_ nekoliko ministrov raznih nemških zvez- in je prav tu dokazala, da je zadnjih letih. V minulem le- Sosobnosti^poSnoma1 do^ 3W.000° nemških turistov ali gram. Ogledali so si^ najbolj moškemu spolu Kljub te- 25% vseh tujih obiskovalcev prikladne kraje, ki bi mogli rmi zna »a število žensk vpi- Prihod nemških turistov je bil sprejeti skupine turistov, pred-mu zna,a število ^ns^ z viSo- vsem nameščencev neka e ih sanih in ^akadLurVma™ bo k ^i/^M^den tu- Večjih nemških podjetij, m aKaaemijan, Kvinaj ^ ________T>ri_ ____________xr Rimu gre- )jestransko žirijenjsko1 p^tjo*,^ki^čaka aka“- svetih vso pozornost proučitvi ugotovi možnost usmeritve trptiinn di najskromnejši kotiček. Pri- sedanji sestanki v Rimu gre- r a zlagati si moremo to le z stojni uradi so zaradi tega po- do za tem, da se obojestransko Razlagati si moremo tu ie p ™r,?nnst usmeritve demsko izobraženko po pre- vprašanj, ki jih postavlja na- ^mSkih Jur^tov^ ^ demsKO izoorazenKo po pic- vpicvoc^j, j*** — -------- nhickn- stanih izpitih. Tedaj namreč raščajoči priliv nemških turi- doslej niso bih se razen inteligence in učnih stov v Italijo. Tako je prišlo ni. Največji del ne«^h tu“ snosobnosti pojavijo povsem te dni do sestanka med neko stov se zadrži navadno v Al-drugi činitelji, ki odločilno nemško komisijo in komisaria- pah, ob Gardskem jezeru m vplivajo na poklicno pot žene. tom za turizem v Rimu; na v jadranskih kopališčih. Zato Pred leti so na Angleškem sestanku so razpravljali prav so navedeni kraji v dolocenin sestavili statistiko o življenj- o vprašanjih, ki so se pojavi- dobah nabito polni. Nove Skuški poti žena z akademsko izo- la v zvezi s povečanim doto- pine bi torej morale v druge, brazbo. Ugotovili so, da je od kom nemškim turistov. doslej manj obiskane kraje, žena, ki so končale vseučilišče Turizem ima v Nemčiji pred- Nemški zastopniki so pregie-med leti 1950 in 1952, že leta vsem socialni značaj. Kdor že- dali mnogo krajev po vsej Ita-1954 večina teh — 86% — bi- li zadostiti vsem številnim zah- liji, tudi na jugu. Nekateri la poročena; od teh je polo- tevam in vskladiti najbolj za- kraji imajo veliko naravnih vica opustila svoj poklic, če- želena potovanja, mora izvesti lepot, toda gostinstvo ni v teh prav šele po rojstvu prvega širok program pravilne pro- krajih dovolj razvito, ali ga otroka. stome in časovne razdelitve, sploh še ni. Toda niti to ni Nemška ženska akademska Tako na pr. ni mogoče napo- prestrašilo Nemcev. Nemški zveza v Hamburgu je uvedla titi vseh teh številnih skupin turistični uradi in ustanove so delno preiskavo med svojimi samo v določene Kraje v dolo- pripravljeni izvršiti investici-: 133 poročenimi članicami. Od čenih dobah, ker se posamezne je, ki naj omogočijo zgraditev tega števila se je s svojim po- skupine med seboj včasih mo- hotelov in drugih gostinskih klicem bavilo 109, med temi 17 čno razlikujejo tako po svojih obratov, da, celo cest v krajih, žen, ker so obvdovele ali so se finančnih sredstvih, kot po kjer jih ni. ločile. Od 23 akademsko izo- posebnih zahtevah m težnjah. italijansko-nemško sodelova-braženih žena, ki so poročene, so tu, na pr. skupine, ki so nje na tem polju utegne pri-a brez otrok, jih je delalo po- pripravljene plačati višje ce- nesti velike koristi. Neki tr-klicno 21. Od vprašanih aka- ne, da le obiščejo določene žaški časnik je to sodelovanje demk se jih je 17 poročilo še 'kraje v točno odrejenih do- toplo pozdravil in dodal, da pred diplomskim izpitom’, 47 bah, so pa tudi skupine, ki mora Italija izkoristiti ugodno pa v prvih dveh letih po do- iščejo počitka, pa čeprav v priložnost, ki ji nudi prekini- seženi diplomi. Od teh 133 že- manj znanih kopališčih ali le- tev diplomatskih odnosov med na jih je večina -—75 — tre- toviščih, samo da so cene niž- Nemčijo in Jugoslavijo. Nem- nutno ohranila poklic; 11 že- je. Končno so tu skupine, ki ške turiste, ki so doslej hodili na je zopet povzelo svoj prejš- bi najraje taborile. na počitnice v Jugoslavijo, je S prilagoditvijo tem težnjam treba privabiti v Italijo. Razen nji poklic v prvih štirih letih reke, 25 pa celo pozneje; 84 izmed njih imajo otroke, od je moči zagotoviti si pritok ja imela koristi tudi od inve-nemških turistov v vseh letnih sticij nemškega kapitala v no-teh 39 po enega, 24 po dva, 21 časih. S tem bi lahko mnogo va, moderna gostinska podjet-pa tri otroke ali več. Večina podjetij, ki so morala doslej ja. poklicno zaposlenih mater (66 od 84) je izjavila, da namerava nadaljevati svoj poklic, 12 njih pa je izjari.o, da bi se svojega poklica rade odrekle, ko bi jim gmotni položaj to dopustil. Tri žene pa bi ga hotele nekoliko omejiti, oziroma skrčiti. Sodelovanje žena v posameznih poklicih je približno sledečega obsega: med samo-stalnimi odvetniki 2%; med nameščenci v odvetniških pisarnah 8%; med samostalni-mi zdravniki 12%; med sanitarnimi nameščenci 22%; toda največji oastotek akademsko izobraženih žena najdemo v poklicih, za katere ni več dovolj moških; v šolah in v lekarnah. Pričakovati bi bilo, da bodo matere zaradi svojih obveznosti do družine in do otrok opustile v veliki meri izvrševanje svojega poklica; otda prav tu so akademske žene — matere pokazale, da jim je poklic ne-obhoden sestavni del življenja in da z izredno požrtvovalnostjo zadostijo svojim obvezam tako nasproti družini kot nasproti poklicu. Iz podatkov hamburške statistike vidimo, da je 31 žena (12 zdravnic, 14 zobozdravnio, 3 filologinjet 3 gospodarske izvedenke in 4 pravnice) izvrševalo svoj poklic v celoti ali vsaj deloma doma, 27 filologinj v višjem pouku pa je lahko posvečalo pol dneva domu in družini. Skupno je torej 81% vprašanih zaposlenih žena, vršilo svoj pofcic, ne da bi zaradi tega morale zanemarjati dolžnosti nasproti družini. dbto^a^aia „R0IAN0” Trst - Rojan ulm Morerl 7 lot. 35-608 SERVISNA POSTAJA Autofrtevoe- potnikov v tu- iu ino&emitva Gradbeno podjetje CARLO BAN & C. Trst z o. z. Ul. lEaiollca 1 - Tel. ©0-821 S. !*• la Metalmineraria Trst - Ul. Trento 15/111 - Tel. 23-049 UVAŽA: rudnine, marmor, kvarcnl prah, apnenec, gline itd. IZVAŽA: abrazivni material, razne stroje, kemikalije, umetne smole, umetne bruse itd. Urarna In zlatarna --------Am MALALAN Opčine, Alpinska nlica 83 - Telef. 21-465 Trgovina Čevljev Mm MALALAN Opčine, Alpinska ulica 85 - Telef. 21-465 TRGOVINA JESTVIN Avguštin ŠTKANJ DOLINA št. 75 Kmetijska nabavna in prodajna zadruga Sedež v Trstu, Ul. Foscolo 1 KAVARNA BRATOŽ GORICA, ul. MAMELI 4 Telefon 34-78 Podružnice: Trst, Ul. Flavia 23 Milie, Ul. Roma 1 Sladimo Vam vse potrebščine za vinogradništvo, poljedelstvo in živinoreja! TRGOVINA Z MANUFAK-TURNIM BLAGOM Peter Pavel Čepar TRST, ul. UDINE 36 Telefon 28-296 PEKARNA ZAFRED MARIJ TRST, Čampo Belvedere 2 Telefon 23-148 OPČINE, ALPINSKA ul. 85 Telefon 21-054 TRGOVINA JESTVIN UBERT1 HENRIK TRST, Vic. Castagneto 67 Telefon 44-990 TRGOVINA JESTVIN GREGORI MARIO TRST, ul. d’ALVIANO 86 Telefon 94-404 MIRODILNICA ČEKET GIUSEPPE TRST, ul. SOLITARIO II Telefon 95-442 H a t h K o A M H ZAGREB Martičeva ul. 14 TELEF. 88-141, 25-877 TRGOVINA JESTVIN OREL JOŽE TRST, ul. GEPPA 8 Telefon 23-869 Bufet Pino „Pri Jožku1* TRST Ulica Ohega St. 5 Telef. 24 780 Prvovrstna istrska in briška vina. Dober prigrizek in pristna domača kuhinja UVOZ • IZVOZ tbitj za. lcu>jzvo in pKe/hogu Vremec R. Opčine - Narodna 78 Telef. 21-306 Prispele so prve pošiljke TRGOVINA JESTVIN ŠKABAR JOSIP OPCIJE X A It O I) \ A ULICA 42 TELEFON 24-02« frolob Jvo GORICA - Trg E. VE AMICIS1 Telefon 21-38 Prodaja in izVaža nado» mestne dele in pritikline za avtomobile, motorje in kolesa IZVOZNO IN UVOZNO PODJETJE PREVOZNA IN ŠPEDICIJSRA TVRDKA Giorgio Vitturelli GORICA. UL atFIERI, 17/1 Telet 5004/5404 T R. S T DL LIVITMO 2 Telefon, 24 - 091 TVRDKA £» Ijon TRST - TRIESTE ULICA ROMA 20 TELEFON 35-108 CARLO MISCHOU Uvoz drv in oglja GORICA UL. ANGIOLINA 17 TELEFON 23-29 T E C H N A IMPORT-EXPORT Zastopamo za Jugo' slavijo razne indij' strije strojev, orodj* in tehničnega materiala TRST — ULICA FABIO FILZI 17/1 Tel. 35-907 - Teleg. TECHNALUIN Vršimo vsakovrstne izvozne in nvozne operacije C. G. R. COMMERCIO GENERALE E RAPPRESENTANZE impoht TRST-TRIESTE EXP0RT TELEF.: 37-940, 28-352 VIA DELLA GEPPA, .N 9 TELEGR.: CIGIERRE C P. 185 po poroki, 19 pred 10. letom po- in z zadovoljitvijo teh zahtev dohodkov od turizma bi Itali- IMPORT - EXP0RT električni material Generalno zastopstvo ADAMIČ JOSIP Trst - Trieste Via Valdirivo 13/1 - Tel. 31-996, 28-449 Z4ST0PA: „DELLAMARIS", Izola, izvoznik konser-viranih rib. ,,FRUCTUS“, Roper, zadružno podjetje, izvaža in uvaža sadje in zelenjavo. „C00PERAT-I\/A“, Eeograd, izvaža sadje in zelenjavo, suhe gobe, suhe slive, krmo za živino. „RIBA“, Izola, izvaža sveže ribe, uvaža ribiške potrebščine. ,,RIB1 “, Piran, izvaža sveže ribe, uvaža ribiške potrebščine. TURISTIČKI URED PUTNIK - ZAGREB ZAGREB Praška, 5 - Telef. 34-256 Dati če Vam sve turlstičke i saobračaj’ ne informacije za putovanja po Jugoslaviji. Žellte-U uporsnati Jugoslaviju? Za Vas priredjujemo velika kružna pu tovanja po Jugoslaviji sa posjetom Zagreba, Beograda, Skoplja, Ohrida, Titograda, Dubrovnika i Splita. Koristite naše brodove za ribarsko kr starenje duž Dalmacije! SPLOŠNA PLOVBA Sedež Piran dolge Predmet poslovanja: pomorski prevozi iu obalne plovbe. Centrala Piran — Telefon 57,58 Komercialni oddelek: Ljubljana - Tel. 23-147 Telex: 03185 Brzojav: PLOVBA Piran oz. PLOVBA Ljubljana MOTORNA KOLESA „OLYMPIA” Kolesa priznanih znamk, motorna kolesa ,,OLYMPIA’* z motorjem NSU 49 cc., QUICKLY ter nadomestne dele motorčki in kolesa JRIDE” TVRDKA PLAHUTA IGNAC GORICA, ul. Duca cfAosta 4 Tel. 50-23 ZALOGA PAPIRJA PAFTROS TRST, Ul. F. Severu, IO Telefon 3B-4S3 Uvoz - Izvoz papirja ter grafičnih potrebščin Ribarič Ivan uvoz IZVOZ VSEH VRST LESA IN TRDIH GORIV TRST - ULICA F. CRISPI 14 - TEL. 93-502 ULICA DELLE MILIZIE 19 - TEL. 96-510 Ugo Margon Zaloga in predelava vreč in jute TRST - UL. F0NDERIA 10 TELEFON 90-720 ik NAJVEČJA k Vri) NAJ BOGATEJŠA - '*-■ v' I/ VSAKOVRSTNIH ZALOGA IZBIRA PODLOG Blago za '53" MOŠKE obleke l«uf. 9S-99S POTREBŠČINE ZA ŠIVILJE IN KROJAŠE \Jze. t{rfj IčAiAJmheidddk cmok! BUFET TRST — u!. CASSA di RISPARMIO 3 Telefon 35-301 ^zt),ciiltveu 500.000,- lir furnir ‘ 600.000,- lir opeka, strešniki 10,050.000,- lir vino navadno za desti- lacijo 5,000.000.- lir tropine in vino za destilacijo 8,500.000,- lir Preden greš na pot Kdai pridejo na vrsto naše šole? Na Južnem Tirolskem je bilo vprašanje rešeno v skupnem znesku 64,H50.UDU.- lir Iz te preglednice vidimo, da zavzema prvo mesto v uvozu s sosednjih področij v Trst opeka, sledijo ribje konzerve, tropine itd. Razpredelnica za izvoz iz Trsta pa izvoz v skupni vrednosti 115,422.698. lir. na prvem mestu so motorni tricikli v znesku 15,199.430 lir, štedilniki v vrednosti 13,353.800 lir, itd. Iz gornjih podatkov sledi, da je izvoz prekašal uvoz in da se je izmenjar ve ugodno razvijala. Gornji podatki se nanašajo le na plačila v okviru avtonomnega računa in ne obsegajo celotnega blagovnega prometa, ker se blagovna izmenjava vrši tudi v okviru plačil s prosto valuto, v kliringu multilateralnih lir in valuti EPU (Evropske plačilne zveze). SPREMEMBE V OBMEJNEM PROMETU Že zadnjič smo poročali o spremembah v obmejnem prometu, ki jih je zaključila italijansko-jugoslovanska komisija na svojem zasedanju v Ljubljani. O teh sklepih je bilo medtem objavljeno posebno pojasnilo. Lastniki prepustnic smejo ostati na sosednjem področju še vedno samo dva dni. V Ljubljani so sicer sklenili, da bo rok podaljšan na tri dni, toda dan, ko bo ta sklep uveljavljen, še ni bil določen; domnevajo, da bo ta ugodnost veljala od 1. januarja 1958. Za zdaj ostanejo v veljavi stare propustnice, ker bodo začele izdajati nove s sliko šele 3. januarja prihodnjega leta. Veljale bodo eno leto. Stare propustnice veljajo do 31. avgusta 1958. Na novih prepustnicah ne bodo navedeni posamezni obmejni prehodi, temveč bodo veljavne za vse prehode. še vedno pa ostane v veljavi določba, da se je treba vrniti čez isti blok, koder smo stopili na sosednje področje. Za motorni promet velja zdaj še deset novih blokov (prehodov): čampore, Kaštelir, Socerb, Lipica, Klariči, Miren, Neblo, Golo brdo, Mišček in Livek. C te prehode lahko potujemo s prepustnico, ne pa s potnim listom. ITALIJANSKI POTNI LIST IN JUGOSLOVANSKI VIZUM Z italijanskim potnim listom lahko potuješ, čeprav so bili že izčrpani kontrolni listi (cedole), priloženi potnemu listu, ki jih iztrgajo kontrolni organi pri vsakem prehodu. Za jugoslovanski vizum na italijanski potni list ni potrebno več predložiti ene ali dveh fotografij, ako si vizum že poprej prejel v letu 1957. Splošno velja določba, da je potrebna fotografija samo prvič v določenem koledarskem le- tu. Tako boš v letu 1958 moral za prvi vizum v tem letu predložiti fotografijo; za naslednje vizume v istem letu pa ne bo potrebna več fotografija. Dovolj bo, da izpolniš običajni »karton«. AVTOBUSNE PROGE TRST — KOPER — BUJE , Odhodi iz Trsta: vsak dan ob 7.15 in ob 16.00 uri. Odhodi iz Buj: vsak dan ob 7.30 in ob 18.00 uri. Samo do Kopra: vsak dan ob 7.30 in 15.30. - Iz Kopra v Trst: 10.20 in 18.00. Progo vzdržujejo vzajemno avtobusni podjetji C. Torta iz Trsta in Istra Auto iz Buj. TRST — ŠKOFIJE Ob delavnikih. Odhodi iz Trsta vsak dan ob 5.30, 12.00, 13.15, 16.05, 18.30. Odhodi iz škofij vsak dan ob 6.20, 12.45, 14.15, 17.00, 19.30. — Vožnja stane 95 lir. Ob praznikih (nedelje izključene). Odhodi iz Trsta ob 6.00, 7.00, 8.15, 9.15, 11.15, 14.30, 17.15, 18.30, 20.00, 22.15. Odhodi iz škofij ob 6.40, 7.40, 8.40, 9.40, 12.00, 15.15, 18.00, 19.30, 21.00, 22.45. -Avtobusi odpeljejo s Trga Stare Mih niče (Largo Barriera Vecchia). TRST — PULJ Obratuje vsak dan. Cena 1.190 lir oz.-820 dinarjev. azijska razsaja v trstu. Raču- irn°' j® v Trstu zbolelo za azijsko ^ a>enco že okoli 55 tisoč prebivalcev. tj *ekarnah je začelo že primanjkova-. Zdravil, primernih za to bolezen. Vsak d a zboli povprečno nad 1000 oseb, ven-C11' v zadnjem času bolezen nekoliko ^Pušča. ^KlNo OB MORJU bodo v kratkem '• t3®! odprli. Notranjost so preuredili Modernizirali. Kinu so zdaj dali ime *Aldebaran«. ^ESaRJI NISO ZADOVOLJNI. Me- zp iz Trsta in Gorice nameravajo , Qtestirati, ker je prodaja mesa po nji-v>h mesnicah zaradi obmejnega pro-2no/ta nazadovala, in sicer v Trstu za /0' v Gorici pa za 31°/o. Po mnenju lesarjev prihaja v obmejnem prometu Jugoslavije preveč mesa. O tem vpra-i-. iu je bilo govora že na sestanku ita-Jatisko-jugoslovanske komisije v Ljub-lani, vendar ni prišlo do nikakega za- ključka. Ker so cene mesa v Italiji zelo visoke, potrošniki v Gorici in Trstu radi kupujejo jugoslovansko meso, ki ga prinašajo čez mejo potniki. KORAK NAPREJ TRŽAŠKEGA VELESEJMA. Uprava tržaškega velesejma je sklenila zgraditi nov paviljon na kraju, kjer se sedaj dviga stara stavba zaznamovana s črko F. V novem paviljonu bo tudi velika sejna dvorana, ki bo opremljena z najsodobnejšimi pridobitvami tudi za predvajanpe filmov. »SATURNIJA« ZASEDENA. V ponedeljek je odplula motorna ladja »Sa-turnija«. Na ladjo se je vkrcalo 105 čezoceanskih in kakih 60 drugih potnikov. Ladja bo plula iz Sredozemskega morja popolnoma zasedena (1400 potnikov). SLEPCEV V ITALIJI je danes okoli 50 tisoč. Toliko jih je namreč včlanjenih v Italijanskem združenju slepcev -UIC (Unione Italiana Ciechi), ki je obhajalo te dni 37-letnico. VELIKA STAVKA. V tržiški ladjedelnici CRDA so delavci stavkali tri dni vsak dan po tri ure v znak protesta zaradi prekinitve pogajanj, ki se vršijo v Rimu. Pogajanja zadevajo stare zahteve kovinarjev. TRŽAČANI KADIJO MANJ. Septembra meseca so Tržačani pokadili 38.558 kg tobaka, to je 14,6% manj kot v avgustu. Prodaja tobaka nazaduje. V primerjavi s septembrom lani so Tržačani pokadili 30,4% manj tobaka. Nazadovanje prodaje je kriva podražitev tobaka. ŽIVLJENJE V TRSTU BO TEŽJE. Prefekturni komisar na tržaški občini je v soboto načel vprašanje občinskega primanjkljaja. V zvezi s tem bodo sprejeli nekaj ukrepov, med katerimi bo tudi »svobodno odhajanje« uslužbencev ACEGATA proti primerni odpravnini. Cene uslugam ACEGATA (elektrike, vode in plina) pa bodo najbrž zopet povišali. PODJETJE SNIA VISCOSA je potrdilo svoj namen, da bo zgradilo nekaj novih obratov v Trstu. Predsednik Ma- 1 Začetki tržaškega zavarovalstva Kakor poroča tržaški zgodovinar tetro Kandler, je poslovala v Trstu 5 y srednjem veku na podlagi načela 8ajemnosti ustanovljena zavarovalni-a domačih trgovcev, ki se je bavila s “Morskim zavarovanjem in ki je Porabljala svoj poslovni dobiček v “brodelne namene. Več o njej zgodo-Mski viri ne vedo povedati. Konkret- 6 zgodovinske podatke o prvih začet-Jh tržaškega zavarovalstva imamo še-! iz 18. stoletja. TRST V ČASIH MARIJE TEREZIJE I Habsburžan cesar Karel vi. je leta 'H proglasil svobodo plovbe na ja-Mnskem morju ter podelil dve leti aasneje Trstu (in Reki) ugodnosti "“ste luke. s tem se je pričelo zadnje t“dobje zatona slave in moči beneške “Publike, ki je dotlej ovirala razvoj jjftvine in prometa čez Trst. Toda •Ubiciozne zamisli habsburškega vla-jaria, da bi po vzgledu zapadnih ev-Pskih držav dvignil tržaško pomor-v. Plovbo in trgovino k zaželenemu ,lHemu in mogočnemu razmahu, se (.N niso uresničile. »Orientalna , “Mpanija«, ustanovljena leta 1719, i. Uavzlic monopolnim privilegijem, J So ji bili podeljeni, po komaj ae-. uetnem poslovanju propadla in po-t ŠMla s seboj v propast tudi širše go-™ t^urske kroge, šele preudarna poli-aa cesarice Marije Terezije je pokala ugodnejše uspehe, še lota 1735 je rst s predmestji vred imel le nekaj ŽA bLOOO prebivalcev, dva tisoč manj 3 ob začetku stoletja. V desetletju HI-I750 se je pa število prebivalstva gojilo. Začelo se je tedaj priselje-° delovnih in podjetnln ljudi iz n:ledja in iz drugih evropskih dežel. lstao obzidje je zginilo, izven stare-Mesta je nastajalo novo, preureje- . ocv j k* i i ero lcij w— o ^ J® bilo staro pristanišče, tržaške la- so že ustvarjale trgovske stike z |j[ ^Ujim in daljnim vzhodom. Pomorsko zavarovalstvo je bilo v Vah1 ^asih v zapadnih evropskih drža-, u že precej razvito. Poslovale so v jMšliji. Franciji in na Holandskem I bi že zavarovalne združbe. V itali-“skih trgovskih središčih so se pa z varovalnimi posli bavili večinoma le j ®ebniki. v Benetkah je sicer že leta senat odobril sklep, da je treba teboviti posebno družbo za izvajali® Pomorskega zavarovanja, toda do .V6dbe sklepa ni prišlo. Taka družba i v Benetkah bila ustanovljena šele 08 let kasneje. 'HllJKO obotavljanje v trstu Trstu je dala konkretno spodbudo ‘Uvedbo zavarovalstva v poslovno bročje domačega trgovskega sveta Jerica Marija Terezija. Zamisel je v v* krat prišla v razpravo leta 1760 zvezi s pripravami na polju zakono-le o pomorski plovbi. Dne 28. mar-V| Navedenega leta se je po naročilu da . h oblasti zbral trgovski zbor te-v “je tržaške borze, da bi se posveto-be 0 Pobudi, ki naj bi jo zaradi uved-^' t PMhorskegu zavarovanja pokazali sovski krogi. Zapisnik o tem sestan-Se, j® značilen dokaz starokopitne mi-bosti takratnega predstavništva tr- Sovst- % Va nastajajočega tržaškega empo-Brisotnih je bilo 23 zastopnikov ^“vskegu stanu, od katerih so pa le 0^ Ttjfateri odobravali zamisel, da bi v . M ustanovili zavarovalno ustanovo “kupnim jamstvom udeležencev za njene poslovne obveznosti. Nekateri so imeli pravne in finančne pomisleke, drugi so pa pobudo povsem zavračali, češ, kdor se hoče baviti z zavarovalnimi posli, naj to stori na svoj račun in svojo nevarnost. \ Tri leta kasneje so vladne oblasti ponovile poskus, da bi tržaške trgovce pridobile za uvedbo zavarovalnega poslovanja. Izredni sestanek trgovskega zbora, ki je vnovič obravnaval to vprašanje, se je vršil 27. oktobra 1763 in prisotnih je bilo 20 predstavnikov trgovstva. Toda le trije so izjavili, da bodo kot delničarji pristopili k zavarovalni družbi, če bi se ta ustanovila, pet jih je bilo v načelu pripravljenih prevzemati zavarovalne obveznosti, toda brez vzajemne odgovornosti, vsi ostali so pa izjavili, da ne bodo sodelovali ne tako ne drugače. Vnet zagovornik zamisli ustanovitve zavarovalnice je bil vladni svetnik Basquale de Ricci, odličen ekonomist in pravnik, ki je sodeloval pri sestavljanju določb o pomorski plovbi. Zavzemal se je za ustanovitev zavarovalnega zavoda na delniški osnovi, toda priporočal je, da se zavarovalna dejavnost dejpusti tudi zasebnikom. Za ustanovitev zavarovalnice je izdelal naj-poprej načrt, ki je povezoval zavarovalno poslovanje s sodelovanjem nekake kreditne ustanove, toda dunajska vlada je ta načrt zavrnila. Nato je sestavil nov načrt, ki ga je Marija Terezija odobrila z odločbo z dne 15. maja 1764. Ta odločba predstavlja uradni začetek tržaškega zavarovalstva. Odločba je vsebovala dovoljenje, da se predlagana zavarovalna družba ustanovi, toda zavrnila je predlagano davčno oprostitev jamstvene glavnice in zagotovila zgolj to, da se ne bodo obdavčevale obresti likvidne imovine. Predpisala je način zagotovitve kritja jamstvene glavnice, a odklonila pobudo, da bi se vabila za pristop k snujoči še družbi razposlala v imenu oblasti. Osnutek za ustanovitev zavarovalnice je obenem z besedilom navedene odločbe borzno ravnateljstvo razposlalo na naslove tržaških in številnih zunanjih trgovcev. Poleg ostalih podrobnosti ustanovitve je osnutek predvideval delniško glavnico v znesku 600.000 goldinarjev, razdeljeno na 1.200 delnic po 500 gold. nominalne vrednosti, a kot namen snujoče se družbe je navajal izvajanje pomorskega zavarovanja, z omejitvijo, da zavarovane vsote pri posameznih ladjah ne bodo smele presegati 10.000 gold. USTANOVITEV ZAVAROVALNE DRUŽBE Odziv na ta osnutek je bil tako nezadovoljiv, da je ustanovitev bila resno ogrožena. Marija Terezija je zato z novo odločbo z dne 8. marca 1765 dovolila bodoči zavarovalnici znatnejše davčne ugodnosti, a tudi to ni moglo privabiti vsega za ustanovitev potrebnega kapitala. Na ustanovni skupščini (1. in 2. oktobra 1766) je bilo prisotnih 52 delničarjev, ki so predstavljali samo 536 delnic, tj. 268.000 gold. delniške glavnice. Sklenjeno je bilo, da se družba navzlic nezadostnemu vpisu kapitala vendarle ustanovi in da se naj še. nadalje sprejemajo novi delničarji, ki bi hoteli pristopiti. Tako je v prvotnem prospektu določena višina delniške glavnice — 600.000 gold. — bila dosežena šele leta 1770. Ustanovni člani zavarovalnice, ki se je imenovala »Compagnia d’Assicura-zione«, so pripadali deloma avstrijskemu plemstvu, deloma trgovskim in drugim premožnejšim krogom iz Trsta in zaledja. V njihovem seznamu so navedeni med drugimi grof Henrik Auersperg, grof Disma Barbo in baron Michelangelo Zois. Družba je začela poslovati leta 1767 in je dobro uspevala. Zgornja meja njenih zavarovalnih obveznosti pri posameznih ladjah je postopoma bila dvignjena na 18.000 gold. Njeno ugodno poslovanje je pa spričo naraščajočih zahtev pomorske plovbe kmalu začelo vabiti k novim ustanovitvam. Leta 1779 je bila ustanovljena že druga zavarovalnica pod imenom »Ca-mera Mercantile delFAssicurazione Marittima«, kasneje imenovana »Ca-mera d’Assicurazione«, z osnovno glavnico 500.000 gold., leta 1782 pa že tretja, z naslovom »Priv. Compagnia di Assicurazione, Commercio e Sconti di Trieste«, z glavnico štirih milijonov goldinarjev, ki pa ni bila nikoli v polni višini zagotovljena. Ta družba je bila ustanovljena na pobudo nekega Holandca, Ignacija Verpoortena, a glavnica naj bi se zbrala Iz vplačil v Amsterdamu, na Dunaju in deloma tudi v Trstu. Podjetje je imelo izrazito spekulativen značaj. V začetku je podalo svojem poslovanju silen razmah, snovalo je podružnice v inozemstvu in tudi v prekomorskih krajih, se bavilo s proizvodnjo sladkorja in z uvozom soljenega mesa, z bančnimi posli in končno tudi s pomorskim zavarovanjem. Toda neugodni poslovni uspehi so prisilili podjetje že leta 1786, da je prenehalo z zavarovalnim poslovanjem, in kmalu zatem so velike izgube v blagovnem prometu zapečatile njegovo usodo. Vendar ta neuspeh ni zaustavil razvoja tržaškega zavarovalstva, še leta 1786 je bil ustanovljen nov zavod z imenom »Banco di Assicurazioni e Cambi Marittimi« z glavnico 400.000 gold., leta 1789 je tedanja grška kolo riija v Trstu ustanovila svojo zavarovalnico z nazivom »Societa Greca di Assicurazioni«, tudi z glavnico 400.000 gold., in leta 1794 je bila osnovana družba »Uniona d’Assicuratori«, z glavnico 500.000 gold. Ob koncu stoletja je tako poslovalo v Trstu pet zavarovalnic in njihova glavnica je znašala skupno 3,700.000 gold. RAZMAH POD NAPOLEONOM Močno spodbudo je razvoju tržaškega zavarovalstva dala francoska revolucija, ker so zavarovalnice v Franciji bile primorane ustaviti poslovanje. V še večji meri so pa pospešili razmah zavarovalstva v Trstu politični dogodki, ki so francoski revoluciji sledili v zadnjih letih 18. in v začetku 19. stol. Beneške republike ni bilo več, istrsko in dalmatinsko brodovje je plulo sedaj izključno le pod cesarsko zastavo in Trst se je uveljavljal vedno bolj kot glavno pristaniško mesto ob severnem Jadranu. Tržaški promet je naraščal od leta do leta in vzporedno s trgovino se je razvijalo zavarovalstvo. Leta 1804 je bilo v Trstu že dvanajst zavarovalnic in vse so poslovale z- dobrim uspehom,, navzlic ostri (konkurenčni, borbi s hamburškimi zavarovalnimi ustanovami. Ob. rinetti je to izjavil na konferenci, ki so se ej udeležili člani industrijskega združenja v Trstu. KOPRSKI (STANJOLSKI) ZALIV je bil že zaprt z nasipom, ki so ga napravili od Kopra v smeri proti Ankaranu. S tem je bil dostop vode z morske strani onemogočen. Nasip je za zdaj samo v grobem stanju in ni utrjen z morske strani. NA CESTI IZ KOPRA V SEMEDELO so napeljali neonsko razsvetljavo na novih svetilnikih. UDELEŽBA PRI ZADNJIH OBČINSKIH VOLITVAH na Koprskem je bila izredno velika v primeri z drugimi okraji v Sloveniji. Volitev v občinske zbore proizvajalcev se je v koprskem okraju udeležilo 97,2%, v okraju Nova Gorica je glasovalo 83,5%, Ljubljana 78,3%, Celje 85,8%, Kranj 77,9%, Murska Sobota 95,4% in Trbovlje 93,2%. OSTANEK RUSKE RAKETE SO VIDELI. V nedeljo, kmalu po 6. uri zvečer so tudi mnogi Tržačani s prostim očesom videli, kako je čez jasno nebo švignil ostanek ruske rakete, ki je pognala sputnika 900 km visoko. Raketa se je svetila. 7.00 14.15 TRST 10.30 18.15 8.00 15.15 KOPER 9.30 17.15 8.50 16.05 BUJE 8.40 16.25 11.00 18.15 PUU 6.30 14.15 Na progi vozijo izmenoma avtobusi podjetij C. Torta iz Trsta in »Autosa- obračaj« i/. Pulja. POMORSKE PROGE TRST — PUU — ZADAR nedelja ponedeljel; in petek in sobota 8.00 TRST 16.30 9.10 KOPER 15.45 14.50 PUU 9.20 22.30 ZADAR 1.30 TRST - KOPER - PUU - REKA četrtek torek 6.00 TRST 19.00 9.10 KOPER 18.15 15.00 PULJ 11.50 20.00 REKA 6.30 TRST — PULJ — REKA ponedeljek petek 9.30 TRST 19.00 16.30 PULJ 13.30 21.00 REKA 7.30 Pred tremi tedni je rimska zbornica sprejela zakon, na katerega so Nemci v Zgornjem Poadižju že dolgo čakali; gre za učiteljsko osebje na nemških, pa tudi na ladinskih šolah. Dočim so do sedaj, podobno kakor pri nas v Trstu na slovenskih šolah, nastavljali večino učnega osebja začasno od leta do leta z začetnimi plačami, v manjši meri pa dodeljevali na te šole, prav tako začasno, strokovne moči iz starih pokrajin, tako da ni bilo na njih nobene stalnosti, predvideva novi zakon končno ureditev tega nevzdržnega stanja. Profesorji, ki so bili na nemške in ladinske šole »dodeljeni« in ki so na njih poučevali že več let, naj bi dosegli na njih stalnost po izpolnitvi nekih majhnih formalnosti. Za vse drugo učno osebje bo pa razpisan natečaj, po katerem naj bi se zasedlo kar največ stalnih učnih mest. Pogoj za pripustitev k natečaju bo, da je kandidat poučeval na šoli z odličnim ali prav dobrim uspehom vsaj tri leta in da ima zakonsko priznan akademski naslov torej naslov, ki ga je .dosegel na kaki italijanski ali avstrijski univerzi. Kan didate, ki imajo akademski naslov, k ni zakonsko priznan, ker so ga n. pr dosegli v Nemčiji, s katero Italija nima ustrezne konvencije, bo ministrstvo po svoji lastni presoji lahko vseeno pripustilo k natečajnemu izpitu. Kandidatom, ki bodo z uspehom prestali izpit, bodo priznali stalnost na omenjenih šolah in jim bodo všteli tu- di dosedanjo učno dobo, vendar ne delj ko od 1. oktobra 1948. Tako je bilo urejeno to vprašanje za južnotirolsko manjšinsko šolstvo. Tržaški in goriški Slovenci pa čakamo na ureditev našega šolstva še naprej in ni nobenih vidnih znakov, da bi se imela ta stvar premakniti z mrtve točke. Medlem je že začelo teči četrto leto od londonskega sporazuma, po katerem bi morala tudi italijanska vlada sprejeti pra vočasne ukrepe, da se učiteljem omogo či pridobitev ustrezne kvalifikacije v roku štirih let, torej v roku, ki poteče že čez pičlo leto. Očitno je, da bi nadaljnje zavlačevanje ali odlaganje uteditve tega vprašanja samo škodilo našemu šolstvu. Zato pozivamo odločujoče činitelje, naj so z upoštevanjem predlogov, ki so jih iznesli in obrazložili Slovenci sami, podvizajo, mešano komisijo pa, ki bo zasedala novembra v Beogradu, naj se sporazume o morebitnih spornih točkah, ki bi utegnile obstajati s tem v zvezi. .VISTA' TRST, Ul. Carducci 15, tel. 29-656 Bogata izbira naočnikov, daljnogledov, šestil, računal in potrebščin za višje šole, toplomerov in fotografskega materiala. Multura in življenje JUGOSLOVANSKI ŽEBLJI ZA AMERIKO Podjetje »TEHNOPROMET«, najvažnejša jugoslovanska tvrdka za uvoz in izvoz tehničnega materiala in izdelkov, je zaključila z ameriško tvrdko Fehr Bro.s iz New Yorka pogodbo, po kateri bo dobavila Zedinjenim ameriškim državam 6000 ton žebljev raznih velikosti. Doslej je Jugoslavija že izvozila v ZDA blizu 4000 ton žebljev, ki jih je ameriški trg sprejel z zadovoljstvom tako glede kakovosti kot glede njihove embalaže. Od naročenih 6000 ton žebljev jih bo 3000 ton dobavila tovarna »Petar Drapšin« iz Novega Sada. Ostalo količino bosta dobavili tovarni v Ali-pašinem Mostu in v Karlovcu. Nemci se upirajo italijanskemu prodiranju Vodstvo južnotirolske ljudske stranke je na izredni seji zavzelo gledišče glede najnovejše odobritve državnega kredita dveh milijard in pol lir za gradnjo ljudskih stanovanj v Bocnu. S tem denarjem bodo zgradili v tem mestu posebno četrt (tako nekako kakor San Marco v nabrežinski občini ali S. Ser-gm v tržaški). Stranka je mnenja, da hočejo s tem omogočiti priselitev novega italijanskega življa v Bočen in s tem dati mestu še bolj italijansko lice. Vodstvo stranke je sklenilo odločno nastopiti v obrambo nemških koristi. Minister za javna dela Togni je sprejel nato posebno odposlanstvo južnotirolske ljudske stranke, ki mu je izrazilo zaskrbljenost zaradi izvedbe omenjenega načrta. Minister je izjavil, da gre za izvedbo državnega načrta, ki predvideva graditev ljudskih stanovanj po vsej državi; nova stanovanja v Bocnu bodo dodelili prav tako Italijanom kakor Nemcem. (Bočen in Meran sta bila pred prvo svetovno vojno nemški mesti. Pod Italijo se je položaj izpremenil, ker se je priselilo mnogo Italijanov. V zadnjih volitvah so dobili Italijani v Bocnu 34.731 glasov ali 76,7% vseh glasov, Nemci pa 10.533 glasov ali 23,3%. Tudi v Meranu so Italijani danes v večini; pri zadnjih volitvah so Italijani oddali 9.265 glasov ali 57,5%, Nemci pa le 6.833 glasov ali 42,5%). LETOŠNJO NOBELOVO NAGRADO ZA KNJIŽEVNOST je švedska akademija podelila Francozu Albertu Camusu, ki je eden med najmlajšimi, kar jih je doslej prejelo to visoko priznanje. Rodil se je 7. novembra 1913 v Al-žiru in bo torej te dni dopolnil 44 let. Camus je pisatelj in »dramatik. Po filozofskem nazoru je blizu eksistencialistom. Nagrado, ki šteje letos 208.500 švedskih kron, (okoli 16 milijonov fr. frankov), je prejel Camus z utemeljitvijo, da »resno in globoko pronicljivo osvetljuje vprašanja, ki jih današnji čas postavlja pred človekovo zavest«. Camus je zaslovel posebno z romanoma Tujec in Kuga ter z dramama Kaligula in Pravičniki, s Camusom smo se Slovenci menda prvič seznanili ). 1951. Tedaj je tržaška revija »Stvarnost« objavila v prevodu njegovo predavanje na mednarodnem pisateljskem zborovanju v Parizu pod naslovom »Pisatelj in svoboda«. SLOVENSKO LOVSKO DRUŠTVO je sredi oktobra slavilo petdesetletnico obstoja. Pri njegovem zlatem jubileju velja poudariti zlasti to, da že od vsega začetka spremlja organizacijo ilustrirani mesečnik »Lovec«. Izšlo je torej že 50 letnikov te priljubljene slovenske strokovne revije v zelenih platnicah. Kdo bi mogel dovolj oceniti prispevek »Lovca« za poznavanje divjačine na Slovenskem in sploh za širjenje in poglabljanje ljubezni do narave? List izhaja sedaj v 10.500 izvodih. Ta visoka naklada je možna samo zaradi tega, ker je »Lovec« glasilo za člane SLD. SLIKAR MAKSIM GASPARI je Slovencem splošno znan bodisi kot stvaritelj mnogih razglednic, ki prikazujejo naše različne ljudske običaje in verske slavnosti, pa tudi kot knjižni ilustrator. Njegove poteze so voljne, to-plobarvne, in vendar realistične. . Slovenska zemlja in njen človek — to je svet, ki ga Gaspari najrajši upodablja. Ta svet je podan v njegovih značilnih barvah. Zdi se, da je Gasparijeva, najširšemu ljudstvu dostopna umetnost doživela poseben vzpon v novi izdaji Jurčič-Kersnikovih »Rokovnjačev«, ki so pred kratkim izšli v zbirki Kondor ljubljanske založbe Mladinske knjige. Zelo znane so Gasparijeve podobe v Milčinskega »Pravljicah« in pa v doslej najlepši izdaji Jurčičevega »Desetega brata« (iz 1. 1946). »DOBER DAN, ŽALOST« je naslov romana mlade Francozinje Frangoise Sagan, ki je s to svojo prvo knjigo na-mah zaslovela po svetu, v nekaj letih je roman postal najbolj brana knjiga po vojni. Imamo ga tudi že v slovenskem prevodu. Zdaj so ga Francozi tudi filmali. Kdor knjige še ni bral, jo bo torej lahko videl na platnu. Vsekakor je značilno za naš čas, da je mračna zgodba, ki jo pripoveduje Sagano-va, dosegla tak odmev. MILANSKI TEDNIK »OGGI« je ustanovil literarno nagrado, ki znaša letno 5 milijonov lir. Predložiti je treba »roman, ki še ni bil natisnjen in v katerem je glavna oseba ženska«. Rok za tekmovanje bo vsako leto 31. december, nagrada pa bo podeljena na velikonočno nedeljo. Natečaja se lahko udeležijo italijanski in tuji pisatelji v tehle jezikih: italijanskem, francoskem, nemškem, angleškem in španskem. Vendar pa tekmovalčeva narodnost ni vezana na te »izvoljene« narode. Značilno je, da so pri tem sicer hvalevrednem natečaju izločeni vsi slovanski jeziki. SLOV. NARODNO GLEDALIŠČE V TRSTU je začelo novo, XIII. sezono. Za to priložnost je izšel poseben zbornik, ki ga je Uredil in opremil režiser Jože Babič. Prvi del zbornika, bogato ilustriran, podaja obračun za prejšnjo sezono: govori o delu, repertoarju in odmevih v javnosti. Drugi del je posvečen novi seizoni. Piinaifc celotni tekst drame Josipa Tavčarja »Prihodnjo nedeljo«. Krstna predstava te igre je bila določena za prvo premiero, a so jo zavoljo zunanjih zadržkov preložili na november. Tako je bila prva na sporedu znana 0’Neillova naturalistična drama »Strast pod bresti«, druga pa Manzarijeva »Naši ljubi otroci« —■ obe »mladini neprimerni«. Zdi se, da je takih dram samo za odrasle malce preveč na sporedu tukajšnjega SNG. (v. b.) RUDNIK I ZELJEZARA VARES PROIZVODI: ŽELJEZNU RUDU: SIROVO ŽEUEZO: VODOVODNE CIJEVI: KOKILNI LJEV: MAŠINSKI LJEV: KANALIZACIONI LJEV: GRADJEVINSKI LJEV: TRGOVACKI LJEV: ECNTRIFUGALNE SISALJKE: NUZ PROIZVODI: Hematit, limonit i siderit. Bijelo, sivo 1 fosforno. Promjera 50 do 1200 mm ispilane na 20 alm. vruče asfaltirane, kao 1 sve pripadajuče fazonske komade 1 armature, odnosno ra-dimo komplet opremu vodovoda. Sve vrste kokila 1 kokilnih ploča za čeličane. Sve vrste mašinskih dijelova komadne težine do 10 tona, prema poslatim naertima 111 uzorcima. Sve vrste kanalnih poklopaca i rešetaka, ulične kape, taložnike, sifone itd. Baštanske klupe i stolove, razne stupove, ograde itd. Stupne peči, rame, ploče, rešetke i vratašca za štednjake, vratašca 1 rozetne za dimnjake itd. Visokotlačne, učinka 190 do 3000 l/min. višine dizanja 5 do 272 m sa i bez električkog motora. Niskotlačne, učinka 70 do 8000/min. višine dizanja 3 do 49 m sa 111 bez električkog motora. Nerafinirano olovo, granulirana troska. MINE DE FER ET F0R0E DE VAREŠ PRODUITS MINERAI DE FER: FER BRUT: TUYAUX D’AQUEDUC: FONTES EN COQUILLES: FONTES A MACHINES: FONTES A CANALISATIONS: FONTES A BATIMENT: FONTES DE COMMERCE: POMPES CENTRIFUGALES: PRODUITS ACCESSOIRES: Hematite, Umonite, siderite. Blanc, gris et phosphorlgue. A diametre de 50 h 1300 mm, eprouvčs sur 20 atm. goudronnes en etat chaud; toutes les pieces accessoires fagonnčes alnsi que des armatures. Nous entreprenons aussi des čquipements complets d’aqueduc. Toutes sortes de coquilies et des plaques pour les acleries. Toutes sortes de parts de machines a poids par pieces jusqu’A dlx tonnes, d’apres des dessins ou modčles transmis. Toutes sortes de couvercles et de grilles de canaux, des couver-cles de rues des receptacles pour sediments, des siphons. Des tables et banes pour les pares, differents piliers et barrlčres (grilles), etc. Des fourneaux a colonne, des eneadrements, des plaques, des grilles et portes a foumeaux de cuisine, des portes et des rosettes pour les cheminees, etc. Des pompes centrifugales A haute pression et a rendement de 190 a 3000 l/min. Hauteur de 1’elevement de 5 a 272 m, avec ou sans electromoteur. Les memes pompes a pression basse, ix ren-dement de 70 a 8000 l/min., avec hauteur de Tčlevement de 3 a 49 m, avec ou sans člectroinoteur. Plomb non raffinč, scorie granulče. OPTIMIZEM - GLAVNA POTEZA jugoslovanskega gospodarstva Letos mnogo pšenice in koruze Ljubljana, oktobra Oglašamo se po daljšem premoru, da bi poročali o gospodarskih dogajanjih v Jugoslaviji v zadnjem času, o u-spehih pa tudi neuspehih, ki smo jih zabeležili. Gospodarsko leto se bliža koncu in tako lahko že postavljamo napovedi, ki naj bi veljale za letošnje leto kot celoto. Prvo, kar lahko ugotovimo in kar je verjetno že znano tudi iz drugih poročil, je da pomeni letošnje leto doslej neznan skok in napredek v gospodarstvu. Vemo, da je družbeni načrt. n. pr. predvideval dvig proizvodnje v primerjavi z lanskim letom 13°/o, doslej pa se porast giblje stalno okoli 20% in splošno je prepričanje, da bo to število tudi ostalo. Saj vemo, da se ob koncu leta stanje navadno še zboljša in ne poslabša. Drugo ugodno dejstvo predstavlja letošnja izredno dobra letina, ki pomeni veliko olajšanje za jugoslovansko gospodarstvo. Posledica tega bo namreč, da ne bo treba več uvažati toliko kmetijskih pridelkov zlasti živil, kot je bilo treba doslej. Posebno se bo to poznalo pri zmanjšanem uvozu sladkorja, ker imamo že drugo ugodno letino sladkorne pese, poleg tega pa je bil letos izredno velik pridelek pšenice in posebno koruze. ^ Tako ostajajo dragocena devizna sredstva na razpolago za uvoz surovin in opaziti je, da je industrija letos enakomerno in brez zastoja oskrbovana z njimi, kar seveda vpliva na njeno proizvodnjo, ki je zato enakomerna, brez zastoja ter v naglem napredovanju. Končno bi tu omenili še eno ugodno dejstvo, to je silno povečanje zunanjetrgovinske izmenjave tako glede količin in vrednosti izvoženega blaga, kot tudi glede razširjanja zunanjetrgovinskih stikov na nova tržišča. V prvi vrsti se utrjujejo trgovinske zveze z vzhodnimi državami, posebno z industrijskimi kot sta Sovjetska zveza in Cehoslovaška, ki lahko nudita Jugoslaviji predmete, ki so ji potrebni. Skladno s povečanim izvozom se veča tudi uvoz. Tu je treba omeniti bojazen, ki se pojavlja in ki je v tem, da morda ni bilo dovolj skrbi, da bi se uvoz vskla-dil z možnostmi in da so bile te možnosti morda celo prekoračene. Kako je s tem vprašanjem, je danes še težko reči in bo to pokazal šele letni obračun — bilanca. Vse pa kaže, da slika ni tako slaba in da obstoji bolj negativno dejstvo, da so posamezna za Jugoslavijo ugodna tržišča premalo obdelana in da se pri izvozu kot pri uvozu iščejo le poti, ki nudijo najmanj odpora. To pa je škodljivo, ker ne izvažamo vedno blago po najboljši možni ceni in ne kupujemo zopet blaga, ki je najcenejše. Vsekakor je neizpodbitno, da smo tudi v zunanjetrgovinskem poslovanju mnogo napredovali in ustvarili več deviznih sredstev. RAZPRAVA O DELITVI SKUPNEGA DOHODKA Eno izmed temeljnih gospodarskih vprašanj je vprašanje delitve skupnega dohodka gospodarskih organizacij (podjetij, zadrug in njihovih podjetij, itd.). Danes o tem vprašanju javno razpravljamo in to na podlagi osnutka zadevnega zakona. Gre namreč za vprašanje, kako naj gospodarske organizacije dele dohodek, ki ga ustvarjajo s svojo dejavnostjo. Vprašanje ni tako preprosto, kol bi si morda predstavljali, saj s tem rešujemo eno izmed temeljnih vprašanj družbene ureditve. Zakon mora namreč odražati temeljne značilnosti, ki izvirajo iz dejstva, da so podjetja in njihova osnovna sredstva družbena lastnina; da z njimi upravljajo delavci, ki imajo v tem pogledu zajamčeno samostojnost in, kar je najvažnejše, pravilna razdelitev dohodka mora dajati do-voilj krepko spodbudo za povečanje proizvodnosti dela. Tako naj se v prvi vrsti uresniči načelo, da dobi vsakdo plačo po izvršenem delu. Vprašanje je bilo doslej sicer rešeno, toda različno za različne gospodarske dejavnosti. Obstajal je torej sistem različne razdelitve dohodka. Novi osnutek zadevnega zakona predvideva zdaj e-noten sistem in mehanizem razdeljevanja dohodka ne glede na to, v katero gospodarsko vejo ali dejavnost spada kako gospodarsko podjetje. V smislu novega osnutka naj vse gospodarske organizacije izvršujejo obveznosti nasproti družbeni skupnosti na podlagi enakih meril, kar je zopet drugače, kot je bilo doslej. Razpravljanje o osnutku novega zakona o razdelitvi skupnega dohodka je bilo zelo živo in zato upravičeno pričakujemo,. da bo novi zakon kot izraz hotenj in želja vseh prizadetih gospodarskih krogov ustrezal današnji razvojni stopnji gospodarstva in da bodo na njegovi podlagi v bodoče doseženi še večji gospodarski uspehi. PRESKRBA Z OZIMNICO IN PRIPRAVE ZA NOVO SETEV Uvodoma smo že omenili izredno dobro letino. To pa je povzročilo nove skrbi, ki jih verjetno prej ni nihče pričakoval, vsaj ne v toliki meri. Gre namreč za vprašanje prevoza in vskladišče-nja viškov kmetijskih pridelkov. Vemo namreč, da lahko kmetijske pridelke odkupujejo le kmetijske zadruge in za to pooblaščena podjetja, ki pa nimajo dovolj skladiščnega prostora, da bi vskladiščila vse blago. Tudi promet ne zmore vsega, zlasti ne v tem času, v katerega pade tudi »sladkorna kampanja«, ko je treba čim prej prepeljati v. sladkorne tovarne vse ogromne količine pridelka sladkorne pese. Dogaja se, da si mora država v tem času sposoditi velike količine zlasti tovornih vagonov v drugih državah, da se lahko o-pravijo vsi nujni prevozi. Seveda je bilo storjeno vse, da bi se izognili škodi, ki lahko nastane, če bi pridelki ne bili odkupljeni ali pa če bi bili slabo vskladiščeni in bi se pokvarili. Narodna banka daje posebna posojila potrošnikom pod zelo ugodnimi pogoji za nabavo ozimnice. Dalje podeljuje banka posojila odkupnim podjetjem zato, da dajo kmetijskim pridelovalcem predujme za odkupljeno blago, ki pa ostane še pri njih v shrambi. Ostanek dobe pridelovalci, ko jim odkupno podjetje blago odpelje. Posebej pa je treba omeniti akcije v posameznih večjih potresnih središčih, to je v inestih in industrijskih krajih. Tu so namreč organizirali po- sebne akcije za preskrbo potrošnikov z živili, ki so jim potrebna čez zimo za ozimnico. Z neposrednim nakupom, kjer izločijo vse možne posredovalce, pridejo na ta način potrošniki do potrebnih živil po najnižji ceni. Tako pomagajo tudi trgovinski mreži, ki je premajhna in še ne dovolj organizirana, da bi sama zmogla pravočasno in pravilno preskrbo, predvsem seveda po najnižjih cenah. Mimogrede bi omenili, da predstavlja vprašanje trgovske mreže posebno kritično vprašanje, saj je celo mnogo slabša kot je bila pred vojno, kljub temu, da se je število prebivalstva zlasti v mestih bistveno povečalo. Zato so tudi potrebne take akcije, ki v prvi vrsti kažejo na skrb skupnosti za posameznika in družino. VEC TRAKTORJEV IN UMETNIH GNOJIL - Istočasno s skrbjo, da bi pospravili letošnji pridelek, so v teku že priprave za novo setev, kolikor se ni oranje že pričelo. Čeprav je letošnja letina deloma že posledica ukrepov za zboljšanje kmetijstva, zlasti s povečanjem uporabe strojev, umetnih gnojil in podobnega, je za prihodnje leto v tem pogledu predvidenih še več sredstev. Tako bo do konca leta dano zadrugam na razpolago nad 2.500 novih uvoženih traktorjev za globoko oranje, iz domače proizvodnje pa nad 2.000. Za umetna gnojila pa so zagotovljena samo za jesenske potrebe sredstva za nabavo nad 500 tisoč ton umetnih gnojil, ali za sko-ro 50% več kot lani. Posebna skrb je posvečena nabavi sortnih semen, zlasti pšenice. Znano je, da je bilo največ teh uvoženih prav iz Italije, ostalo pa krijejo domače zaloge. TRGOVINSKA IZMENJAVA Z ITALIJO Italija je na prvem mestu v jugoslovanskem izvozu, kakor kažejo podatki iz prve polovice letošnjega leta. V tem razdobju je izmenjava z Italijo dosegla 16,5 milijarde din, oziroma 55 milijonov dolarjev. Bila je za 4 milijarde večja kot lani v istem času. V uvozu pa je Italija na četrtem mestu. —žj— Promet v majhnih luhah se razvija počasneje Pomorski promet v italijanskih pristaniščih v razdobju januar-maj 1957 nam odkriva, kakor je razvidno iz podatkov, ki jih je objavil Centralni statistični zavod v Rimu — omembe vreden pojav: promet bolj narašča v manjših pristaniščih, ako ga primerjamo s podatki za isto razdobje lanskega leta. Tako je bil letos promet v luki Piom-bino za 52,2% večji kot lani, v pristanišču Ancona za 42,9%; Civitavecchia beleži povečanje 39,7%, Catania 36,8% in Cagliari 31,5%. Pri velikih pristaniščih je povečanje sorazmerno znatno manjše: na prvem mestu je pristanišče Sa-vona s povečanjem 24,1%; sledi Livorno z 18,4% in Genova s 17%. Pristanišče Bari je ohranilo letošnji promet na višini prometa v lanskem letu, medtem ko se je promet v Neaplju celo skrčil. V pristojnih krogih pripisujejo ta pojav dejstvu, da so naprave in oprema za izkrcavanje in vkrcavanje tovora v velikih pristaniščih zastarele in da se njihova modernizacija vrši le počasi. To bi potrjevalo povečanje prometa v pristaniščih na jugu, kjer je v teku proces industrializacije in se pristanišča opre-majo z novimi, modernimi napravami. Prevladuje glede na to tudi mnenje, da imajo manjša pristanišča natančno določene prometne struje, ki se v kratkem času le težko spreminjajo, medtem ko morajo velika pristanišča reševati vedno nova vprašanja. V ustrezajočem razdobju — t. j. V prvih petih mesecih letos — je pomorski promet v Trstu zabeležil povišek 4,46% nasproti prometu v istem času lanskega leta (letos 2,152.699 ton, lani 2,060.798 ton). Razvoj v Testu Povečanje pomorskega prometa v Trstu v primerjavi s prometom iz leta 1938 se nanaša na žalost le na množično, ceneno blago (premog, rude, žito in podobno), medtem ko kaže drugo, »drago« blago (kava, izdelki itd.) malenkostno nazadovanje. Tako n. pr. se je blagovni promet čez Trst v maju 1957 in 1938, razporejen po vrstah blaga, sukal v naslednjem okviru: Izkrcano V. 1957 V. 1938 premog 111.115 ton 17.401 ton žitarice 19.698 ton 9.350 ton rude in pod. 87.489 ton 52.756 ton mineral, olja 78.905 ton 68.181 ton les 165 ton 230 ton drugo blago 51.989 ton 52.549 ton 349.361 ton 200.467 ton Vkrcano premog 2.642 ton 255 ton žitarice 160 ton 2.712 ton rude in pod. 9.020 ton 4.599 ton mineral, olja 39.941 ton 17.785 ton les 17.869 ton 8.573 ton drugo blago 30.409 ton 53.169 ton Naraščanje pomorskega 1 * prometa v Trstu gre torej izključno na račun cenenega množičnega blaga, medtem ko je promet z donosnim blagom občutno nazadoval v primeri z letom 1938. MODERNIZACIJA OPREME JUGOSLOVANSKIH PODJETIJ V tem letu in naslednjih dveh bo Jugoslavija uvozila za 3 milijone dolarjev moderne opreme za gostinska podjetja. Nedavno se je vrnila domov jugoslovanska komisija, ki je bila na obisku na Madžarskem, na čehoslovaškem in v vzhodni Nemčiji, kjer je naročila za milijon dolarjev kuhinjskih aparatov .Pogodbe za dobavo podobnih aparatov so bile zaključene tudi v zahodni Nemčiji, Avstriji in Italiji. Predmeti, ki jih bo Jugoslavija uvozila, bodo sledeči: univerzalni gospodinjski stroji, pralni stroji za posodo, hladilniki, kuhalniki, stroji za ekspresno kavo in čaj, kavni mlinčki itd. Stroji, naročeni v za-padni Evropi, že prihajajo v Jugoslavijo. Iz ostalih dežel bo prav tako kmalu začel uvoz naštetih gospodinjskih strojev. DVA TANKERJA PO 32.000 TON V GRADNJI NA REKI. Ladjedelnica »Tre-či Maj« na Reki je zaključila pogodbo, s katero si je zagotovila gradnjo dveh ladij-tankerjev po 32.000 ton nosilnosti. Ladji sta največji, kar jih je doslej bilo zgrajenih v Jugoslaviji. Import - Export mm M IM m TRST - Ul. F. Severo 3 ■ Telef. 34-089 IZVOZNO PODJETJE LJUBLJANA, DALMATINOVA 1 Telefon 22=212 Teleg. ..Slovpromet” izvaža vse vrste živine, konj, prašičev, mesa in mesnik izdelkov, prvovrstne kranjske klobase in kraško šunko. Živina je stalno na zalogi v depoju, Prestranek Telefon štev. 3 iSEe VOČEZAGREB IZVOZIMO: Sve vrste voča, svežeg i suvog sočiva i njihovih proizvoda, naročite sveže pečurke, suve dalmatinske maraske, maraskin sok, suve šljive, mekčinu, badem, orahe. lešnike, med, rakiju (šijl-vovicu), šumske plodove, mekinje i drugu krmu UVOZIMO: Južno voče, kolonijalne 1 druge poljoprivredne proizvode Jugomineral poduzeče za izvoz i uvoz ruda, tegura, metala i nemetala Zagreb Trg Mažuraniča 13 Tekuči račun: JUGOBANKA Filijala Zagreb: 40-JUB-7-T-4 Telegrami: JUGOMINERAL Zagreb Poštanski pretinac: 116 Telefoni: Izvoz 23-191, 36-634, 32-077 Uvoz 23-016, 23-126 CEMENTE: Portland BSS 12/47, Portland BSS 146/ 47, C SOO, Porculan cement, bijeli cement, bojadisa-ni cement, aluminijski taljeni cement »Istra brand« Azbestno-cementne proizvode »Salonit« NEMETALE: Azbest u" prahu i vlaknu, azbestne plo-če, magnezit sirovi i pečeni, dolomit sirovi i pečeni, samotni materijal, barit, bentonit sirovi i aktivirani, dekolorantnu glinu »Terrafin«, kvarc u komadima, kvarcni pijesak, Ijevački pijesak, si-leks segmenti — kugle i otpad, kalijev i natrijev feldspat, gips sirovi i gips pečeni, te ostale neme-tale kao: talk, kreda, kalcijum karbonat, liskun, Flick i Tiegel masu, granit i slično RUDE: boksit, piritnu rud, hromnu rudu, ugljen, te ostale rude i kopove MARMOR I KAMEN: marmor i kamen u blokovi-ma i pločama, gradjevinski kamen i preradjevine od kamena, lomljenac, tomboloni, granulirani materijal, te ostale gradjevinske materijale kao: cri-jep, opeku, »Terazzo« pločice i slično Montažne kuče Metale i metalne otpatke, ferolegure i sve ostale rude, legure i nemetale sve vrste ugljena, koksa i grafita, izrade od uglja i grafita, ugljene i grafitne elektrode, retortne lonce, rude i koncentrate, neobradjene metale kao cink, kositar, aluminij, magnezij, nikel itd., te razne ne-gvozdene metale, koji se upotrebljavaju u metalurgiji, ferolegure kao: feromangan, ferofosfor, feroba-kar, ferovolfram itd. kaolin, glina, azbest i izrade od azbesta, vatrostalni materijal, te ostale minerale i nemetale Cmtmmtal EXPORT LJUBLJANA BEETHOVNOVA 11/V. Telef. 21-826, 20-278 Telex: 03-175 UVAŽA: STROJNO OPREMO ZA METALNO, LESNO IN GRADBENO INDUSTRIJO, ORODJE ZA PREDELAVO LESA IN KOVIN, APARATE ZA GOSPODINJSTVO, PISALNE IN RAČUNSKE STROJE (iVSiHl PROIZVODNO TRGOVSKO PODJETJE v že: asaiio Se do 0Pr k 'l0- Ne Pl SP LJUBLJANA PREČNA ULICA 4 - TEL. 30-329 PROIZVAJA: odlično čajno mešanico »Planinski čaj«, razne zdravilne čaje, dišaviče za kuho in kuhinjske začimbe, krmilni prašek »REDISOL«, razne mešanice za kozmetično in prehranjevalno industrijo. Dobavlja razne droge farmacevtski industriji in lekarnam IZVAŽA: suhe in sveže gobe, zdravilna zelišča in eterična olja N |jili , §& \ l'ast: . Sa Ni ter %0i tki v V 'jih I ^»0 dr 5 t ^arj ker klin ^Djnto ^Djakoolc Telefon 321, 322, 323 - Brzojav: Lokomotive - Pošt. pretinac 63 - Žiro RN NB 570-T-16 - Teleprinter 02-155 Industrija lokomotiva. Strojeva i mostova SLAVONSKI BROD KANCELARIJE BEOGRAD Knez Mihajlova l/II - Telefon 33-065 — ZAGREB Božidara Adžije 7 - Telefon 32-734 PROJEKTIRAMO U našim projektnim biroima projektiramo lokomotive, vagone, kotlove, gradjevinske Strojeve, svakovrsna postrojenja i uredjaje za prehrambeno i ostaiu industrijo, čelične mostove i konstrukcije itd. IZRADJUJEMO LOKOMOTIVE, manevarske, industrijske, teretne i putničke za sve vrste ko-losjeka: parne, Diesel, električne, Die-sel-električne kao i lokomotive bez va-tre. — VAGONE, za sve vrste kolosje-ka: teretne, putničke, cisterne, specijal-ne za razne svrhe. — TRAMVAJE. — MOTORNA KOLA, jedno i višedjeina, svih vrsta i kolosjeka. — VAGONETE. — KAMIONSKE PRIKOLICE nosivo-sti 5, 7 i 10 tona fiksne; 7 i 10 tona prevrtne. — PARNE PRUŽNE DIZA-LICE nosivosti do 60 tona. nim bubnjem. — STOJEČE KOTLOVE sa poprečnim i vertikalnim vodnim ci-jevima. — LOKOMOBILSKE KOTLOVE sa izvlačivim ejevnim sistemom ogrev-ne površine do 100 kv. m. — MEHANIC-KE PUZAJUCE UUSKASTE ROŠTILJE od 2,5-34 kv. m radne površine sa 5 brzina. — MEHANICKE KASKADNE ROŠTILJE. — UREDJAJE ZA MLINSKO LOŽENJE. — UREDJAJE ZA LO-ŽENJE MAZUTOM ILI NAFTOM. — UREDJAJE ZA LOŽENJE GASOM VISOKIH PECI I KOKSNIM PLINOM. — UREDJAJE MEHANICKE DOPREME UGLJA. — UREDJAJE MEHANICKE OTPREME ŠUAKE I PEPELA. — KOMPLETNE UREDJAJE ZA TERMIC-KU I KEMIJSKU PRIPREMU NAPOJ-NE VODE. — UREDJAJE ZA ČIŠČENJE IZLAZNIH DIMNIH PLINOVA IZ KOTLOVA od sitne prašine. — UREDJAJE ZA KEMIJSKU INDU-STRIJU. — UREDJAJE ZA RUDARSTVO emu i obojenu metalurgiju, bu-šenje i eksploataciju nafte, za cement-nu industriju - cement - gips. — UREDJAJE ZA OSTALE INDUSTRIJE. — CISTERNE. — REZERVOARE za nad-pritisak ili vacuum, sa uredjajem za mješanje ili grejanje. — CJEVOVODE, sa i bez pritiska. — OKRETNICE za sve širine kolosjeka raznih tipova do 100 t. Južn s 41taii Hi das c H v J Hv H •da av E H Pa Jažai 'a d: K 2 'Se: g, NADALJE PROIZVODIMO GRADJEVINSKI STROJEVI KOTLOVSKA POSTROJENJA KOMPLETNE TERMOELEKTRANE I TOPLANE od malog pa do največeg instal. učinka. — ŽARNOSNE STRMO CJEVNE PARNE KOTLOVE sa mlin skim loženjem. — STRMOCJEVNE PARNE KOTLOVE s puzajučim Ijuska-stim i kaskadnim roštiljem. — SEKCIO-NALNE PARNE KOTLOVE s mehanič-kim kaskadnim i puzajučim roštiljem. VODOCJEVNE KOTLOVE sa vertikal- PARNE VAUKE PV-10, težine u službi 11 tona. — MOTORNE VAUKE »MV 4, 4,8« i »MV 8-10«. — ELEKTROKARE. — POKRETNE DIZALICE. — BETONSKE DIZALICE. — BETONSKE MJE-šALIČE. — CEŠUUNE DROBILICE. — MLINOVE ZA KAMEN »WB-3«, kapaciteta 3000 kg/h. — GRADJEVINSKI VITLA za okomito dizanje nosivosti 600 kg. — GRADJEVINSKE DIZALICE. — DAMPERE. ODLJEVKE iz sivog i specijalnog Ijeva do 12 tona težine po komadu. — OT-KOVKE do 500 kg težine. — OTPRE-SKE. — BUTAN BOCE sa ventilom. — PRENOSNICE za vagone i lokomotive. — REZERVOARE velikih zapremina svih oblika i veličine. — PLINOSPRE-ME SUHE I MOKRE. — LIMFNE SILOSE. — KAUPERE. — KOLONE. — BUNKERE za ugaij, rudu itd. — DIM-NJAKE. — GASNE VODOVE. — LAKE KONSTRUKCIJE OD LIMA. — BRANE. Prej doi h n etd H spe ! n Pr MONTIRAMO Vršimo montažu svih vrsta postrojenja i uredjaja svih kapaciteta, prema našim ili tudjim neertima. SARADNJA RAZNI UREDJAJI UREDJAJE ZA PREHRAMBENU INDUSTRIJU za šecerane, pivare, uljare. Saradjujemo sa svim poznatijim projektantskim biroima i tvomicama u državi i inostranstvu (Zap. Njemačkom, Francuskom, Italijom, Engleskom, Au-strijom, Madjarskom i CSR). H Sli »da, 'Z "la H >8111. sa N r 2cl ' Le Sre, 1 m “v. p OJcil tež, Poy lan TVORNICA ELEKTRIČNIH STROJEVA FALLEROVO ŠETALIŠTE Br. 22 Pošt. pretinac 304 Telefon: 34-051-2-3-4 (10 linija) Teleprinter: 0 2 10 4 Telegram: Končar Zagreb ZAGREB Proizvodi i izvozi: ELEKTROMOTORE GENERATORE TRANSFORMATORE APARATE za visoki i niški napon RAZVODNE i KOMANDNE PLOCE Uvozi za vlastite potrebe: DINAMO-LIMOVE DEKAPIRANE LIMOVE KUGLIČNE LEŽAJE CELICNE ODKIVKE ELEKTROPORCELAN RAZNI IZOLACIONI MATERIJAL da Poe Po rXi H "ike di, k s le r Plin fiid ' lir Pa t)cet 15; Pr se, H od St , da Nh lS hi H tp p Pje ved , 'Vit H K, Pa V 2; .s 'lo q Stic V . (oc bH S H Pos ’ t"a 72' S; Mi: d( H gr S ko: , k; lit« Ot; H le, f H( ,50 ] S* S: H Hi Wa lo r. ' Pri "lo Sd St H; te i b d \ i WH§ -SWS5-l wa55de Bogastva naše zemlje ftko se je razvilo rižarstvo v Italiji « ^el3i, da bi orisali razvoj riževih eadov v Italiji od prvih početkov pa r So danes,. ne moremo pričeti z na-0ailietn neke letnice ali pa natanč-i predeljenega obdobja. Ni namreč kdaj so se v Italiji pojavila pr-^.l2eva polja, niti kdo je tisti, ki je 1 SeJal na teh tleh to važno rastli- i>ijo, da so na Daljnem vzhodu | ' riž že 2800 let pr. Kr. V Italijo j Uvažali, še preden so v tej deže-| ^tali prvi riževi nasadi. Prodajali k“a trgovci s kolonialnim blagom, Penovani »speziali« in »droghie-l(j,er ga nudili meščanom skupno s jl. rjem, poprom in z ostalimi pri-1 Prekomorskih dežel. I].r'’e vesti o italijanskih riževih so se pojavile med leti 1450 in , • Nekateri vedo povedati, da so 0Vo rastlino prinesli Arabci v Sici-’ drugi viri pa govore o Mavrih, ki a to rastlino seznanili Aragonce, larje v Neaplju. Vsekakor se je riž ®rei udomačil v Južni Italiji in od Prodrl v Lombardijo. To pač za-aer so v padanski nižini zemeljske uuratične razmere boljše kakor pa ta s0 h^ui Italiji, že ob koncu XV. sto-se tamkaj močno razvile na- 6ttvl'ne naPrave in tako je prostrano it1*!6 postalo zelo primerno za riže-,3asade. Poleg tega pa moramo veta a\.g°rovje ®čiti Padsko nižino jd vPsidi mrzlih zimskih vetrov. V lUih mesecih pa je temperatura r* mnogo bolj enakomerna kakor v Južni Italiji. je bilo pridelovanje riža v l!i nekakšen luksus. Pridelali so ^aio, cena mu je bila visoka. Ce-,! s° ga gojili doma, je še vedno aal med kolonialne artikle. Na ce-je pridobil tudi zato, ker so ga L~aH v sosednje države, že od. 1494. „ dalje je bil izvoz usmerjen preko , aza sv. Gotharda; zunanja trgovi-( 2 rižem je kmalu dobila tolikšen .S’ da so v tisti dobi izvoz riža ce-pt(iPovedali, da bi ostalo dovolj riža ^domače potrebe. Dočim so bili ri-Uasadi v tem prvem zgodovin-,'d obdobju le namerjeni le pride-Uju riža, so v dobi, ki je tej sledi-Poznali, kolikšne koristi imajo ri-,■ ^sadi za bonificiranje močvirna-Pfedelov. In tako so pričeli z riže- ' Kemikalije na italijanskem trgu ^AN. Na tržišču s kemikalijami se tid- s?*0šno razvijajo dokaj redno; star Pa je na nekaterih področjih Tj?1*? Precejšnje krčenje prodaj, jjl . je n. pr. popustilo zanimanje za j^a m mehčala. Obstoji pa precejšnje i^evanje po butilnem alkoholu, I molu, parametakrezolu in sorod-sUoveh. Butilni alkohol, katerega so Uekaj tedni prodajali celo po 350 a kg, je sedaj zdrknil na ceno 300 *-e male količine butilnega alkoho-®r6do v prodajo po 315-320 lir. "Maščobami pa je bilo le malo po-• Razne vrste loja se trdno drže na P*ih cenah. Druge rpaščobe že kaže-e2njo za znižanjem. Po njih le ma-vPrašujejo. V zadnjem tednu je cejenega olja padla od 285-295 lir za P® 255-265 lir. Vzporedno z njim se jSnil tudi firnež. Tudi sulfurno o-? .°lje je izgubilo na svoji vredno-^gova cena je padla od 290-310 na ^ake jasne slike pa ne kažejo ka-škrob in to kljub temu, da še svoje cene. Nekoliko so narastle .. rastlinskih izločkov in strojil. Ter-..‘u doseže sedaj tudi 185 lir za kg, ‘ i?1 je pretekli teden veljal največ lr- Tudi tragant gumi se trdno dr-^a svoji ravni. l?na. kislina tehn. 96-97% stane . 145 a Ur, t. j. 5 lir več kakor doslej. Proizvodov kemijske industrije, ki len V. tem tednu podražili, moramo še P'!! metil klorid, katerega cena se lin- *^1^5 lir dvignila na 160-180 lir, 0 Irani parafin v ploščah 52-54 (od nb? polrafinirani parafin v C{od 145 na 150 lir) ter mastno \i,,° v prahu 24% (od 480 na 510 lir), "■■ka živahnost pa je v trgovini s pPacevtskimi proizvodi. Vsekakor t||. Pri tem pojavu veliko vlogo razsa-azijske mrzlice. Proizvajalci ima-l 6ano velika naročila in to predvsem j,.u?rnin C, antipiretike, sulfamide, ^'Pitt iic]^ j-ar vsekakor povzroča po-! Cen. Vitamin C zelo naglo pridobi-1 a vrednosti. Dočim so ga v mese-^Ptembru prodajali po 8000 lir kg, L 2ačetku oktobra njegova cena sko-Pa 10.000 lir; sedaj je že dosegel ceno 12.000 lir. Amidopirazolin oa p“Ce okoli 8.000 lir kg. (Pil se je anhidrid ogljikove kisli-i,,0® 95 na 90 lir), nadalje trgov, ben- lliit 0 ^od 100 na 90 lir)’ tetraklor' (od 140 na 135 lir), candelilla vo-[ 'Oti 1200 na 1150 lir), rumeni čebel-Ce°Sek (od 1250-1050 lir). i,!16 mila v trgovini na veliko za 1 ■ aga franko skladišče: belo milo 70 5-u/0 ^IfiO lir> svetlo milo 70-7 t Ur, rumeno milo 50-52% 130-135 tsto smoljeno milo 70-72% 150-155 - evtralno milo ind. 60-62% 155-165 (Osojno milo 72% 165-170 lir, par-‘raPo milo čisto 78-80% v kosih po ®r- 280-340 lir. ^P® tekočih goriv v trgovini na ve-eJ. Pencin okt. štev. 72, 130-132 lir za L. eri svetilni petrolej 12.600 lir za il '».Petrolej za poljedelskq uporabo L' sf ev- 32, 33 lir za kg; gosto gorilno Pel * ko skladišče, 20 lir za kg; red-!,So ?e gorilno olje franko skladišče, kg. Pencin super okt. štev. 87, 146 lir j: svetilni petrolej Pr 2a '%cVNA PROIZVODNJA JEKLA l:TOS DOSEGLA VIŠEK %’h*1''11* bilten Združenih držav kij eva> da bo letošnja proizvodnja v svetu dosegla najvišjo doseda-j>r Ven- Zahodna Nemčija in člani-e?°Sovne in jeklarske skupnosti Ve ,(0segle visoko proizvodnjo. Dr-li^P^tce Premogovne in jeklarske etov ati so povečale svoj delež na Proizvodnji jekla v razdobju Plob'Za *^0/0' za pa v naslednjem Vej!JU' Delež Sovjetske zveze se je r^oji 12 na 18% od enega do dru- 1 (jT^oobja, dočim je delež Združe-> n. ,av na svetovni proizvodnji je-OC^ ^ na ^0//°’ Prav tako ie nazadovanje Vel. Britanija. vo rastlino bonificirati ozemlje okoli Vercellija, Novare in na področju Lo-mellina. Toda riževa polja so se še dalje širila. Tako je nastopilo tretje obdobje: riževo rastlino so pričeli tudi gojiti na rodovitni zemlji. Novim nasadom so se umaknile razne kulture, pašniki in gozdovi. Seveda v tem primeru ni bil razvoj hiter temveč le postopen. Treba je bilo zgraditi veliko omrežje na^ makalnih kanalov, po katerih je prihajala voda na prostrane nove nasade. V sto letih (od 1. 1710 do 1809) se je na področju Vercellija površina riževih nasadov dvignila od 6.851 na 29.909 hektarov, do konca XIX. stoletja pa že na 45.000 hektarov, v dobi, ko je bil zgrajen Cavourjev prekop (1866-1874), ki je v veliki meri pripomogel k razvoju rižarstva v Padski nižini, so riževa polja dosegla površino 232.000 hektarov. SUEŠKI PREKOP JE ZADEL ITALIJANSKE RIŽARJE Toda kmalu so rižarji utrpeli hud udarec. Sueški prekop, ki je bil za mednarodno trgovino velika pridobitev, nikakor ni koristil italijanskim pridelovalcem riža. Po tej novi vodni poti je prispel v Evropo azijski riž in zaradi nižje cene močno konkuriral italijanskemu. Tako je sama Italija 1884. leta uvozila že 102.000 stotov riža iz azijskih dežel. Evropa je 1870. leta uvozila 350.000 stotov azijskega riža, a leta 1891. že 1,030.000. In zato je razumljivo, da se je v Italiji pričela površina riževih nasadov krčiti. Leta 1880. se je že skrčila na 201.850 hektarov, štiri leta nato je riževa polja v Italiji zajela najhujša kriza in mnoge skupnosti so propadle. Toda ta udarec je imel tudi svoje blagodejne strani. Gospodarjenje je .postajalo vedno bolj racionalno. Površina riževih polj se je krčila, a pridelek je naraščal. V letih 1890/94 je površina riževih nasadov merila 182.450 hektarov, v letih 1900/05 je padla na 175.365 hektarov, dokler se to krčenje površine ni ustavilo 1910. leta pri 143.900 hektarih. Med prvim svetovnim spopadom je nastopilo ponovno krčenje riževih polj. Po vojni so sledile velike stavke poljedelskih delavcev, ki so zadele tudi riževa polja; v 1. 1920 so na povšini 111.000 hektarov pridelali le 4500.000 stotov riža. Nato je rižarstvo zopet vzcvetelo in italijanski riž je postal znan daleč po svetu. Leta 1954. so se riževi nasadi v Italiji razprostirali na 178.825 hektarov; tedaj so pridelali 8,589.000 stotov riža. V zadnjih dveh letih se je površina riževih nasadov precej skrčila pa tudi pridelek ne kaže stalnosti. V letu 1955 so namreč na površini 168.502 ha pridelali 8,797.000 stotov riža. Lani sta se močno skrčila tako pridelek kakor tudi obdelana površina riževih nasadov. Slednja je merila 138.138 ha; na njej so pridelali 6,483.000 stotov riža. KAM IZVAŽAJO ITALIJANSKI RIŽ Zanimivi so statistični podatki o izvozu italijanskega riža. Po podatkih »Ente Nazionale Risi« so v času od 16. septembra 1956. do 15. julija 1957. leta izvozili 26.357 stotov neoluščenega riža, 326.342 q pololuščenega riža, 712.827 q grobo oluščenega riža, 72.033 q glaziranega, 507.849 q oluščenega riža in 59.305 q zdroba. V tem. času je bilo največ riža izvoženega v angleške dominione in kolonije. Vse te dežele so skupno kupile 446.714 q raznih vrst riža. Naslednji veliki odjemalec italijanskega riža je Švi-•ca, ki ga je uvozila 265.174 q. Nad sto tisoč stotov riža so nabavile še Pakistan (204.917 q), Avstrija (161.225 q), Nizozemska (148.005 q) in Indonezija (100.000 q). V teh desetih mesecih je Jugoslavija kupila 6.495 stotov italijanskega riža. V Portugal in njegove kolonije pa je bilo izvoženih le 18 stotov riža. Največji ameriški odjemalec italijanskega riža je Kanada (5.711 q). Izvoz v ZDA pa je dosegel 423 stotov. Ing. M. P. ZELEZHICE TREBA MBRERAIlZiRMT Uprava državnih železnic v Italiji predvideva v svoji bilanci za tekoče finančno leto primanjkljaj 54,5 milijarde lir. Vzroke tega primanjkljaja je treba iskati predvsem v bremenih, ki jih železniška uprava mora nositi, čeprav ne izvirajo iz obratovanja. Sem spadajo stroški za vzdrževanje nepopravljivo pasivnih prog in izgube zaradi raznih koncesij brezplačnega prevoza blaga in oseb, ter tarifnih olajšav za uradništvo itd. Drugi bistveni vzrok primanjkljaja je nameravana, a še vedno neizvršena modernizacija naprav in voznega parka. V manjši meri leži vzrok primanjkljaja v tarifah, ki niso sorazmerno sledile povečanju stroškov. Toda povišanje železniških tarif je treba izvesti z največjo previdnostjo; kajti sicer lahko nastane zmeda in nezadovoljstvo, kot se je opazilo prav te dni, ko je bila povišana stalna vagopska pristojbina. Dve rani, ki ju je treba zdraviti, sta torej izvenobratno obremenjevanje in čimprejšnja modernizacija naprav in voznega parka. V tem proračunu prejmejo železnice od zakladnega ministrstva znesek 40 milijard kot nadokna-do enkrat toliko za izvenobratna bremena v tekočem finančnem letu. Na finančno stanje železniške uprave vplivajo tudi izdatki, oziroma zadolžitve za obnovo in modernizacijo naprav. Železniška uprava je morala zaključiti za 242 milijard lir posojil, deloma doma, deloma v inozemstvu. Amortizacija in obrestovanje teh posojil predstavlja breme okoli 22 milijard lir letno. Razen tega je treba upoštevati še industrijske amortizacije za že izvršeno modernizacijo in nove investicije, ki znašajo skupno okoli 32 milijard lir. Ti dve postavki dasta 54 milijard, t. j. skoraj točno toliko, kolikor znaša letošnji primanjkljaj. Z dohodki od rednega obratovanja krije uprava vse neposredne stroške o-bratovanja, vključno znatna povečanja plač osebja, ki sama zase predstavljajo za 60 milijard lir večje letne izdatke. Minister za prevoze, g. Angelini, ki je naštel gornje podatke v neki izjavi a-genciji »Italia«, je omenil, da bo mogoče doseči ravnovesje leta 1962/63, ako se bo izvajal njegov načrt. , Jugovih d EXPORT- IMPORT ZAGREB, Trg Republike 8 •I osip Kerševani GORICA, Corso Italia 24, c^SB* Inter 26-43 TRST, Ulica Coroneo 45 Izvozi razni biciklietički materijal. IMPORT bicikle bicikl motore, sve vrste guma za bicikle, motore i antomobile. E X P O R T radioaparate, šivaee masi ne i razne druge pradmete za siroku potrošnji!. KMEČKA BANKA GORICA Ulica Mornlli 14 - Telefon 22-OG Ustanovljena lata l&OO MIZARSKA PROflUKTIVIUA ZADRUGA SEVNICA - Slovenija - tel. 34 Izradjuje i dobavlja: STILSKI, LUKSUZNI I MODKUNI NAMESTAJ Prima u rad potpunu opremu upravnih zgrada, hote!a» klubova, vila i ostalih društvenih uredjaja. IZRADA PRVOKLASNA! Na Vašu zelju Vam j$ na usluga naš arhitekt sa savetima i ertezima. „T m E S T I N A” IMPORT EXPORT TRST, Uh Trento 13/1 - Tel. 36-270 UVAŽA: jestvine, drva za kurjavo, stavbni les. IZVAŽA: nadomestne dele za avtomobile in motorna kolesa, stroje in razne industrijske potrebščine. ELEKTRIČNO INSTALACIJSKO PODJETJE IZVOZI Riblje konzerve (sardine, filete, skuše, tunjevinu i dr.); slanu ribu i sardelnu pastu. UVOZI Potrepštine za ribarsku industriju. »Sljeme« MESNA INDUSTRIJA SESVETE - JUGOSLAVIJA IMPORT - EXP0RT, Zagreb, Iliča 29/1 Pošt. pretinac 276 « 23-738, 33-132 Telegrami: SLJEME ZAGREB IZVOZI Zaklanu telad u koži i teleče meso, govedje meso, svinjsko meso sve vrste kobasičarskih proizvoda, sve vrste suhog mesa, slanine i pršut, sve vrste mesnih konzervi, naročito konzerve šunke, hrenovke, šultera, gulaš, luncheonmeat.chopped porkitd. UVOZI Sav materijal za vlastite potrebe Hotel Diiglau KOPRU telefon 16 Uvozno in izvozno podjetje NOVI SAD ŠVARA TRST - UL. GIULIA, 28 TEL. 98-742 vvoz-.zvoz y(,n(I Zaloga goriva na drobno in debelo GORICA Ul. Lantieri 5 • Telef. 25-27 TVRDKA yy v\ USTANOVLJENA LETA 1866 TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO Peči trajnogoreče na premog, plin in elektriko — Najmodernejše peči štedilniki Z O P P A S Emajlirani štedilniki najmodernejših oblik na vsa goriva. Popolna oprema za kuhinje, jedilnice, restavracije iz emajla, nerjavečega (Inox) jekla, stekla itd. Električni likalniki, sesalci za prah, pralni stroji, grelci za vodo, hladilniki. Dekorativni predmeti umetne obrti, od keramike do brušenega kristala. Lestenci ter vseh vrst električnih luči, klasične in moderne oblike. TRST Piazza S. Giovanni 1. Telefon 35-019 tovarna volnenih in vigogne izdelkov maribor JEZDARSKA ul. 8 - Tel. 21-97, 21-98, 21-99 Proizvaja: Volnene tkanine iz česane preje Volnene tkanine iz mikane preje Bombažne in vigogne tkanine Volneno mikano prejo Vigogne mikano prejo Vigogne pijejo Vatelin Vato IS P Ii O S N A TRGOVSKA U V O X IX VO X KOPER (CAPODISTRIA) TELEFON 43 In lOO l/SK USLUGE »4 C.TU AUTONOIVIO DRVNA INDUSTRIJA SliAVOSTSKI BROD Kombinat: Iskorištavanja šuma, Piiana, Tvornica parketa, Strojna stolarija. Telefon: Uprava 202 i 203. Tvornica furnira 204, Strojna stolarija 205. Brzojavna kratica: SLAVDRVO - SLAVONSKI BROD Proizvodi t Trupce tvrdih i mekih liščara, pragov-sku obiovinu, rezanu gradju, furnire svih domačih vrsta drva i egzota, par-kete i proizvode strojne stolarije. Predale t Jamsko drvo, kolarsku gradju, tesane željezničke pragove i taninsko drvo. Hrastovu, jasenovu, brijestovu i oraho-vu rezanu gradju, hrastove rezane pragove i skretničku gradju, te hrastove grede po specifikaciji. SVE VRSTE PLEMENITIH I SLIJE-PIH FURNIRA. Hrastove, bukove i jasenove parkete. Sobni in kuhinjski namještaj, uredski namještaj, gradjevinsku stolariju, drv-nu galanteriju, sastavljene furnire svih vrsta, intarzirane slike iz furnira itd. tii Umi e i Grahove i ostale furnirske trupce, kao i trupce za ljuštenje svih vrsta drveta. PREDUZEČE ZA PROMET RUDARSKIM MATERIJALOM IMPORT — E X P 0 R 1' BEOGRAD, Kolarieva 1/IV Telegram: RUDAR, Beograd Telefoni : Direktor 24-940 Uvoz-izvoz 20-215 Domača poslov. 20-213, 22-529, 25-179, 22-034 UVOZI: KOMPLETNA POSTROJENJA, OPREMU MAŠINE, ELEKTROOPREMU, ALAT I OSTALI MATERIJAL ZA RUDARSTVO, GRADJEVINARSTVO I INDUSTRIJU IZVOZI: UGLJEN I BRIKETE SVIH VRSTA izdeluje: :|< Telekomunikacijske naprave, avtomatske telefonske centrale stranske in javne, sistema korak po korak in Crossbar, avtomatske telefonske aparate, induktorske aparate, električne ure itd.; 4: električne števce, električne kazalne instrumente; 4* kino projektorje za film 35 mm, za normalni film, za Vista Vision in Cinema Scope; kino projektor prenosni za ozki film 16 mm ter ves ostali pribor za kino-akustične naprave; * naprave za ozvočenje; ^ avto-električni pribor, diname, starterje, regulatorje in vžigalne tuljave; * električne vrlalne stroje za kovine in kamen; 4: zračna stikala in pako slikala; Hi suhe selenske usmernike v kompletnih napravah ali pa v selenskih stavkih. ___________' TRŽNI PREGLED Tržaški trg POPER TRST. Cene popra so v zadnjih dneh začele popuščati. V preteklem tednu je blago na izvoru popustilo na 160 Sh za cwt Sarawak, na 180-190 Sh za Mala-bar in na 243 Sh za beli Saravvak. Italijanski notranji trg je priložnost izkoristil in je prišlo do znatnih nakupov. Povpraševanje je precejšnje pri zadostnih količinah razpoložljivega blaga. SLADKOR Tudi pri sladkorju je zabeležiti lahko popuščanje cen. Angleški rafinirani sladkor lahko nabaviš po 47/10/0 do 48/0/9 Stg za tono cif Trst, za oktober, november in december. Za dobave od januarja dalje so cene še povoljnejše: LStg. 45/10/0 za tono cif. Ugodna je nakupna cena tudi za sladkor iz Antwer-pena (655 belg. frankov za 100 kg cif Trst) in za sladkor' francoskega izvora (polarizacija G. 99,8 - 75 lir za kg). Zaključenih je bilo več kupčij z belgijskim in angleškim sladkorjem za vinarsko industrijo in za goriško prosto cono. KAVA V nasprotju s popuščanjem cen, ki ga je opaziti zadnje dni pri popru in sladkorju, beležijo cene kave na izvoru občuten skok navzgor. Točasno še ni mogoče sestaviti točnega pregleda, ker cene še vedno nihajo. Gotovo je, da so v nekih primerih cene skočile tudi za 2 dolarja. Tipi »Robusta« beležijo povečanje od 1 do 3 šilinge cwt. Tudi cene afriške vrste rastejo; tako »Gimma« od 335 sh. na 350 sh. za 50 kg. Indonezijske vrste zaznamujejo povečanje, ki gre od 4 do 8 sh. po cwt. cif. Pravega vzroka temu dviganju cen ni mogoče še ugotoviti. Nekateri pripisujejo skok cen politični napetosti, drugi pa povsem priložnostni špekulaciji. Po mnenju tretjih pa je skok cen kave posledica akcije, ki so jo določili proizvajalci iz srednje Amerike zaradi zaščite cen. Italijanski trg Tržišče s poljedelskimi pridelki kaže še vedno čvrsto težnjo, ki je pri nekaterih proizvodih še vidnejša. Tako so se n. pr. dvignile cene skoro vsem mlečnim izdelkom, posebno pa vrstam sira grana, za katerimi je nastalo večje povpraševanje. Sir grana Parma dveh let je poskočil od dosedanjih 600-640 lir na 680-720 lir; sir grana iz lanskega leta od 540-580 lir na sedanjih 670-700 lir; leto dni star sir grana pa od 445-480 lir na sedanjih 595-635 lir. Na splošno znaša povečanje pri dveletnem siru 80 lir pri kg, pri enoletnem siru 125 lir pri kg in pri siru letošnjega pridelka 153 lir pri kg. Krizo, ki jo je zabeležil sir grana, je povzročilo povečanje proizvodnje, ki je zabeležilo do leta 1952 do leta 1955 dvig 45%, medtem ko je proizvodnja vsega sira na splošno dosegla le 12%. Istočasno je večja proizvodnja šla na škodo kakovosti proizvoda, kar je znatno prispevalo oslabitvi cen. Nepovoljne kreditne razmere so istočasno omejevale kupno moč preprodajalcev. Sedanje zboljšanje cen dokazuje, da so ti nedostatki v glavnem izginili. ŽIVINA BRESCIA. Cene volom za vprego so nekoliko popustile. Cene na viru proizvodnje: voli za vprego 330-395.0U0 lir par, krave mlekarice 100-180.000 lir glava. Živina za zakol: teleta I. 570-600 lir kg, voli I. 320-340, II. 280-300, krave I. 260-260, II. 170-230, biki I. 310-330, II. 250-280. Prašiči se slabo prodajajo. Cene na viru proizvodnje: 300-350 lir kg, tolsti prašiči 315-320 lir kg. MILAN. Konji za zakol I. 235-245 lir kg, žrebeta, do 6 mesecev stara 300-320, žrebeta čez 6 mesecev stara 280-290. Konji za vprego 140-200.000 lir glava. PERUTNINA MILAN. Žive kokoši domače 750-780 lir kg, I. izbira 700-720, II. 620-640; zaklane kokoši 800-840, extra 800-820; kokoši z Madžarskega 550-620; žive kokoši iz inozemstva 520-530; zmrznjene domače kokoši 850-860; uvožene in zaklane v Italiji 770-780; Golobi 850, zmrznjeni golobi 900-950; pure 630, zaklane 750-790; zaklane inozemske pure 500-520; živi purani 500-520, zaklani 670-700; race 450-470, zaklane 450-550; žive gosi 400, zaklane 400450; živi zajci 320-330, zaklani brez kože 420450, zaklani s kožo 380 do 400 lir kg. JAJCA MILAN. Sveža jajca domača 39 40 lir komad, navadna 35-36; sveža inozemska jajca z datumom 23-29 po teži. VINO ALESSANDRIA. Rdeče 9-10 stop. 4500 do 5000 lir hi, rdeče 10-11 stop. 5000-5500, belo 10-11 stop. 6000-6500; Barberato 11 VALUTE V MILANU 17-10-57 29-10-57 Dinar (100 ) 60,— 60,- Funt. šter. 6350.— 6400.— Napoleon 5175.— 5200,— Dolar 624.— 624,— Franc. fr. (100) 136,75 132,25 Švicarski fr. 145 5/8 145,50 Funt. šter. papir 1625.— 1623,— Avstrijski šil. 23,60 23,70 Zlato (gram) 714.— 713,— BANKOVCI V CURIHU 28. oktobra 1957 ZDA (1 dol.) 4,28% Anglija (1 funt šter.) 11,19 Francija (100 fr.) 0,91% Italija (100 lir) 0,68 Avstrija (100 šil.) 16,25 CSR (100 kr.) 10,30 Nemčija (100 DM) 101,25 Belgija (100 fr.) 8,48 Nizozemska (100 flor.) 112,40 Švedska (100 kr.) 80,- Izrael (1 funt šter.) 1,60 Španija (100 pezet) 7,05 Argentina (100 pezov) 10,70 Egipt (1 funt šter.) 7,15 Jugoslavija (100 din) 0,69 do 12 stop 5600-7000; Barbera 12-13 stop. 75000-8000; Barbera extra 8000-9000; Mo-škat bel 11.000. ROVIGO. Cene vinu so popustile. Krajevno rdeče vino 8-10 stop. 6000-6200 lir hi; Cabernet, Friulano in Merlot 6000 do 6200; Raboso 5500-5600; Clinton I. 5400-5500, II. 45004800; Evganejsko belo vino 10.000-11.000; Chianti 11-12 stop. 460-530 lir liter, Chianti s preko 12 stop. 530-600 lir liter. ŽITARICE VERONA. Mehka pšenica letošnji pridelek 7000-7100 lir stot, boljše vrste 6850 do 6950; italijanski oves 4500-5000; inozemski 3800-3900, inozemski oves 4100-do 4200, neoluščeni ječmen 37504200; koruza 4950-5400. MOKA LODI. Moka tipa »00« 10.100-11.500; krušna moka tipa »0« 9200-9500; tipa »1« 8600-8850; tipa »2« 7000-7900; koruzna moka I. izbire 6200-6700, II. izbire 5700 do6200; presejana koruzna moka 5300 do 5600. RIŽ Arborio 8200-8500 lir stot, Vialone 9500 do 10.000, Vialone pritlikav 9000-9400; R. B. 8300-8500; PG 8300-8400; japonski riž 10.000-11.000. SEMENA ALESSANDRIA. Cene za stot na viru proizvodnje: detelja 25.000-28.000, izbrana detelja I. 35-38.000, zdravilna zelišča 24-27.000, domača izbrana zelišča 35-37.000 lir. MLEČNI IZDELKI LODI (Milan). Na trgu z mlečnimi izdelki vlada te dni veliko zanimanje za sir, zlasti za vrste grana, katerega cena je poskočila za 20 točk. V prodajo gre dobro tudi mehki sir, kakor Italico in Taleggio. Prav dobro se prodajata Emmenthal in Sbrinz. Maslo pa je le s težavo obdržalo svoj položaj, zaradi velikih množin. Cena za kg v sirarnah, brez embalaže in IGE: maslo 720-790, sir Reggiano 1955 750-760, 1956 680-710; Grana (1-30 dni star) 460480, od 30 do 60 dni star 480490; Sbrinz izven soli 510-550; Emmenthal izven soli 520-530, švicarski Emmenthal 730-770; Provolone svež I. 500-520, II. 470490; Italico 420-440; Gorgonzola svež 300-360; Taleggio 365-395. KRMA MASSA. Seno z naravnega travnika 1200-1300 lir stot, z umetneka travnika z deteljo in zdravilnim zeliščem 1400-1500; pšenična slama 750 lir stot; seno v balah 2500; seno druge košnje 2300. SADJE IN ZELENJAVA MILAN. Kostanj 40-100, maroni 120-230; kaki Loti iz Neaplja 40-60, Riviera 50-70, Romagna 40-60; navadna jabolka 70-100, Delicious I. 190-230, II. 135-175, Jonathan I. 180-220, Renete L 175-230, II, 80-140, Piemonte I. 150-170; hruške Abate Fetel 130-160, Kerargean 150-180, navadne 80-120, Kaiser I. 230-265, II. 180 do 200, Spadoni I. 130-160; belo namiz- Izredna politična napetost na Bližnjem vzhodu ni vplivala na gibanje cen surovinam; niti tako imenovane strateške surovine niso napredovale. Zdi se, da se je samo cena volne nekoliko učvrstila zaradi politične napetosti na Bližnjem vzhodu. Elektrolitični baker, cin in cink, pa tudi kavčuk so pri ceni popustili. Napredovala je cena bombažu. Cene kavi nihajo. ŽITARICE V tednu do 25. oktobra je cena pšenice v Chicagu nazadovala od 218% na 215%, stotinke dolarja za bušel; prav tako je nekoliko nazadovala cena koruzi, in sicer od 121 3/8 na 120 1/4 stotinke dolarja za bušel, proti izročitvi v decembru. Cene žifaricam so razmeroma še vedno visoke, ker so novejše vesti o vremenskih razmerah v Ameriki neugodne, a poleg tega je zelo narastel izvoz. Samo v enem tednu je bilo likvidiranih 7 milijonov bušlov ameriškega žita za izvoz. V žitnem letu, ki se je zaključilo 31. julija, so Američani izvozili 13,9 milijona ton žita (v prejšnji sezoni 9,4 milijona ton). Računajo, da bo letošnji pridelek dosegel 24,8 milijona ton (lani 26,7 milijona ton). SLADKOR, KAVA, KAKAO Južnoameriške države, izvoznice kave skušajo vplivati na ceno s krčenjem izvoza. Na skupnem sestanku, ki je bil v Mehiki, so se države izvoznice dogovorile v tem smislu. Brazilija se je obvezala, da ne bo izvozila več kakor 80% razpoložljivega blaga v času od oktobra 1957 do septembra 1958; države, ki pridelujejo šibkejše vrste kave (mild), ne bodo od novembra 1957 do marca 1958 izvozile več kakor 80% svoje proizvodnje. V New Yorku je kava po pogodbi M popustila od 55,75 na 54,60 stotink dolarja za funt v tednu do 25. oktobra. Cena sladkorja je v New Yorku nazadovala od 3,97 na 3,80 stotink dolarja za funt. Za blago ni bilo zanimanja. Kakao je napredoval od 32,90 na 33,53 stotinke dolarja za funt. VLAKNA V New Yorku je cena bombaža v tednu do 25. oktobra napredovala od 35,05 no grozdje Regina Puglie 190-300; Ver-dea 95-130; črno namizno grozdje Isa-bella (ameriško) 105-115; pomaranče Ta-rocchi 195-210; limone I. 220-240, navadne 160-200; smokve v vencih 130-140, navadne 120-130; mandeljni z lupino 180-200; lešniki 300-310; orehi Sorrento 400 do 420, navadni 290-310; sljive v zabojih 460-500; rozine Pantelleria 210-230. Suh česen 210-260 lir kg; pesa 50-70; korenje 75-90; cvetača 18-25; cikorija 25-35; čebula 3845; olupljene čebulice 120-160; rožmarin in žajbelj 150-200; svež fižol Vigevano 50-110; Bobi 130-160; koromač 60-75; solata endivija 60-70; me-lancane 70-80; krompir Binthje 4045, Majestic 37-39, Tonda Berlino 31-33; zelene paprike Voghera 3546, rumene 48-80; paradižniki Riviera 40-70; peteršilj 70-95; zelena 55-70, vrste Verona 70-90; špinača 65-80; bučioe 100-125; buče 20 do 35 lir kg. KONSERVE PIACENZA. Na trgu z konservami vlada mrtvilo. Pridelek v septembru je bil obilen in operaterji so dobro založeni ; izvoz koncentrirane mezge gre dobro od rok zlasti v manjših konfekcijah. Cene veljajo fco. odhodna postaja. Dvakrat koncentrirana paradižnikova mezga 1957 v škatlah po 10 kg 195-205, po 5 kg 200-225, po 1 kg 215-225, po 500 gr. 230-240, v tubah po 200 gr. čista teža 65-67, po 100 gr. 3941. Trikrat koncentrirana paradižnikova mezga 1957 I. 175-185 v škatlah po 10 kg 210-220, po 5 kg 215-225, po 1 kg. 230-240, po 500 gr. 240-250, v tubah po 200 gr. čiste teže 68-70, po 100 gr. 4143. Olupljeni paradižniki domače proizvodnje v škatlah po 1200 gr. 125-130 lir, po 500 gr. 65-70. OLJE FIRENZE. Cene olja in oljčaric so nekoliko popustile; sklenjeno je bilo le malo pogodb. Cene za kg na viru proizvodnje: olivno olje I. z največ 1% kisline 620-640, z največ 1,50% kisline 590-620, z največ 2,50% kisline 505-590; navadno olivno olje z največ 4% kisline 470-500, tipa A 490-510, tipa B 430460; semensko olje domače proizvodnje 370 do 375 lir. KOŽE GENOVA. Soljene kože fco. skladišče. Cene veljajo za kg. Telečja koža težka 3-8 kg 700-810, težka 8-12 kg 500-610, od 12-20 kg 460470; kravje in volovske kože težke do 40 kg z glavo in parklji 280-290, težke čez 40 kg 270-290. ' VREČE ROVIGO. Cene na viru proizvodnje: Vreče iz jute za žita v merah 120x170 do 830 gr. težke 310-315 lir kg, do 700-730 gr. težke 310-315 lir kg, do 480 gr. težke 310-315 lir kg; vreče za krompir do 330 gr. težke 330-340, iste rabljene I. in II. izbire 120-125 lir komad. MED ITALIJO IN ZSSR V Rimu so se v ponedeljek začela trgovinska pogajanja med Italijo in Sovjetsko zvezo za sklenitev trgovinske pogodbe. na 35,40 stotinke dolarja za funt. Ta učvrstitev cene je v zvezi s pesimistično oceno ameriškega pridelka. Uradni izvedenci cenijo letošnji pridelek na 12 milijonov bal, t. j. za okoli 400.000 bal manj, kot so ga cenili v začetku oktobra in 750.000 bal manj kakor septembra. Cena volni je sicer za malenkost popustila, vendar je čvrsta in sicer po vsej verjetnosti zaradi politične napetosti na Bližnjem vzhodu. Iz Avstralije poročajo, da bo letošnja striža vrgla 3,6% manj kakor lanska in da bo znašala 4,690.000 bal, tj. 174,300 manj kakor lansko leto. Cena je v New Yorku nazadovala od 140 na 137,5 stotinke dolarja za funt, proti takojšnji izročitvi. V Londonu je cena v tednu do 25. oktobra padla od 122 na 120 penijev za vrsto 64'S B. V Franciji (Roubaix) je cena napredovala od 1190 na 1255 frankov za kg. KAVČUK V Nevv Yorku je cena kavčuka v tednu do 25. oktobra nazadovala od 29,60 na 28,37 stotinke dolarja za funt proti izročitvi v decembru. Cena je nazadovala tudi v Londonu, in sicer za vrsto R.S.S. od 24%-25 na 24 pennijev za funt pri kupcu. KOVINE Elektrolitični baker nadaljuje svojo pot navzdol. V tednu do 25. oktobra je cena v New Yorku nazadovala od 23,95 na 23,80 stotinke dolarja za funt. Tudi cena činu je popustila, in sicer od 91,25 na 90,25 stotinke dolarja za funt. Cena cinka je ostala formalno sicer pri 10 stotinkah za funt, vendar je šibka. Lito železo neizpremenjeno 66,42 dolarja za tono, Buffalo pri 66,50; staro železo je nazadovalo od 37,33 na 35,33 dolarja za tono. Živo srebro neizpremenjeno pri 232-237 dolarjev za steklenico. Cene barvastih kovin v Zahodni Nemčiji 25. oktobra: cin, Duisburg 863-872 DM za 100 kg; svinec, osnova New York 125,19, osnova London 97,44-98,02; cink, osnova East St. Louis 92,73, osnova London 79,17-19,48; elektrolitični baker za prevodnike 220,75-222,75; svinec v kablih 104-105; aluminij 250-265 DM za 100 kg. •v V ■v MEDNARODNA TRZISCA CHICAGO 2. 10. 16.10. 28. 10. Pšenica (stot. dol. za bušel) . . 216- 220 - 21678 Koruza (stot. dol. za bušel) • ■ 1197* 1205/s 118.7, NEW YORK Baker (stot. dol. za funt) . . 25.- 24i— 23.75 Cin (stot. dol. za funt) . . 93.- 92.- 91.37 Svinec (stot. dol. za funt) . . 14.- 13.50 13 50 Cink (stot. dol. za funt) . . 11.75 10.- 10.— Aluminij (stot. dol. za funt) . . 28.10 28,— 28.10 Nikelj (stot. dol. za funt) . . 74.- 74 — 74,- Bombaž (stot. dol. za funt) . . 34 80 35.30 35.25 živo srebro (dol. za steklenico) . . 245,- 235,— 235,— Kava (stot. dol. za funt Santos 4) . . 53- 53.50 54,— LONDON Baker (funt. šter. za d. tono) ' ' ]^V4 185.7, 1857, Cin (funt šter. za d. tono) . . 736 732- 731- Cink (funt šter. za d. tono) . . 71.— GB3/, 69.3/s Svinec (funt šter. za d. tono) • • 68.7, 83.72 84.3/, SANTOS Kava Santos D (kruzejrov za 10 kg) .... . . 484.90 400.40 403.40 tstnl/t KMEČKE Kam naj uvrstimo kmečko ženo? Kitmobt: Stoletja je stala žena v ozadju in kot družbeni činitelj v popolni pozabi. Danes se po načelu enakopravnosti vedno bolj pomika na sporedno črto z možem. Vedno bolj vidno mesto pa zavzema v svojstvu gospodinje. Gospodinjstvo ima vedno večji delež v gospodarstvu, a vsekakor največ v kmetijstvu. Tukaj je pomen njene vloge najbolj očiten. Danes mnogo bolj kot kdajkoli. Z dobro ali slabo gospodinjo se hiša gospodarsko utrja, ali pa pada. Pridna, razumna, spretna gospodinja more z izrednim uspehom dopolnjevati gospodarjeve težnje za gospodarskim napredkom, nasprotno pa gospodinja, ki nima pogojev za uspešno upravo hiše, z lahkoto in sproti poruši kar mož zgradi. Vloga žene — gospodinje je torej v gospodarstvu, zlasti v kmetijskem, resnično skrajno pomembna in bo v bodoče še bolj. Zaradi tega je razumljivo, da se nam vsiljuje vprašanje, kam naj uvrstimo našo koliko ta trditev drži, je drugo vprašanje. Vemo le, da v splošnem drži, a imamo tudi znaten odstotek primerov, ki to ovržejo. Hujši in bolj usodni pojav pa so duševni odnosi novega ženskega kmečkega roda z zemljo. Razpaslo se je mnenje o manjvrednosti tega dela. Kmečko delo izziva v tej mladini neprijetna čustva, neko ponižanje in celo sramoto. Kmečke roke so preveč žulja-ve, raskave, trde, dočim je mladina že močno raznežena Nič zato, če je marsikatero delo neprimerno bolj umazano; nič zato, če je nad to pri-rodno fabriko vedro in sončno nebo in v njej pogoji zdravja in njegovega obnavljanja. Mladina zemljo odklanja. To bi bila dva temeljna vzroka, ki bi mogli pisati o njima obširne razprave in bi iz njih razbrali, da je kljub toliko opevanemu in čaščenemu napredku postavljeno nekaj na glavo, Nekaj je močno narobe. Eno in drugo, to je slabo na- kmečko gospodinjo. Ta zadeva grajeno kmečko delo in dušev-in napredek nost mladine je dete nove ci- je za naš obstoj več kot vredna, da o njej razpravljamo še pred pomenom gospodarja in bolj resno in dosledno, kot je to bilo doslej. Bolje povedano: kot se to doslej žal ni vršilo, šli smo in še gremo mimo tega vprašanja, kot bi sploh ne obstajalo, oziroma, ker zremo na ženo z napačnega gledišča, ki ji pripisuje podrejeno vlogo kuharja, pospravljanja in še kaj malega več. In vendar vemo, da ji moramo danes pripisati še mnogo več kot to. Kam naj torej uvrstimo našo kmečko ženo? Pospremite jo iz hiše v hlev, na polje, v vinograd in na senožet, v trgovino in na trg ter še kam drugam, pa imate na to odgovor. Njeno opravilo za hišnim pragom se razteza daleč čez ta prag na vsa področja. V pretežnih primerih so na njenih plečah trije hišni vogali. A trije hišni vogali nekoč in danes — velika razlika, življenje je zavzelo takšen razvoj, da hišo vedno bolj obremenjuje. Gospodinjstvo je vedno dražja in težja zadeva. Samo gospodinja to ve, ker gredo računi pretežno skozi njene roke. To jo sili, da skuša do čim večih sredstev in se zato vedno bolj udejstvuje Iv tak/ini ali drugačni proizvodnji. A tukaj opazimo, da njen delokrog prerašča njene moči in sposobnosti ter koliko energij mora ona v vsakdanji borbi trošiti. To pa ni vabljiv pojav. Težko nepretrgano gibanje odbija žensko mladino, itak že dovolj prežeto z vzori in ideali, ki nimajo z zemljo nič skupnega. Kmetovanje ji je vedno bolj odvratno in se ga tako otresa, da si raje izbere vsako drugo usodo. Zemlja in kmečka ženska (in tudi moška) mladina postajata dva ločena pojma. Mnogo je ustreznih vzrokov, a bitnega pomena sta, se nam zdi, le dva. Prvi ima gospodarske korenine in ga na kratko označimo tako le: Zemlja nudi v primeri z drugimi gospodarstvi (industrija, obrt, trgovina i. c.) premalo možnosti za dvig življenjske ravni, kar pomeni danes bistveno težnjo. Če in v Kmet in vrtnar v novembru Na njivi: Spravljamo peso. korenje, repo in druge korenovke; za pridobivanje pesnega, repnega in korenjevega semena izberemo najboljše korene. Koreni morajo biti srednje debeli, pravilno razviti in zdravi. Tem korenom odrežemo liste, ne da bi ranili srce. V zimski dobi vzimimo korene v suh prostor in nato jih spomladi posadimo na prosto. Vse njive preorjemo in pognojimo. Ne pustimo nobene njive neobdelane! V vinogradu: Okopavamo vinograd in pognojimo z umetnimi gnojili in s hlevskim gnojem. Ne smemo gnojiti z dušikom, da se rast ne zavleče. V kleti: Po burnem vrenju mora mošt še nadalje vreti v sodu. Na tak sod postavimo vrelne vehe, ki ne prepuščajo zraka v sod, dočim ogljikov dvokis, ki nastaja pri vrenju, prehaja z lahkoto na prosto. V prostoru, kjer se nahajajo sodi, mora vladati primerna toplota, da se vrenje ne prekine zaradi mraza. Prostore zračimo, da iz njih izhaja ogljikov dvokis. Zračimo v toplejših dneh in v poznih jutranjih ter v zgodnjih popoldanskih urah. Na sadnem drevju: Začnemo s čiščenjem sadnih dreves. Najprej odstranimo suhe veje. Nar stale rane razkužimo z 3-5 odstotno raztopino modre galice in nato jih premažemo z ce-pično smolo. Nadaljujemo s kopanjem jam, v katere bomo sadili mlada sadna drevesa. Uredimo kolobarje okrog sadnih dreves in okopljemo zemljo pod krono drevesa, če še nismo, postavimo čimprej na debla lovilne pasove. Z obrezovanjem bomo pričeli, čim drevo odvrže svoje liste. V hlevu: živina se vrača v hleve, zato preskrbimo, da bo hlev čist in zračen. V hlevu ne sme biti prepiha, kar posebno škoduje brejim kravam in teletom. Počasi moramo privajati živino na zimski krmni obrok. Hitri prehod iz pašne na hlevsko oskrbo utegne močno škodovati živini, ki dobi prebavne motnje (driske, zaprtja) in često občutno zgubi nd teži. SREDNJA LETINA V ITALIJI Po začasnih cenitvah je letošnja letina v Italiji dala okoli 75 milijonov stotov grozdja. Vinski pridelek bo znašal letos okoli 47 milijonov hektolitrov, nasproti 63,6 milijonov lanskega leta. Po zadnjih ugotovitvah je letošnja letina dala sledeče količine pridelkov rži 920.000 stotov, ali 12,5% manj kot lani; ječmena ,2,9591000 stotov ali 7,2% več kot lani; ovsa 5,812.000 stotov (14.8% več kot lani); suhega graha 131.000 stotov (40.9% več); svežega graha 1,668.000 stotov (81,7% več); češenj l,,p428JOOO stotov <18,3% manj kot lani). Pridelek riža bo letos znašal okoli 6,349.000 stotov na površini okoli 127.000 hektarov. ZAVAROVANJE KMETOV PROTI ONEMOGLOSTI IN STAROSTI Rimski senat je 22. t. m. soglasno odobril brez sprememb besedilo zakona, s katerim se uvaja zavarovanje kmetov pcoti onemoglosti in starosti. Ta zakon je minulega avgusta sprejel parlament. Takoj po njegovi objavi v »Službenem listu«, bo novi zakon uveljavljen. Gre za temeljni socialni zakon, ki bo prvič v Italiji priznal 6 milijonom kmetovalcev in kmeb. kih delavcev pravico do pokojnine. L. 1958, ko bo zakon končno uveljavljen, bo okoli 320.000 kmetovalcev prejelo pokojnine. V teku prihodnjih let se bo število koristnikov povzpelo na 800.000. Pokojnine se bodo izplačevale iz prispevkov delodajalcev, kmetovalcev in kmečkih delavcev ter države. Izdatki bodo znašali v prvih desetih letih skupno 332 milijard lir. Država bo k temu prispevala povprečno 16 milijard lir na leto. ZVEZE osebna knjižica za kmetijske delavce vilizacije. Ta je kmeta zanemarila. če bi ne bilo tako bi imeli kmetje drugod in pri nas, svoje socialne pravice in boljše pogoje za gmotni in duhovni napredek; kmetje bi imeli svojo sodobno strokovno izobrazbo in še marsikaj ter bi tako mnogo bolj uspešno in laže gospodarili. Ni lahko doseči gospodarski uspeh tam, kjer ni za to potrebnih pogojev K osnovnega lqapitalaj obratnih sredstev, strokovnega znanja i. dr.) in zlasti, če živimo v prepričanju — kot je to na kmetih —- da je to težko stanje nespremenljivo. Imperialistični politični interesi so zahtevali in žal še zahtevajo, čeprav ne z nekdanjo ostrino, naš zastoj in z zastojem počasno hiranje m končno smrt. A če smo kljub vsemu še živi, pomeni, da smo sila trdoživi in življenjski. In če želimo, da bi tudi naša zemlja dala kaj več, ali ni naš človek vreden, da se mu da možnost, da se za to temeljito usposobi? Ta možnost naj bi bila dvo-ramna: za moške in ženske — za gospodarja in gospodinjo. Za gospodinjo celo pred ali vsaj vzporedno z gospodarjem. Tako zahteva naša stvarnost. Duševnost današnje mladine zaposluje danes vzgojeslov-ce, družboslovce, dušeslovce, politike in državnike. Treba bo nekaj ukreniti, da se mladina uravnovesi. Dom, šola, tisk, film itd. — imajo več kot hvaležno delovno polje. Marsikaj je treba popraviti in nadomestiti z življenjskim gradivom in resničnostjo. Že predolgo prezira civilizacija našo odvisnost od narave in njenega sodelavca —• zemljedelca kot prvega tvorca kulture in napredka. Lažni vzori so zastrli večno živo in dragoceno bogastvo tega življenjskega vrelca. Kakor hitro bomo s primernimi izobrazbenimi ukrepi^ z besedo in še bolj z dejanji odpravili iz mladine bolno navlako, jo bomo obogatili z največjo pridobitvijo: s pravilnim vrednotenjem svoje grude. S tem pa je treba seznaniti predvsem našo kmečko žensko mladino. J. F. Z objavo v Uradnem listu Generalnega komisarijata iz dne 21. 2. 1957 št. 6, je bila rastegnjena na naše področje veljavnost ministrskega odloka iz dne 22. 12. 1956, ki je izšel v uradnem listu Republike Italije dne 4. L 1957 št. 3. Omenjeni odlok predvideva izdajanje osebne knjižice vsem tistim osebam, ki kot stalni delavci sprejmejo delo od kakršnega koli kmeta (delodajalca). Vsak delavec, ki bo hotel delati pri kakšnem kmetu, bo moral predložiti delodajalcu omenjeno osebno knjižico. Ta knjižica nadomestuje zavarovalno izkaznico in služi za ugotovitev števila delovnih dni, ki jih je Opravil vsak delavec v koledarskem letu. Ta ugotovitev je nujna in v skladu s predpisi, ki predvidevajo izplačevanje podpore brezposelnim. Vsak kmetijski delavec mora dvigniti knjižico na Uradu za Združene pnspevKe, ulica Du-ca d’Aosta št. 12, (ki v tem pri meru opravlja službo ura-■: a za namestitve) do 31. oktobra 1957. Delodajalci (kmetje-lastniki itd.), ki najamejo delavce, ne glede na spol ali starost le teh, se morajo prepričati, da delavci posedujejo osebno knjižico in morajo zahtevati njeno izročitev. Tej obveznosti se delodajalec ne more izogniti niti v primeru, da najame delavca samo za polovico delovnega dne. Nasprotno, tako početje je le v škodo delodajalcu, ker mora vpisati v knjižico, da je delavec delal ves dan in mora plačati zanj celodnevni prispevek. V to knjižico vpiše delodajalec svoje ime, kjer je prostor za delodajalca, nato vpiše, kje se nahaja (občina) njegovo posestvo in koliko delovnih dni je opravil delavec na njegovem posestvu. Vpisati je treba vsak dan posebej. Vse to mora delodajalec podpisati in s tem jamči za točnost m verodostojnost v knjižico vpisanih podatkov. če je delodajalec nepismen, na mesto podpisa postavi kakršni koli znak (navadno križ). Dve priči podpišeta poleg znaka, ki ga je postavil delodajalec. Toliko knjižici sami. KAKŠEN NAMEN IMAJO ORGANI, KI SO IZDALI TE DOLOČBE: Ministrski odlok, o katerem je bilo že govora, se sklicuje na zakon št. 246 iz dne 29. aprila 1949 in sicer na člen 32 in člen 5. Ta zakon ščiti vse one, ki so nehote brezposelni, člen 32 pravi: — Dolžnost zavarovanja proti brezposelnosti je razširjena na kmetijske delavce, in sicer na one, ki delajo pri tretjih osebah. Ta dolžnost velja za stalne delavce in za težake tudi, če postransko kmetujejo samostojno ali če prejemajo del pridelkov kot plačilo za svoje delo. Tem delavcem bodo izplačane doklade za brezposelne samo, če omenjeni niso opravili med letom najmanj 180 delovnih dni. V to število treba vključiti tudi delo na svojem posestvu in dneve, za katere je dotični bil soudeležen pri pridelku. Zato je nujno potrebno, da se vodi natančna evidenca nad delom ,ki ga opravljajo kmetijski delavci. Pri tem ima največjo korist ne delodajalec, ampak delavec, v primeru, da bi kmetijski delavec ostal nezaposlen in lahko dokaže, da ni delal 180 dni v tekočem letu, ob izpolnitvi še drugih pogojev, o katerih ni govora v pričujočem članku, ima pravico do doklade za brezposelne. Pri nas, ta novost ne bo imela večjega pomena, ker večinoma se vsa dela na kmetijah opravljajo v okviru družine in šte- vno, tako stalnih kmetijskih delavcev kot dninarjev je zelo nizko. To dejstvo ne ublaži v ničemur kazni, katere je lahko deležen, kdor se ne drži teh določb. V primeru, da bi nastal pri komur koli kakšen dvom, vabimo vse prizadete kmete in delavce, da se zglase na sedežu Kmečke Zveze in I AlilOMOIOB I Zveze malih posestnikov v ci Geppa 9, kjer bodo Pr' vsa potrebna pojasnila. OBVESTILO Kmečke Zveze in Zveze posestnikov Obveščamo vse dvolasti11 ki nameravajo prevažati obmejne bloke kakršne kmetijske pridelke, da ji® ni potrebno nikakršno P05 no potrdilo, pooblastilo, ali kakršen koli drugi ^ ment razen dvolastniške žice. Tajništvo Kmečke Zveze in Zveze posestnikov Urar na in zlatar^ £iiii'teiiti TRST LARG0 SANT0RI0 4 IMPORT - EXPORT PREDSTAVNIŠTVO za nadomestne dele italijanskih, nemških, angleških in ameriških avtomobilov ter nadomestnih delov za DIESEL motorje, pumpe, injektorje ter traktorje IRIESIE-TRSI, Via Udin* 1 TELEFON 30-1957 -30-198 Zaloga prvovrstnih - briškif vipavskih in domačih v BRIC IVAfl Gorica - Ul. Croce Telefon pisarna 34-97 dom 20-76 KURET MIRAM UVOZ - IZVOZ ^ Zaloga domačih in sortnih vin ter likerjev TRST, Ul. della Fabbrica, 4 Telefon 55-751 Poleg arugih vin Vam nudi pristna istrska in vipavska vina ter kraški teran po ugodnih cenah. MEHANIČNA DELAVNICA Simič Marij in Bernardi predstavništvo motociklov „CIMATTI‘', „NASSETfl „ATALA" in dvokoles. Ti motocikli nimajo evidenčnih tablic OPČINE, NARODNA 46 Telefon 21-322 M AVTOPREVOZNIŠKO PODJETJE bratje DOLJA& G ULICA O R DONIZETTI C A TELEF. 20-97 G. M. C0L0I1 IN S FIGLIO UVOZ - IZVOZ PJLUTOVINE in IZMIKOV Trst, Ulica I. della Croce 4 TEL. 94-670 TIgr. C0LINTER - TRIESTE Jebetii A e h p (tm nit v solidnih, elegantnih in ekonomičnih čevljev Tson TRI ES TE-largo bar m e ra (EXP»mR0) GOSTILNA ti TRST ULICA S. NICOLO’ 1 HOTEL PRI ZLATEM JELENU GORICA, Ul. Bellinzona, 11 tLiU NADOMESTNI DELI - SERVi5 TRST Ul. Coroneo 39 Telef. 24-965 ZALOGA STAVBNEGA MATERIALA IN LESA Celestin UANl^ OPČINE - NARODNA 77 - TEL. 21-034 ELEKTRO-INSMIACIJSKO PODIEIJE TRST, Miramarski drevored 29 Sprejemamo vsa popravila in naročila za nove instalacije vseh vrst električnih napeljav Pokličite našo telef. štev. 29 322 ! Se priporočamo OPČINE Narodna ulica št/ 61 Telefon 21-046 Trgovina in pekari Y ^ r\ M ,1* -H ti pri o strt ti, d« ; S PRIZNANO MEDNARODNO AVTOPREVOZNIK PODJETJE Ca goriziana °0RIZIA - VIA DUCA D AOSTA N. 88 - TEL. 28-45 - SORICA prevzemamo prevoz vsakovrstnega blaga Posabnl pogoji za prevoz blaga v Jugoslavijo JRANS - TRIESTE" s. c, i. TRIESTE-TBST V. Donota 3 - Tej. 38-82?, 31-906,85-880 UVAŽA: vse lesne sortmane in produkte gozdne industrije IZVAŽA : vso proizvode FIATOVE avtomobilske industrije in rezervne dele. — Vse vrste gum tvornice CEAT in vse produkte najvažnejših italijanskih industrij. AVTO PREVOZN iSlCO PODJETJE L POŽAR TRST - ULICA MOREtfl ŠT. 7 Tel. 28-373 Prevzemamo vsakovrstne prevoze za tn tn inozemstvo. — Postrežbo hitra. Cono ugodne l škili ril i v JESENICE NA GORENJSKEM * Največje trgovsko podjetje z lesom, lesnimi izdelki in pohištvom za tuzemstvo in izvoz Lesnina Ljubljana Telefoni: direktor 32-465 komerciala 30-702, 30-704 izvoz 31-046 Telegram: LESNINA LJUBLJANA Poštni predal: 364. sprejema naročila za serijsko in individualno proizvodnjo Za vse informacije se obrnite na naše poslovalnice ali direktno na Centralo za FLRJ, Ljubljana, Parmova ulica 41 Poslovalnice redno poslujejo v vseh večjih mestih in gospodarskih središčih Jugoslavije LESNINA LJUBLJANA nudi pohištvo vseh vrst, les, furnir, vezane in panel plošče, lesonit, parket, lesno volno, zaboje vseh vrst, lesene montažne hiše, lesno galanterijo i t d! OPREMLJAMO hotele, šole, restavracije, kinodvorane, gledališča, laboratorije, trgovske hiše, bolnice, ladje dl .1«' ic 1 ■ A Izradjuje za potrebe masinogradnje: VALJANI ČELIK — VUČENI ČELIK — LIM (DEBELI, SREDNJI, TANKI) — HLADNO VALJANE TRAKE — VUČENU ŽIGU — ZAVARENE CIJEVI — ELEKTRODE — POLUPROIZVODE ZA DALJNU PRERADU. U SVIM VRSTAMA: 1 GRADJEVINSKE I KONSTRUKCIONE NELEGIRANE I LEGIRANE VRSTE ČELIKA PO DIN NORMAMA ZA OPČU MAŠINOGRADNJU — UGLJENIČNI I LEGIRANI ALATNI ČELIK ZA IZRADU RUČNOG I MAŠINSKOG ALATA ZA OBRADU METALA, DRVA I DRUGOG MATERIJALA — SPECIJALNE VRSTE ČELIKA ZA NAROČITE SVRHE. Detaljne piodatke o vrstama, osobinama pojedinih vrsta Čelika, načinu termič-ke okrade, dimenzij ama, toleranci jama i načinu isporuke pruža Vam ■v Katalog proizvoda Železarne Jesenice Vino Koper VELETRGOVINA Z ALKOHOLNIMI PIJAČAMI — ZALOGA ISTRSKIH VIN KOT: REFOŠK, MALVAZIJA, BARBERA, PINOT, MERLOT, KABERNET, ITD. TER ŽGANJA IN LIKERJEV MARIBORSKA LIVARNA MARIBOR Poštni predal št. 20 Telefon 24-13, 25-12, 23-07 Brzojav: LIVARNA IZDELUJEMO: Medeninaste palice vlečene, kvalitete Ms 58 raznih dimenzij in profilov, sposobne za avtomatsko obdelavo — Odlitke vseh barvastih kovin, razne kvalitete in težine po načrtih in modelih — Vodovodne, parne in sanitarne armature, niklane in pokromane —-Gradbeno in pohištveno okovje iz medenine, po želji niklano in pokromano — črpalke za beljenje prostorov in dele za sadne in vinogradniške škropilnice Gibljive Spiralne cevi za ročne prhe, za električno, avtomobilsko In ventilatorsko industrijo — Gibljive Spiralne cevi za sejalne stroje — Odkovke in odpre-ske iz bakrenih, cinkovih in aluminijevih legur — Peči za kopalnice kompletne z armaturami — Razpolagamo z najmodernejšimi stroji za brizgani in Usnjeni iiv (Spritzguss) za izdelavo raznovrstnih pre ciznih strojnih delov in za artikle široke potrošnje po načrtih — potrebno orodje izdelamo v lastni delavnici in sprejemamo tudi tozadevna posebna naročila — Vršimo pretapljanje in regeneracijo barvastih kovin — Naročila izvršimo kvalitetno in po konkurenčnih cenah KUPUJEMO ODPADKE VSEH VRST BARVASTIH KOVIN PO NAJVIŠJIH DNEVNIH CENAH > f/ tol PREDILNICE TKALNICE BARVARNE TISKARNA ____ APRETURE Marii ferska Tekstilna Ter ama MARIBOR Tl Proizvodnja: BOMBAŽNA PREJA, SUKANCI ZA ŠIVANJE IN VEZENJE, HLA-ČEVINE, KLOTI, BOMBAŽNE IN UMETNO SVILENE PODLOGE, FLANELE, POPELIN, ZEFIR, KRETON, TISKANINE IZ BOMBAŽA IN STANIČNE VOLNE, TKANINE V IMITACIJI CHANTUNGA IN TROPIKALE — VSE NAŠE TKANINE IZ STANIČNE VOLNE, KAKOR TUDI CHANTUNG IN TROPIKALE SO APRETIRANE PROTI MEČKANJU IN OPREMLJENE S POSEBNIMI ZAŠČITNIMI ZNAKI, KI JAMČIJO ZA TRAJNOST APRETURE TUDI PO VEČKRATNEM PRANJU * Izvaža: SUKANCE ZA ŠIVANJE, HLAČEVINO, KLOTE, SVILENE SERŽE, POPELINE, ZEFIRJE, KRETONE TER TISKANINE ZA MOŠKO IN ŽENSKO PERILO Uvaža: BARVE, KEMIKALIJE, UTENZIL1JE ITD. i imiiiTi ::::::::::::::::: Ljubljana - Moste iiiiiiilliiiiili: OB ŽELEZNICI - Telef. »0-274 - Poštni predal 180 ::::::::::::::::: :::::::::::::::::: želi opozoriti vsa zainteresirana podjetja, da ima v svojem prolz- iiiiiiiiliiiiii::: vodnem programu sledeče proizvode: •••••••••••••••••• BATERIJSKE VILICNE NAKLADALCE »SLONČKE« -:iii!:!iiiiii!:iii tipa s-soo iiiiiiiiliiiiii:!: tipa S-1000 (800) iiiiiiiiiiiiiiiii! tipa S-1500 iiiiiiiiiiiiiiiiii iiiiiiiiiiiiiiiii:: DIESEL VILIČARJE »MAMUT« Upa M-2500 Iiiiiiiiiiiiiiiiii: HIDRAVLIČNE iSTISKALNICE HS 60 ton in HS 150 ton iiiiiiiiiiiiiiiii:: EKSCENTRSKE STISKALNICE ES 6 ton, ES 30 ton In ES 50 ton iiiiiiiiiiiiiiiiii: električne vrtalne stroje vs 0-15, vs 0-20 in vs 023 liiiiiiiiiliiiiiiil iiiiiiiiiiiiiiiiii! iiiiiiiiiiiiiiiiii: iiiiEl "•iiiiiiiiiiiiiiii M, j f mmm Priporoča SR tm t i, J za cenjena naročila iiiiiiiiiiiiiiii:::::: iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Cene konkurenčne! Dobavni roki ugodni! KAMNIK TOVARIŠA UPOGNJENEGA POHIŠTVA Telefon: KAMNIK 204, 205 Telegram: STOL KAMNIK H0TB!jE W KW0 stole 1/. u soviisl'-’0' 0 TOTE. PISOTE«*0 — ANK LASTNI MODELI ZAŠČITENI Gruda ■=■ export - import Ljubljana, Titova c. 19 Telef. 20-365, 20-547, 22-184 Telegr. GRUDA Ljubljana IZVAŽA: živino vseh vrst: govedo, konje, prašiče in drobnico, vse vrste živalskih izdelkov, seno, slamo, žitne odpadke, želod, divji kostanj Itd. UVAŽA: plemensko živino vseh vrst za zadruge in kmetijska posestva M H 'm H a H 9 S LJUBLJANA, TITOVA 19 Telef. 22-612, 31-305 Telex. 03-106 rr fr R: 'ašl *aš] % vloj tar žel, H 'ija: fr Industrija bombažnih izdelkov Po znano najugodnejših cenah izdelujemo: TELEFON: CENTRALA 337 KNJIGOVODSTVO IN KOMERCIALNI ODDELEK 391 • gradi za žimnice • v vseh barvah, V desenih in kvalitetah, • oxforde, blago • za športne srajce, • brisače, kuhinjske • krpe, robce, itd. PODJETJE ZA IZVOZ IN UVOZ KEMIČNIH PROIZVODOV. BEOGRAD, BULEVAR REVOLUCIJE 10 JUGOSLAVIJA Telefoni: 31-981, 31-982, 31-983, 31-984 Poštni predal: 22 Telegram: HEMPRO Tekoči račun: Narodna banka v Beogradu, filiala 1033-T-84 Telex: krajevni 125, medkrajevni 01-125 IZVAŽA: vse proizvode jugoslovanske kemične Industrije, zlasti: sodo, bakrov sulfat, vžigalice, solitmo kislino, nikotin, turško rdeče olje, kalcijev karbid, svinčeni minij, cinkoksid itd. UVAŽA: mastne tehnične surovine, surov kavčuk, vse proizvode surovih in laboratorijskih kemikalij, barve in vse proizvode za tekstilno in kožno industrijo, umetna gnojila in proizvode za zaščito rastlin, steklo, porcelan ter ke ramiko. S H S D H □E3 E! DBS! 13 mrnmjtoDUKaomioKMuci 8EVOLVER TOKARILICE lliill.' 'ŠTOLNe' BUSIUCE STUPNE BUSILICE illiP~»0«NO-v= :u:ilice navom M alatne glodaucf mmmz 181!i-JUBIllct “llMOVE lllliy5S5SBL4NJ4EI« ELEKTRO-BRUSIUCE navoja ililli,,:« ZA ALATNE STROJEVE mmmmc..... ■■iililll NASI \AJIMOVIJI SERIISHI PROIZVODI USVOJENI U OVOJ GODINI: UNIVERZALNA OŠTRILICA ZA ALAT tipe UOZA-5 — OŠTRILICA ZA NAREZ-NICE tipe ON-90 — KRATKOHODNA BLANJALICA tipe KB-700 — REVOLVER TOKARILICA tipe HTR-40 — AU-TOMATSKA OŠTRILICA ZA PILE tipe AOP-300 — ELEKTRONSKA PRO DUKCIONA TOKARILICA tipe BPT-104 E TOČNOST SIGURNOST :::::x.:x:::::::::::::::x-x :x-x-::x:::::::x:::::::::: ::::: :::: »iiililll iillilllli lliiililli Jlliiliiii ;;:;;;;;;:::;;;::x::;x:x;:;x:x;x:x;:;:;; iillllliii llliiillllii liiliilli TRAJNOST POST PRET 102 - TELEFON: 41.755- TELEGRAM: »P RVO MAJSKA« ZAGREB PRVOMAJSKA TV0RNICA AlATNIH STROJEVA ZAGREB - JUGOSLAVIJA PRESKRBUJE KMETIJSTVO z umetnimi gnojili zaščitnimi sredstvi, mehanizacijo za kmetijstvo, rezervnimi deli, gumami itd. iz uvoza in domače prO' izvodnje FRANKOPANSKA Št. 11 Telef. 20-218, 20-171 Brzojavi: VINEXPORT - Ljubljana | - p. p. 145 Ljubljana Izvažamo: vipavska, briška, istrska, dalmatinska vina, originalni krašk* teran, kvalitetna štajerska vina, slivovko in druge alkoholne pijače IMPORT -BSPORT 9 Vrši vse posle v zvezi z izvozom in uvozom po videmskem in tržaškem sporazumu. Sprejema vsakovrstne prevoze blaga za inozemstvo. predvsem za Italija. l