Učitelja čaka strgan rokav, pal'ca beraška, prazen bokal. Prosto po Vodniku fn sedanjitn razmeram primerno. 1,017.800 K — __atančn_. totliiko državnega denarja je porišlo v Ljubljano na fin-unčno ravnateLj&tv© dne 22. januarja leta 1918. ,po Kr. roj. Dva dnl poMieje, t. j. dne 24. istega 'meseca m leta, je bilo naikazilo reaiizovano dežeineim-i odboru. To je tisti denar, ki ga je država dala glasam sklepa državinega zbora kranjskeimu učiteJiistvu kot emkratnl nabavni prispevek za leto 1917, iki bi moral biti že 'izplačan vsalkemiu v nadeljeneni; .cdpadajočem znesku ip-o irctdav.insikem- stanju z dne 1. decembra 1917, -torej je to uči<tel___d denar — naš denar! K_je je ta denar ;i_i km deLaijo z 'njim, da ffa >ne dajo učiteljstvu, k.i -je Tnjejfov im ki ga ikrvavo potrebujje? Pretek^ petek, d;ne 1. t. iu., se je vršila s&ja dežekeRa šolsikega sveta, in tedaj _e idr. Ravniihar vprašal nfiospode tako, kakor amo zap.isaili zgoraj. Tisti čas je prejemal gnof Atteims brzojavke od oik^raj»wh učiteljskih društev, kii »a kličeuo v zadnji uri na poimiač, da učiteljstvo ne v>osrine ©d ponnandkanja. To se vmdar oudno i-n iiavefrjetno glasi: UoiteLjstvo ima od države ¦nakajzani miilijon kroti, a tega denarja mu ne izplačajo, da mara vzlic temu, čeiprav je r_jeK>av denar že več kot mesec dni v Ltjubiiiatni, v besede pravsni in žalostnem pMr.emu stradati. _ Deželti.i g.oispiodje so se iz-rovarjali, da oni niso temiu krivi, vladni gcspodje pa so tarnali, da je n_i-K.vo raiz-deiitveno delo tako težavnK. m tako .kompMoiraiio. da ga doi_leii niso mogli režitd, ¦da. ga tudi v doKlodntan času n-e bodo moKti -reSiti, čeprav se -trudijo in pehajo not in daiii! NiOČ in dani Toida vkljub te,mu napomemu delu — ali pa imo-da ravno zaradi njega — tnipi kranjsko učiteljstvo prave pravcate Tantalove muike: iima svoj deinar, a ne more do njega, da bi se Tešiilo Kcspodarskejca pfopada! Kakar vidhno, so našii kmšni očetie spletli mo(v Go'rd___k_ voz«! trnodeniega veka, M ga ne imiorejo razvozilati, da bi se tz njegove aradi-ie izluščii miiliiion krcm -uoitoljskega denarja in prišel napcsled v prave .roike. Treba bi Akiksandra Velikega DritfreKa, da razseka ta Oordiški vozel nove iz-daiie im reš,i kramjsko učiteljstvo mateirialnega p&žina. Piredeii nam priijazna usoda zopet nakloiiii take«a znanienitega moža, se utes:ne naš imiilijon na obrestih razikoti.i do drugega miitMiana, uu pa bomo vzlic temu še vedno lačmi m raztrgani! Da i>r_hra__i!rt-(., ot_/ir>o_na vTiietno g^r" spodoim vsa_ Tiočni počiteik, .ki so ga zkradi nas izgubili, iin da se ne pretegii-ejo z dnevinim delom, ki ilm ga razdelkev našega deniarja provzrcča, s. ijih usojamo 'Cpozatrjati na einostavno pot, ki bi toilo 'inoi^oče po njej brez gemalinosti ¦Aleksandra Velikega priti do jedra tomu novodobnemu Goirdiškeimu vozlu in dati oiini>rej iioite-ljstvu fco, kar je sanio in ed-no njegov&ga! Bojimo se le, da jc bilo vse dosedanje delo naših priijateljev na dež. šal. svetu zaman, ker iniso prišli šc do nobenega ireizultata, in da bodo imcirali začcti iznava, ako lioceimo vsai še v tem lctu priti do svoijega denarja. Dela, ki bi ga -voličkaij praktiani šalniki aili uradniki reš-lj najpozneje v eneim imesecu, bi se mii 1-otili 4>o tem načrtu: 1. Okirajni šolsiki sveti pošljejo okrožnice vsem šo_sk_m vodstvom svojeiga lOkrada z nar.očilam, na.i P<o iteh in teh točkah uigo't'c.vi_.io irodovinske razimiere učiteLjstva svojih šol i>o stianju z dne 1. decembra 1917, kaikor ®e je elasiia dolooba sklepa državnega zbora. 'J'o delo mioirajO' šolska viodstva dokančatii tekom enega tedna in svoje izdeOke poslati svojeimu ckrajnemu šoJskemu svetu. 2. Ti odgiovori pridejo v roike okradn.m šolskim nadzomfeam. Ti .iimajo nalogio, da tekom nadaljiiega tedna pregiledaao in prei.ku&iiio doposlanie referato svciiih podrejeinih šo1! ter svoj izdelek pošljetjo dežetaemu šalsikemi. svetu! Ako bi tega dela iokrad-ii šolski nadziarr__k.i v določeJiam.roku sa_ni ne zimagli1, naj ;pritegineiio na poinioč trni do štiri praJctične učitelje iz bližiime svojega silužbenega ¦me&ta. Vsaik učiitelj vza/me v detlo -par šol, in vse delo bo cpravljeno v par dneh, zakaj uotelji bi se z vese-iem, pa tudi z zagotcivlj-ejiim uspehoim lo.tiiM dela, sa.i bi delali tovarišem v korist. Če bi biilo treba, bi radi delali v resnioi dan _n noč, samo da bi bilo delo prej opravliienio 'm tn kirušno vpirašanie prej rešeno. 3. T:_ -referati pridejo potem na dež. _»1. svet. Ta ima štirlnajst dni časa, da pregleda iin presodi delo Cikirajnih šolskih svetov ter naposiled — kar je _rlavno! — dcicči V'i__no na.^o-S-amez.ne osebe odpadajočih zneskov n_i temeUu izkrtzov, fci jiih je dobil od okrajnih šolskih svetov. D.a bi šlo delo hibrejše kpcd rcik, vzaim-e tudi dež. šol. svet na pomoč nekaj praktičnih učiteljev & Ljubliamie, toi jiim da v ta naman laihko po teden dni dopusta, kar bo našeiiTiu skiupn-imu ž-Vljenjsketm.i vprašamdu ;le kcmistilo. Po tem načrtu br imi razmctali ta Gordiški vozel in smo prepričaini, da ,bi bila ta z-amotana stvar 'rešena točno, te¦nieljiito in v 'najkirajšeim času. Ne verjainomo, da bi na ta način tega dela ne rr.ois.l_ rešiti najpozneje v enetn mes^u — pa b_ jitn zaradi tega ne bilo tireba žrtvovati niiti eoie anre blagodejnega sipanoa! Poimisliti mc.r.amo tudi, da ni kranjska dežela tako strašno velika, da bi je Ptraktičen šoilniik ,ne poznal od ienega kanca do drugega. Prvi poigioj pa je, da se .ilela totido — kafcar srno že vebkrat poudarili — pr__ktion.i šoMki, rairoma wradnik.i, ri'8 pa birokrati, ki si bogve kako in boigve čem-i tako enostavno delo otežuki\o, da ne .pridejo n;i)kiamiO'r naprej, ampak da injih cimcantfe Ln ¦prekladanj-e aktov vedno tesneie zapleta v.rvco €kTio-g watu kran_skerr_u uGiteljstvu! Po -nekateirili šo.ah niso vsi učiteUi dciana1, iker aih je iimnogo še vedno v voiini službi. Kaj v takem slučaju? Vodstvo dot-čoi-e šole iiina vendar stanovski izkaz doticnega učitelja, pa tadi njsgove rcdo\'iiiske razmere so miu _wa_ie .Ce bi anu pa te raameTe ne bile 'ZTia,ne, bo vendar v dotionem krajoi kak olovek (žeina, so¦riodnik, pniijatelj), ki bo vedel povedati, česar bi nnorda vod&tvo ne zmalo. Iti kc\nč;io >mora_o vsaj ¦cikrajni šolski sveti :--^ti  kataster .svojega učiteljstva, ako ga dc žetoi Mski. svet -lima. Kakšen red pa ie fco? Zaradi zianiikroosti oblasti mora trpeti učjteljstvo! kaikor \udzmo in čutrnio, jt v ttsni vitaln-am \i>raša!n..u, too gre za eiksjstenoo učiteljstva, odpovedal ves birokratski aparat. K^r so gioi&podie iiz-gitbili glavo, mora učitelflstvo stradati. Iz vsega postopamja s teni učiiteiliiskan denarjeim pa >e tudi Taizvid-iio, da Ł_&p_dje sanni ne \redo, ka>i foočejo. \ Ljub_ja_ii se je n. pr. zgcdilc, da je olcraim šoJski nadzoTnik sklical voditeJije že na tri ali štiri poirnieirnke, a na vsakem }e hoteJ 'iirneti drugačnc podalke glede na j-eadalite;v tega 'našega denarja —- dakaz, da 'jros.pod praktjšni šofaj_c s.aim ne ve, ka.i in kako. Ali pa itna imoTda tako mairočilo od zgoraj, samo da se rešitev zavleče in Kaltemegs.erjev vozed še bO'U zaplete. Medteni pa, ko se takio igrajo z živiljenjeim učiteljstva, deže.ni odbar drcbi učiteljskii denaT na ko&Ske, da mamt naposvled res nič drugega ne ostane nego »strgan rokav, paFca beraška, prazen bokal« tn stairi, nep-Obo-Ušljivi ¦— biroikratski šlendrijan! Vse te iin take razmare so se tudi zaimotale v predivno zaplet&n vozd, ki fias tišči irn ii-roinablii-a kot krvoses in toi bi .niu treba resničnega Aleksandra, da ga entorat za vseletj razreže iia drobne kosčke! Ob tak-li irazinii&rali ni n:iič oudnega, če učiteljstvo vidno telesaio hira in duševno tako trpi, da se ati-i odpira pot do zdraviD.ka, ki pa ne aiore nič drugcga kanštatiiratr, nego da je učitc_.is.vo izčr•pano iai izimczgano ter irabi kritlia in počitka! Gospodje sainm vžigajo v Gcirdiškii vozel lodziiak našega trpfljeiija in grb sviOje P'leinienitciS'tii — -l-Ttvaižko glavo!