DEL A V S K A Glasilo krščanskega delovnega ljudstva Uholo vsak felrleh pop.; v sluCalu pra»nlka dan poprej — Urednlfttvo: L|ubl)on<»( Mlkloll-Ceva c. - Nefiranklrana pUm« •« ne spre|ema|o Posamezna UrvUba O In 1-50 - Cena: M 1 mesec Din 5--, za Četrt leta Din 1»*-, M pol leta Din 30*-; za Inozemstvo Din T-- (mesečno) — Oplaši po dogovoru Oglasi, reklamacije In naroCnlna na upravo lugotlovansbe tiskarne, Koiportažnl oddelek, Pollanskl nasip tl. 2 — Rokopisi se ne vračajo Nova vlada v Jugoslaviji. Po konzultaciji na dvoru je kralj imenoval novo vlado. Vladi načeluje general Pera Živlkovič, komandant kraljeve garde. Od Slovencev je v vladi dr. Korošec kot železniški minister. Tudi Hrvati imajo v novi vladi svoje zastopnike. Novi ministri so že prevzeli svoje posle. Kraljevi proglas na narod. Kralj je izdal na narod poseben proglas, v katerem povdarja, da je prišel čas, ko med kraljem in ljudstvom ne sihe več biti posredovalcev. Politične strasti so parlamentarizem začele zlorabljati v taki meri, da je postal zapreka za vsako pl od o n osno delo v državi. Vsi napori in ukrepi imajo en cilj, da se v najkrajšem Sasu doseže ustvaritev onih ustanov, one državne uprave in one državne ureditve, ki bo najbolj odgovarjala splošnim narodnim potrebam in državnim interesom. Ustava razveljavljena. Ustava — tako ‘določa kraljev manifest — kraljevine SHS od 28. junija 1921 se razveljavlja. Vsi državni zakoni ostanejo v veljavi, dokler se s kraljevim ukazom ne spremene ali ukinejo Novi zakoni se bodo v bodoče ustvarjali s kraljevim ukazom. Narodna skupščina, razpuščena. Kralj je razpustil narodno skupščino, izvoljeno dne 11. decembra 1927. Novi ministri so odgovorni samo kralju. Poslanci so zapustili BeJgrad, svoje klubske prostore so prenesli izven skupščinskega poslopja. Uslužbenci narodne skupščine dobe plačo za eno leto naprej. V »Službenih Novinah* so izšli novi zakoni. Zakon o kraljevi oblasti določa, da je kralj nosilec vso oblasti v državi. Državne uradnike nastavlja in premešča kralj. Ministre imenuje kralj, odgovorni so kralju, obtoži jih kralj. Zakon o zaščiti države, o katerem se je svojSas mnogo razpravljalo, je nekoliko dopolnjen. V dodatku k temu zakonu se določa, da se vsi čini, ki so naperjeni proti državi, kaznujejo odslej s smrtjo ali robijo 20 let; tisti, ki bi zato vedeli, pa ne bi prijavili oblastem, bedo kaznovani z zaporom do 20 let. Razpuščene so vse politične Btranke, ki imajo plemensko ali versko obiležje. Natančnejših navodil o tem še ni. Osnovanje novih in obstoj že obstoječih društev je vezano na posebno dovoljenje velikih županov. Dovoljenje se mora zaprositi v roku enega meseca, sicer se smatra, da društvo ni dovoljeno. Zborovalna svoboda je omejena. Vsak shod ali sestanek je treba naznaniti tri dni preje pristojni polic, oblasti. Stavke javnih nameščencev so prepovedane. Oblastni in občin, odbori razpuščeni. Izšel bo tudi poseben zakon, ki določa, da so vse občinske uprave razpuščene. Komisarje (v glavnem menda dosedanje župane) postavijo veliki župani, za Ljubljano, Zagreb in Belgrad pa kralj na predlog notranjega ministra generala ŽivkoviČa. Oblastne skupščine in oblastni odbori prenehajo delovati. Njihove posle vodijo komisarji. Zagrebška oblastna skupščina je hotela v nedeljo dopoldne še zborovati, toda ponoči je bila že sestavljena vlada, ker je zakon takoj dobil moč, se oblastna skupščina ni sestala, oziroma ni zborovala. Stalnost sodnikov j« ukinjeni*. Tiskovni zakon spremenjen. l/šel je zakon, ki spreminja in bistveno dopolnuje sedanji tiskovni zakon. Novi zakon določa n. pr.: ako je en list trikrat v enem mesecu zaplenjen, ga notranji minister lahko ustavi; isto velja, če globa ni plačana v treh dneh, ali če v prvi številki ne prinese popravka oblasti. Po naredhi velikega župana se ne sme nova vlada nič komentirati ali zlohotno kritizirati. Mir v državi. Po vsej državi vlada popoien red in mir. Demonstracij ni bilo. Opažati je, da je bila nova vlada po vsej državi sprejeta simpatično. Zanimanje za novo vlado v inozemstvu je precej veliko. Razvoj kapitalizma v bodoče. Na letošnjem zborovanju mednarodne aveze za socialno politiko v Ziiricbu je imel znani sociolog Werner Sombart predavanje o »Razvoju kapitalizma«. — Lombart vidi potekati razvoj v treh smereh: 1. Izpremembe na ozemlju različnih narodov (držav). 2. Izpremembe v obliki. 8. Izpremembe v obsežnosti kapitalizma napram drugim gospodarskim si-stemonL 1. Teritorialna razširjenost kapitalističnega gospodarstva bo zavzela ogro-pien obseg: Afriko in Azijo bo skoro kmalu popolnoma obvladal. To mlado kapitalistično gospodarstvo mora intere-airati stare kapitalistične dežele i v aktivnem i v pasivnem zmislu. Aktivno, kolikor so pri njega nastajanju udeleženi evropski trusti in koncerni v izven-evropski industriji. Pasivno, ako bo pač zmožno to gospodarstvo vplivati na našo industrijsko in agrarno organizacijo. Ta zadnji moment bo gotovo večjega pomena kot prvi in sicer zato, iker bo Evropi manjkalo kapitala, ker je počasnejše združevanja kapitala že na vidiku. Pravilnost te teze se more razpoznati iz tega, ker niti absolutna niti relativna Mar-ksova nadvrednost ne bosta mogli tako močno rasti. Absolutna zato ne, ker se bliža prebivalstvo večine pokrajin staci- onarnemu stanju in ker se delovni čas v produkciji ne more in ne bo podaljšal. Relativna, ker se produktivnost dela splošno upoštevanja vredno ne more več zvišati. Pasivni interes starokapitali-stičnih pokrajin bo postal izredno velik, in sicer predvsem radi industrializacije poljedelskih narodov, ki v bodoče svojih potreb po industrijskih produktih ne bodo več krili iz Evrope in Amerike, ampak bodo morali imeti svoje lastne industrije. Uvoza agrarnih produktov v Evropo tedaj ne bo več in ta bo prisiljena imeti svoje poljedelstvo. Regulacija agrarnega in neagrarnega prebivalstva, to se pravi gospodarska autarkija Evrope, bo največji problem bodočnosti. Da je razvoj v tej smeri že v toku, dokazujejo dejstva, da je izvoz poljedelskih produktov iz važnih poljedelskih držav padel (Združene države), da cene poljedelskih produktov v teku zadnjih 20—30 let stalno naraščajo, da morajo starokapitalistične pokrajine vedno in vedno iskati nove trge, katerih pa je vedno manj, kar doprinaša k temu, da je tempo ekspanzije industrij vedno počasnejši. 2. Izprememba kapitalističnega gospodarstva v njegovi zunanji obliki se more označiti s centralizacijo kapitala in koncentracijo obratov, podjetij (koncerni, karteli). Nastala so nova takorekoč fevdalna razmerja, ki so ustvarila veliko odvisnost: dela od kapitala, malega in srednjega obrata od veleobrata, konzu-■mentov od producentov. Istočasno je nastala nova plutokracija in sicer v tem zmislu, da finančni kapital, denar vlada •svet gospodarsko in politično. To se more tolmačiti kot začetek nove visoke stopnje kapitalizma, če ne bo morda ravno kot posledica tega razvoja nastopila izprememba njega strukture, ki bi končno pomenila padec idej kapitalizma kot gospodarskega sistema. Bistvo te notranje izpremembe si moremo, pred-očiti, ako se znova preišče karakteri-ditika kapitalizma po znanih treh straneh. Prva in najvažnejša značajka je subjektivistična mentaliteta, ki je diametralno nasprotna duhu skupnosti in ustvarja vso napetost. To je razrednost kapitalizma. Prav na napetost, razrednost, bistvo kapitalizma pa se zdi, da popušča. Dalje raste nagnjenje podjetnika izoblikovati svoje delovanje v nek sistem znanja, izločiti, kar je intuitivnega^ postati samo nekak finančni minister svojega podjetja. To pa pravzaprav ni več kapitalistični duh. Zmanjšuje se poželjenje po profitu s simptomi: ustalitev dividend, investiranje v podjetja, nalaganje rezerv itd. S tem se zmanjšuje riziko, bistvo starega kapitalističnega podjetništva. Baš Združene države Severne Amerike so na najboljši poti, da bod^ pcatale država rentnikov. Druga značajka, kapitalizmu adae-quatai individualistični pravni red, se začenja spreminjati in prihajajo vanj vedno bolj socialni momenti. Od strani države prehaja v pravni red: delavska zaščita, kontrola cen itd. Absolutna svoboda gibanja je vezana od strani kapitala samega s karteli in trusti. Delovno razmerje delavca dobiva danes vedno bolj značaj namešfenskega razmerja (pri nas gotovo ne. Op. ur.); plače se določajo brez ozira na gospodarski položaj podjetja in brez ozira na trg. Brezposelnost ni več tako huda in je položaj brezposelnega tak kot bi bil stavljen na razpoloženje s poznejšo upokojitvijo (?). Zadnji korak v tej smeri pomeni italijanska Carta del lavoro. Tretja značilnost produkcijski proces sam. V obratu, kjer se je vršila preje produkcija popolnoma v naravnem redu, vlada danes točno izdelan sistem. Stari mehanizem trga, po katerem sta ponudba in povpraševanje določala cene, mezde in profit, je takorekoč izginil. Danes določajo i cene i mezde karteli. Ti določajo kraje za prodajo in onemogočajo s tem staro konjunkturo. Ako je kapitalizem preje izrahljal valovanje produkcije v svoj prid, tedaj v bodoče visokega in nizkega stanja trga z naraščajočo konjunktura o politiko ne bo in s tem tudi ne tega življenjskega elementa kapitalizma. 3. V vprašanju sprememb območja kapitalizma je nastalo neko napačno naziranje in to radi Marksove teorije o koncentraciji. Po tej teoriji naj bi vse manjše obrate požrli veleobrati. Ta socialni monizem je prevara in jaz postavljam temu nasproti socialni pluralizem, trditev namreč, da more poleg enega gospodarskega sistema eksistirati tudi kak drugi in da moreta oba prosperirati. Kapitalističnemu gospodarskemu sistemu stopajo ob stran i predkapitalistični i pokapitalistični sistemi. Predkapitalistična bi bila predvsem zaključeno kmetijsko gospodarstvo na deželi in obrt, ki v zadnjem času nenavadno narašča. Neprimerno močnejše pa stopajo v ospredje pokapitalistični sistemi v obliki mešanih podjetij (kjer je delavec solastnik) in zadruge. Spoznanje zadnjih desetletij nas udi, da so ti sistemi zanesljivi in uspevajo povsod tam, kjer je potreba že dana in ima konzum čisto določen obseg. Ta diva pogoja sta oči vi dno dana vedno pogosteje. V starih pokrajinah se torej kapitalizmu ne bo nudilo novih možnosti razmaha. Ako se bo število prebivalstva še bolj stabiliziralo, se bo tudi znatno zmanjšalo absolutno območje kapitalizma. Sledovi pa bodo gotovo ostali še v pozne čase. Parola racionalizma bo tedaj: jV potu svojega obraza gospodari amerikansko (namreč: spfovajati ekonomske principe k tknjig v prakso) k S tem bo nastopil primat gospodarstva na celi črti. Celo zemljo bodo prepustili stari obdelovalci »boljšim gospodarjem«, ki bodo mogli dva procenta več iz nje iztisniti. To pa pomeni splošno razduhovljenje in popolno materializacijo vsega sveta. Iz vsega tega je razvidno, da stojimo na pragu neke nove gospodarske epo-he. Današnje gospodarstvo se nahaja v prehodnem stanju; smo ob zatonu obstoječega gospodarskega sistema in v času uveljavljanja novega. * * * K tem »pesimističnim« izvajanjem bi bilo gotovo še marsikaj pripomniti. Gotovo je naredil Sombart pri tem isto napako, kot že mnogi gospodarski »preroki«. Ti vidijo pred seboj le stvari, tvarni svet, ne pa tudi človeka. Človek, ’ prežet pravega duha, gotovo lahko da vpliva na gospodarska dogajanja, vsaj v veliko večji meri kot mislijo nekateri narodni gospodarji. Današnji narodni gospodarji so (marsikaj proglašali k(ot zakon, kar {m je le posledica današnjega naziranja o svetu, ki se tako očituje v gospodarskem dogajanju. Zato moramo postaviti idejam materializma nasproti ideje Kristusove. Gotovo vodi usodo človeštva močnejši Vodnik- kot gole materielne in mehanične sile kapitalizma. v, p Po svetu. Francosko vojno ministrstvo bo leta 1929 porabilo iz proračuna 2 milijardi 900 milijonov frankov. Anglija 7 milijard 200 miljonov, Amerika 9 milijard 400 milijonov, Italija 1 milijardo 600 milijonov, Nemčija 1 milijardo 300 milijonov! V indijskih bombažnih tovarnah nastajajo vedno večji nemiri. V Bombayn je zaprtih 16 predilnic ter je radi tega 15.000 delavcev na cesti brez kruha. Vseindijski kongres je na predlou Gandija sklenil zahtevati, da se priznajo Indiji vse pravice, ki jih imajo angleški dominijoni (kakor n. pr. Kanada, Avstralija, Južna Afrika). Ko bodo to dosegli, se bodo borili za popolno neodvisnost Indije, za svobodno indijsko državo. Gandi je na ta način dosegel, da so v tem pogledu vse indijske stranke edine. šest ministrstev opravlja obenem gospod Mussolini: ministrsko predsedstvo, zunanje in notranje ministrstvo, ministrstvo za vojno, za kolonije, za mornarico. Je vsekakor vsestranski mož , in mareikak minister bi bil rad v njegovem položaju. To je ena stran. Druga pa je ta, da dobiva Mussolini samo eno ministrsko plačo. V tem pogledu bi bili njegovi tovariši po drugih državah gotovo bolj velikodušni in bi raje ministrski resor s pripadajočo mesečno plačo prepustili kaikemu drugemu, ki je tudi »potreben«. V Ameriki gre vse na veliko. V, Newyorku je policija zaplenila pošiljatev. opojnih strupov (predvsem opija), ki je bila vredna 5 milijonov dolarjev. Poleg te pošiljatve je bilo v mesecu decembru zaplenjenih za 10 milijonov, opojnih strupov. Jugoslovanska strokovna zveza. Iz centrale Iz centrale. Vsem organizacijam sporočamo, da gre vse naše delo nemoteno naprej. Vsi sestanki, seje in občni zbori naj se vrše kot so bili razglašeni in objavljeni. Volitve obratnih zaupnikov naj se povuod v redu izvrže. V posebnih slučajih kateregakoli značaja naj se vse organizacije obračajo na JSZ. — Načelstvo JSZ. Železničarski vestnik Ob prehodu v novo leto. Leto za letom se borimo za obstoj, za naše pravice, za ono, kar nam zakon zajamčuje, a dejansko dobivamo le malenkost od tega, kar nam po vseh naravnih pravicah pripada. V takem stanju smo dokončali leto 1928. V tem letu se je marsikaj dogodilo, praznovali smo desetletnico zedinjenja in obsoja naše države; obhajali smo pa tudi desetletnico boja za naše pravice. Pri tem se dobro spominjamo vseh naših intervencij, ki smo jih viol&li minulo leto in hvala Bogu, tudi nekaj ugodno dobili rešenih! Bili smo boj za izplačilo razlik, katere bodo vendarle — po dosedanjih vesteh — v doglednem času izplačane, borili zoper uvedbo 24 urne službe na večjih postajah, borili proti krivični prevedbi, proti pomanjkljivemu Delavskemu pravilniku, borili za premoženje bivše Gospodarske poslovalnice v Ljubljani; velike boje smo imeli, preden so se dosegli naknadni krediti za delavstvo itd. itd. Še celo kopo takih intervencij bi lahko našteli in stotine in istotine raznih vlog je romalo na razna merodajna mesta. Tako bilanco bojev izkazuje minulo leto naša Prometna zveza! In uspehi? Nanje »mo namignili že zgoraj. Bili bi pa uspehi lahko še boljši in večji, ako bi bili železničarji vsi do zadnjega organizirani v svojih strokovnih organizacijah. Vendar pa lahko Prometna zveza trdi, da je bila tako močna, da je izvojevala potom Jugoslovanskega kluba naknadne kredite za železniško delavstvo ter tako s tem rešila velike bede naše progovno in drugo delavstvo. Precej zadev v prid železničarjem je pa še v teku in upamo, da bomo z njimi tudi presenetili železničarje. — Nastopilo je pa novo leto. Kaj nam ibo prineslo, se marsikdo sprašuje. Enako tudi organizacija. Da, prineslo nam bo tudi to leto uspehov, vendar so pa ti uspehi zopet odvisni od članstva samega, odnosno od železničarjev. Čim več nas bo borcev, tem več bo uspehov. Z letom 1928 naj bo tudi zaključena naša nebrižnost in pojdimo z novim letom za boljšimi cilji, organizirajmo se, strnimo se le v naših, Tes stro- kovnih organizacijah in lahko se potem zanašamo v letu 1929 večjih in lx>ljšdh uspehov! Naš novi minister za promet Doživeli smo zopet spremembo vlade. Sicer ni naš namen o tem poročati, ker so za to politični listi, ne smemo pa prezreti, da je postal vrhovni gospodar železničarjev zopet Slovenec. Pozdravljamo torej di'. Antona Korošca kot novega ministra za železnice ter upamo, da bo, kakor leta 1920, uredil železniško gospodarstvo tako, da bo v korist državi in železničarjem. Iz centrale. Ponovno opozarjamo vse članstvo na občni zbor centrale, ki se l>o vršil v nedeljo 20. januarja ob 10 dopoldne v Mariboru, Koroška cesta 1. — Vabljeni vsi člani organizacije! Lesno delavstvo. Sv. Lovrenc na Pohorju. Redni letni občni zbor strokovne skupine lesnega delavstva Sv. Lovrenc na Pohorju se bo vršil v nedeljo, dne 13. jan. ob pol 9 dopoldne v gostilni Novak z dnevnim redom: 1. Citanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo odr bora in zastopnika centrale. 3. Volitev novega odbora in delegatov za centralni občni zbor. 4 Slučajnosti. — Ker bomo na občnem zboru obravnavali tudi druge važne zadeve, prosimo polnoštevilne udeležbe. — Odbor. Sv. Lovrenc na Pohorju. Pri nas kapitalizem prav tako kot drugod nemoteno izrablja delavstvo. Mnogo je delavstva!, ki garamo tu za sramotno nizke plače že po 10 in 15 let. Vsak dan je ista pesem. Kflp i tal ist-del odajalec vidi vedno samo sebe — delavca nikoli. Ob novem letu, ko dela bilanco svojega profitarstva, ves donos spravi v svoj žep. Delavec ne sme imeli od tega nič, on je zato tu, da dela. Delavec se tudi ne sme zanimati za to, koliko ima podjetnik dobička. To je brezčloveški kapitalistični inamon. In pri vsem tem hočejo še podjetniki, da bi bili zdravi in veselo hodili na delo. Zjutraj pridemo skoraj tešč na delo in do opoldneva smo tako. Tudi opoldne nimamo nikakih gorkih jedi. Skoro vedno samo kruh. Sedaj pa delaj in bodi vesel in zadovoljen in podjetnika hvali, če moreš. Postavimo se v bran vsem našim nasprotnikom in to z močno našo strokovno organizacijo! Saj smo vendar ljudje in hočemo tudi mi človeško živeli! Naj živi naša strokovna organizacija! Tobačni delavci Delo >Zveze tobačnega delavstva«, ki je šlo za tem, da dobi tobačno delav- j stvo nov pravilnik o plačah, je prineslo 1 delne uspehe. Monopolska uprava je izdala pravilnik o plačah delavstva, ki je zaposleno tpri prevzemanju in sortiranju tobaka in obenem tudi pravilnik o regulaciji plač ostalega tobačnega delavstva. Delavstvo s pravilnikom ni in ne more biti v celoti zadovoljno, ne v Zagrebu, niti v Sarajevu, vendar ve, da je s tem storjen pač sploh prvi korak na poti k zboljšanju mizemega položaja tobačnega delavstva. Ta pot pa je le pot boja in strokovne borbe in stvarnega dela, ne demagoštva, pa močne in enotne organizacije vsega tobačnega delavstva v državi. In na vsem tem se dela. Kdor noče videti, naj go-1 vori drugače, svobodno mu! Poštena in stvarna borba pa bo zmagala! Zato je naša naloga in dolžnost samo ta, da pri tem vztrajamo in gremo kot sveži zopet na delo. Zagrebško ikršč. soc tobačno delavstvo, organizirano v našem Radničkom stručnom savezu, je poslalo pred nedavnim časom v Belgrad deputacijo, ki je na vseh merodajnih mestih predložila spreminjevalne predloge k pravilniku, ki je stopil v veljavo 1. jan. 1929. Ti predlogi vsebujejo deloma iste zahteve, kot jih ima tobačno delavstvo v Ljubljani. Koliko bodo te zahteve upoštevane, bo pokazala že najbližja bodočnost. Sedaj se izdeluje tudi pravilnik o pokojninah tobačnega delavstva, ki naj bi po dobljenih informacijah izšel v najkrajšem času in bi veljal od 1. aprila 1929 dalje. Po tem pravilniku naj bi znašala mesečna pokojnina od 450 do 750 Din. Rudarji Črna. ledni letni občni zbor skupine rudarjev v Črni se bo vršil v nedeljo dne 18 januarja ob 9 dopoldne v društvenih prostorih s sledečim dnevnim redom: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo odbora in zastopnika centrale. 3. Volitev novega odbora in delegatov' za ekspozitumi in centralni občni zbor. 4. Slučajnosti. — Ker bomo na občnem zboru obravnavali tudi druge važne zadeve, prosimo polnoštevilne udeležbe. — Odbor. Šoferji Na našem rednem mesečnem sestanku v petek, 4. t. m. je poročal obč. svetnik tov. Aljančič o okvirni kolektivni pogodbi za mestne delavce. Po dolgotrajnih bitkah pri občinskih sejah in odsekih se je vendarle sestavila kakor pravijo okvirna pogodba. Sicer hi bilo to že davno lahko rešeno, ako bi socialisti ne uganjali take demagogije. Za nas je važno samo to: sedaj vemo vsaj pri čem, da smo, kajti prej ni bilo nobene jasnosti ali si stalen ali ne. Vsak dan so lahko odpovedali. Sedaj je drugo vprašanje, katero je tudi velike važnosti, izvesti v okviru te pogodbe, novo pogodbo z odsekom za mastni autobus-promet; tukaj bo treba še precej dela in truda, da se bo izvedla. Upamo pa, da bodo vsi naši tovariši to razumeli in naše delo v tepi praveu podpirali. Izvedli bomo tudi volitve obratnih zaupnikov. — šofer. Zdraviliški uslužbenci Maribor. V sredo 2. januarja je priredila naša skupina lepo skioptično predavanje o >Japonski«. Predaval je tovariš tajnik iz Maribora. — Po predavanju se je vršil razgovor o volitvah delavskih obratnih zaupnikov, ter se je sklenilo, da se volitve izvedejo po skrajšanem postopku. Volili bomo dva zaupnika. Tov. tajnik nam je poročal še o nežnih drugih organizatoričnih zadevah, nakar se je sestanek v obče zadovoljstvo članov in članic zaključil. — Strežnik. Oblačilni delavci Kočevje. Lepo število delavstva, ki se je zbralo na strokovnem shodu dne 6. januarja 1929 v pivovarni, nam je porok, da se vera delavstva v lastno moč tudi pri nas vedno bolj utrjuje. Kljub temu, .a je bil shod dobro obiskan, smo pegn ■ šali še celo vrsto naših sotrpinov, ki jim lastna nezavednost in strah pred kapitalizmom branita stopiti na plan za svoje pravice. V skoraj dveurnem govoru nam je zastopnik centrale tov. Istmbardo obrazložil namen in pomen ter delo in cilje krščansko socialističnih organizacij. Samo tisti delavec, ki živi v popolni otrp-ljenosti in brezbrižnosti, bo pričakoval, da bo rešitev prišla sama po sebi. Vsi drugi, ki se količkaj zavedamo svojega položaja, pa smo uverjeni, da je naša rešitev edino v močni in solidarni strokovni organizaciji. Saj nas postopanje kapitalistične reakcije samo v tej veri najbolj utrjuje. Oblastni poslanec tovariš Peterlin je poročal o uspehih, ki jih je dosegel pri upravnem svetu »Teksti-liane«. Da se mora delavstvo danes zadovoljiti le z malenkostmi je zopet vzrok v tem, ker delavstvo ni dovolj močno organizirano. Tovariši, če hočemo sedanje naše bedno življenje zamenjati s človeka vrednim življenjem, potem stopimo takoj na plan, kajti vsak zamuien trenutek nam bo prinesel nove težlkoče in novo trpljenje. Naj živi organizirani strokovni boj delavstva! Celjsko okrožje Celje. Sporočamo vsem tovarišem in tovarišicam, ki imajo interes za nemški jezik, da se prične v ponedeljek 14. ja- Atom: Delausko uprašanje in papeštuo. Prvo srečanje papeštva z novimi socialnimi idejami in z delavskim vprašanjem, ki je v početku preteklega stoletja tudi med katoličani močno vzniknilo je le malo dobrega obetalo. Pač pa je zvenelo kot nekaka predslutnja bodočih dogodkov, ko je grof Henrik de Saint-Simon1 v svojem strastnem navdušenju katoliško cerkev spominjal na njeno socialno preteklost in jo pozival, naj znova vzame v roke obnovo sveta. Toda ker ji je istočasno odrekal za to sposobnost in je klical po »novem krščanstvu«, zato je razumljivo, da je bil edini odgovor iz Rima trajen molk. Potem je prišel Hugo Lammenais.* Toda ne tisti Lammenais, ki je v svoji knjigi: Fssais z ognjevitimi besedami pozival svoje sorojake, naj se oklenejo katoliške vere, ampak Lammenais, kot urednik časopisa L’avenir (Bodočnost, v katerem je z verskega stališča dokazoval upravičenost neomejene svobode in enakosti. Prvega Lammenais-ja je Rim 1. 1824. prijazno in ljubeznivo sprejel, drugega pa je moral papež 1. 1832. obsoditi in zavreči njegove zmote. Velike sile novega časa, svoboda in demokracija so prvič trkale na vrata Vatikana. Toda, kakor piše nek francoski pisatelj, njihova dobra in pravična stvar je našla slabega zagovornika. Prestrašen je papež Gregor XVI., tihi menih, zapahnil vrata, sanje nove demokratične družbe pod vodstvom papeštva so se razblinile in Lammenais je umrl osamel in ncspravljen s cerkvijo. Pij IX. je zbudil novo upanje. Toda grenka razočaranja 1. 1848. so tudi njega mogle navdati le z globokim nezaupanjem do novega časa in do nje- govih stremljenj. Socialne ideje so se mu zdele vsled svoje zveze z verskim in političnim prevratom sumljive, kar je bilo čisto razumljivo, saj nihče ni mogel takrat videti zadnji cilj teh idej, ki so bile tedaj še v polnem vrenju. Najprej se je zato odločil, da obsodi očitne politične in socialne zmote v Lyllabu* !. 1864. in tako zajezi nevarnost, ki bi iz njih mogla nastati za čistost katoliškega nauka. Zidanje nove zgradbe za tem varnim jezom pa je utrujen vsled napornega dela polnega življenja prepustil svojemu nasledniku. Bil je Joahim Pecci, nadškof iz Perudže, ki je bil 20. februarja 1878 za papeža, ter si je nadel ime Leon XIII. Hvalili so sodobniki njegovo socialno umevanje že v Beneventu in Perudžu, kjer je deloval preje, zato so upravičeno upali, da bo glede socialnega vprašanja nastal preokret v katoliški cerkvi. In to upanje ni varalo. Prepričan je bil, in to svoje prepričanje je vedno znova poudarjal, da ima vsaka zmota človeštva v zadnjih stoletjih svoj izvor v napačni miselnosti. Ko je bila filozofija hrbet obrnila krščanstvu, so zatonile tudi vodilne zvezde za delovanje in življenje. Zato je papež Leon XIII. skušal najprej na novo utemeljiti svetovno naziranje človeške družbe in nato šele pre-osnovati tudi socialni red. Ta namen očitno kažejo okrožnice prvih let njegovega papeštva*, istočasno pa je stopil v stik z vodilnimi krščanskimi sociologi tedanjega časa. Med prvimi je bil tu vestminsterski nadškof in kardinal Manning5, ki je v sebi združeval močno ljubezen do lastnega naroda z nikdar omahujočo ljubeznijo do ene, univerzalne cerkve, če ogledujemo njegov nastop za »viteze dela« in za njihovega zagovornika v Severni Ameriki kardinala Gibbonsa in prebiramo njegove socialne spise, tedaj ne mo-moremo prezreti sorodnosti njegovih idej z idejami Leona XIII. V zvezi pa je bil veliki papež tudi s sociologi na kontinentu, ki so v 1. 1884. ustanovljeni »fribur- ški uniji« v Švici združevali v sebi najboljše katoliške sociologe in socialne politike Nemčije, Avstrije, l’ rancijc, Švice in tudi Italije. Bila so to leta, ko se je pripravljala velika delavska okrožnica leta 1891., ki jo lahko imenujemo višek socialnega nauka Leona XIII. Že sodobniki so bili prepričani, da je v njej našlo svoje dopolnjenje in potrjenje delo desetletij. Sodelovali so pri njej socialni delavci iz vseh dežela in stanov, ne na zadnjem mestu tudi lajiki: to je pač najlepše na bistvu svetovne cerkve vseh narodov. Vendar pa je v klasičnemu jeziku pisani okrožnici neizbrisno vtisnjen pečat jasne in močne osebnosti Leona XIII.6 Ta okrožnica ni samo najbolj obširna izmed vseh drugih okrožnic, ampak tvori tudi njihov zaključek. Vse posamezne probleme, ki so bili predmet prejšnjih okrožnic še enkrat povzame in napravi obenem nov korak iz teorije v življenje samo. Zato tudi nobena izmed okrožnic velikega papeža ni napravila tako globokega vtisa in povzročila tolikega gibanja kakor ravno ta. Z enim mahom je ona razjasnila katoliško stališče v socialnem oziru. Po pravici jo imenuje dr. Krek7 »magna charta« delavcev. Cela vrsta mož iz vseh katoliških narodov se je jela znanstveno baviti s sociologijo. Tudi na Slovenskem. Še isto leto 1891 je izšel prvi njen prevod na slovenski jezik, ki ga je oskrbel tedanji urednik »Domoljuba«, sedanji stolni prošt, prelat Andrej Kalan. Obenem ž njo se je začelo tudi krščansko socialno gibanje na Slovenskem, kakor to pričajo slovenski kutoliški shodi, ki so se pričeli naslednje leto 1892.6 Delavska okrožnica je in bo ostala vedno aktualna, ker je pisana iz nadčasovnega vidika in oznanja vekotrajne resnice krščanstva o vedno perečem socialnem vprašanju, zato je prav naredila Jugoslovanska strokovna zveza, da je dala pobudo k novi izdaji okrožnice. Nuditi samo prevod bi bilo za današnje čase premalo, zato spremlja prevod ob markantnejših mestih tudi primerna razlaga. nuarja nemški tečaj, katerega organizira kulturno prosvetni pododsek Delavske sibornice v Celju. Nemški tečaj ae> lx> vršil v Delavski zbornici v Celju, Razlagova ulica 4. Začetek točno ob 8 zvečer. Opozairjamo vse, ki imajo željo in voljo naučiti se kaj koristnega, da pridejo ta večer v Delavsko zbornico in p rineš o seboj zvezek in svinčnik. Vse ostalo se bo zvedelo na tečaju. Colje. Tajništvo Jugoslovanske strokovne zveze se nahaja sedaj v Delavski /l>omici, v svojih novih prostorih. Opozarjamo vse, ki bi ee obračali na naše tajništvo v katerikoli zadevi, da »e naj od zdaj naprej obračajo na JSZ, Delavska zbornica (to je bivša okoliška ljudska šola), Razlagova ulica, pritličje, levo. Prostor nosi označbo: Tajništvo Jugoslovanske strokovne zveze. Poselska zveza Colj«. V nedeljo 13. januarja ob 3 popoldne se bo vršil v tajništvu JSZ v Celju, Delavska zbornica, Razlagova ulica, sestanek Poselske zveze. Na sestanek pride reformi iz Celja. Vabimo tovarišice, da se sestanka udeležijo polnoštevilno. Pridejo naj tudi one, ki še danes niso pri naši Poeelski zvezi. Cestarji Maribor. Občni zbor skupine cestarjev se radi raznih zaprek ne vrši na Koroški cesti 1, kakor je bilo v zadnji številki »Delavske Pravice« objavljeno, ampak v mali dvorani Zadružne gospodarske banke na Aleksandrovi cesti 6/1. v Mariboru in sicer ob pol 10 dopoldne. — Odbor. Delavska zveza Shodi Delavske zveze, napovedani za 13. in 20. januarja t. 1. se zaenkrat ne bodo vršili. Nadaljnja navodila objavimo v »Delavski Pravici«, oziroma s posebnimi dopisi- Čez hribe in doline... Paračin, Srbija. Po končani steklarski stavki nas je odšlo lepo število predvsem iz Zagorja delat profite kapitalistom ;n služit svoj borni vsakdanji kruh sem v Paračin. V splošnem se oez plače sticer ne moremo prav dosti pritožiti, vendar pa — v tujini smo. Marsikateri od nas hi rajši delal doma v Sloveniji za nižjo plačo. Prav nič se ne moremo vživeti v tukajšnje razmere. Vse življenje se vrši tu v kavarnah in gostilnah. Psovanje in popivanje je popolnoma prosto, nimaš pa kraja, kamor si v domačem kraju najrajši Sel — cerkve. Tukaj živi več kot 360 katoličanov, pa brez duhovnika iin cerkve. Vsak mesec enkrat komaj pride duhovnik iz Niša in to največkrat tako, da niti ne vemo, ker je vselej prepozno razglašeno. Vsaj malo bi se lahko merodajni doma v Sloveniji pobrigali za na» — izgnance. Prav žalostno sliko nudi mladina, ki je že dalj časa tu. Za šolo sicer dobimo sedaj neko učiteljico iz Slovenije, kdo se bo pa brigal za verski pouk? Žalost nas navdaja, ko vidimo, kako smo zapuščeni. — Govoriti o tukajšnjih razmerah v kulturnem, socialnem in moralnem pogledu, bi bilo odveč; so — balkanske. Strokov-na organizacija je tu samo za steklarje in brusače slekla, drugih delavcev še (skoraj ne manajo /javen, ker se kot kvalificirane moči čutijo visok© gospode. Mnogo pomožnih delavcev dela tu po 12 ur dn to za 36 do 45 Din. Samo steklarji in brusači stekla delajo po 8 ur, drugi vsi po 9 ur in zaslužijo povprečno po 25 Din. Kar je pa tukaj Srbov, so ali radikali ali pa socialisti. — Vseh skupaj je organiziranih okoli 300. Prav v zadnjem času pa so se začeli precej hudo pričkati, ker bi radi prevzeli vodstvo zagorski komunisti, potem bo pa itak vedno samo prerekanje. Sedaj se pripravljajo volitve obratnih zaupnikov. Kaj 1)0 še novega, vam bomo že poročali. Zaenkrat končamo in želimo vsem našim tovarišem krščanskim socialistom v Sloveniji, posebno zagonskim, prav mn' go uspehov pri delu v novem letu in neupogljive vztrajnosti. Paračinski krščanski socialisti. Resnica, ljubezen, miroljubnost, krotkost in dobrotljivost so oblast, ki gospoduje nad vsemi oblastmi. In zoreti se pravi boriti se za tako oblast! —o— Moži ideje se ne da oceniti! Stanovanjska beda v Mariboru. Dajte nam zdravih in našim dohodkom primernih stanovanj. Ta klic se čuje danes vsepovsod in vznemirja ubogo delavsko družino, da je ne zadene križeva pot — deložacija. Ne smemo trditi, da se v Mariboru letošnje leto ni gradilo, o še mnogo, toda za potrebe hitro se razvijajočega mesta še vse premalo. Gradila je občina z Gosarjevim posojilom in nekateri privatniki. Kje so pa drugi, železnica, država, katerih uslužbenci so vsled svojih malih plač najbolj prizadeti. Za sestradane, prezebujoče družine v hlevih, kleteh, podstrešnih razdrapanih sobicah ni denarja, za ljudi, kateri žrtvujejo svoje sile in moči splošnosti ni zdravih stanovanj, njih otroci so v vlažnih stanovanjih izpostavljeni najhujši bolezni in morilki delavstva — jetiki Take razmere kričijo do neba. Dobiti danes v Mariboru primemo stanovanje je naravnost loterija. S temi ubogimi najemniki delajo hišni gospodarji nečuveno. Danes se je s hišnimi najemninami ustvarila taka strašna korupcija in hladno preračunano odpovedovanje, povišanje dvakrat nad zlato pariteto, da najemniki gledajo s strahom v bodočnost- Kaj bo prinesel zopet 1. maj? Novo trpljenje — novo preganjanje! Družine z otroci mečejo na cesto, samo zato, da dobijo v stanovanje družine brez otrok, ali vzamejo samo samce, pretežna večina pa sploh ne sprejme nikogar, ker to premalo nese. Za stanovanje: kuhinjo in eno sobo se zahteva 600—700 Din mesečne najemnine. Predstavljajte si ubogega žel. družinskega očeta s 3 ali 4 otroci. Kdor vidi ložirati te uboge ljudi v zasilnih stanovanjih (jahalmci) se mu nehote stisne od tuge srce. Kam plo-vemo? Kaj hočemo? Ali je res denar vse, ta mamon, radi katerega morajo delavci in njihove družine pretrpeti toliko gorja. Samo en primer: iz zanesljivih virov sem doznal, da lastnik neke hiše v M. ulici zahteva od stranke predno se vseli 1500 Din naprej, poleg tega pa še mesečno 600—800 Din najemnine in to brez vsake pogodbe, češ jaz vam lahko odpovem, kadar hočem. Točasno je uradno ugotovljeno, da je v Mariboru praznih 30 stanovanj, katerih lastniki enostavno nočejo za nobeno ceno oddati v najem in so med njimi celo ljudje, o katerih bi človek res še dvomil ali spadajo tja, kjer se sedaj nahajajo. Trgovski, profitarski duh nas je popolnoma omamil vse brez izjeme. — Mnogo gorja in grenkih solza bi se potočilo manj, ako bi ti ljudje imeli vsaj trohico usmiljenja in sočustvovanja. , Pa ne, da bi to delali samo dobro situirani ljudje. Taki, ki so se težko priborili do svoje hišice in so prej na lastnem hrbtu že občutili to gorje, niso nič boljši. Parola hišnih posestnikov je: Navijajmo do skrajnosti, kdor ne plača in ne more plačati naj gre na cesto, saj je tam dovolj prostora. Pišemo, govorimo, protestiramo, skušamo vsaj delno to grozečo pošast ublažiti, toda vedno bolj strašno in v kričečih slučajih se nam prikazuje in nam kaže strahovite rane moderne vzgoje, civiliziranega ‘20. stoletja. — Kristus in Cerkev sta potisnjena iz javnega in zasebnega življenja, mamon — denar — je postal vladar sveta, za katerega je danes človek pripravljen storiti katerikoli zločin. R. Novi službeni red za oblastne in okrajne cestarje v mariborski oblasti. V sedanjih časih se rešuje službeno razmerje med delodajalcem in delojemalcem le s kolektivno pogodbo. Taka kolektivna pogodba je tudi novi službeni red za cestarje mariborske oblasti in za okrajni za s top Maribor. V zadnji »De-lavski Pravici« smo obljubili, da bočbmo novi službeni red s par pripombami objaviti. V splošnem novi službeni red zadovoljuje prizadete cestarje. Mogoče se bo ta ali oni cestar spodtaknil nad besedo »pomožno« v § 2, po katerem se imenujejo cestarji redno pomožno osobje, najeto za stalno oskrbovanje oblastnih oziroma okrajnih cest in mostov. Glede tega se ne da nič napraviti, ker je tako imenovanje v zmislu prvega odstavka § 3 zakona o zaščiti delavcev. Ne ugaja pa nam prvi odstavek § 11, ki pravi, da mora cestar delati tudi izven službenih ur, ne da bi bil upravičen zahtevati za to posebnega doplačila. Vremenske nezgode pokvarijo večkrat ceste in mostove, ki morajo biti v interesu prometa čim prej popravljeni. V takih slučajih morajo cestarji, dve, tri ali več ur čez v §15 določeni službeni čas delati. V vseh podjetjih in obratih nagrajajo čezurno delo, zato mislimo, da isto zaslužijo tudi cestarji za delo, ki je težavnejše od njihovega navadnega in dnevnega dela. Zadnji odstavek v § 14 bi po našem mnenju lahko izostal. Prepričani smo, da se tak slučaj ne bo nikdar dogodil. Če pa bi se, mislimo, da se bo vsak Tedenske novice. »Delavsko vprašanje in papestvo« — pod tem naslovom prinašamo danes v podlistku uvod k prestavi znamenite okrožnice papeža Leona XIII. »Rerum novarum«, ki jo bo prinašala »Del. Pravica«. Prestavljeno okrožnico velikega papeža o socialnem vprašanju bo pozneje »Delavska založba« izdala v posebni knjižici. Pri Javni borzi dela v Ljubljani je delo na razpolago: moškim: 30 navadnim delavcem, 1 krojaškemu pomočniku, 1 jetniškemu pazniku, 4 sobosli-karjem, 1 električarju, 1 gateristu, 2 žagarjem za na venecijanko, 9 vajencem; ž e n s k a m: 2 kuharicama, 1 orožn. kuharici, 1 služkinji za izven, 1 restavr, kuharici. Pri javni borzi dela v Mariboru je ponujeno delo moškim: 3 hlapcem, 4 vini- | dobro premislil, preden bo komu prikrajšal preskrbnino. Najvažnejši so paragrafi, ki določajo j službene prejemke cestarjev. Iz priobčenega službenega reda bo vsak videl, kuka se delijo in kako visoki so prejemki. Za mlajše, na novo v službo sprejete cestarje bodo službeni prejemki manjši kot do sedaj, pravilno pa je stopnjevanje plače po službenih letih in po tem dobi jo starejši cestarji 100—200 Din mesečno kot do sedaj, kar je gotovo lepa pridobitev. Rodbinske doklade pa se nam zdijo odločno prenizke. Ne bomo te trditve čisto nič utemeljevali, ker življenje govori več kot preveč. Omeniti moramo še dve točki novega službenega reda, to so dopusti in starostna preskrbnina. Do sedaj niso imeli cestarji nikakega dopusta. Sedaj pa bodo imeli do 15 let službe 8 dni in po 15. letih 14 dni plačanega dopusta, kar je brezdvomno pridobitev za cestarje. Pridobitev pa je tudi starostna preskrbnina. Res da ta starostna preskrbnina ni posebno visoka, vsekakor pa je s tem napravljen prvi korak pri tem tako važnem vprašanju, ki gotovo muči marsikaterega delavca: »Kaj bo z menoj na stara leta?« Kakor že rečeno, novi službeni red v splošnem zadovoljuje; nekateri nedo-statki se bodo še gotovo izboljšali v prid cestarjev. Priporočamo, da ta službeni red sprejmejo tudi drugi okrajni zastopi v mariborski oblasti. čarjem, 5 mizarjem, 1 sodarju, 1 elektrikarju, 4 vrtnarjem, 1 kovaču, 4 čevljarjem, 1 mesarju, 1 trg. pomočniku, 4 črkoslikarjem, 2 strojnikom, 1 peku.. Vajencem: pekovske. Čevljarske, slikarske, tapetniške, kolarske in mizarske obrti. Ženskam: 6 kmečkim deklam, 1 štepa-rici gornjih delov čevljev, 39 šiviljam za perilo, 2 natakaricama, 3 tovarn, delavkam, 1 trg. poslovodkinji, 1 trg. pomočnici, 1 tekačici, 12 služkinjam, 8 kuharicam, 2 varuškama, 2 postrežnicama, 2 gospodinjama, 1 gospodinji v župnišče, 2 raznašalkama romanov, 1 kuharici k financarjem, 1 perici, H šivilj, vajenkam. Pri javni borzi dela v Celju je delo na razpolago: 8 hlapcem, 37 rudarjem, 1 teraserju, 4 ključavničarjem, 2 kleparjema, 3 strugarjem, 5 električarjem, 4 kotlarjem, 5 mizarjem, 1 obratovodji za žago, 1 peku, 1 črevarju, 1 klobasičarju, 1 hotelskemu kuharju, 2 pikoloma, 2 kurjačema, 2 strojnikoma, 1 vinskemu potniku, 17 delavcem, 2 risarjem, 18 vajencem. Ženskam: 4 deklam, 4 pletiljam, 1 šteparici, 1 likarici, 2 pericama, 3 hotelskim kuharicam, 4 natakaricam, 4 hotelskim sobaricam, 28 kuharicam, sobaricam in služkinjam. Knjižnica delavske zbornice v Ljub-ljani je v decembru mesecu izposodila 1811 obiskovalcem 3.798 knjig, od teh V-703 slovenske, 1.814 nemških, 268 hrvaitsikili, 16 francoskih in 2 ruski, odnosno 587 znanstvenih in 3.261 leposlovnih. Vpisalo se je 133 novih članov. Agitirajte med onimi, ki še ne obiskujejo knjižnice, da postanejo njeni redni člani! Čevljarski pomočnik, vajen vseh v to stroko spadajočih del, dobi dober zaslužek v Paračinu v Srbiji pri deloda-jalcu-Slovencu. Poizve se v pisarni Ju-goslov. strok, zveze, Miklošičeva cesta. Delavska založba vljudno prosi, da vsi zamudni plačniki za koledarček takoj pošljejo denar. Poslali smo že po dvakrat opozorilo, pa jih je še nekaj, ki se kar nič ne zmenijo. Kakor nam je neprijetno in razumemo težak položaj posameznih tovarišev, vendar verujemo v navdušenje in požrtvovalnost ter delavsko zavest ter smo prepričani, da bo ta poziv povsem zadostoval in da bo Delavska založba račune o koledarčku lahko takoj zaključila. Krekova družina. Centrala Zbor družin ljubljanske krajine se bo vršil 27. januarja 1929 ob 10. uri dopoldne v prostorih C. K. D. v Delavski zbornici. Dnevni red: 1;. Poročilo zastopnikov družin; 2. organ i%a-torično delo; 3. prosvetno delo; 4. »Ogenj«; 5. ženska organizacija; 0. Borci; 7. naše delo na ven; 8. slučajnosti. — Vsako družino zastopa po en zastopnik. Poročajte o vseh področjih dela v družini (fantje, dekleta, Borci). Arabska legenda. Mojzes je potoval po puščavi ter prišel k čredi, kjer je zaslišal, ikakp pastir moli k Bogu. Tako je molil patftir: »O moj Bog! O, da bi mogel priti k Tebi, da bi mogel postati Tvoj suženj. S kolikim veseljem bi Ti sezul čevlje, umival bi Ti noge, jih poljubil, lase bi Ti česal, Tvojo obleko bi pral, Tvoje stanovanje bi pospravljal in mleka bi Ti nosil od črede! Po Tebi hrepeni moje srce!« Ko je Mojzes slišal te besede je bil jezen na pastirja ter mu je rekel: »Ti grešnik, Bog vendar nima telesa, on nima ne obleke, ne stanovanja, ne služabnikov. Grdo govoriš!« In srce pastirja je bilo žalostno. Ni si mogel predstavljati kakega bitja brez telesne oblike in brez telesnih potreb. Ni inogel več moliti k Bogu in mu služiti in tako je pričel obupavati. Tedaj pa je rekel Gospod Mojzesu: »Zakaj si mi prestrašil mojega zvestega služabnika? Vsak človek ima svoje telo in tudi svoj način govorice. Kar za to ni lepo, je za drugega dobro. Kar je za te strup, je za drugega sladek med. Besede same še ne pomenijo nič. Jaz gledam onemu, ki se name obrača, v srce!« Premaihna ubožnica. V Florenci je nek trgovec tako obogatel, da je francoskemu kralju Francu I. ponudil 500.000 zlatnikov posojila, Hotel je svoje ime proslaviti ter v Lyonu zgraditi veliko ubožnico. Da bi stvar lepše lahko izpeljal, je povabil nekaj svojih prijateljev, da bi povedali svoje mnenje. Naj sedaj se upoštevajo pametni nasveti in predlogi, dokler je čas. Med drugimi je povabil tudi nekega Nikolaja Saltereka, ki je bil tudi iz Florence doma ter se je razumel na stavbarstvo. Razložil mu je svoje načrte, nakar ga je vprašal, kaj misli on. »Vse mi dopade, samo nekaj ne,« je ta rekel. »In kaj je to?« ga je vprašal bogati trgovec. >Zdi se mi, da bo vse to premajhno!« — »Kaj pravite? Saj vidite, kako je vse velikansko zamišljeno in prostorno!« — »Sicer je res vse obširno in veliko,« jo odvrnil Salterek, »če bodo pa vsi oni hoteli notri, ki ste jih vi oropali in spravili na beraško palico, potem sem prepričan, da bo poslopje pretesno in ne bo niti za polovico teh revežev prostora v njem.« Misli. Nasprotje med krščanstvom in socializmom se začenja šele tam, kjer je socializem v boju proti kapitalizmu na pol pota omagal, ko je vsa ateistična (brezbožna) naziranja o svetli od kapitalizma enostavno prevzel. Dekan ;