ADVERTISE IN THE BEST
SLOVENE NEWSPAPER *
Commerical Printing ol All Kinds
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
Čiiaielji v: CHICAGI, NEW YORKU, DETROITU, sploh po in izven Amerike
VOL. XL. — LETO XL.
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY (TOREK), FEBRUARY 5, 1957
ŠTEVILKA (NUMBER) 25
Zadnje vesti
Vremenska opazovalnica je za Včeraj prerokovala pust, meglen dan, mesto tega pa smo hneH po dolgem času zopet res fepo vreme.
Prilično lepo vreme ostane menda z nami tudi danes in jutri. v Clevelandu in severnem Ohio sploh.
Po zadnjih poročilih, je bilo v premogovniku v Bishopu, Virginia, kjer je eksplodiral plin, «bitih 37 udarjev.
Skoraj vsi možje, ki so v rudniku prišli ob življenje, zapuščajo velike družine. Vsega skupaj 151 vdov in nepreskrbljenih otrok.
Nekje južno od Floride, v Me-hikanskem zalivu se je potopil tovorni parnik, ki je plul pod zastavo afriške črnske republike Liberije.
Na krovu potopljenega parnima je bilo 35 mož, ki so najbrže vsi utonili.
V	Washingtonu je predsednik Eisenhower izročil bivšemu Predsedniku Herbertu Hooverju Posebno priznanje za njegovo delo kot načelnik komisije, ki 3» več let študirala in dala svoja priporočila, kje in kako naj bi se znižali izdatki raznih zveznih organov.
Hoover je ob tej priliki dejal, fia vidi na gospodarskem obzorju znake depresije. Dal je tudi Sporočilo, kako depresijo odbiti—ustaviti se mora na en ^ drug način sedanja inflacija.
V	zveznem senatu je bil staven zakonski načrt, da naj bi Vs» ameriški predsedniki, kadar opustijo Belo hišo, dobivali $25,000 letne penzije.
Če bi ta načrt postal zakon, bi t&ko penzijo dobivala kot edina ^Veča bivša predsednika, Herbert Hoover in Harry S. Truman.
Oglasil se je senator Frank ^ausche iz Ohio in kritiziral pen-fcijski načrt. Rekel je, da ljudje Pri vladi bi morali biti prvi, ki °aj bi dali vzgled drugim, kako se varčuje z javnim denarjem.
Justični tajnik Brovvnell je močno izjavo, v kateri je zagovarjal program za zaščito dr-^vljanskih pravic, katerega je Predsednik Eisenhower poslal kongresu.
Najbolj važna določba tega Programa, je dejal Brownell, je °na, ki bi dala federalnim oblastem priliko, da na sodni jah zah-tevajo sodne ukaze ali injunk* ^je proti razlikovanju radi plemenskih predsodkov.
Po toči zvoniti je prepozno, je ^jal justični tajnik. To pa je Položaj, v katerem se v takih slučajih nahaja danes federalna °blast.	t
i	V-'
Ameriška legija je poslala na ^ezni kongres zahtevo, da naj rta tisti del resolucije za Eiseni-nowerjevo doktrino, ki bi pred-J^niku dal oblast nuditi denar-0 Pomoč arabskim državam na *rednjem vzhodu.
v letalski nesreči prošli petek ^ st. Lo v Franciji, sta bi-, med mrtvimi tudi dva voja-^ Ohio.
]. družini obeh sta včeraj preje-obvestilo iz Washingtona.
33 milijonov potrošenih v volitvah senatorjev
WASHINGTON, D. C.—Odbor zveznega senata, ki je preiskal stroške volilne agitacije v volitvah preteklega novembra, je objavil poročilo, iz katerega je razvidno, da so ti stroški znašali najmanj $33,186,725, ampak da bi bila ta številka se mnogo višja, ako bi bili vključeni vsi izdatki v zvezi z dotičnimi volitvami.
Koliko so znašali stroški vo-*--—
litev v kampanji za predsedniško listo in za kandidate zvezne poslanske zbornice, senatni odbor niti ni skušal podati kakih približnih številk. Enako se tudi ni ukvarjal s stroški državnih in lokalnih volitev.
Ampak tudi glede številke 33 milijonov dolarjev obstoja med člani senatnega odbora nesporazum, in enako glede ugotovitve od strani večine tega odbora, da so republikanci potrošili dvakrat toliko kot demokrati—prvi $20,685,387, drugi pa $10,977,-790.
Kar se tiče organiziranega delavstva, poročilo ugotavlja, da so razni politični odbori delavskih unij dali raznim kandidatom, za katere so se izrekli, vsoto $941,271.
Republikanski ugovor
Navedene številke so podane v večinskem poročilu odbora, katerega sta podpisala demokratska senatorja Gore iz države Tennessee in Mansfield iz Montane. Edini republikanski član odbora, senator Curtis iz Nebra-ske obširnemu poročilu svojih dveh kolegov ni hotel dati svojega podpisa.
Mesto tega je poročilo napadel in trdil, da je nepopolno in netočno, zlasti kar se tiče prispevkov delavskih unij, in da če bi poročilo vsebovalo vse izdatke, bi bili prispevki in izdatki obeh političnih strank približno enaki.
Politična slika v Clevelandu
V poročilu senatnega odbora, ki je preiskoval stroške minule
volilne kampanje, so objavljene tudi številke o prispevkih, ki sta jih dobili obe stranke v Clevelandu. Na vsakega velikega darovalca, ki je dal demokratom $500 ali več, je prišlo 16 enako velikih darovalcev za republikansko stranko.
Največji dar za republikance v Clevelandu je darovala Frances P. Bolton, ki je članica zvezne poslanske zbornice. Znašal je $15,000. Drugih republikancev, ki so dali $2,000 ali več, je bilo deset.
Med demokrati je bil največji darovalec Howard E. Wise iz Shaker Heights, ki je dal demokratski stranki $3,500. Med onimi, ki so demokratom dali $500, je bil bivši župan in bivši zvezni senator Thomas A. Burke, ampak njegov dar je označen kot "posojilo."
V državi Ohio na splošno je bilo razmerje velikih darovalcev med republikanci in demokrati 7 in pol proti enemu.
TURŠKI PARNIK V KOLIZIJI Z AMERIŠKIM
IZMIR, Turčija.—V luki tega mesta sta trčila turški potniški parnik "Izmir" z ameriško tovorno ladjo "Howell Lykes." Turška 6,000-tonska ladja je bila v koliziji močno poškodovana na boku in se je potopila. Prvo poročilo je javilo, da je bilo ubitih pet oseb, ampak turško trgovinsko ministrstvo poroča, da sta dognana le dva slučaja smrti.
KOLIKO IN KAKŠNO POMOČ BO KRALJ SAUD DOBIL V AMERIKI?
Razni svečani sprejemi in formalne pojedine v zvezi z obiskom arabskega kralja Sauda v Washingtonu so kočane. Zdaj se vršiji razgovori med zastopniki Arabije in Združenih držav glede tega, koliko in kakšno finančno pomoč naj bi Amerika dala arabskemu monarhu v zameno za pomoč, katero bi on mogel dati za slučaj nadaljnjega sovjetskega prodiranja na Srednjem vzhodu.
Kralj Saud se je med tem podal v bližnji Annapolis, kjer je bil gost ameriške mornariške akademije. Predsednik Eisenhower je odpotoval v Augusto v Georgiji na oddih in igranje golfa, od tam se vrne nazaj v Washington v ponedeljek.
Kar se tiče vojaške pomoči, o-tem je malo dvoma, da jo je Amerika pripravljena dati Arabiji. Eisenhower je kralja Sauda glede tega že zagotovil. Drugače pa je z vprašanjem ekonomske pomoči.
Vtis v poučenih krogih je ta, da bo ameriški kongres težko prepričati, da naj bi Amerika dajala denar za gospodarsko pomoč kralju, o katerem je znano, da so njegovi letni dohodki od petrolejske proizvodnje 300 mi lijonov dolarjev.
Toliko namreč plačuje kralju 1 Saudu Arabian American Gil
Co. za svoje petrolejske koncesije v Arabiji. Omenjeno družbo lastujejo tri velike ameriške petrolejske korporacije.
Kar se tiče pomoči, ki bi jo Amerika mogla pričakovati od kralja Sauda, se ne misli toliko na dejansko ali vojaško pomoč, kakor na vpliv, ki bi ga Saud zastavil med drugimi arabskimi državami Srednjega vzhoda. V Saudi Arabiji se nahajata mesti Meka in Medina, ki sta za mo-hamedanske vernike "sveti mesti," in kralj Saud kot zaščitnik teh "svetih mest" je smatran za nekakega titularnega poglavarja muslimanskih vernikov vob-če.
Vprašanje, za katero v resnici gre, je torej to, koliko vpliva bi imel kralj Saud v kaki bodoči krizi med svojimi plemenskimi sovrstniki v državah Srednjega vzhoda, katerim se Sovjetska zveza na vse mogoče načine do-brika, in kakor je pokazal slučaj Egipta in Sirije, jih tudi zalaga z najmodernejšim orožjem, kakor tudi z vsakovrstnim tehničnim osobjem.
To je uganka, katero bo moral rešiti ameriški kongres, ko se bo bavil z vprašanjem, ali naj kralju da tudi ekonomsko pomoč, katero bi rad dobil od Amerike.
KAJ JE KROJAČ V BEOGRADU POVEDAL NIKITI HRUŠČEVU . . .
V mednarodnem svetu kroži zgodba na račun debelušnega Nikite Hruščeva, ki je boss vseh sovjetskih komunistov. Zgodba se nanaša na njegov obisk v Beogradu tekom lanskega poletja.
Pred svojim potovanjem na obisk pri Titu, tako se začne zgodba, je Hruščev vzel k svojemu krojaču v Moskvi kos finega angleškega blaga, da bi mu naredil novo obleko.
Krojač je blago zmeril, potem pa zmajal z glavo.
"Ne bo šlo," je rekel krojač. "Blaga je premalo."
Ko je Hruščev prispel v Beograd, je vzel blago k Titovemu krojaču.
"Ali bi radi obleko z enim parom ali z dvema paroma hlač?" je vprašal Titov krojač.
Hruščev je osupnil. Potem je pojasnil, kaj mu je povedal njegov krojač v Moskvi.
"Verjamem, verjamem," se je nasmehnil Titov krojač. "Ampak ne smete pozabiti, da v Moskvi ste velik mož, tukaj v Beogradu pa niste!"
NESREČA PRIVATNEGA LETALA V PENNI
Ralph Fox, star 44 let, iz Ely-ria, Ohio, je lastnik malega letala, s katerim se je podal v za-padno Pennsylvanijo, kjer njegova hči Ruth, stara 19 let, pohaja ženski kolegij. Za časa obiska v Pennsylvaniji je Fox vzel na zračno turo poleg svoje hčerke še dve drugi študentki. Blizu Johnstowna, Pa., se je letalo ponesrečilo. Pri tem je bila ena študentka, z imenom Frieda Hensler, stara 18 let in doma iz Irwina, Pa., ubita, Fox, njegova hči in študentka z imenom Mary Taliak, stara 18 let in doma iz Parma, Ohio, pa so dobili težke poškodbe.
Nesreča se je zgodila v gozdnati pokrajini okoli 10 milj severno od Johnstowna.
Vile rojenice
Mr. in Mrs. Florijan Močilni-kar na 1096 E. 64 St. sta prejela iz Francije sporočilo od sina in sinahe, Florian in Anica Močil-nikar, da so jima vile rojenice pustile na Novega leta dan dvoj-čka-sinčka in hčerko, katerima so dali ime Florijan Filip in Veronika Pavla. Pred 14 meseci sta se družini rodila dvojčka-sinčka, ki pa sta po petih dneh umrla. Dekliško ime matere je bilo Anica Roze, katere mati živi v Franciji, oče je pa pred časom umrl. Mladi oče se je leta 1949 podal v Evropo, kjer je študiral. Obiskal je medtem tudi Jugoslavijo, nato pa se nastanil v Franciji, kjer se je poročil. Njegov naslov tam je: 156 Av. Gen. Patton, Jarny (M. & M.), France. Tako sta postala Mr. in Mrs. Mocilnikar osmič stari oče in stara mama. čestitamo!
Plinska eksplozija v rudniku v Virginiji ubila blizu 40 rudarjev
NESREČA V ENEM NAJVEČJIH
RUDNIKOV MEHKEGA PREMOGA
BISHOP, Virginia—Eksplozija v enem največjih rudnikov mehkega premoga v Ameriki je ubila 36 do 40 pre-mogarjev. Šest ur po eksploziji so člani rešilnega moštva našli trupla 36 rudarjev. Eksplozija se je primerila 2,000 čevljev globoko v premogovniku, ki je last družbe Pocahontas Fuel Co. Premogovnik se nahaja v neposredni bližini meje West Virgini je.
Poročilo družbe pravi, da je-*-od mož, ki so bili prizadeti v katastrofi, ostalo pri življenju manj kot 40 mož, in da med temi ni bilo nobenega, ki bi bil eksplozijo preživel.
Objava družbe tudi trdi, da vzrok eksplozije ni znan. Popre-je je neki predstavnik družbe izrazil mnenje, da gre za eksplozijo plina.
Eksplozija se je primerila včeraj ob 1:22 ponoči na kraju, kjer so delale tri skupine rudarjev, od katerih je vsaka/štela 12 mož. Ob istem času je bilo v prizadetem delu rudnika okoli 177 mož, ampak večina se je rešila s tem, da je prišla na prosto skozi neki drug izhod.
Delavci, ki so bili prizadeti v eksploziji, so začeli delati opolnoči. Zastopnik lastništva, kakor tudi državni rudniški nadzornik izjavljata, da je bila v prizadetem rovu izvršena inšpekcija, ki ni odkrila prisotnosti plina ali kake druge nevarne okoliščine.
Zvezni rudniški urad v Washington je z letalom poslal na kraj nesreče dva federalna nadzornika, ki naj bi na licu mesta izvršila preiskavo in poročala, zakaj je prišlo do eksplozije.
Neki rudniški šef je dal izjavo, da je bila nesreča brez dvoma posledica plinske eksplozije. Dim in slab zrak sta bila največja ovira rešilnega moštva, ko je poskušalo priti do zajetih pre-mogarjev.
Malo mesto Bishop je popolnoma odvisno od zaslužka delavcev, ki so zaposleni v premogovniku družbe Pocahontas Fuel Co. Omenjena družba obratuje
številne rudnike v Virginiji in West Virginiji. Rudnik, kjer se je zgodila nesreča, je drugi največji rudnik za kopanje mehkega premoga omenjene družbe.
Ta rudnik ima dva vhoda, enega v Bishopu, drugega pa preko državne meje v West Virginiji. Družbin urad v Virginiji, dočim se 100 čevljev oddaljeni vhod nahaja v West Virginiji.
Rudnik, čigar rovi gredo pet milj daleč v zemljo, zaposluje normalno 800 mož in producira okrog 10,000 ton premoga na dan.
RAZBURJENJE RADI ŠPIRITU ALIZMA
Pri raznih protestantovskih sektah je navada, da župljani neke cerkve sami sklepajo, koga hočejo ali nočejo imeti za svojega pastorja. V Bainbridge blizu Chardona, Ohio, je nastal oster spor med župljani lokalne Community cerkve, ki so se razcepili v dva tabora radi pastorja Cecil L. Morgana. Ena stran je zahtevala, da se mora pastor Morgan odsloviti, ker da prakticira "spiritualizem," druga stran je enako močno vztrajala, da če je pastor Morgan res "spiritualist" ali ne, ni čisto jasno. Vsekakor pa so se v nedeljo vsi župljani zbrali na skupnem zboru. Bilo je mnogo govorjenja, stvar pa se je končala s tem, da so župljani s 196 glasovi proti 95 pastorju Morganu izrekli zaupnico in bo torej še nadalje ostal na svojem mestu.
"SOCIALIZIRANA" MEDICINA O.K.
Tega mnenja so ameriški letalci, ki služijo v Angliji, kjer imajo Združene države svoja letalska oporišča v okviru obrambnega programa NATO. To kljub temu, da je v Ameriki vsak poizkus, ki gre za tem, da bi federalna vlada posvečala večjo skrb zdravju ljudstva napada kot "socializacija medicine."
Ameriški letalci so v Angliji na podlagi osebnih skušenj odkrili, da takozvana socializirana medicina res deluje tako, kakor trdijo njeni zagovorniki. To se pravi, da je vsak državljan brez ozira na to, ali gre za delavca ali grofa, deležen enake zdravniške postrežbe in oskrbe. In v slučaju operacij, ko je potrebna izurjenost najboljših zdravnikov kirurgov, to tudi nekaj šteje.
Priznanje o izvrstnem delu državne zdravniške postrežbe' je dal ameriški polkovnik Joseph Baird, ki je v Londonu dejal:
"V bolnici Radcliffe v Oxfor-du so britanski zdravniki kirurgi izvršili izredno delikatne operacije na možganih naših letalcev, ki so se ponesrečili. Te operacije so ducatom naših mož rešile življenje. Drugi so bili tam ozdravljeni resnih živčnih bolezni. In računalo se nam ni nikdar niti centa.
"V bolnišnici na našem oporišču nimamo opreme za operacije na možganih, zato moramo take slučaje poslati v britansko bolnico. Že mnogo let razmišljam, kako bi povrnil to prijaznost. V bolnišnici se je začel zbirati fond, s katerim bomo financirali vrsto predavanj v spomin na slavnega možganskega kirurga Sir Josepha Cairnsa. Obrnil sem se na vsa ameriška oporišča v Britaniji s prošnjo, da prispevajo v ta fond."
UČITELJSTVO STAVKA ZA VIŠJE PLAČE
V največjem mestu države New Hampshire, v Manchester-ju je na stavki okrog 400 učiteljskih moči v 22 osnovnih in dveh srednjih šolah. Učitelji zahtevajo, da se njih plače zvišajo 17 odstotkov, medtem ko jim je mestna šolska oblast ponudila 10 odstotkov.
Glasovanje za stavko se je vršilo v nedeljo zvečer. V ponedeljek učiteljev ni bilo v šole in pouk je prenehal. Mestni pravnik je vložil na sodniji zahtevo, da se izda sodni ukaz za učitelje, da se vrnejo na svoja mesta.
Krožek št. 3 Prog. Slov.
Redna seja krožka št. 3 Prog. Slov. se vrši v sredo, 6. feb. ob 7.30 uri v Slov. društvenem domu na Recher Ave. Vabi se vse članice, da se gotovo udeležite, posebno pa one, ki imajo ta mesec svoje rojstne dneve. Kot je bilo poročano, se bo na vsaki seji oddalo lep dobitek in servira-lo se bo prigrizek.
Vrnitev iz Calif or ni je
Mr. in Mrs. Anton Kaferle, ki sta se podala pred nedavnim na kratek obisk v solnčno Calif orni-jo, sta se sedaj zopet vrnila na svoj dom v Yukon, Pa. Upamo i da sta se dobro navžila tamoš-nje toplote in se razvedrila med znanci in prijatelji.
Premalo petroleja gre v Evropo
WASHINGTON, D. C.—Zvezne oblasti, odnosno notranje tajništvo je pred dobrim tednom dni nujno pozvalo ameriške petrolejske družbe, da povišajo pošiljke petroleja v zapadno Evropo, katere gospodarstvo je ogroženo radi pomanjkanja petrolej-skih produktom, ker je radi blokiranega Sueškega prekopa ustavljen dovoz petroleja iz Srednjega vzhoda.
Vladni poziv pa ni rodil note e n i h pozitivnih rezultatov. Uradna poročila razodevajo celo vrsto nesoglasij in veliko konfu-zijo na vseh straneh.
Gre za nasprotstva med velikimi petrolejskimi družbami z mednarodnimi zvezami in malimi neodvisnimi producenti petroleja. Gre za konflikt med notranjim tajništvom federaine vlade in oblastmi države Texas, kjer se producira največ ameriškega petroleja. Dalje tudi za konflikt med evropskimi in ameriškimi dobavitelji petroleja.
Problem je tudi v tem, ker vlada sama ne ve točno, kako daleč sme iti postavno v direktivah, koliko petroleja iz ameriških virov naj se pošilja v Evropo, kajti razglašeno ni bilo "nuj-nostno stanje," na drugi strani pa se vladni krogi obotavljajo, da bi se poslužili tako drastične akcije.
Vrhu vsega tega je avtoriteta vladnih organov oslabljena radi tega, ker faktično. nimajo na roki točnih podatkov o potrebah Evrope.
Prvotna številka, ki je bila postavljena, je bila 500,000 sodov petroleja na dan za Evropo, medtem ko se je v prvih treh tednih dejansko poslalo v Evropo povprečno le 150.000 sodov petroleja na dan, v enem tednu pa je število padlo na 72,000 sodov na dan.
NEMŠKI PREDSEDNIK PRIDE NA OBISK
Iz Washingtona poročajo, da je predsednik Eisenhower uradno povabil predsednika zapadno-nemške republike Theodorja Heussa, da pride dne 6. marca v Washington na obisk.
V zadnje slovo
Članice krožka št. 1 Prog. Slovenk so prošene, da pridejo nocoj ob osmih v ?sletov pogrebni zavod na E 152 St., da izkažejo zadnjo čast umrli članici Mary Rolih.
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
11
ENAKOPRAVNOST"
5. februarja 1957
Owned a od Published by
The American Jugoslav Printing & Publishing Co.
j231 St. Clair Avenue	Cleveland 3, Ohio
HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays, Holidays and the First Week in July
SUBSCRIPTION RATES — (CENE NAROČNINI) >y Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For One Year — (Za eno leto) ______________,____...______________________________
For Six Months — (Za šest mesecev) _________________________________________
For Three Months — (Za tri mesece) ____________________________________________
$10.00 , 6.00 .. 4.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države):
For One Year — (Za eno leto) —...._______________........
For Six Months — (Za šest mesecev) ________________.....
For Three Months — (Za tri mesece) ....__________________
$12.00 . 7.00 . 4.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act'of Congress of March 3, 1879.
104
KOLIKO ZA ZDRAVJE?
V	zveznem kongresu v Washingtonu je pričakovati, da bo nastala precej ostra bitka glecle priporočil o zdravniški oskrbi in zdravstvenih predlogih, ki jih je predsednik Eisenhower vključil v svojo proračunsko poslanico.
Pričakuje se, da bo napad prihajal od obeh strani. Konservativni krogi v zveznem kongresu so mišljenja, da je predsednik zahteval za to postavko preveč denarja. Liberalni krogi nasprotno menijo, da program, katerega je predložil, ne gre dovolj daleč.
Prva sta prišla na dan s kritiko Eisenhowerjevega programa senatorica Margaret Chase Smith iz države Maine, in pa senator Lister Hill iz Alabame. Oba sta trdila, da je predsednikov program preskop. Senatorica Smith je govorila za liberalno krilo republikanske stranke, senator Hill za isto krilo demokratske stranke.
V	tej zvezi je značilno, da so stališča v krogih zveznega kongresa o vlogi, katero naj igra vlada na polju zdravniške postrežbe, slej ko prej sekala preko strankarskih črt. Vse do danes so pa bili konservativni krogi v kongresu enako učinkoviti, ko so tolkli po predlogih predsednika Eisenhower j a, ali ko je stavil slična priporočila predsed nik Truman. V enem primeru, kakor v drugem so bili konservativci enodušno podpirani s strani American Medical Association.
Proračun, katerega je Eisenhower predložil zvezne--mu kongresu, vsebuje postavko G07 milijonov dolarjev za realiziran je raznih zdravstvenih priporočil, kar predstavlja povišek v vsoti 106 milijonov dolarjev.
V	omenjeni vsoti je vključenih 1.90 milijonov dolarjev za poslovanje Narodnega zavoda za zdravje in za raziskovalno delo Zvezne službe za javno zdravje; 126 milijonov dolarjev za federalna darila za gradnjo bolnišnic, 97 milijonov dolarjev pa kot darilo zasebnim ustanovam, ki se bavijo z raziskovanjem na polju medicine. Vsekakor skromne vsote za tako bogato deželo kot je Amerika.
Predsednik je tudi vprašal zvezni kongres, da dovoli trošnjo federalnih fondov za izboljšanje starih in ustvari-tev novih učnih sredstev na ameriških šolah, kjer se poučuje zdravilstvo.	^
Lansko leto je federalni kongres odobril federalne fonde za razširjenje raziskovalnih prilik v šolah za zdravilstvo, ničesar pa ni ukrenil glede sredstev za pouk. Eisenhower se je pri svojih priporočilih ravnal po željah ravnateljev šol, katere vzgajajo zdravnike. Amencan Medical Association, stanovska organi arija ameriških zdravnikov, kakor vedno, tem priporočilom še vedno nasprotuje.
Proračunska poslanica predsednika dalje svetuje kongresu, da osvoji program za razširjenje in izboljšanje prostovoljnih načrtov za zdravstveno oskrbo, kar naj bi omogočilo, "da bi manjše zavarovalninske družbe in zveze, ki delajo brez dobička, mogle kombinirati svoje vire in izkušnje."
Senator Hill in senatorica Smith obžalujeta dejstvo, da je predsednik v postavki za začetno pomoč šolam za zdravilstvo smatral tri milijone dolarjev kot nekaj zadostnega. Opozarja se tudi, da poviš-k, ki ga zahteva za raziskovalne namene, je le navidezen, z oziram na stalno naraščajoče stroške pri upravi.
Na polju skrbi aa ljudsko zdravje velika in bogata Amerika sigurno ne more biti za vzgled nobeni moderni
državi.
UREDNIKOVA POŠTA
Domača zabava s plesom
EUCLID, Ohio—Krožek št. 3 Prog. Slovenk priredi domačo zabavo s plesqm v nedeljo, 10. februarja v mali dvorani Ameriško jugoslovanskega centra na Recher Ave.
Ker je to Valentinova nedelja, smo pripravile nekaj posebnega in vabimo posebno vse Tinčke in Tince iz Euclidu in širnega Cle-velanda ter bližnjega okolice, da pridejo na to zabavo, članice so pripravile nekaj novega, nekaj kar še ni bilo na veselici. Ker pa nočejo izdati skrivnosti, vam ne morem povedati kaj je to novega —zato je najbolje, da kar sami pridete in vidite ter se prepričajte. Veste, te Progresivne so včasih tudi polne muh in znajo potegniti kakšen trik.
Za ples bo igrala Grabnarjeva godba. Vsem posetnikom je jamčena prvovrstna zabava — torej, na veselo svidenje v nedeljo, 10. februarja v A.J.C. na Recher Ave.
Paula Durjava.
Za Adamičevo ustanovo
EUCLID, Ohio—Za Spominsko ustanovo Louis Adamič so prispevali po pet dolarjev sledeči: John Rotar, Joseph Mer-sek, in Wiljem Koprivec. Jos. Okar je daroval en dolar. Mr. in Mrs. Jos. Durjava sta dala dva dolarja v spomin dobrega prijatelja John Hodnika, ki je umrl v mesecu januarju. Prav lepa hvala zavednim darovalcem, ki se na tako lep način spominjajo našega umrlega pisatelja Louisa Adamiča. Kmalu bo zbranih pet tisoč dolarjev, dosežen bo cilj, katerega si je začrtala ustanova. Kdor misli še prispevati, naj izroči blagajniku John Žig-manu, 20713 Recher Ave., Euclid 19, Ohio.
Odbor ustanove
Napredek sovjetske industrije
Sovjetska poročevalska agencija Tass je objavila številke o sovjetski industrijski in polje-lelski produkciji za leto 1956. Poročilo navaja, da je produkcija v industriji napredovala za 13 odstotkov v primeri s prejšnjim letom. V težki industriji je napredek znašal 11.4 odstotkov, v ndustriji konzumnega blaga pa ta 9.4 odstotkov.
Investicije kapitala so bile za jest odstotkov nižje, kakor ie bilo predvidevano, vendar za 17 odstotkov nad onimi v letu 1955.
Iz poročila je razvidno, da se je najslabše izkazala gradbena Industrija. Do postavljenega cilja ji je koncem leta manjkalo tri milijone kvadratnih metrov prostornine.
Produkcija motornih vozil v primeri z ameriško produkcijo je bila majhna. Izdelanih je bilo 98,000 osebnih avtomobilov, oziroma 9 odstotkov manj kot v nrejšnjem letu. Proizvodnja tovornih avtomobilov pa se je,povečala za devet odstotkov in je znašala 358,000. Avtobusov !e Rusija lani producirala 9,000. ali 8 odstotkov več kot prejšnje leto.
DEČEK V KURNIKU
Margaretto Halpenny z Irskega je sodišče kaznovalo z desetimi meseci zapora, ker je imela svojega sedemletnega sina več let zaprtega v kurniku. Otrok je zdaj v bolnišnici, zdravniki pa pravijo, da se ne bo mogel normalno razviti, ker sje je v nizkem kurniku več let plazil po vseh štirih. Tudi njegova govorica ni razumljiva. Pred sodniki se je mati zagovarjala, da je hotela imeti kot vdova svojega otroka vedno pri sebi.
STANDARD IN INDUSTRIJA V ČEŠKOSLOVAŠKI IMATA DVE PLATI
Prvikrat sem videl Prago novembra 1945. Takrat je napravila name globok vtis, ker je bilo to edino mesto v Vzhodni Evropi, v katerem nisi videl hudih posledic vojne. Po Varšavi, Berlinu, Dresdenu in Budimpešti je bilo res videti velemestno.
V	Pragi se mi je prvikrat po štirih vojnih letih ponudila priložnost, da sem šel v kino in gledališče, da sem si ogledal muzeje in videl v njih zgodovino češkoslovaškega naroda. In kot takšna mi je ostala Praga v prijetnem spominu.
Naključje je hotelo, da sem po enajstih letih spet prišel v Pra-jo. In spet sem prišel iz Varša-/e, ki je zdaj precej drugačna, kakor je bila novembra 1945. V Pragi nisem videl sprememb te vrste. Na Hradčanih in na Malo-stranskih trgih se ni nič spremenilo, tako da sem se kaj lahko znašel. Že po prvem dnevu sem oil spet stari znanec Prage. To j>a ne pomeni, da se v enajstih letih v tem mestu ni nič spreme-lilo. Kakor v drugih mestih je tudi v Pragi mnogo novega. Če bi hotel človek vse te spremembe našteti, bi potreboval celo knjigo, ne pa samo kratek članek-3ato se bom omejil samo na naj-/ažnejše.
Prijatelj, ki sem ga srečal v Pragi, mi je pri tem pomagal. 31užbeno večkrat potuje v Prago n pravi, da ga vsakokrat preseneti v tem mestu čedalje boga-;ejša izbira blaga, zlasti blaga ;a široko potrošnjo. To je čutiti najbolj zadnji dve leti, ko se je ieška industrija usmerila bolj na tako proizvodnjo. Ali pa lah-to ljudje kupijo vse te stvari? Odgovoriti na to vprašanje ni 'ahko. človek bi potreboval izčrpne statistične podatke, s katerimi vam > postrežejo v vsaki Irugi deželi, samo če poveste, la ste novinar. V Pragi pa mora biti človek sam statistik, kaj-a objavljeiiih podatkov je zelo malo.
Pravijo, da znaša povprečna nlača delavca 1100 čeških kron.
V	primerjavi s cenami to ni mnogo. Če plačaš najemnino in hrano, če si kdaj pa kdaj privoščiš obleko in popi ješ nekaj /rčkov plzenskega piva, ti ne: ostane mnogo. S takšno plačo) seveda ne boš kupil hladilnika, | ne pralnega stroja, še manj pa .elevizijski aparat. In vendar teh !
industrijskih izdelkov nimajo na zalogi, čeprav na češkoslovaškem ne poznajo potrošniških kreditov. Od kod torej ljudem denar? Človek ne sme zmerom dvomiti o statistiki. Treba je poiskati druge vzroke in zdi se mi, da sem jih delno našel.
V Pragi niso redki primeri, da se pelješ s taksijem, ki ga šofira ženska. Tudi v tramvajih in vlakih vidiš večinoma sprevod-nice. Redki so primeri, da ti v trgovini postreže moški. Isto velja za pošto in druge ustanove. Ta delovna mesta so v glavnem rezervirana za ženske. Zelo sem se začudil, ko so mi pojasnili, da je v tovarni lokomotiv zaposlenih 20% žensk. Pravijo, da odpade na Češkoslovaškem v skupnem številu zaposlenih 40% na ženske. To praktično pomeni, da povprečna plača ne znaša 1100, marveč 2200 čeških kron. Tedaj je seveda račun drugačen, zlasti če gre za družino, ki ima še odraslega sina ali hčerko, tudi oba zaposlena.
Tako velika zaposlenost žensk prinaša še druge koristi. Industrija ne privlači toliko delovne sile z vasi, kakor bi človek pričakoval v tako konjunkturnem gospodarstvu, kakor je češko. In tudi to prispeva k zboljšanju življenjskega standarda.
Bilo bi smešno trditi, da je to ed:ni način, kako so Čehi zbolj-šali življenjski standard. Na to so vplivale tudi druge bolj ali manj znane okoliščine. Zgodnja industrializacija dežele, miselnost njenih prebivalcev, veliko število strokovnega kadra itd. Vse to je važno in pomembno. Važno pa je morda tudi tisto, kar je rekel moj spremljevalec —inženir, ki me je spremljal, ko sem si ogledoval tovarno "Sokolovo" v Pragi. Bil sem precej presenečen, ko sem videl, da ima tovarna, ki izdeluje lokomotive, dicsclmotorje; "kcUe 'm' podobne izdelke, jako zastarele orodne stroje. Na moje vprašanje je spremljevalec odgovoril: "Da, stroji so stari. Po vojni smo jih obnavljali zelo malo. Vendar pa je bolje, da imamo stare stroje in stare delavce kakor nove stroje in nove delavce."
In to drži. In tu tudi lahko najdemo enega izmed ključev velikih uspehov industrije ČSR.
—Ljudska Pravica
POLJEDELSTVO BREZ ZEMLJE
Znanstveniki so odkrili skrivnost gojitve cvetja, povrtnine in sadja brez zemlje. Zasluge za odkritje tega novega načina gre :nanstveniku prof Gerichu, ki mu je uspelo vzgojiti najrazličnejše rastline na betonu ali na mreži; korenine rastlin so pri ;em potopljene le v posebno raztopino soli.
Krompir doseže tudi do 20 3m v premeru, ves pridelek pa je mogoče zbrati kar z lopato. Paradižniki, ki so jih vzgojili na ta način, so dosegli' velikost pravcatega drevesa, visokega 1.5 m, pridelek pa je znašal kar 30 kg na kvadratni meter, torej 500 ton paradižnikov na hektar. Pšenica doseže višino štirih metrov.
Bi kdo dejal, da je td možno e v laboratorijih, „ vendar ne Irži. Prebivalci nekega kalifornijskega mesta morejo že zdaj kupovati v vsakem letnem času na trgu povrtnino, ki je zrasla ia mrežah, pod katerimi je bila /Oda z raztopino soli, alf pa na stekleni volni, ki je bila prepojena z isto razstopino. Velike industrijske družbe, kakršni sta Ford in General Motors, ki se sicer ne zan'majo^a biološke probleme, so že vložile milijone dolarjev za poskuse na tem področju, To je očiten dokaz, da je ta način ?a gojitev rastlin morebiti temelj za prihodnost človeštva;
Prav enake, uspehe pa je s to novo metod.Q mogoče doseči tudi
v malem, se pravi na balkonu ali na, oknu vsakega stanovanja. Vsakdo lahko v svoji hiši praktično preizkusi to "popolnoma preprosto" akvikulturo (gojenje rastl'n v vodi). Za to zadoščajo le primerne posode iz najrazličnejših snovi, celo stare kon-servne škatle.
Kdor bi želel vse to preizkusiti, lahko vzame kakršno koli posodo, čim večjo, tem bolje. Nad posodo je treba postaviti kovinsko mrežo z dovolj širokimi okenci in nekol'ko Dote ali mata, ki ju je treba prej sterilizirati v vreli vodi. Mreža se zatem potopi v raztopino in pose je s semenom rastline. Ko začne seme kliti, -jj treba 'mrežo toliko dvigniti, da o^ .ancjo v te«o2iai le koren'ne.
Se lažji način te akvikulture bi bila gojitev n'a pesku, ki je prepojen z raztopino potrebnih soli. Pesek bi moral biti precej debel, najboljše rezultate pa bi losegli na produ. Namakanje z raztopino bi bilo mogoče zagotoviti na ta način, da bi med poso-<lo s peskom ali drobnim prodom in posebnim rezervoarjem z raztopino soli postavili razpredeno debelejšo vrvico, ki jo je treba pred tem prekuhati. Vsakih 24 ur bi tekočino, ki bi po tej vrvici nenehoma kapljala v posodo s peskom in rastlinami, pretočili nazaj v rezervoar.
Zdaj pa formula za pripravljanje raztopine ! Za en liter raztopine: 0.71 grama kalcijevega
nitrata, 0.57 gramov kalijevega nitrata, 0.28 grama magnezijevega sulfata, 0:14 grama diamo-nijevega fosfata, 0.11 gramov železnega perklorida, 0.0028 gramov kalijevega jodida, 0.00056 g borove kisline, 0.00056 g cinko-vega sulfata, in 0.00056 g manganovega sulfata.
Temu je treba dodati še nekaj kapljic nevtraliziranega nikotina, ki uničuje škodljive žuželke. Tekočino je treba ogreti do 18 stopinj Celzija, kar se najlaže doseže na ta način, da potopimo vanjo prižgano 15-svečno žarnico. Na takšnem pesku je že mogoče pridelovati čebulo, jagode, papriko in stročnice. Z nekoliko močnejšo koncentracijo soli je mogoče gojiti kumare, dinje in paradižnike. Na šoti ali mahu gojijo na podoben način tudi cvetje, le da je treba v tem primeru raztopino razredčiti, temperatura pa ne sme biti nikoli višja od 18 stopinj Celzija.
Golobi ne najdejo več nazaj
Okoli 8000 golobov je zletelo z britanskih otokov v Rokav-skem prelivu, nekajkrat zakroži-lo v višini in izginilo proti cilju. Tam pa so gojitelji golobov zaman čakali na svoje pismonoše. Navsezadnje je priletelo do cilja samo kakih 100 golobov, vsi drugi pa so se izgubili.
Podobni dogodki se vrstijo povsod po svetu. Vse kaže, da večina golobov pismonoš izgublja svoj skrivnostni čut za orientacijo. Gojitelji pripovedujejo o velikih izgubah, ki si jih ne znajo razložiti.
Društvo gojiteljev golobov pi-smonoš iz Phoenixa v severnoameriški državi Arizona je moralo odpovedati vse prireditve, ker je zadnje čase izgubilo preveč golobov. Pred kratkim je vendarle vzletelo 56 ptičev, pa se nobeden ni vrnil domov, članom kluba v Tucsonu se j6 primerilo nekaj podobnega. S 109 "izkušenimi" golobi pismonoši so se odpravili v 200 km oddaljeno mesto in jih tam izpustili. Upali so, da bo vsaj 95 odstotkov krilatih pismonoš priletelo na cilj, rezultat pa je bil povsem drugačen, zakaj le pet golobov je našlo pot do doma.
Neko newyorško društvo je 'zpustilo na preizkusno potovanje kakih 1000 golobov, vrnilo pa se jih je komaj 100. Neki drug klub je izpustil 230 golobov, na cilj pa jih je prišlo samo 9. V New Jerseyu je od 200 golobov prišlo na cilj samo pet najstarejših pismonoš. Podobne izgube so utrpeli tudi golobarji v drugih severno-ameriških državah, zakaj le nekaj področij je takih, da na njih golobje prenašajo pošto brez zamud in izgub.
Tudi v evropsk:h deželah se golobarji pritožujejo že ves čas po drugi svetovni vojni, zlasti pa zadnja leta. Ob podpori znanstvenikov skušajo golobarji razjasniti to skrivnost. Nekateri gojitelji golobov v Zurichu pripisujejo te izgube roparskim pticam, daljnovodom z visoko napetostjo, televizijskim antenam n slabemu vremenu, mnogi dru-ji pa iščejo vzroke drugje. V okolici ameriškega Phoenixa dol-žijo rakete, ki jih izstrelujejo na poskusni postaji White Sands. Zadnje čase trdi čedalje več gojiteljev golobov, da povzročajo izgube v vrstah krilatih pismo-niš radioaktivni stranski prod-dukti pri poskusih z vod'kovimi bombami, pa tudi radarski žarki in televizijski valovi. Ameriški gojitelji golobov pravijo, da so njihovi znanstveniki z mrežo raz-'skovalnih postaj in z novimi poskusi na njih spremenili in zmedli vse dosedanje ustaljene zračne in zvočne tokove, zato se golobi ne znajdejo več.
S Iv R Al T.
VELIKA ŽELJA
Teta: "Strašno rasteš, Jožek. Kmalu boš večji kot tvoj oče!"
Jožek: "Joj, da bi se to res kmalu zgodilo! Potem bo moral očka vse stare hlače ponositi za menoj."
—Miha, kako pa da or ješ, saj bi v tem času moral biti v službi?!
—Že, že, ampak imam bolniški dopust.
-—Tako, tako. Gnoj kidate, zdravnik vam je pa posteljo predpisal!
—Oh, tovariš kontrolor, ves v;as do zdajle sem ležal in prav zdaj, ko sem se hotel preizkusiti, če sem že dober, ste pa vi prišli!
—Dober dan! Kje pa imate bolnika ? —V gmajni drva napravlja.
—France, ali si ti Nemec po rodu ?
—Nikar me ne žali! Zakaj pa tako neumno sprašuješ?
—Ker si mi že trikrat obljubil, da mi boš vrnil jurja, ki sem ti ga lani posodil, ne vrneš ga pa ne!
MOJ FANT MORA BITI PODJETEN!
(Majhna motoristovska tragi-komedija v treh oglasih in treh pismih) 1. OGLAS:
Mlad, soliden mladenič z lastnim motorjem, pri vožnji previden, pozna vse cestno-prometne predpise in se jih" drz^ne prehiteva brez potrebe in vozi skozi ovinke počasneje—išče družico za življenje—Ponudbe pod'-"Dolgo življenje ..."
1.	PISMO:
Dragi Janez! Uvidela sem, da najina sreča, ki se je tako mnogo obetajoče začela s Tvojim oglasom, ni bila prava sreča. Ti si zame preveč počasen, pretirano previden, med vožnjo brez pravega temperamenta, ker pustiš, da te vsak drug prehiti . . • Moj fant pa mora biti podjeten, temperamenten, nekoliko divji —pa čeprav na račun tistih neumnih cestno-prometnih predpisov . . .
—Tvoja bivša Anastazija
2.	OGLAS:
Dekle, čedne zunanjosti, išče partnerja za izlete in življenje. Predpogoj: lasten motor in dovolj podjetnosti . . . Ponudbe
pod "Temperamenten vozač'"
2.	PISMO: Cenjena tovarišica—ta, ki ga
iščete, sem jaz! Imam popolnoma nov motor—pravkar kupljen na obroke. Vozim z- njim kot blisk, čeprav še nimam vozniškega izpita. Na cesti pred menoj vse frči. če me vidite na ovmku, se Vam kri zledeni v žilah in cestno-prometni predpisi so zame kozje molitvice. Za prihodnjo nedeljo predlagam majhen skok na Bled!
—Vaš Pepe Gonja
3.	OGLAS:
Obveščamo vse znance in sorodnike, da sta se poročila: —Pepe Gonja, motorist, in Anastazija Gonja, roj-Nespamet.
3. PISMO:
Dragi Janez! Pišem Ti kot ožaloščena vdova—moj Pepe so je ponesrečil z motorjem teden dni po poroki, če še čutiš do mene kaj tiste ljubezni, za katero si mi vedno zatrjeval, da je ne bo nikoli konec, vrni se . . . Pod pogojem, da svoj motor prodaš, ker moram plačati še obroke Pepetov motor.
—Tvoja še vedno ljubeča Te
Anastazija
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
IVAN LAH
Knjiga Spominov
(nadaljevanje)
Niti ne vem, ali ima "Narodna Obrana" kak prstan. In kako bi ga nosil, ko nisem bil njen član! In kdo bi bil tako neskončno Neumen, da bi s tem izdajal sebe in druge? Tajnik SLS., ki ga je baje videl na moji roki, je pred sodiščem izjavil, da o tem ničesar ne ve. Kaj je torej s tem prstanom? Kdo si je izmisli to laž? Prstan je prišel pred sodišče in tam so videli, da je to staro benečansko delo. Imel je obliko zvezde. Mrtvaške glave ni bilo nikjer. Imeli smo sicer Prstane z datumom "20. IX. 1908," jaz ga nisem imel. Izkazalo se je torej, da je bila to Posebne vrste denuncijacija, ki je imela namen opozoriti na zve-2o z Narodno Obrano in zavleči preiskavo v neskončnost. In ^aj se je zgodilo še nekaj posebnega. Ko je sodnik zasliševal ljudi, s katerimi sem govoril v Črnomlju, in jih izpraševal, ^ so videli na moji roki tak 'n tak prstan z mrtvaško glavo, le izjavil moj bivši prijatelj Mi-talčič, da je tak prstan—videl.
je bila perfidnost, ki bi mi bila ^ogla postati nevarna. K sreči So bili župniki, ki so takrat sedeli pri mizi, poštenejši od nje-Sa. Ti niso ničesar vedeli o prstanu z mrtvaško glavo. Vse to Je kazalo, da so v tajništvu SLS. delovali z lažmi in da so bili njihovi pristaši pripravljeni te la-& s prisego potrditi, če je šlo za to, da bi uničili slovenskega člo-Veka.
Nekega dne me je obiskal dr. Slane, ki je bil moj zagovornik ex off o. Povabil me je s seboj v sobo, ki je služila za take namene. Njegov obisk me je Razveselil, ker mi je bilo doslej Neznano, da imam kakega zagovornika. Tudi m.i je bilo prijet-fto, ko sem skozi okno zagledal ^eg Krke.
Moj zagovornik je bil nekoliko razburjen, hodil je nervozno P° sobi gor in dol in skoraj kri-name:
"Kako pa se vi zagovarjate?"
PISALNI STROJ
Underwood izdelka, "standard" J^odela, v dobrem stanju. Proda Se po zmerni ceni.
Pokličite GL 1-7023
ŽELIMO KUPITI
, hišo za eno ali dve družini, na ^aiajoča se izpod E. 55 St., v oko-*lci Superior-Payne Ave. Kdor ima ?? oddati, naj sporoči na urad tega Jista.
HE 1-5311
NAPRODAJ
sta dve hiši na eni loti; zadaj za v.družini, spredaj za eno družino, j:1 je popolnoma opremljena. Do-lodek zadnje hiše je $105 mese-Nahaja se na 4036 ST. CLAIR AVE. ^_____EX 1-3288
VAS MUČI NADUHA?
. Pri nas si lahko nabavite naj olajšavo za to mučno bole. f®J». Zdravilo je jamčeno ali pa do te denar nazaj.
. MANDEL DRUG
J5702 Waterloo Rd__KE 1-0034
Lodi Mandel. Ph G.. Ph C. Pošljemo karkoli prodamo .	kamorkoli.
Parkwood Home Furnishings 7110 ST. CLAIR AVE.
Zavese, drapes, posteljna pregrinjala Prvoirstno blago po pravičnih cenah "NaSi odjemalci se vedno iriiejo"
"Kako?"
"Čemu priznavate, da ste pri mizi res govorih o cesarjevem zdravju in da ste rekli tako in tako."
"Kaj sem rekel?"
"Da se čudite, da vkljub visokim letom tako prenaša vladarske skrbi."
"To sem rekel res iz hinavšči-ne; a to ni nič hudega."
"Hudega! To se da zaviti drugače. Če priznate pol, priznate vse. Nič se ne prizna."
"Jaz se resnice nič ne bojim."
"Ne priznajte ničesar. Vi ne poznate svojih nasprotnikov. Pomislite, dr. Kreka! Ko so ga vprašali, ali se spominja, da mu je Trškan pravil o tem, je rekel, da sicer ne ve, da pa se mu zdi, da je bilo tako."
"To vendar ni nič hudega. Mogoče mu je res pravil . . ."
Dr. Slane je pospešil svoj korak:
"Pravil, pravil! Naj pravi! Toda kadar gre za človeka, ne bom rekel, da ne vem, zdi pa se mi, da je bilo tako. To vse vas lahko pokoplje. Stvar je resna. Ljudje so lopovi."
Zdaj se je tudi meni zdelo, da oreveč verujem na poštenost ljudi, tudi teh slovenskih ljudi, ki so bili moji tožniki, kajti nemogoče je, da bi šlo naše sovraštvo tako daleč, da izročamo lastne ljudi tujim krvnikom. Iz vsega se je videlo, da je bil komplot dobro pripravljen in še danes sem prepričan, da me je rešila samo poštenost novomeških sodnikov. Poskrbljeno pa je bilo za to, da se ni moglo videti, kdo je glavni vodja teb zlobnih nakan, videlo se je samo, da neka skrivna sila skrbi za to, da bi se zbralo kar največ "obtežilnega materijala."
Nekaj dni na to sem bil pozvan k preiskovalnemu sodniku v pisarno. Bilo je že mračno. V pisarni je bil—moj denuncijant. Ko sem ga zagledal in sem ču] njegovo ime, sem se razburil. Vzkipela je v meni. vsa odporna jila do tega gnusnega človeka, v katerem že davno ni bilo nič duhovnega, še manj duhovske-?a, razen črne obleke in kolarja, zagledal sem njegov tolsti mesnati vrat in roke so se krčile, da bi planil nanj in ga zadavil, kakor zadaviš roparja, ki ti streže po življenju.
Sodnik me je opozoril, naj ohranim mirno kri in začela se je konfrontacija.
Sodnik me je vprašal, ali je to oni župnik, ki je sedel poleg mene.
"Da."
Nato je rekel sodnik:
"Gospod župnik, opozarjam vas, da gre za'eno človeško življenje in da dobro premislite, preden govorite."
Ponovil je z glasom, ki v njem ni bilo nič človeškega, vse tako, kakor je stalo v denuncijaciji
"Ali se spominjate," sem rekel, "da sem sedel prav na koncu klopi in da smo govorili skupaj o cesarjevem zdravju tako, da so vsi slišali."
"Druge priče niso ničesar takega slišale," je rekel sodnik.
"A jaz sem slišal," je reke denuncijant.
"Zakaj me torej niste takoj ovadili?"
Prišel je v zadrego.
"Takrat to ni bilo tako važno ... šele pozneje sem se spomnil."
"Pa pravite, da ste pravili o tem dr. Kreku, ko ste šli z njim na kolodvor."
"To je res, da sem mu pravil, a tu izjavljam, da nisem tega naznanil jaz, ampak sem samo pripovedoval nekomu v Ljubljani v tajništvu SLS."
"Kdo je torej naznanil?"
Zmignil je z rameni.
Ko me je paznik odpeljal, sem se tresel po vsem telesu. Vsa mirnost, ki sem si jo priboril v svoji samoti, je izginila.
Preiskava se je nadaljevala. Zaslišanih je bilo še pet župnikov, ki so vsi pošteno pričali.
Ko sem nekoč zopet čakal na zaslišanje, sem srečal tam mimogrede dolgega suhega človeka srednjih let. Povedal mi je svojo zgodbo. Naznanila ga je astna žena. Vrnil se je pred leti iz Amerike, kupil posestvo in si vzel mlado žensko. Imel je pri hiši tudi mladega hlapca. Ko se je v vasi zvedelo o atentatu v Sarajevu, je sedel Amerikanec dobre volje v krčmi. Udaril je ob mizo in rekel: "Prav je, zdaj naj pa še starega, potem bo tako kakor v Ameriki." Ljudje so šli in so ga zatožili županu, a to bi še ne bilo tako hudo, da ni prišla žena in ga tožila, da je govoril zvečer doma še hujše besede. Amerikanca so zaprli, ko je prišla ovadba iz Ljubljane.
"Ona pa doma s hlapcem . . ." je rekel Amerikanec in je stisnil pesti. "Zato me je zatožila." Dobil je pozneje devet mesecev. Prešli so ti vznemirljivi dogodki in mir se je naselil zopet v mojo celico. Na drevju na dvorišču se je videlo, da vlada po deželi oktober. Nekoč me je obiskal moj oče
SLOVENSKI ODVAJALNI ČAJ — $1.00
v. Ako Vas muči ZAPRTJE, poslužite se SLOVENSKEGA ODVAJALNEGA ČAJA. Slovenski Odvajalni čaj se rabi uspešno Proti ŽELODČNIM PLINOM, NAPETOSTJO in ZAPRTJU. Slovenski Odvajalni čaj odvaja lahno toda sigurno.
SLOVENSKI PLANINSKI ČAJ — $1,00
v„„ Za boljše zdravje pijte SLOVENSKI PLANINSKI ČAJ. Slo-ipi Planinski čaj vsebuje domače rastline, katere ugodno delu-JCJ0 na človeški organizem ter obenem so pripomoč k Spanju.
SLOVENSKI ODVAJALNI ČAJ in SLOVENSKI PLANINSKI ČAJ se lahko dobi po POŠTI.
Pokličite HE 1-5296 ali pa pošljite ček ali money order na
r	TIVOLI IMPORTS
407 St- Clair Ave.	Cleveland 3, Ohio
čaj se dobi tudi pri Mandel Drug Co. — 15702 Waterloo Road
Za menoj je prišlo tudi policijsko izpričevalo. "Der grosste Serbophil und Revolutionar in Laibach." Sldbo znamenje. Tudi če bom pred sodiščem oproščen, ne pridem na prosto. Daleč si še, zlata svoboda! In vse to je morebiti šele začetek poti. Bil je res šele začetek. Toda nekoč ponoči se je čulo iz daljave votlo grmenje. To je kanonada! Samo kje, odkod . . . Morebiti se bližajo ? čez par dni se je zvedelo, da so Francozi obstreljevali Boko Kotorsko. Drugi so trdili, da je prihajalo grmenje najbrže iz Pu-lja. Toda oni, ki so čakali, so si to razlagali drugače. Nekoč bo prišla vojska od juga, preko Gorjancev. Zgodilo se bo morda tako nenadoma, da niti ne bodo imeli časa odpeljati nas s seboj. In takrat bomo svobodni . . . Jetniki radi sanjajo o takih dogodkih; po dolgih mučnih dneh jim pošilja take sanje dobrotno nebo v dolge noči.
Noči v novomeških zaporih so bile čudne, lepe in težke. Kajti dan nam odkriva svet, kakršen je, noč pa ga izpreminja s svojo čarobno temoto. In pride misel od nekod in odmeva po tišini kakor da bi letala nevidna ptica in oko sledi za njo, in naenkrat jih mrgoli okoli glave, lepe in grde, in ko hočeš privabiti ene najlepše, ležejo one temne naj-grše na tvoja prsa in te obletavajo od vseh strani, da se jih ne moreš iznebiti. Jetnik si pokriva oči in išče luči, da bi pobegnil in rešil dušo neskončnih muk. Takrat zagleda nebo nad seboj. Tam ni gorja, ne trpljenja, ne sovraštva ... Skozi okno se je videlo jasno jesensko nebo z zlatimi zvezdami, srce se je rešilo težkih misli in se je moglo svobodno razsanjati. Sliša se je šum dolenjskih lesov, tam onostran Krke se je dvigala Trška Gorica in od nje vodijo dolenjske ceste naprej in naprej tja do kraljestva desetega brata. V mračnih nočeh se je čulo šumenje Krke. Drugače je bilo vse mirno.
Le tu in tam se je oglašal jok. Jokala je ženska v pritličju, ali pa cigan v srednji celici; to ni ;ok, to je čudno zavijanje, cvi-jenje, tuljenje, ki traja ure in ure. Paznik je priletel in ozmerjal cigana. Umolknil je za hip in čez čas se je zopet oglasil. Njegov razbeljeni glas je segal do srca. Spomnil se je na svoj dom v prostem polju in je zahrepenel po njem. Ubogi cigan! Nekoč sem slišal trkanje po steni in na oknu; to je tisti brzojav in telefon, ki ga navadni ljudje ne poznajo in ne razumejo, znan je samo onim, ki ga potrebujejo. Dal sem znamenje naprej in kmalu sta se cigana pogovarjala, dasi sta bila nekoliko celic drug od drugega. Njegov tovariš je bil starejši cigan, ki je bil že navajen ječe; ker so okna v eni vrsti, je treba govoiiti tako, da gre glas ob steni. Dolgo v noč je trajalo šepetanje v tujem nerazumljivem jeziku. Dru-ji dan sem ju videl na dvorišču. Mladi cigan je ves srečen postajal ob zajcih in gledal z otroškim veseljem golobe, ki so lcru-ili po strehi; starejši pa je z veščim očesom meril visoke stene, ki so obdajale poslopje. Mislil sem, da se je mladenič pomiril, toda komaj se je vrnil v sobo, zopet jok in zvonec. Prihitel je paznik in nastal je ropot. Dobil je dvanajst ur temnice in ves dan se je čul globoko izpod zidovja obupen jok .. .
Nekoč sem zaslišal godbo, ki je igrala po mestu. Kaj je to? Ali je prišla kaka visoka oseba, ali oddelek vojakov? Ali—kaka zmaga? Drugi dan mi je povedal Potočar:
"Antverpen je padel."
Uboga Belgija! Izgubila je vse . . .
Včasih se mi je zdelo, da prihaja v sobo temna senca. Meniš-ka postava je stopala po celici in nekoč, ko sem se zbudil iz spanja, se mi je zdelo, da sem videl njegov obraz tik nad seboj. Pater Hipolit! Kako, da mi je ravno to ime prišlo na misel? Spomnil sem se na njegov "Or-bis pectus," ki je ležal zakopan med rokopisi licealne biblioteke.
Sklenil sem bil nekoč, da ga poiščem. Kako je bilo prav za prav s tem patrom?—sem premišljal pozno v noč. Kdo je bil in kaj je pisal? Kapucin. In ob času velike teme je prevajal svetovno delo Komenskega, da bi dal slovenskim otrokom prvo učno knjigo ... In zakaj delo ni zagledalo belega dne? O, domovina, kam je šla tvoja pot!
Iz Ljubljane je prišlo sporočilo od policijskega ravnateljstva: "srbofil inTevolucijonar."
(Dalje prihodnjič)
ŠEST METROV VISOKO
Vsakdo, kdor je potoval z ladjo, je opazil delfine, kako skačejo iz vode. Baje skočijo nekateri celo šest metrov visoko.—Znano je, da so delfini dokaj primerni za dresuro.
OFFICE GIRL
Must be good with figures and have pleasant telephone voice.
Call Charles Ipavec
THE DOUBLE EAGLE
BOTTLING CO. HE 1-1444 for appointment
DICTAPHONE OPERATOR
Salary; 40-hour week; perma-lent. E. 55 and St. Clair district. Call Mr. Dill EN 1-1230
IBM CARD FILE CLERK
High school graduate, no experience necessary, good hourly rate. Paid vacations. Permanent position. THE ANTER BROS. MA 1-4100
Že dolgo ni bilo nobenih važ nejših vesti. Večeri so postali dolgi, moreči. Bližal se je dan sodbe . . .
Dne 30. oktobra je bila sodna obravnava. Na predvečer sem bil poklican k predsedniku sodišča. Sedel je oblastno v pol-mračni sobi. Bil je debel, ponosen gospod. Izpraševal me je neke stvari, ki so se mi zdele brez pomena. Bal sem se, da mi bo povedal kaj hujšega. Ker ni bilo nič o "Dnevu" in organizaciji, sem se mirno vračal v svojo celico. Noč sem prespal mirno. Ob 9. uri zjutraj se je pričela sodba. Obravnavo je vodil sodni svetnik Rogina z dobroto in ljubeznivostjo, ki mi je takoj vzbudila zaupanje, da se mi ni treba bati krivice. Na vsaki strani je sedelo še dvoje votantov, med njimi dr. Kraut in dr. Bučar. Nekdo je rekel, da so novomeškemu sodnemu dvoru očitali rusofil-stvo; ne vem po kaki pravici V moji ziadevi so ti sodniki v težkih časih izpolnili svojo stanovsko, človeško in narodno dolžnost. Državni pravdnik je bil dr. Kočevar v. Kondenheim
Pri osebnih podatkih, s kateri mi se začenja vsaka sodna obravnava, se je izkazalo, da moja domovinska občina o meni ničesar ne ve. "Tu nepoznan."
Female Help Wanted
BILLING CLERK
SALES ORDER DEPT. Varied office duties.
Cleveland Hydraulic Co.
Located on Richmond at Miles MO 2-8200
Help Wanted Male
Automation Work
Experienced detail draftsman, for automatic machine work. Rapid advancement to design work if qualified. Small office, permanent position. JOHN R. MORRISON & ASSOC. EX 1-4580
CLERK-TYPIST
Auditing office, figures. Pleasant working conditions. Salary, benefits.
PERSONNEL OFFICE HOTEL STATLER
MULTIGRAPH OPERATOR
TRAINEE
For label department. Good opportunity for willing worker. Steady employment. Good salary. 5-day week.
The Gibson-Homans Co.
2366 WoodhiU Rd. Off E. 105 Bus Line
SW 5-6400
MACHINIST
DAY SHIFT Lakewood
All-round first-class machinist for interesting and varied work. Must be able to set up and operate all general purpose machines. High hourly rate.
Call AC 6-0030 Ask for Mr. Jankowski
Help Wanted Male
OFFICE CLERK
with knowledge of bookkeeping and good at figures.
Apply in person. KISSELL CATERING CO. 5100 St. Clair Ave.
Boring Mill Operator
HORIZONTAL	NIGHTS
Planer Operators DAYS	NIGHTS
TERRELL MACHINE & TOOL CO. 1515 E. 36
Boring Mill Operator
Horizontal, must be 1st class on tools, jigs and fixtures; highest rates, plenty overtime, paid vacation holidays. Other benefits. BOBINCHUCK MACHINE & TOOL
9202 Reno Ave.	DI 1-6336
ENGINEERS DRAFTSMEN
Excellent opportunities on long range program in an expanding organization for STRUCTURAL MECHANICAL and ELECTRICAL engineers on bridges, buildings, industrial plants.
Evening and Saturday interviews arranged.
The Osborn Engineering Co. 7016 Euclid	EX 1-3380
Maintenance Man
General plant maintenance experience preferably in refrigeration and electrical controls. This openirjg can lead to possible future advancement for ambitious and well qualified men. Apply 9 to 12.
STAR BAKERY
2000 Clark Ave.
ENGINEER JR.
TIME STUDY
Establishing new department. Applicant must have a minimum of 1 year's experience with machine shop background. Excellent working conditions. Salary. Apply
AIR MAZE CORP.
25000 MILES AVE.
CLERK - TYPIST
General office work including assistance on payroll, relief on :ord-type board, typing required; day, 40-hour week, salary, paid lolidays and vacation, group in-urance and sickness benefits; ;vening or Saturday interviews irranged.
The Osborn Engineering Co. 7016 Euclid	EX 1-3380
LIBRARY WORK
East Cleveland Library. Assistant at lending desk. Under 35 years. College preferred. Interesting work. Excellent working onditions.
LI 1-4128
CLERK - TYPIST
SHIPPING DEPT.
A knowledge of shipping-receiving procedure or Ditto system helpful. Will consider applicants with General Office experience. PERMANENT POSITION Salary, 5-day week and other benefits.,
Air Maze Corporation
25000 Miles Rd., near Richmond MO 2-8000, Line 209
HOUSEKEEPER
General. Prefer woman 25-45. For two business women. Own room, bath, good home. Lake Rd. Bay Village. Live in. Good cook would be appreciated. Must have reference.
TRiniiy 1-3643
BOOKKEEPING
(Accounts receivable) and general office work; shorthand desirable; 4-girl office; 5-day, 40-iour week.
CLARK ASBESTOS CO. 1893 E. 55	UT 1-2141
TYPIST
A girl with bookkeeping experience — filing and general office experience. Recent high school or Business college graduate. Apply in person. U-DRIVE-IT CO. , 1204 Carnegie Ave.
CLERK TYPIST
and
TELETYPE OPERATOR
Company benefits. MIDDLE ATLANTIC TRANSPORTATION 10720 Memphis Ave.
SECRETARIES
Office experience required; interesting and diversified work; GOOD TYPIST; light dictation; permanent positions; 1 full time 3-day week; 1 part time, 3-day veek; phone Director's Office, WOMANS HOSPITAL SW 1-2600
GENERAL OFFICE
Opening for Electromatic Typist. Diversified duties. Age to 45. Good starting salary. Opportunity for advancement. Paid vacation and holidays. Other benefits.
Call CH 1-6925 MUELLER BRASS CO.
Female Help Wanied
Stenographers and Typists
Mature women, 40-45 years old needed to fill important openings. Interesting work, good starting salary, 5-day week.
THE STEEL IMPROVEMENT & FORGE CO. 970 EAST 64th STREET
January Graduates
Start your business career with a progressive company, offering pleasant working conditions, good pay and company-paid employee benefits. Typists and stenographers needed for interesting work in the following departments: Sales, personnel and production control. Apply now.
THE STEEL IMPROVEMENT & FORGE CO. 970 EAST 64th STREET
CLERK TYPISTS
Permanent Position 40-hour week Fringe benefits
Apply at Personnel Office
ST. VINCENT CHARITY HOSPITAL
E. 22 & Central Ave. MA 1-7258
Office Positions
Ladies 19 to 35, to work in our payroll department..' Some typing preferred; will train; good starting salary, 5-day, 37 Vi hour week, free insurance, paid vacations, other benefits.
Apply , personnel dept., Mon,. througn\Fri. 10 a.m. to 2 p.m.
FISHER FOODS
2323 Lakeside Ave,
(Take St. Clair Trolley Bus)
ELECTRICIAN •WIREMAN
Experienced man needed for work in industry. Good rate of pay, hospital and surgical benefits; life insurance, pension plan, cost of living adjustment; gipk and accident pay, holiday pay and vacation.
AMERICAN . STEEL & WIRE U. S. STEEL CORP. Cleveland Coke and Coal Chemical Works Apply at 2145 HARVARD AVE.
JOIN
LUCAS
OF CLEVELAND AND help build the world-wide famous PRECISION HORIZONTAL
BORING MACHINE We now have openings on night shift for experienced operator on: LUCAS HORIZONTAL BORING MACHINE WORK 58 HOURS RECEIVE 67 HOURS PAY
NIGHT BONUS Paid holidays, vacation, pensions, life and accident insurance, sickness and accident benefits, hospitalization and surgical benefits.
LUCAS
Machine Division
12302 KIRBY AVE.
(Take Eddy Rd. bus north to door)
BORING MILL OPERATOR
HORIZONTAL DO OWN SET UP
60-Hour Week — Day Work Paid Holidays — Vacation
SEE MR. GEHRISCH AMERICAN ROLLER DIE CORPORATION 29501 Clayton Avenue WH 3-4 J 00 Wickliffe, Ohio
Oglašajte v---
Enakopravnosti
TOOL AND DIE MAKER
Excellent opening for well-qualified man with good experience, Good hourly wage, paid vacation, paid insurance and fringe benefits. Steady ]ob, all year long.
CURTIS INDUSTRIES INC.
1130 East 222nd St.
"Euclid's Friendly Firm"
is,
STRAN 4
ENAKOPRAVNOST
Farovška kuharica
ČEŠKO SPISAL:
J. Š. BAAR
POSLOVENIL:
FRAN ALBRECHT
(nadaljevanje)
To je bil pravi rožni gaj, sto, da, več nego sto rož v velikem polkrogu, v čigar sredi se je dvigala altana, pravzaprav samo njeno leseno ogrodje, ki sta ga držala dva bogata stebla ovijajočih se rož: bele in rdeče. Sem k sebi je nanosil svoje ljubljenke — rože — iz celega vrta. Gledal je nanje skozi okno altane in jih opazoval. Zdelo se mu je nekoč, da so same prostovoljno pribežale sem k njemu kakor ovčice k svojemu pastirju, kakor deca k svoji pestunji. Ljubil jih je. Vsak dan je hodil v tem polkrogu od ene do druge. Kakor zdravnik je s skrbnim očesom gledal na vsako. Lomil je na šipkovih steblih divje poganjke, jim dejal "tatički"—kradli so njegovim ljubljenkam sok— mečkal gosenice in otiral ž njih zelene mušice. Vsak skrčeni listič je pazljivo odvil, naravnal in pod njimi mešiček zapreden v belo pajčevino brezsrčno pokončal. Sam jim je korenine okopaval, nastiljal jim gnoj. Na zimo jih je lastnoročno polagal k spanju, jih na pomlad odkrival, dvigal in prevezaval h kolom.
"Neguješ jih kakor otroke," mu je očitala mati. A on ni odgovarjal. Za rože je vse prenesel. Edino mati ga je krotila v njegovi vrtnarski strasti. Ona edina mu je—liki ptico iz gnezda—prepodila iz glave silno željo, da bi si postavil cvetlič-njak, da bi tudi tropične rastline—zlasti palme in orhideje lahko gojil.—Ne, ne postavi ga! Že se je sprijaznil s tem. Vse ima, kar pri nas raste, na prostem pa se d-do rastline v slamo povite obvarovati tudi v najhujši zimi. Bil je zadovoljen— ničesar novega ni vedel, ničssar važnega mu ni manjkalo, le da je hirajoča stebla privezoval in stare skrbno vzdrževal.
"A—župnišče v Dubcu! To je cel botaničen vrt," so govorili poznavalci, prihajajoč Bem od daleč.
CHICAGO. ILL. FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING
CALL DEarborn 2-3179
BUSINESS OPPORTUNITY
LIQUOR STORE — A new North Towne Shopping Center. Priced to sell by owner. Licenses limited.
John Sarna, 702 King St.
Rockford. 111.
FEMALE HELP WANTED
HOUSEKEEPER — Assist with 2 children, in Western Suburb. Own room, TV. D.P. welcome. Must speak English. References.
BElmont 5-6751 or COlumbus 1-2750
WAITRESSES — Full time or part time.
Jim Dandy Drive In 8427 Cermak Road North Riverside, 111. Riverside 7-6504 Phone Mr. Harris
TYPIST
EXPERIENCED
Preferably with Dictaphone Experience. Will train good typist without it. Modern air-conditioned office. Pleasant working conditions. Salary open! — Apply
CENTRAL SOLVENTS & CHEMICALS COMPANY 2540 W. FLOURNOY ST. SEeley 3-0505
"No—a on? Vaški župnik— ali si videl—? Botaniko ima v mezincu!"
"Kdo bi kaj takega domneval! o njem!" so se čudili vsevprek—
"Naš gospod župnik—taka dobričina na videz"—je pravil gospod učitelj—"skromen, tih —a kako naobražen. Tu po vasi je pridrčala kočija. Pripeljal se je k njemu gospod knez s kne-ginjo. Slišala sta o njegovem vrtu."
"Oh! tout le paradis defile ici sous nos yeux!" je zaklicala kneginja vzhičena na pragu vrta.
"Merci bien, Altasse!"—ji je rekel mirno gospod župnik. Ta žlahtna gospoda še pojmiti ni mogla, da takšenle župnik na vasi govori francosko in še per-fektno povrhu "Bolje nego knez sam—s kneginjo vred!"
Župnik Plachy je rad sprejel vsak obisk in je z naslado razkazoval svoje zaklade, a slišati ni bilo, da bi komu podaril vsaj eno cvetko. Mnogo preveč jih je vse ljubil, da bi se mogel od njih ločiti. Kar bolestno je ljubil njih vonje in njih barve. Bil je skop v tem pogledu. Hodil je od ene cvetlice do druge, z blaženim smehljajem na polodprtih ustnicah, z velikim, čistim razkošjem v očesu se strastno in željno oziral na vsako, če pa je bila katera posebno krasna, se ni mogel vzdržati, da bi se je ne dotaknil. Nalahko je iztegnil svojo belo roko, prijel jo s trepetajočimi prsti za steblo in je upognjeni, polni cvet malce dvignil, ga okrenil k sebi in ga zopet pozorno spustil doli. Gnusi-lo se mu je, če je videl cvetko— a kaj šele rožo—v gumbnici, v laseh, če jo je kdo brezbrižno vrtel v roki in jo oduhaval.
"Cvetje spada na eno samo mesto"—je govoril resno—"in to je altar." Tukaj v resnici ni štedil. V soboto popoldne se je takoj po obedu napotil z altane s škarjami v roki. Ko je postal tam na pragu in se zagledal preko vrta, se mu je zazdelo, da vsi ti cvetovi željno stezajo vratove, gledajo na ostre škarje in kličejo:
"Mene, mene vzemi."—in šel je smelo med nje, strignel in nosil cela naročja cvetja na altano. "Kot svetnice-mučenice za Krista dajet svoj življenje," si je mislil pri sebi—če pa katere ni odstrigel, jo je takoj potolažil: "le po vrsti, krasotičke, vse vas doleti, le počakaj—ti si še premalo razvita—čez teden dni—nemara čez teden dni"—
In je šel in celo popoldne ple-tel na altani šestero velikih kitic za tri altarje svoje cerkve.
"K svetemu opravilu grem," si je dejal, ko jih je nesel v hram božji-in stavil v porcelanaste vaze, kakor bi jih oblačil v bela oblačila akolitov. Tako je dajal svojemu Bogu žrtve— vse svoje cvetlice po vrsti—kot so se mu razvijale od pomladi do zime—gledal nanje in se tešil ž njimi ne samo doma, marveč tudi v cerkvi. Neprestano jih je imel krog sebe in one so postale zanj vse na svetu. Česar je zaman iskal pri ljudeh, v svetu, to je našel pri svojih vrtnih cvetlicah. Vrt mu je postal najmilejši kraj. Učilnica, refektorij, zabavališče. Vsak dan mu je prinašal nova presenečenja. Vzdrževal ga je venomer v prijetni napetosti in razburjenju. Vsakega jutra se je radoval riad novimi cveti in se žalostil nad smrtjo starih. Tu se je najrajši učil in bral. Na altani mu je ležala cela grmada časopisov, ki so mu dohajali, če so ga jele boleti oči od črnih črk, se je zagledal skozi okno
na zeleni vrt. Če je pri čitanju med množico plev našel zdravo zrnje nove misli, je odhajal z altane, da bi se pošetal ž njo, da bi jo prebavil in shranil v varen kot svoje nežne duše.
Tudi po zimi ga je tešil ta vrt. Mislil je nanj doma ob dolgih zimskih večerih, ko je z žago za deščice izrezljaval ščitke in z barvo slikal nanj češke in latinske nazive cvetlic in grmičevja. Čez dan je hodil vanj krmit ptice ter pregledoval in si polglasno čital napise, z žico h kolom privezane ali pa na zid pribite, ki so bili zdaj tod neza-kriti, očesu pristopni. Bilo mu je, kot bi hodil po grobišču in prebiral ščitke po križih. Ustavil se je pogosto in prečital "Ma-rechal Niel," besedi, napisani na leseni tablici, povprek pribiti na visoki kol. Takoj se je pred njim pojavila ta krasna, rumena roža s svojim opojnim vonjem v podolgovatih cvetih. Pogled mu je šel nižje—"da tu leži, tu se od-počiva," je pomislil in gledal na upognjeni šopek, ji je z najvišjo točko svojega loka kukal iznad snega—"ali vstane, vstane!" si je šepetal in željno čakal, da se ves ta njegov vrt prebudi in vstane od mrtvih.
Koliko takšnih krasnih ur je tu prebil, koliko meditacij premislil in čistih radosti vžil! Ta vrt je napravil iz njega malone dovršenega liričnega pesnika, v misli zatopljenega.
Dolgo vrsto let je živel tako. Danes je to preštel: petnajst, šestnajst let. je ie- tega^ kac.se je obdal z zidom, nasitil se sveta in si rekel ponosno "odi pro-fanum." Srečen je bil za tem zidom, kakor v zavetju do danes —danes!
Župnik se je ustavil in se zagledal v eno izmed pritličnih oken. Gledal je skozi omrežje, skozi dvojno okno in zagledal tisti žalostni obraz tam notri v materini sobici.
Tam za tem oknom leži njegova mati v vročici. Razpokana usta ima odprta in on je slišal njeno ostro kratko dihanje.
"V teh letih—pri tako silnem vnetju pljuč—je mogoče, da lahko—da nemara umre!"—mu je dejal zdravnik.
"Umre!"—mu je tičalo kakor trn v možganih in ga zbadalo— in duhovnik je spet odkorakal. Roke je imel na hrbtu prekrižane in v eni je držal poslednjo številko "Univerza" še v poštnem zavitku. Na ograji je stal petelin in besno klical na dvorišče: "vse za menoj!' Na rožah so bujno poganjali "tatički" najmanj že eno ped dolgi. Tega vsega župnik zdaj ni videl ne slišal. Le svojo mater je videl, kako se ji pod brado na golih prsih naglo dviga in pada mokri ob-kladek, kako s polodprtimi ust-mi hlasta po zraku, kako se s koščeno roko grabi za prsa in
si s slabotnim glasom, kakor če ptiček čivka, pravi; "bode, bode —grozno bode."
Tega obraza ni mogel prenašati. Moral je ven iz te izbe, ven na vrt. Tu zunaj je pršal topel, majski dež. Španski bezeg je močno dišal po vsem vrtu, tulipani in narcise so se letos zapoznele in so se razcvetele, sadno drevje je bilo obsipano z belim cvetjem—in na vsakem se je tresla kapljica vode kakor solza sočutja.
"Zdaj—zdaj mora umreti," je zaječal Peter— "zdaj ko tu vse cvete in se razvija"—smrt matere tu sredi vrta zdaj v maju se ga je dojmila še enkrat bolj grozno—obrnil se je in zbežal z vrta. Podal se je nazaj v župnišče.
DRUGO POGLAVJE
Sem v Dubsko faro je našla pot smrt. Hodila je nekaj dni okoli, dokler ni neke noči naglo kot škrat preskočila vrtno ograjo in prodrla skozi zeleno grmovje, drevje in cvetje v srečno in zadovoljno župnišče.
In tu je liki rabelj dovršila na stari materi župnikovi svoje grozno opravilo. — Zjutraj po avemariji je zaplakal v stolpu mrtvaški zvonček. Spremljal je smrt, ki je odhajala iz župnišča nazaj v svet. V sobi gospe matere je bilo okno še odprto, skozi katero je odšla. Pod tem oknom je stala skrinja z dvignjenim pokrovom.—Iz nje so vzeli cu-lico, o kateri je stara majka cesto dejala:
"Kadar umrem, mi dajte vse, kar je v tej beli rutici, s sabo v grob."
Že je imela vse to na sebi, oblečena je že ležala na slamnjači, zleknjena, s prekrižanimi rokami, zvezanimi z rožnim vencem.
Skozi odprto okno je pogledal z vrta od časa do časa nanjo gospod župnik, tiho, ljubeče, kakor gledajo na speče dete. In spet je jel pohajati po vrtu in striči cvetlice.
"Nič več ne bom klical: mamica, pridite brž! Lilije se že razcveta jo!—mamica ne prihiti—
same morate k nji," je govoril cvetlicam in jih lomil in strigel. Pri tem je plakal, toda ne za cvetlicami, marveč za mamico, ko se je domislil, da striže vse to za na rakev . . . "Kaj da ni videti, če jo že peljejo5" — si je dejal pri sebi—in videl je rakve— mnogo rakev, nemara vse, v katerih je kot duhovnik pokopaval pokojnike. "A kakšna neki bo ta materina? Kakšno ji kupi?" je premišljeval dalje in s tesnobo pričakoval povratka svojega kaplana.
Slednjič je koleselj pridrčal. "So že tu!" si je dejal gospod župnik in odšel na dvorišče pogledat. Med vrati je srečal kaplana. "Tako, tako, brat moj"— mu je rekel hvaležno—"Gospod Bog vam povrni, da se toliko brigate"—
(Dalje prihodnjiC)
DRUŠTVENI KOLEDAR
FEBRUARJA
10. februarja, nedelja—Valentinova zabava krožka št. 3 Prog. Slov. v A.J.C. na Recher Ave.	>
MARCA
24. marca, nedelja — Koncert zbora Zarja v Slov. nar. domu, St. Clair Ave.
31. marca, nedelja — Koncert zbora Jadran v S.D.D., Waterloo Rd.
APRILA
14. aprila, nedelja — Glasbena Matica poda "Marijo Magdaleno" v S.N.D., St. Clair Ave.
27.	oktobra, nedelja — Plesna veselica krožka št. 3 P. S. v A.J.C., Recher Ave.
28.	aprila, nedelja—Spomladanski koncert zbora Slovan v A.J.C., Recher Ave.
28. aprila, nedelja — Koncert zbora Slovan v Ameriško jugoslovanskem centru, Recher Ave.
MAJA
4. maja, sobota—Pregled računov glavnih nadzornic in skupna seja celotnega glavne-
ZAVAROVALNINO
proti
ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd.
preskrbi
Janko N. Rogelj
19461 SO. LAKE SHORE BLVD.
Pokličite:
IVanhoe 1-9382
>oo<x>oooo<
TISKOVINE
IZDELANE V TISKARNI
Enakopravnosti
SO LIČNE IN V NAJNOVEJŠEM TISKU
■Cene so zmerne—naroČila hitro zgotovoljena Se priporočamo društvom, trgovcem, obrtnikom in posameznikom
ENAKOPRAVNOST
6231 ST. CLAIR AVE.
ga odbora Progresivnih Slovenk Amerike v Slovenskem Delavskem Domu na Waterloo Rd.
5. maja, nedelja — Letni "Dan Progresivnih Slovenk" — Dopoldne konferenca, kateri sledi slavnostna prireditev dneva—v Slov. Del. Domu na Waterloo Rd.
5. maja, nedelja — 10-letnica zbora Triglav v Sachsenheim dvorani, 7001 Denison Ave.
Domača zabava v Slovenskem domu, 6818 Denison Ave.
AVGUSTA 4. avgusta, nedelja—Piknik zbora Slovan na Lampetovi farmi.
NOVEMBRA 17. novembra, nedelja—Opereta zbora Jadran v S.D.D., Waterloo Rd. 24. novembra, nedelja—Jesenski koncert zbora Slovan v A.J.C., Recher Ave.
MAY
Mi dejamo in izmenjavamo Eagle znamke
HRANITE! HRANITE!
HRANITE! V SREDO
ob 10. zj. začetek
•	NAJNIŽJE CENE SEZONE
•	STOTINE ČISTO NOVIH NAKUPOV
•	SEZONSKE IN
IZVEN SEZONSKE CENE
•	IZVRSTNI NAKUPI NA VSEH 8 NADSTROPJIH VKLJUČIVŠI V KLETI
•	PREDMETI IZ NAŠIH LASTNIH ZALOG ZNANIH IZDELKOV