4. Zweiter Bericht über die Raumordnung in den Niederlanden. Den Haag 1966. 5. Vijftig ¡aar droogmaking zuiderzee. Amsterdam 1969. K N J I Ž E V N O S T G E O G R A F S K I Z B O R N I K X I I , S A Z U , L J U B L J A N A 1971 (I. Vrišer) G e o g r a f s k i z b o r n i k X I I , S A Z U , L j u b l j a n a 197 1 . Žal nam omejeni prostor ne dopu- šča, da bi o X I I . številki Geografskega zbornika obširneje poročali. Zbornik, ki nedvomno sodi med najboljše, sestavljata dve daljši družbenogeografski in dve krajši, pretežno fizičnogeografski razpravi. Prva študija "Centralni kraji v SR Sloveniji, problemi njihovega omrežja in njihovih gravitacijskih ob- močij" Vladimirja Kokoleta pomeni v mnogih pogledih nekakšno sintezo avtorjevega desetletnega prou- čevanja urbanizacije in naselbinskega omrežja v Sloveniji. V prvih dveh poglavjih so najprej prikaza- na teoretična izhodišča, ki se močno opirajo na Christallerjeva načela - kar sicer velja za razpravo v celoti - in sistem centralnih krajev in gravitacijskih območij v Sloveniji s postopki za njihovo opre- delitev. Avtor je na podlagi bogatega gradiva, zbranega s svoječasno anketo, izluščil 9 hierarhičnih stopenj centralnih naselij in določil 3 stopnje vpliva za gravitacijska območja središč I I I . , V , - V I . , in VI11 — IX. stopnje. V poglavju o lokacijskih faktorjih in razvojnih težnjah je podal pregled učinkov treh glavnih načel: prometnega, oskrbnega in upravnega na oblikovanje omrežja centralnih naselij,pri čemer je posebno veliko in po recenzentovi sodbi celo nekoliko preveč enostransko pozornost posvetil zgolj upravnemu dejavniku in njegovim vplivom od I. 1945 dalje. V poglavju "Regionalni okvir siste- ma centralnih krajev" je podan opis gravitacijskih območij in vloge posameznih središč. Prikazanih je 8 pomembnejših gravitacijskih žarišč: Koper, Nova Gorica, Ljubljana, Novo mesto, Celje, Maribor in Murska Sobota, in 6 "podžarišč": Postojna, Jesenice, Trbovlje, Brežice, Slovenj Gradec in Ptuj. Ob teh opisih je nanizal številna spretno zastavljena razmišljanja o njihovem sedanjem in prihodnjem položaju. Docela nova so dognanja v petem poglavju o "podeželskih centralnih naseljih". Čeprav smo o teh drobnih središčih že doslej marsikaj vedeli, je to prvič, da so sistematično obdelana in upošte- vana kot členi omrežja centralnih naselij. Na koncu razprave podaja avtor še nekatera razglabljanja o odnosu obravnavane problematike do regionalnega planiranja. Razprava je v celoti vzeto, eden naj- temeljitejših in najobširnejših znanstvenih prispevkov o slovenskih naseljih. Je dobro zasnovana in spretno napisana, le v nekaterih metodoloških odstavkih bi lahko bila preprostejša in preglednejša. Ra- zen upravnemu načelu bi bilo treba nekoliko več pozornosti posvetiti tudi drugim faktorjem, kar za majhno območje Slovenije ne bi bilo težko. Razprava Vladimirja Klemenčiča "Prostorska diferenciacija Slovenije po selitveni mobilnosti prebival- stva" je, kot pravi avtor v uvodu, šele prvi del obširnejše študije o demografskem razvoju in demogeo- grafskih razmerah v Sloveniji v povojnem obdobju. Razprava tudi v resnici ne deluje kot celota, tem- več prej kot esej, ki osvetljuje populacijsko problematiko naše republike z nekaterih zanimivih in o- benem družbeno aktualnih vidikov. Prvi med njimi obravnava pomen industrializacije kot dejavnika mobilnosti prebivalstva in z njo povezane dnevne migracije industrijske delovne sile v Sloveniji. A v - tor je ta, sicer po izvoru "vertikalni družbeni proces" s pomočjo podatkov o številu, strukturi in de- janskem gibanju dnevne migracije delovne sile za leti 1951 in 1961 uspešno prikazal tudi na geograf- ski način, to je kot "horizontalno mobilnost". Po izvoru različno, vendar bogato gradivo mu je dovo- ljevalo vsestransko, mestoma celo, po mnenju recenzenta, skorajda preveč podrobno in s številkami prenasičeno obravnavanje različnih strukturnih in teritorialnih razmerij in odnosov o delovni sili. Dru- 41 gi osnovni vidik je posvetil stalnim in sezonskim selitvam slovenskega prebivalstva po občinah in v tujino, to je migracijskemu saldu v letih 1962-1966-1968. Tretji aspekt razprave pa obravnava po- reklo naseljenega prebivalstva Slovenije glede na rojitni kraj (po popisu iz I. 1961). V nasprotju s temi analitičnimi poglavji delujejo uvodna metodološka razmišljanja o "selitveni mobilnosti kot elemen- tu socialnogeografskega razvoja v procesu industrializacije" in o "nekaterih značilnostih mobilnosti prebivalstva v industrijski družbi" veliko bolj pregledno in privlačno. Ista ugotovitev velja za neka- tere sinteze v teku obravnave (npr. podpoglavje Dnevna migracija kot indikator regionalne diferencia- cije Slovenije) in za zaključno ter vsebinsko zelo pomembno poglavje "Regionalna diferenciacija Slo- venije po selitveni mobilnosti prebivalstva 1. 1961"., V njej deli avtor Slovenijo na tri območja: I. močne mobilnosti, II. zmerne mobilnosti ali prehodno območje in III. skrajno šibke mobilnosti ali imobilnosti. Kot kriterij je uporabil v prejšnjih poglavjih analizirane podatke o številu in strukturi dnevnih migrantov in doseljencev. Odlika študije je veliko število različnih podatkov in drobnih na- vedb, ki pričajo o avtorjevem velikem praktičnem poznavanju slovenskih razmer. Kot pri nekaterih podobnih študijah sta se tudi v tem primeru srečala avtor in urednik s problemom publiciranja večje- ga števila kart, ki so spremljale rokopis. Veliko jih žal ni bilo mogoče priobčiti. Razprava o Krajni vasi na Krasu je skupinsko deio treh avtorjev: I. Gamsa, F. Lovrenčaka in B. In- goliča. Pri proučevanju so sodelovali tudi slušatelj! geografskega oddelka na Uiverzi. Čeprav podna- slov prispevka govori o študiju prirodnih razmer in agrarnem izkoriščanju Krasa, je težišče vendarle na fizičnogeografskih razmerah, medtem ko je Izrabi tal posvečeno zadnje krajše poglavje. Pomemb- nost razprave je, po recenzentovi sodbi, razen v dragocenih podatkih o našem Krasu (ki je večidel preveč zapostavljen v geografskih raziskavah z izjemo geomorfoloških raziskav), predvsem v večstran- skem sintetičnem proučevalnem načinu. To je redek primer,, da so hkrati raziskovali zgradbo površja, klimo, prst, vege (acijo in izrabo tal. Prav zato izzvene fizičnogeografska dognanja močno funkcio- nalno in manj genetično, kar daje študiji zelo pozitivno obeležje. V zadnji razpravi "Usad nad Podrago v Vipavski dolini" prikazuje avlor Darko Radinja ia geomorfolo- ski pojav kot "primer porušenega prirodnega ravnotežja v flišni submediteranski pokrajini". V metodo- loško izvrstno zasnovanem prikazu podajo z osvetiitvijo geoloških, hidroloških, vremenskih, morfogenet- skih in družbenogeografskih okoliščin vzroke, k' so prispevali k nastanku lega mikro&ecgrafskega po- java, Tako je tudi ta dobro dokumentirane raziskava primer novega, kompleksnejšega in funkcionalne- ga načina proučevanja v prirodni geografiji, kakršnih si je le še želeti. I. Vrišer D R O B N I : N O V I C E MARSEiLLE - "EUROPORT DU SUD" (T. Šifrer) Južna obala Francije v bližini izliva reke Ron® je bila že od nekdaj pomembno za daljnovodni pro- met, saj je to edino področje na obrežju Južne Evrope, ki se rnu po široki dolini odpira zložen pre- hod proti Zopadni in Srednji Evropi. Tako je bil Marseille, tedaj Massilia imenovan, že v starem ve- ku pomembno pristaniško in trgovsko mesto. Tudi v srednjem veku je v mestu cvetela obrt, I. 1599 pa je bila v Marseillu ustanovljena prva trgovska zbornica na svetu. V 19. stoletju, ko je Francija širila in utrjevala svoj kolonialni imperij ir* je bil Marseille izhodiščna ¡očka za komuniciranje s ko- 42