©ti flitLocllivofii msijstilt teelirov iiao
kebrovih zhervov., tudi fredftev., s katermi bi fe snalo njih pomnoslienje vbraniti. *}
Snano je fploh , de li vfako tretje je kebrovo leto, snano je, de v kebrovim leti hraft, »koitanj, oreh ino druge drevefa bliso do kerftnika gole oftanejo , ino malo ali zlo nizh fadu ne donefo, Gladova mnoshza kebrov je vfe odgnano perji-zhe proti posherla; drevju ne li sa tifto, ampak fhe sa nafledno leto veliko fhkode ftrila. S' koga ali zhesa pa pridejo ti kebri? Is belih zhervov , ki imajo rufo glavo, fe is jajzhkov od kebrov v semljo naleshenih svalijo, dve j leti v semlji od kuren shita, trave, slafti od kromperja pre-redijo , ino spomlad tre ti ga leta v kebre fpre-mineni na fvitlobo perlesejo.
V fuhih letah ino simah, ki tla ne smersnejo, slafti v lefnih krajih fturijo velko f v mokrih letah ino hudih simah malo fhkode, svunaj krompirja , na kateriga fo slafti gladovi.
S' kom bi fe snalo te fhkode obvarvati? Nar hujfhi fovrashniki zhervov ino kebrov fo vrane. Kakor vid jo oratarje semljo obrazhat, kuj perle-tijo poberat zherve , ino zhiftiti nivo od tih na-varnih  fovrashnikov.
Satorej kmetvauz ne bodi jim fovrashnik, zhe fi od perhrajijene fruge kaj maliga polaftijo.
•) Opomniti fe mora, Me }e befeda sa befedo prizhij6zh fpifek tako uatifnen, kakor fino ga fpiCaaiga prejeli.
Uzhredmfht.ro..
Koder fo vrane mozhno sate rte, fe morejo zhlovefhke roke njih dela lotiti; ampak kako? Zherve pobirat bi vtegnilo biti pre kafno. Pravijo, de fe v jame jefenu fkopane ino s gorkim gnojam napolnene po simi— enako bramorjam «— sberajo , ino na fneg, ali tudi mras rasme-tani poginejo. Skufhna ni teshka, gnoj na grunti ni od fhkode, zhe tudi zhervov ne sklizhe.
Loshi je kebre loviti ino satreti, preden naprejfhno salego snefejo. To fe godi slafti po dolemfkim (?), kodar imajo med borfhlmi nive, vezhi del od krompirja s bi vi jo, ino narbolj fhkodo kebroviga  zherva fposnajo.
S? nabranih kebrov fe sna eno mafl sa kola masat dobiti. Zhe fe vsame dva velika lonza (pi-fhra), vezhiga fe do verha sakople v tla prasniga majnfhiga fe napolne s' kebri, pokrije s tako gofto clrateno mreshzo, de kebri f kosi ne morejo, ino fe ga navesne verh prasniga. Nato fe napravi vogin okoli, katere kebre vmori ino jim mali v fpodni lonz slezhe.
Kdor koli kako drugo fkufheno fredftvo vej kebre ali zherve sdalno satira ti, je naprofhen naprejfhnimu pofnemanji ga na snanje dati.
Dr. Orol.