SAT-CO M COMPUTERS Marjan Seruga s.p. umiw.satcain-sp.si UGODNE GENE IUČUUOV! Rogozniška c. 16, PTUJ, tel: 7806-340 Jadranska 22, PTUJ, tel: 7806-760 Jesen prinaša veliko dobrot. Tudi prihranke! Polo do 244.000 SIT Golf do 374.329 SIT Bora: 312.000 SIT Passat: 316.000 SIT Dominko d.o.o., Zadruini fig 8, 2251 Ptuj TEL.: 02/788-11-50 KEDR NOVE DIMENZIJE BIVANJA V KOPALNICI Vošnjakova 6, Ptuj, tel.: 778 24 01 COMPUTERS Ormoška c. 30, Ptuj (Super Mesto) Tel.:02/780-61 -30 Maksimlljan Bračič s.p. lï'jstù-fSfUn^ I Ptuj, 6. decembra 2001, letnik LIV, št. 49 - CENA 190 SIT TA TEDEN / TA TEDEN v Car pričakovanja negotovega ^"yprvo adventno nedeljo in današnjim miklavževim se pričenjajo decembrski praznični dnevi, začelo se je odštevanje. Le še 25 dni in nazdravili bomo novemu letu 2002. A v soju neštetih lučk in na videz prijetnem predprazničnem vrvežu bi bilo praznovanje zagotovo popolnejše, če nas ne bi huje kot kdajkoli doslej okupirale svetovne in domače skrbi. Pravzaprav bi bilo po prelomu tisočletja kar prijetno, če bi lahko odmislili krvave maščevalne dogodke po svetu, če nas ne bi spreletel srh ob drznem kloniranju človeških zarodkov za "bio rezervne dele", če nas ne bi bilo strah grozečega širjenje aidsa, okužb z antraksom in nevarnih seganj po biološkem orožju, če bi lahko požrli grenak cmok ob razprodaji slovenskega gospodarstva in kapitala tujcem, če bi lahko neprizadeto gledali na hlapčevsko klečeplazenje pred evropskimi vrati, če ne bi bolezen norih krav udarila tudi pri nas, če ne bi omamno zlo širilo lovk tudi med našo mladino ... Hm, kdo ve koliko čejev bi lahko dodal še vsak med nami za svoje osebne in nič manj resne skrbi: zaradi slabe plače, krivic, ponižanj, bolezni, izgube najdražjih in drugih negativnih dogodkov. Če bomo dovolj močni in sposobni vsaj tiste najbolj neprijetne za kratek čas odmisliti, potem bomo lahko doživeli praznovanje v vsej njegovi lepoti in globini. Potem bo praznovanje resnično praznovanje in ne le utapljanje tesnobe v omami. V velikem pričakovanju smo, v negotovosti pred jutrišnjim dnem. In ne ostane nam drugega, kot da tudi v tem najdemo nekaj pozitivnega. Navsezadnje ima / /M^ff. tudi to svoj čar. PTUJ / SVOBONI SINDIKATI O NOVEM ZAKONU O DELOVNIH RAZMERJIH S kompromisom ne povsem zadovoljni Območna organzacija Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Ptuj je za vodstva sindikalnih organizacij pripravila v petek, 30. novembra zanimivo razpravo o predlogu zakona o delovnih razmerjih, ki je pred kratkih končno usklajen vendarle prešel v drugo obravnavo. Njegove pozitivne in negativne lastnosti je z vidika delavstva oziroma delojemalcev predstavil predsednik ZSSS Dušan Semolič. K prvotnemu predlogu zakona o delovnih razmerjih, ki ima 238 členov, je bilo pripravljenih skoraj 90 amandmajev, ki so rezultat več kot dveletnih pogajanj vlade, organizacij delodajalcev in sindikatov. Predlogi delodajalcev so bili usmerjeni zlasti v zniževanje ravni pravic in v takšno ureditev delovnih razmerij, po katerih bi Pr®dsednik ZSSS D. Semo|ič lahko delodajalec kadarkoli in s čim manjšimi stroški odpustil delavce. Sindikati pa so si predv-ISSN 7704-0198 sem prizadevali, da bi v predlogu zakona uveljavili vse pravice, ki so se uveljavile v drugih zakonih iz področja delovnih razmerij in v kolektivnih pogodbah. Več v prihodnji številki. M. Ozmec PTUJ / DAN ODPRTIH VRAT PERUTNINE M. Kuian delniiar Perutnine Ptuj V torek je Perutnina Ptuj že drugič odprla vrata svojega sanitarno, ekološko in zdravstveno najbolj varovanega obrata, Mesne industrije na Zagrebški cesti v Ptuju. Tokratnega dneva odprtih vrat se je poleg kupcev, poslovnih partnerjev, upokojencev podjetja ter drugih zainteresiranih posameznikov in skupin udeležil tudi predsednik države Milan Kučan. Po ogledu in pogovoru z vodstvom podjetja je Milan Kučan dejal, da je "v Perutnini slišal dobre novice. Predstavili so mi svoje načrte in vizijo za naslednjih deset let. V tem obodbju se Perutnina Ptuj vidi ne samo kot eno slovenskih in regionalnih, temveč eno od mednarodnih podjetij. Veliko dajo na kakovost svoje proizvodnje, na ohranjanje in uveljavljanje svoje blagovne znamke. Tako postaja Perutnina Ptuj in njena blagovna znamka ena od prepoznavnih točk v gospodarskem razvoju srednje Evrope in na širšem, zahtevnem trgu Evropske unije. To se mi zdi za prihodnost Slovenije zelo pomembno in je najboljši odgovor na neutemeljene bojazni, da bo Slovenija v približevanju Evropski uniji izgubila svojo identiteto. Sem pristaš tistih, ki menijo, da poleg jezika in kulture tudi blagovne znamke naših podjetij pomenijo prepoznavnost Slovenije v Evropi in svetu. Podjetja, kot je Perutnina, moje prepričanje v to samo potrjujejo." Perutninina Mesna industrija je poleg najsodobnejše opremljenosti tudi eden redkih tovrstnih obratov v Evropi, ki lahko obiskovalcem omogoči galerijski ogled svoje proizvodnje. Na ta način lahko omogoči obisk vsem zainteresiranim, ne da bi s tem kakorkoli vplivali na spoštovanje najstrožjih sanitarnih predpisov, ki jih mora spoštovati kot Čajno pecivo Domačica, 275 g BANINI 239/" s Predsednik države Milan Kučan v Perutnini Ptuj. Ob njem dr. Roman Glaser (levo), direktor PC Mesna industrija Miran Korose~ in izvršni direktor za proizvodnjo Slavko Visenjak (zadaj). edina slovenska predelava perutninskega mesa z licenco za izvoz v države EU. Predsedniku države so predstavili tehnološki obrat mesne industrije neposredno. Gre za obrat, ki so ga v uporabo predali maja letos in je eden ključnih obratov podjetja. Vanj je Perutnina Ptuj investirala nad 22 milijard tolarjev, investicija pa je potrdila in utrdila njeno blagovno znamko na domačem in tujih trgih ter omogočila ohranitev izvoznega statusa v države Evropske unije. "Do države, okolja, zaposlenih in do potrošnikov je odgovorno nakazati smer razvoja podjetja kar za desetletno obdobje," je poudaril predsednik uprave in generalni direktor Perutnine Ptuj dr. Roman Glaser. "Gre za odgovoren in smeli načrt, verjamemo pa, da smo uspeli predsedniku države argumentirano predstaviti svoje cilje in ga prepričati, da jih bomo tudi dosegli. Za to smo dovolj sposobni, imamo dobre sodelavce, dovolj energije in trme." Dr. Roman Glaser je predsedniku države Milanu Kučanu ob koncu njegovega obiska izročil simbolično darilo, delnico Perutnine Ptuj, ter ga tako vključil med delničarje - solastnike podjetja. J. Braiii TRGOVINA-INŽENIRING-STORITVE d.o.o. PTUJ, Ormoška cesta 14 tel.: 778-10-11, fax: 775-28-61 tel.: 720-66-05, fax: 720-66-34, SVETUJEMO - PRODAJAMO MONTIRAMO - GARANTIRAMO PO NAŠIH OBČINAH LESKOVEC: Usoda novih občin še vedno negotova STRAN 3 ZANIMIVOSTI PRAZNUJMO: Pri obdarovanju je bistven namen STRAN 8 REPORTAŽE ŠEPULJE: Pr{ut, ki se topi v ustih STRAN 9 AVTOMOBILSKA STRAN PREDSTAVLJAMO VAM: Peugeot 406 STRAN 22 RADIOPTUJ 89,80 98,e''10473MHz 9770040197039 AKTUALNO MARIBOR / TRETJE DRŽAVNO SREČANJE SLIKOPLESKARJEV SLOVENIJE Humanitarni prispevek v višini 6,5 milijonov tolarjev V prvem nadstropju mariborske porodnišnice je 30. novembra potekalo tretje državno prvenstvo slikopleskarjev Slovenije, ki ga je organizirala gradbena sekcija pri Območni obrtni zbornici Ptuj. V tekmovalnem delu je nastopilo 14 ekip, v humanitarnem pa 17, med njimi tudi ekipi srednjih gradbenih šol iz Maribora in Kranja. Slovenski slikopleskarji so v petek obnovili 1800 m2 mariborske porodnišnice, ki je bila odprta pred desetimi leti in v kateri se letno rodi okrog 1750 otrok. Če bi porodnišnica morala sama plačati nujno potrebno prenovo prostorov, bi za to potrebovala 6,5 milijonov tolarjev. Toliko pa tudi znaša humanitarni prispevek slovenskih pleskarjev v okviru letošnjega tretjega državnega tekmovanja. Čeprav so zmagovalci tekmovanja v bistvu vsi udeleženci, so o zmagovalcih odločale zgolj malenkosti. Zmagala je ekipa Slikopleskarstva Matjaža Maj-dica iz Mengša, druga je bila ekipa Dipexa iz Ljubljane, tretja pa ekipa Kopleska iz Mengša. Zmagovalne ekipe so prejele denarne nagrade, pokale in praktična darila sponzorjev Juba, Heliosa, Belinke in Schul-lerja, prvouvrščena ekipa pa še prehodni pokal. Z materialom je letošnje tekmovanje podprla tudi Sava Kranj. S priznanji in praktičnimi darili so sponzorji nagradili vse udeležence tekmovanja, ki jih je bilo čez 60. Podelili pa so tudi priznanja Sklada Milana Černeliča, preko katerega mariborska bolnišnica organizira številne akcije za izboljšanje bivalnih in zdravstvenih pogojev svojih varovancev. Priznanja Sklada Milana Černeliča sta prejela tudi Branko Goric-an, pobudnik državnega sreč- anja slikopleskarjev Slovenije, in Območna obrtna zbornica Ptuj. S Ptujskega letos v tekmovalnem delu ni sodelovala nobena ekipa; dosedanji dvakratni zmagovalec tekmovanja Branko Goričan je s petimi pleskarji sodeloval le v humanitarnem delu srečanja, ki sta se ga udeležila tudi obrtnika slikopleskarja Franjo Tolič iz Cirkulan in Milan Fosnarič iz Zavrča. Četrto državno tekmovanje slikople-skarjev Slovenije bo v ptujskem vrtcu. Predsednik upravnega odbo- Priznanje Sklada Milana Černeliča za Branka Goričana, predsednika gradbene sekcije pri OOZ Ptuj in pobudnika tekmovanja slikopleskarjev. Foto: Boris Repi~ Slikopleskarji med delom ra Obrtne zbornice Slovenije Stanislav Kramberger je v nagovoru ob koncu letošnjega državnega srečanja slikopleskarjev poleg besed zahvale med drugim tudi povedal: "Upam, da bo Obrtna zbornica Slovenije in vse njene asociacije v naslednjem letu sodelovale z vami ter bomo dokazali, da smo enotni, da hočemo in znamo ..." V imenu Območne obrtne zbornice Ptuj se je tekmovalcem zahvalil predsednik Jože Milošič. Za lepe tople barve, nič več bele, pa se je tekmovalcem zahvalila tudi glavna sestra mariborske porodnišnice Zlatka Marzido-všek in dejal, da upa, da bodo všeč tudi vsem bodočim mamicam. MG PTUJ / 10 LET GOSTISCA PRI TONETU Kvalitete ni brez pravega kadra Gostišče pri Tonetu s prenočišči na Zadružnem trgu 13 na Ptuju je 2. decembra praznovalo desetletnico uspešnega obratovanja pod vodstvom samostojnega podjetnika Toneta Svenška. Z razpadom nekdanjega paradnega konja ptujskega gostinstva - Haloškega bisera - so gostinski lokali prešli v najem zainteresiranim gostinskim delavcem. Gostišče na Bregu - nekdanjo Strasilovo gostilno - je 2. decembra 1991 vzel v najem že takrat uveljavljeni gostinec Tone Svenšek. Gostilna na tej lokaciji obratuje že od leta 1836. Nekoč je bila znana kot furmanska gostilna, saj so se tu najpogosteje ustavljali furmani. Toneta Svenška na to resno pripravlja. V smeri prostorske in ponudbene prenove poteka tudi strokovno in kadrovsko izpopolnjevanje. Danes je lahko uspešen samo tisti gostinec, ki ima tudi šolani kader, je prepričan Tone Svenšek. V gostišču pri Tonetu lahko v notranjem delu sprejmejo okrog 80 gostov, na veliki poletni te- rasi pa še 60. Ležišč imajo 24. Klasični jedilnik prilagajajo letnim časom, stalno pa boste pri njih lahko dobili meso iz tun-ke, sireke, pravo domačo pečenko s praženim krompirjem, kuhano govedino s hrenom, gobovo juho z ajdovimi žganci in še veliko drugega, od sladic pa jabolčni zavitek, gibanice, ajdovo pogačo ... Tone Svenšek s svojim kolektivom predstavlja pomemben del ptujske turistične ponudbe, zaveda pa se, da se bo Ptuj lahko turistično razvil šele, ko bo zgrajen večji hotelski kompleks. V danih razmerah se turizma na Ptuju v pravem pomenu besede še ne moremo iti, je prepričan, šele s hotelskimi zmogljivostmi bosta mesto in okolica lahko pričela uspešno tržiti vse naravne in druge danosti. Do več obiskovalcev pa bodo prišle tudi vse gostilne, ki bodo znale prisluhniti zahtevam sodobnega gosta. MG S prevzemom objekta v najem je moral Tone Svenšek prevzeti za določen čas tudi vse do takrat zaposlene v tej gostilni. Odločil se je drugače: vse je zaposlil za nedoločen čas. Takratna njegova poteza se je pokazala kot pravilna, vseh deset let je pri njem zaposlenih še danes. Zavedal se je namreč, da brez dobrega in izkušenega kadra ne moreš uspešno delati. Gostišče s prenočišči, ki ga poznajo ljubitelji domače hrane daleč naokrog, bi lahko poželo še boljše in kvalitetnejše rezultate, če ne bi imeli opravka z denacionali- zacijo, ki neuspešno poteka že vrsto let. Nedokončani denaci-onalizacijski postopek je glavna ovira razvoja gostišča, ki si prizadeva prenoviti prostore in tudi ponudbo. Cilj Toneta Svenška in njegovih zaposlenih je, da bi bili prvi med ptujskimi gostinci s klasično ponudbo, kar na Ptuju manjka, v preostalem delu ponudbe pa bi se želeli izkazati z delom ribjega programa. Ker naj bi tudi politika napovedovala skorajšnji konec denacionalizacij-skih postopkov, se kolektiv Tone Svenšek. Foto: Črtomir Goznik PTUJ / IZ MESTNE ČETRTI BREG Mestni prora~un se Brega izogiba Tudi v mestni četrti Breg ugotavljajo, da je za reševanje njihovih problemov oziroma prednostnih nalog v proračunu mestne občine Ptuj premalo sredstev. Pričakujejo, da se bodo njihove zahteve, ki so jih predložili že v lanskem letu in se nanašajo na pet- in večletno obdobje, v bodoče hitreje reševale. Več odgovornosti in zavzetosti pričakujejo tudi od svojih svetnikov v mestnem svetu, ki si morajo po najboljših močeh prizadevati, da bodo na četrtnih svetih oblikovani prioritetni programi dela na posameznih področjih osnova za oblikovanje proračunov v letih 2002 in 2003. Že več let med drugim čakajo na ureditev avtobusnega postajališča na Zagrebški cesti, prav tako je njihova zahteva, da se ob tej cesti zgradijo pločniki. Član sveta in tudi mestnik svetnik Franc Strucl pa je ponovno opozoril na problematiko smradu iz farme Kmetijskega kombinata, saj se stanje kljub obljubam na izboljšuje. Še vedno pa tudi čakajo, da jim bo vodstvo farme predstavilo sanacijski program. Na seji sveta mestne četrti Breg 20. novembra so se tudi seznanili s potekom obnovitvenih del v domu krajanov Ivana Spolenaka. Za obnovo tal, sten in stenskih slik ter nabavo stolov bodo plačali okrog 2 milijona 500 tisoč tolarjev. Pri pregledu realizacije prihodkov in odhodkov so ugotovili, da postavka za funkcionalne izdatke mestne četrti - planirali so jo v višini 700 tisoč tolarjev - po vsej verjetnosti ne bo realizirana. Pričakujejo pa, da bo mestna oblast v bodoče le upoštevala merila vlade Republike Slovenije, po katerih naj bi vse četrti za svoje delovanje prejele sredstva v enakem znesku. V mestni četrti Breg imajo dva domova krajanov. Letos so obnovili dom Ivana Spolenaka, v prihodnjem letu pa obnovitvena dela načrtujejo tudi v domu krajanov na Turnišču. Da bi v bodoče lažje oddajali obnovljeni osrednji prostor doma krajanov na Bregu za različne prireditve, bodo morali urediti tudi manjšo kuhinjo. Srečanje starejših občanov bodo v mestni četrt Breg organizirali 7. decembra, ko bodo svečano odprli obnovljene prostore. Starejših od 70 let, ki so jih povabili na srečanje, je 335. V mestni četrti Breg tudi razmišljajo, da bi v bodoče podobno prireditev kot za starejše pripravili tudi za najmlajše občane. Za ta namen bi lahko uporabili sredstva, ki jih dobijo v četrti za pospeševanje športa in kulture, 53 tolarjev po prebivalcu. MG ILIRIKA - BORZNOPOSREDNISKA HIŠA / TEDENSKI KOMENTAR Nova Ljubljanska banka kupuje v Jugoslaviji Tečaj! z ljubljanske borze so v tednu, k! je za nam!, v povprečju rahlo porasli. Tako se je slovenski borzn! indeks (SBI20) zvišal z 2.123 točk na 2.130 točk. Izrazitejše pa je bilo naraščanje tečajev delnic pooblaščenih investicijskih družb z zvišanjem indeksa PIX za 1 odstotek do vrednosti 1571 točk. Od večjih podjetij so v preteklem tednu najbolj porasli tečaji Kolinske (4,95%), Intereurope (4,91%), Krke (4,67%) in Istrabenza (4,36%), največji padec pa smo opazili pri Pivovarni Laško (-4,19%). Pivovarna Interbrew je s pivovarno Union sklenila tri pogodbe o strateškem partnerstvu. Tako bo Union izvažal pivo v EU, vendar ne pod svojo blagovno znamko, Interbrewovi pivovarni Zagrebačka pivovara in Nikšička pivovara pa bosta pričeli proizvajati pivo Union. Čeprav Interbrew podpira predvsem proizvodnjo piva, bodo lahko v Unionu še naprej razvijali svoje blagovne znamke za vodo, sokove in druge pijače. V preteklem tednu je bila tudi tiskovna konferenca, na kateri so predstavniki Uniona in Interbrewa predstavili javno ponudbo za odkup Unionovih delnic. Ponudba velja do 27. decembra, v njej pa ponujajo 73.000 SIT za delnico. Strateško partnerstvo med podjetjema velja ne glede na to, ali bo Interbrewu uspel prevzem Uniona ali ne. Nova Ljubljanska banka je dokapitalizirala novosadsko Continental banko in bodo imeli v njej manjšinski delež. Continental banka je po bilančni vsoti (400 milijoni DEM) šesta največja banka v ZRJ in ima podružnice po vseh pomembnejših središčih v Vojvodini in Beogradu. Največji lastniki banke so podjetja iz ZRJ. Časopisna hiša Dnevnik je svoj 6,53-odstotni delež v časopisni hiši Večer prodala družbi DZS. Dnevnik bo kupnino namenil za novo finančno naložbo, potrebno pa je poudariti, da je DZS 32-odstotni lastnik Dnevnika. Od petka, 30. novembra, do 28. januarja italijanska banka SanPaolo IMI delničarjem Banke Koper ponuja odkup delnic za 101.971,72 tolarja. Vsi delničarji, ki se bodo odločili za prodajo vsaj ene delnice, bodo imeli tudi možnost put opcije, in sicer da bodo lahko preostale delnice Banke Koper prodali do junija 2006 po zdajšnji prevzemni ceni, povečani za obresti, ki jih ima Banka Koper za depozite nad letom dni, in znižani za izplačane dividende. Boštjan Pliberšek, analitik, Ilirika, borznoposredniška hiša, d.d. TEDNIK je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izdaja RADIO-TEDNIK, d.o.o., Ptuj. Direktor: Božidar Dokl. Uredništvo: Jože Smigoc (odgovorni urednik), Jože Bračič, Majda Goznik, Viki Kiemenčič ivanuSa, Franc Lačen, Martin Ozmec (novinarji), Slavko Ribarič (vodja tehnične redakcije) in Jože Mohorič (grafično-tehnični urednik). Naslov: RADiO-TEDNiK, p.p. 95, Raičeva 6, 2250 Ptuj; tel. (02) 749-34-10, mali oglasi 749-34-16, 749-34-37; faks (02) 749-34-35. Oglasno trženje: (02) 749-34-15. Celoletna naročnina: 9.880 tolarjev, za tujino 21.790 tolarjev. Žiro račun: 52400-601-47280. Tisk: Delo Roto. Naklada: 12.000 izvodov. Davek na dodano vrednost je vra~unan v ceno izvoda in se obra~unava v skladu s 7. to~ko 25. ~lena Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni list 23. 12. 1998, {t 89. Nenaro~enih fotografij in rokopisov ne vra~amo. Celostna podoba: Slavko Ribari~. Strani na internetu: www.radio-tednik.si. E-pošta: tednikeamis.net, nabiralnikeradio-tednik.si POROČAMO, KOMENTIRAMO LESKOVEC / POGOVOR S POSLANCEMA V DRŽAVNEM ZBORU Usoda novih obiin še vedno negotova Bliža se čas, ko bo se bosta morala vlada in državni zbor opredeliti do bodoče lokalne samouprave v Sloveniji. V koalicijski pogodbi se je sedanja parlamentarna ve~ina dogovorila, da ne bo dopustila ustanavljanja novih občin, ki ne izpolnjujejo zakonskih pogojev, med katerimi je prvi pogoj 5 tisoč prebivalcev. Ti pogoji so veljali že prej, kljub temu pa je od 192 slovenskih občin, nastalih pred prvimi in drugimi lokalnimi volitvami, kar polovica takih, ki ne izpolnjujejo osnovnih pogojev. Ker te občine uspešno in zelo hitro razvijajo skupni standard svojih občanov, so želje po ustanovitvi nekaj nad 50 novih občin razumljive. Neusklajena stališča med vladnimi partnerji in toliko bolj med pozicijo in opozicijo v državnem zboru vnašajo v okolja, kjer načrtujejo ustanovitev samostojnih občin, precej nemira in negotovosti. V pogovorih s poslanci poskušajo dobiti dodatne informacije in pridobiti čim več prepričanih o svojem pravem stališče. V Krajevni skupnosti Leskovec so v sobo- to sklicali razširjeno sejo sveta krajevne skupnosti in nanjo povabili dva "pozicijska" poslanca, Lidijo Majnik in Janeza Krambergerja. V krajevni skupnosti so trdno prepričani, da je rešitev njihovih problemov v novi, samostojni občini. V sedanji, videmski, ne vidijo možnosti, da bi v doglednem času dosegli nujno Del omizja na razširjeni seji sveta KS Leskovec; poleg domačinov sta drugi in tretja z leve poslanca Janez Kranberger in Lidija Majnik Izvedeli smo ZA VEČJI RED PRI CENIKIH Upravni odbor sekcije gostincev pri Območni obrtni zbornici Ptuj je pred dnevi razpravljal o problematiki oblikovanja cen. Ugotovil je, da precej gostincev ponuja hrano po ceni, ki ne omogoča razvoja gostinske ponudbe, dolgoročno pa takšna cenovna politika pomeni celo propad gostinskega obrata. V kalkulacijo je pri oblikovanju cene potrebno namreč zajeti vse stroške, ki so neposredno in posredno vezani na opravljanje dejavnosti. Zato so se člani upravnega odbora gostinske sekcije odločili, da pripravijo šest menujev, ki jih predlagajo kot priporočene cene. Prav tako so razpravljali o cenah malic. Njihovo stališče je, da naj bi se gibala med 600 in 650 tolarji; ta cena dejansko pokriva stroške malice in je primerljiva z uradno priznano ceno malice, ki jo delavci dobijo plačano s strani delodajalcev, ki trenutno znaša za delovni dan 645 tolarjev. BREZ PARKIRIŠČ VEČ NE BO MOGOČE ^o zakonu o prevozih v cestnem prometu si morajo avtoprevoz-niki najkasneje do 31. decembra letos zagotoviti dokumentacijo za parkirišča. Brez tega dokumenta si namreč ne bodo mogli podaljšati licence. V zvezi s temi vprašanji organizira sekcija za promet pri Območni obrtni zbornici Ptuj strokovni seminar o zakonu o prevozih v cestnem prometu s poudarkom na razjasnitvi vseh nejasnosti v zvezi z obnovo licenc in ureditvijo parkirišč. Seminar, ki bo trajal pet šolskih ur, bo v nedeljo, 9. decembra, ob 9. uri v gasilskem domu Ptuj. Stroške seminarja bo plačala sekcija za promet pri Območni obrtni zbornici Ptuj. OBZORJE OB TORKIH IN ČETRTKIH Klub Obzorje s središčem za samostojno učenje je na željo obiskovalcev odprt torek in četrtek do 8.00 do 19.00 ure. V teh predprazničnih dneh vabijo tudi na izdelovanje novoletnih okraskov in voščilnic. Druge informacije dajejo po telefonu 772 19 21. TA KONEC TEDNA NA PTUJSKI TV V četrtek ob 21. uri v filmskem kotičku: Bonanza - Človeška slab ost. Sobota ob 21. uri in nedelja ob 10. uri: V 1006. oddaji bo govora o problemih financiranja lokalnega programa ptujske televizije, sledili bodo dokumentarni film Ustvarjalci oddaj ter poljudna oddaja Kako biti zdrav in zmagovati in oddaja o avtomoblizmu. MG komunalno urejenost svojega območja, ki bi ljudem zagotavljala osnovne pogoje bivanja v tem delu Haloz. Medtem ko sosednje, male občine pospešeno gradijo vodovod in drugo komunalno infrastrukturo, ostaja Leskovec najbolj nerazviti del Haloz in Slovenije. Upanja, da bi stvari v prihodnje potekale hitreje, v skupni videmski občini ni. Razlike med razvitostjo ravninskega in haloškega dela občine so velike in se kljub relativno velikim vložkom na območju Haloz povečujejo. Zatika se tudi pri pridobivanju državnih razvojnih sredstev, saj v občinskem svetu ni dovolj razumevanja, v blagajni pa tudi ne denarja za projekte in občinsko udeležbo na javnih razpisih. Čeprav je KS Leskovec med osmimi na območju občine Videm v posebnem položa- "Ali bo država ta del Slovenije pustila, da izumre?" se sprašujejo Leskov~ani in povedo, da je najboljša pot do njih po cesti iz sosednje Hrvaške, vse slovenske smeri so zaprte ali komaj prevozne zaradi plazov. Medtem ko sosednje ob~ine pospešeno gradijo komunalno infrastrukturo, ostaja KS Leskovec s svojimi težavami osamljen otok. S kandidaturami za sredstva ministrstva za okolje in prostor so bili že štirikrat neuspešni. Skrbi jih, kako bodo v prihodnji združeni Evropi kandidirali za sredstva strukturnih skladov, saj njihovi na~rti ne bodo imeli teže me-dob~inskih ali regijskih projektov. Oskrba z vodo, ki je silno draga in stane po pri-klju~ku že nad 2 milijona tolarjev, bi morala biti nacionalni projekt in skrb države. Gostu-jo~a poslanca so zato ~lani sveta KS Leskovec prosili, da naj jim pomagata z nasveti in opozorili, kdaj in kam naj se obrnejo s svojimi problemi. Leskovec - središče nove občine? ju, saj ima svoje pokopališče in druge skupne objekte, jo občinski proračun obravnava enako z ostalimi, kar duši njeno nemoteno delovanje. Predstavniki KS Leskovec v svetu občine Videm Jože Zavec, Janez Merc in Ida Vindi{-Bel{ak so v občinskem svetu nekaka opozicija ostalim, ki se, razumljivo, zavzemajo za nadaljnji razvoj območij občine, ki jih predstavljajo. Tako je položaj predstavnikov Leskovca nevzdržen, tega pa se zaveda tudi vodstvo občine z občinskim svetom na čelu, ki je dal Leskovcu zeleno luč za "odhod" v samostojno občino. Mag. Janez Merc je potrebo po novi občini podkrepil z dejstvom, da je bilo iz prejšnje velike občine Ptuj skoraj nemogoče dobiti kak tolar, da je ustanovitev občine Videm prinesla precej boljše čase, vendar bi edino samostojna občina Lesko- Ugoden nakup KOTLOV IN GORILNIKOV ZA CENTRALNO GRETJE od 6.12. do 31.12. 2001 [nl„nd.pnd4.z.l.g] OUNI GORILNIKI OLYMP: -SS33 0V 65.990,00 -VS33DV 75.999,00 ■5- S KOTLI NA TROO GORIVO FEROTERM [brntodovnangulicUa]: -FK3D [nočSSIni] -FK35 [noí40ln>l KOTLI NA TROO GORIVO FEROTERM [ z mujlinmiii bojlnim km Mlmm ngutacije 1: -FK0 30 [noiJsiMi -FKD35 [moiUkw] 134.990,00 144.999,00 171.990,00 181.999,00 Vabimo vas v Mercatorjeve prodajalne: Kovina Ptuj,Tehnični Center Slovenska Bistrica in Mercatorjeve gradbene centre: Ptuj, Ormož, Lenart in Gornja Radgona. ^ fA&tcsAwnajboljši sosed vec lahko vdihnila temu delu Haloz nekaj novega življenja. Država je zgrešila pri skladnem regionalnem razvoju, saj je na haloška in obmejna območja pozabila, poleg tega je dopustila ustanavljanje malih občin, zakaj torej ne bi dala priložnosti tudi Leskovcu. Predsednik sveta KS Lesko-vec Jože Zavec je svoje izvajanje podkrepil z dejstvom, da bi bilo za krajevni svet najbolje, ko o ustanavljanju občine ne bi bilo potrebno razmišljati. To bi pomenilo, da so razmere dobre, relanost pa je drugačna. Ljudje morajo sami financirati gramo-ziranje cest, gradnjo prepustov, štiri vasi (Velika Varnica, Gradišče, Skorišnjak, Okič) še vedno nimajo vodovoda, sedanji trend razvoja jim ga tudi ne obeta v bližnji prihodnosti. Potreba po samostojni občine je torej posledica občutka odrinjenosti in zavedanja, da morajo v prvi vrsti poskrbeti sami zase. Kakšne so torej možnosti, da pred lokalnimi volitvami prihodnjo jesen, dobimo v Sloveniji nekaj nad 50 novih občin? Poslanka Lidija Majnik je dejala, da so zadeve ta hip še povsem nejasne. Spomnila je na koalicijski dogovor, da novih občin brez izpolnjevanja pogojev ne bo. Prav tako na postopek sprememb zakona o financiranju občin, kar utegne poslabšati finančni položaj sedanjih, ustanavljanje novih občin pa lahko postane nesmiselno. Vladna služba ta čas preverja prispele vloge za nove občine in ugotavlja njihovo popolnost. "Dejstvo je," pravi Lidija Majnik, "da smo v Sloveniji naredili z občinami pravo zmedo, in trenutno težko povem, ali bom glasovala za ustanovitev novih občin ali proti temu." Poslanec Janez Kramberger, "oborožen" s poslanskimi izkušnjami iz prejšnjega mandata, je dejal, da koalicijske pogodbe ni mogoče kar tako obiti. Vendar: "Tudi v prejšnjem mandatu smo podobno razmišljali in govorili, kljub temu je nastalo kar precej novih ob~in, ki ne izpolnjujejo zakonskih pogojev." Sicer pa po njegovem mnenju zakonski pogoji, predvsem tisti o minimumu 5 tiso~ prebivalcev, niso dobri. Dobršen del slovenskih ob~in ima od 2 do 3 tiso~ prebivalcev, ob~ine, ki izpolnjujejo prav vse pogoje, so zelo redke. Ce bi naredili anketo, kako so ljudje zadovoljni s svojimi ob~inami, bi bil ve~inski odstotek pritrdilen. Ljudje so vzeli ob~ine za svoje, saj znotraj njih uresni~-ujejo svoje vitalne interese in dobro gospodarijo z odmerjenim denarjem. Resnica je, da ~e ne bodo ob~ine skrbele za razvoj svojih obmo~ij, bodo ta, predvsem v nerazvitih delih Slovenije, še bolj nazadovala in ostala neposeljena, zapuš~ena. Janez Kramberger je podvomil, da bo državni zbor uspel sprejeti zakon, ki bi okrnil sedanje financiranje ob~in. "Prepri~an sem, da je prav, da se ustanovijo nove ob~ine, zato bom glasoval za!" Lidija Majnik je dodala, da je v zraku tudi sprememba zakona o lokalni samoupravi. Težko je re~i, kakšen bo novi zakon, toda dobro bi bilo, ~e bi ob~ine rangiral po velikosti in funkcijah, tako da vsaki ne bi bilo potrebno opravljati prav vseh funkcij : male ob~ine ne bi financirale tudi družbene nadgradnje, pa~ pa bi skrbele predvsem za komunalni razvoj. ZBOR KRAJANOV ZA PONOVNI SAMOPRISPEVEK Kakšna bo usoda vloge KS Leskovec za novo ob~ino, bo pokazal ~as. Krajani Leskovca pa na odlo~itev ne ~akajo križem rok. Pred kratkim so na zboru krajanov razpravljali o pobudi sveta krajevne skupnosti, da bi sedanji krajevni samoprispevek podaljšali še za eno obdobje. Referendumsko odlo~-itev o tem naj bi sprejemali skupaj z morebitnim referendumom o novi ob~ini, kar pri~-akujejo v za~etku leta 2002. Z izglasovanim samoprispevkom bi letno zbrali okoli 5,5 milijona tolarjev, ki bi jih, kot doslej, porabili za vzdrževanje in modernizacijo cest, delovanje društev, 50 odstotkov pa za gradnjo šole, ki se je v Leskovcu za~ela to jesen. Samoprispevek bi osebne dohodke krajanov obremenil z 2 odstotkoma, medtem ko bi kmetje pla~evali odstotek katastrskega dohodka. J. Bračič KULTURA, IZOBRAŽEVANJE LJUBLJANA / TRIJE NOVI GLASBENI PRIROČNIKI Glasba ni samo beseda Prejšnji teden je založba Zavoda za šolstvo Republike Slovenije v prostorih Univerze Ljubljana predstavila tri nove priro~nike svojih sodelavcev - vse s podro~ja glasbe. Mag. Milka Ajtnik je pripravila priročnik Izzivi poslušanja glasbe. Na predstavitvi je povedala, da je priročnik primeren za potrebe učenja in poslušanja glasbe, pri čemer je poudarila, da se glasba ne uči z besedo, temveč spregovori z glasbo. V naših srednjih šolah je glasba zgolj beseda, kar je škandal. V drugih državah ni tako, saj so se lotili sprememb učnih načrtov tako, da z ustreznimi glasbeni- mi aktivnostmi in didaktičnim gradivom vzpodbujajo glasbeno ustvarjalnost pri srednješolski mladini. Priročnik, namenjen učiteljem glasbe in glasbenih predmetov v splošnih in glasbenih šolah, odgovarja na vprašanja, zakaj in predvsem kako je poslušanje glasbe lahko izziv v učnem procesu. S poslušanjem glasbe v različnih ustvarjalnih projektih pomagamo mladostnikom odkrivati nov svet in Pevski zbor osnovne šole bratov Polončičev iz Maribora. Foto: Fl TEDNIKOVA KNJIGARNICA Teden brez pravega branja Minulo nedeljo je v Cankarjevem domu zaprl vrata 17. KNJIŽNI SEJEM, ki je prvič izgubil pridevnik slovenski v naslovu; torej se organizatorji ozirajo čez državne meje, čeprav je bilo na sejmu tujih založb le za vzorec (nemški mojstri faksimiliranih reprezentativnih izdaj). Knjižnega sejma sem se udeležila tri dni in izjemno natrpan obprogram me je utrudil, da mi je zmanjkalo časa za pravo branje. Oja, saj bi lahko, tako na hitro in površno, napletla o kakšni knjižni novosti za Tednikovo knjigar-nico — pa ne bi bilo lepo in pošteno do zveste bralne publike, zato pričakujte v naslednjih številkah obširno sejemsko poročilo in kar nekaj prihodnjih Tednikovih knjigar-nic bo namenjenih sejemski knjižni ponudbi. Za sejemske dni na Ptuju bi bilo prav zanimivo prešteti vse časopisne članke, ki so bili naslovljeni z "sejem bil je živ" ali pa je bila ta priljubljena besedna zveza uporabljena v samem prispevku. A "sejem bil je živ" je zares vseobsegajoča besedna četverica, ki jo zapisujem tudi ob knjižnem sejmu v Ljubljani. Največ gneče in hrupa so na sejmu povzročile organizirane skupine osnovnošolcev in dijaštva, ki so mnogokrat motili resne razpravljavce v Debatni kavarni v prvem pred-verju. Samo prvi sejemski dan se je tam zvrstilo deset prireditev: od podelitve nagrad do debat o šolskem založništvu, knjigotrštvu, promoviranju visoke literature v nasprotju s trivialno, o new age literaturi, o letnem slovenskem založništvu, avtorskih pravicah do svečanih besed ob zaključku izdajanja Enciklopedije Slovenije. Sočasno so založbe pripravljale tiskovne konference v dvorani Lilly Novy ali v drugih prostorih Cankarjevega doma (Slovenska knjiga, Mladinska Knjiga, DZS, Mohorjeva iz Celovca, DZS, Učila, založba ZRC, Obzorja ...). Posebej imenitna je bila predstavitev popularnega nemškega avtorja Knistra v organizaciji Mladinske knjige, za Ptuj pa odmevna tiskovna koferenca ob izidu strokovne novosti založbe Obzorja Glasbilarstvo na Slovenskem avtorice dr. Darje Kotar. Med najbolje pripravljenimi in tudi odlično obiskanimi je bila tiskovka Slovenske knjige ob izidu imenitnega Družinskega atlasa sveta. Med novostmi letošnjega sejma je bila Založniška akademija (mirna oaza sredi hrupnega sejma), kjer so domači in tuji strokovnjaki posredovali znanja knjigotrštva vsem, ki jih knjiga zanima na tak ali drugačen način. Žal je bil termin dogajanj akademije umeščen v dopoldanski, že tako prenapolnjen sejemski čas. 17. KNJIŽNI SEJEM je bil popestren z gledališkimi predstavami in interaktivnim parkom, delavnicami za obiskovalce različnih starosti, s strokovnim vodstvom za šolske skupine, licitacijo knjižnih dragocenosti ... Skratka: sejem bil je živ in ne bo odveč, če pripišem še sicer zguljen stavek: Bil je knjižni praznik. Tudi zato, ker so založbe ponujale spodobne popuste, pozorno oko pa je na sejmu ulovilo marsikatero eminentno slovensko knjižno pero (tudi avtorski podpis se je dalo izprositi). Liljana Klemenčič drugačen način komunikacije, razvijamo njihove glasbene sposobnosti, jih spodbujamo in razveseljujemo. Z glasbo pomagamo raziskovati vrednote, razvijamo domišljijo, pospešujemo intelektualni razvoj. Cena priročnika je 5400 tolarjev Mag. Dragica Žvar je avtorica priročnika Kako naj pojejo otroci. Šolsko zborovsko petje je imelo vselej pomembno vlo- go v razvoju slovenske narodne zavesti. Priročnik je namenjen vzgojiteljicam v vrtcih, učiteljem glasbe in učiteljem razrednega pouka, ki vodijo otroške in šolske zbore. V njem so štiri poglavja: Slovenski zbori skozi čas, Teoretična izhodišča za delo s šolskim pevskim zborom, Fiziologija otroškega glasu in Oblikovanje otroškega glasu. Cena priročnika je 3400 tolarjev Dr. Ivo Verovnik je napisal priročnik Uporaba ra~unalnika pri obravnavi zvo~nih pojavov. V njem je standardna snov, ki jo poslušajo srednješolci, nazorno predstavljena in popestrena s sinhronim zaznavanjem slike in zvoka, ki jih omogoča uporaba računalnika. Na zgoščenki je program za obdelavo in analizo zvočnih pojavov ter zanimivi in učinkoviti zvočni posnetki (pred približno dvajsetimi leti je nekaj podobnega — brez vizualnih predlog in računalniške obdelave - pripravil Lojze Lebič). Na predstavitvi je avtor nazorno prikazal simulacijo tona, zvena in šuma — vizualno in zvočno. Prikazal je tudi, kaj lahko z računalnikom naredimo s posa- meznim glasom, če mu dodamo oziroma odvzamemo nekatere spektralne frekvence (Pavarot-tijev glas z vibratom in brez njega), nazorno je prikazal tudi delovanje človeških glasilk, na koncu pa je skozi avtorjeve glasilke prišel glas našega predsednika Milana Kučana. Cena tega nadvse zanimivega priročnika je skupaj z zgoščenko 3800 tolarjev. Na predstavitvi se je z ubranim petjem predstavil pevski zbor osnovne šole bratov Po-lančičev iz Maribora pod vodstvom Majde Gorjup, ki je zapel splet slovenskih ljudskih pesmi. Franc Lačen PTUJ / NEVENKA GERL ZAPUŠČA SKLAD ZA LJUBITELJSKO KULTURO Delo z mladimi in za mlade Na Skladu za kulturne dejavnosti - obmo~na izpostava Ptuj je prišlo do kadrovskih sprememb: vodja sklada Ne-venka Gerl se je odlo~ila za drugo delovno mesto, zato smo jo obiskali in povpra{ali o njenem delu v ljubiteljski kulturi ter o nadaljnjih delovnih na~rtih. Po poklicu učiteljica, je sedem let profesionalno delala v ljubiteljski kulturi, najprej kot strokovna sodelavka za društveno dejavnost pri Zvezi kulturnih organizacij na Ptuju, kasneje kot vodja izpostave Sklada za kulturne dejavnosti. Že kot učiteljica je sodelovala pri DPD Svoboda Ptuj kot mentorica za gledališko in plesno dejavnost. Veselje do ustvarjalnega dela z mladimi je bilo vzrok za odločitev za profesionalno pot v ljubiteljsko kulturo, kjer se je srečala s številnimi dejavnostmi, s katerimi se prej ni ukvarjala. Pri svojem delu je dajala prednost vzgoji publike po načelu, da si otroci, ki nastopajo, gledajo ali poslušajo tudi svoje vrstnike, na ta način oblikujejo svoj estetski čut kot kritična javnost. To načelo je skušala uveljaviti tudi pri odraslih skupinah. S tem se krepi spoštovanje do dela drugih, obenem se izoblikujejo tudi lastne vrednote. Ptujska ljubiteljska kultura je po množičnosti v slovenskem prostoru zelo visoko, po kvaliteti pa so venomer izstopale tudi posamezne skupine z najrazličnejših področij. Ker jo veseli delati z mladimi, si je za nadaljnjo poklicno pot izbrala Center interesnih dejavnosti, kjer bo strokovna sodelavka za programe mladinskega kluba. Ves čas deluje tudi v Društvo prijateljev mladine in otroški parlamenti so venomer opozarjali na probleme mladih v prostem času; Cid je mesto, ki lahko mladim ponudi ustrezne rešitve. Klub mladih že več kot deset let na Ptuju ne deluje. Leta 1994 je kot javni zavod začel delovati Center interesnih dejavnosti in se letos preselil v nove prostore, ki pa še niso dokončno urejeni (do pomladi naj bi bili). Nevenko Gerl se je že doslej veliko ukvarjalo z mladimi. Foto: Fl Nevenka Gerl vidi vizijo svojega dela v ponudbi možnosti mladim za ustvarjalno delo. Kot izhodišče bodo izvedli anketo z dijaško sekcijo kluba študentov in pedagoškimi strokovnimi delavci o potrebah in željah mladih za preživljanje prostega časa. Že sedaj je veliko projektov: razstave, glasbeni dogodki, potopisna predavanja, delavnice za pisanje, likovne in fotografske delavnice ter tudi rekreacija. Poudarek bodo dali tudi odpiranju možnosti pri mednarodnih povezavah, posebne aktivnosti pa bodo planirali za počitniški čas. Ustanovili bodo programski svet, ki bo odprto telo glede na želene dejavnosti in na možnosti mentorskega pokrivanja. Samo upamo lahko, da bodo mladi v Centru interesnih dejavnosti našli svoj prostor za preživljanje prostega časa, ki jih bo ustvarjalno oblikoval in nudil vse tisto, kar mlade pritegne in koristno zaposli. Franc Lačen GORISNICA / TUDI NA PODEŽELJU SO POTREBNI PREVENTIVNI PROGRAMI Otroštvo pomembno na poti odraščanja Na gorišniški osnovni šoli so prejšnji četrtek zaključili projekt preventive proti zasvojenosti. U~enci višjih razredov so ustvarjali literarna dela, plakate in slikali ter v avli šole pripravili priložnostno razstavo. Ta projekt in četrtkovo okroglo mizo, ki je bila v osnovni šoli, je pripravila tamkajšnja lokalna akcijska skupina, ki jo vodi Zalika Obran. Na okrogli mizi pod naslovom Kdo sem jaz sta predavala Metka Jure{i~ in Grega Solovjev, specialna pedagoga s Centra za socialno delo Ptuj, udeležili pa so se je še šolska pedagoginja Edita Kova~ ter učenci in učitelji osnovne šole. Slavko Visenjak, župan obč- Okrogla miza Kdo sem jaz Učenci so na razstavi prikazali tudi neprijetne stvari, ki so velikokrat realnost ine Gorišnica, ki podpira delo lokalne akcijske skupine, je ob tej priložnosti poudaril, da tudi njihova občina mora skrbeti za preventivo ter za to, da bodo mladi kvalitetno preživljali prosti čas. Okrogla miza je le ena od mnogih oblik preventive, ki so si je zastavili člani lokalne akcijske skupine v občini Gori- šnica. Podoben projekt bo tudi na osnovni šoli Cirkulane, saj ugotavlja, da droge ne obidejo tudi podeželja. Tudi tokrat so strokovnjaki in mladi ugotavljali, da je zelo pomembno, v kakšnem okolju mladi preživijo zgodnje otroštvo. MS KULTURA, IZOBRAŽEVANJE PTUJ / UPOKOJENCI PREPEVAJO ZE 35 LET Pesem plemeniti duha Mešani pevski DU DPD Svoboda Ptuj z zborovodjem Jožefom Dernikovicem. Foto: Langerholc V petek je praznoval petintridesetletnico Mešani pevski zbor Društva upokojencev Ptuj, ki deluje v okviru DPD Svoboda Ptuj. Zbor že več kot desetletje vodi Jože Derniko-vič, ki je za petkov koncert izbral obsežen program pesmi iz dolgoletnega repertoarja zbora. Uvodoma so zapeli Haendlo-vo Canti corum, sledile pa so umetne in ljudske pesmi slovenskih skladateljev: Janeza Mo~-nika, Ivana Ocvirka, Radovana Gobca, Benjamina Ipavca, Luka Kramolca, Angelika Hribarja, Jožeta Dernikovi~a, Jožeta Gre-gorca, Albina Krajnca, Antona Schwaba, Pavleta Kernjaka, Emila Adami~a, Ubalda Vrabca in Janeza Petjaka. Šestnajst pevk in osem pevcev je solidno predstavilo pevski program, saj je celove~erni koncertni program nedvomno velik zalogaj za zbor, ki ima redne vaje zgolj enkrat tedensko. Zbor je bil ustanovljen pred petintridesetimi leti kot moški zbor, prvi zborovodja pa je bil Franjo Petek. Ob petintridesetletnici je zboru priznanje za delo predal pred- sednik Zveze kulturnih društev Ptuj in ~lan obmo~ne izpostave Sklada ljubiteljskih dejavnosti Franc Lačen, ~estitkam pa sta se pridružila predsednik DPD Svoboda Ptuj Aleksander Glatz in predsednik Društva upokojencev Ptuj Andrej Fekonja. Zboru je ~estital tudi prof. Jože Gregorc, ki je tokrat prvi~ slišal zapeti svojo pesem Bogabo-je~i Tijek. V imenu zbora se je za ~estitke zahvalil predsednik zbora Adolf Mihelač. Koncert je napovedovala Nada Kotar. Fl DR. LJUBICA [ULIGOJ Kako se je Ptuj odzval na mladinsko mirovno gibanje pred 65 leti Sestavek je izsek iz novejše zgodovine ptujskega območja. Dogajanje pred 65 leti, ko se je svet znašel v vojni nevarnosti, ko se je krepila narodna zavest ogroženega slovenstva in je v prizadevanjih za mir in svobodo človeka aktivno nastopila mladina, so nam izročila preteklosti za ravnanje v današnjem času. Ali smo jih tudi zavestno sprejeli? Komaj se je svet izvil iz ekonomske krize, že je fašizem v tridesetih letih prejšnjega stoletja ogrožal svetovni mir. Fašizem je bil tedaj na pohodu: na političnem zemljevidu se je zarisovala os Rim — Berlin — Tokio in z njo nova interesna območja, v Evropi se je začela španska državljanska vojna ... Slovenski narod se je znašel v nevarnosti, še zlasti s sklenitvijo nemško-italijanske pogodbe leta 1936, saj je bilo za Hitlerja in Mussolinija slovensko ozemlje strateškega pomena. Za ogroženi slovenski narod je bil torej boj proti fašizmu in za mir življenjskega pomena. Zato se je mladinsko mirovno gibanje ob pripravah na svetovni mladinski kongres v Ženevi, ki je zasedal od 31. avgusta do 7. septembra 1936, razmahnilo tudi med širše družbene sloje. Pobuda, da bi se na terenu formirali akcijski odbori za mir in da bi k sodelovanju pritegnili širok krog mladine, je izšla iz ljubljanskega akademskega odbora. H gibanju naj bi pritegnili narodnozavedno mladino, vse tiste, ki so razumeli bistvo nevarnosti fašizma in pomen miru. S pomo~jo levi~arskih akademikov je ljubljanskemu iniciativnemu odboru uspelo v mnogih krajih razmahniti dejavnost mladine. Slednje zlasti velja za Ptuj in Maribor, kjer so v akcijskih odborih za mir sodelovala mnoga društva in organizacije pod skupnim geslom : "Boj za kruh in mir!" Ptujska mladina je pokazala izjemno aktivnost in celotno gibanje je dobilo narodnoo-brambno obeležje: fašisti~na agresivnost in gospodarska mo~ ptujskega nemštva sta dvigovala njegovo samozavest. Proti-fašisti~no razpoloženje so pri zavednem slovenskem prebivalstvu krepili tudi španski dogodki. Esperantski krožek pri DPD Vzajemnost naj bi po korespon-den~ni poti spremljal dogodke v Španiji, kar pa je imelo Okrajno na~elstvo v Ptuju za "zname- PTUJ / IN OBS MEDICUS - ZALOZBA ZA MEDICINSKI PROGRAM Znanstvene dosežke pribU žati preprostemu bralcu Na Ptuju v Grajski ulici posluje založba z imenom IN OBS Medicus, ki jo vodita zakonca Jurič s Ptujske Gore. Obiskali smo ju in Zlatko, po poklicu zdravnik, ter Nada Jurič, prevajalka, sta nam predstavila dejavnost založbe. Založba se ukvarja s specializiranim medicinskim programom, ki znanstvene dosežke medicine približa preprostemu bralcu na uporaben na~in. Doslej so izdali pet knjig: leta 1997 slikovno kuharico Za diabetike, 1998 Otroške bolezni, ki je doživela ponatis leta 2000, 1999 Alergije pri otrocih in leta 2000 Holesterol (to je obenem tudi kuharska knjiga). Vse je iz nem-š~ine prevedla Nada Juri~. Knjige na prakti~en, uporaben na~in omogo~ajo bralcu, da poskrbi za zdravo prehrano, brez zdravil zniža krvni tlak in se izogne posledicam hujših obolenj, ki jih prinaša skriti ubijalec, holesterol. Namenjene so preventivi in zdravemu na~i-nu življenja ter omogo~ajo, da sami, brez obiskov pri zdravnikih, ve~ naredimo za svoje zdravje. Otroske bolezni pregledno predstavljajo najpogostejše bolezni dojen~kov in otrok, zna~ilne simptome in na~ine zdravljenja strokovne medicine ter nasvete za naravno zdravljenje. Dodani so naslovi in telefonske številke vseh, pri katerih lahko starši v posebnih okoliš~inah poiš~e-jo pomo~. Za diabetike je slikovna kuharica. Prehrana za diabetike je sinonim za zdravo, uravnoteženo in polnovredno hrano. V knjigi so recepti, primerni za zmanjševanje ~ezmerne telesne teže in uspešno zdravljenje debelosti. Predstavljeni so celodnevni jedilniki za razli~ne kalorije - od 1200 do 2200 dnevno in jedil- gledane; recenzenti so bili dr. Miro Cokolic, dr. Tatjana Zorko, primarij dr. Marijan Kuhar in docent dr. Tadej Battelino. Knjige so prevodi nem{kih knjig. Slovenija ima sicer dovolj usposobljenih avtorjev, vendar bi bile knjige zaradi majhnega tržišča predrage. Zakonca Juric Zlatko in Nada Juric. Foto: Fl niki za hujšanje. Recepti imajo podatke o vsebnosti maš~ob, beljakovin, ogljikovih hidratov, vlaknin in holesterola ter energijske vrednosti in so opremljeni s fotografijami. Holesterol je velika slikovna kuharica z veliko izvrstnimi recepti za juhe, zelenjavne jedi, mesne in ribje jedi, namaze na kruh, vegetarijanske jedi in sladice. Recepti so opremljeni s podatki o vsebnosti holesterola, beljakovin in maš~ob in tudi opremljeni z barvnimi fotografijami. Vse knjige so strokovno pre- pravita, da so naklade njihovih knjig nekoliko višje, kot so obi-cajne v Sloveniji, da pa bralci zelo radi posegajo po njih. V IN OBS Medicus se ukvarjajo tudi s programom za uni-cevanje pršic in onemogocanje prehajanja iztrebkov pršic skozi tkanino, saj je veliko ljudi aler-gicnih na pršice (hišni prah). So pa tudi zastopniki za vsa slovenska prodajna mesta brezglu-tenskih izdelkov, ki jih morajo uporabljati bolniki s celiakijo; to je bolezen zacetnega dela tankega crevesa in je posledica pre-obcutljivosti na gluten - v vodi netopen protein zrnja pšenice. Franc Lačen nje komunistične usmerjenosti". Patrioti~na ~ustva ogroženega slovenstva so se zlivala v mladinsko mirovno gibanje, katerega širino so na ptujskem obmo~ju pogojevali tudi socialnoekonomski razlogi — posledice svetovne gospodarske krize (nizka akumulativnost gospodarstva, zadolženost, brezpo- selnost, vini~arstvo, odvisnost odve~ne delovne sile od nemškega kapitala) so bile še vedno prisotne. Demokrati~na slovenska javnost je zato v zagotovitvi miru videla tudi možnosti izboljšanja svojega socialnoekonomskega položaja. Iz navedenega sledi, da je v Ptuju lahko prišlo do širšega odziva na svetovno mladinsko gibanje leta 1936. Razumljivo je tudi, da so programske usmeritve ptujskega akcijskega odbora za mir segle v srž tedanjih družbenih razmer. Odbor, ki se je oblikoval 9. julija 1936, so predstavljali zastopnik ptujskih akademikov, študent veterine Alojz Jerin ter gimnazijca Jože Drofenik kot predstavnik Ferijalnega saveza in Marko Kafol, ki je zastopal sokolski naraš~aj. Slovenski narod je 14.julija 1936 zapisal, "da so ponosni, ker se je združila za mir ogromna večina ptujske mladine". V odboru so bili sicer zastopani predstavniki kar desetih društev in organizacij. Po nepopolnih podatkih so bili med odborniki: gimnazijec Belsak (predsednik Ferijalnega saveza), Tajnik Pripravljalnega odbora za mirovni mladinski kongres Jože Drofenik obvešča Mestno na-celstvo v Ptuju o cvetličnem dnevu, kar je župan dr. Alojzij Remec potrdil. (ZAP, MOP 1936, spis 1698/36) Jurij Cestnik (zastopnik pododbora Zveze kmečkih fantov in deklet za ptujsko okrožje), delavka Marija Hrenič (zastopnica Splošne strokovne zveze), delavec Jože Klep (zastopnik Narodne strokovne zveze), delavec Franc Mikulec (tajnik DPD Vzajemnost), odvetniški pripravnik in primorski begunec Alojz Peric (zastopnik društva primorskih emigrantov "Gorica"), uradnik Spat (tajnik športnega kluba "Drava") ter zastopnik skavtov, gimnazijec Albert Rusjan. Po politicni opredelitvi odbornikov in po programskih usmeritvah celotnega gibanja v Ptuju sodimo, da je celotno delo teklo pod mocnejšim le-vicarskim vplivom. Tedaj so se namrec priceli vracati domov nekdanji ptujski gimnazijci, ki so bili zaradi sodelovanja v januarski listkovni akciji KP leta 1934 obsojeni na zaporne kazni. In ker je bil smoter ljudskofron-tnega gibanja povezati mlade različnih slojev, so se omenjeni bivši dijaki pričeli po letu 1935 povezovati s ptujsko delavsko in dijaško mladino. Iz te generacije, ki je otroštvo preživljala skozi svetovno vojno in je na prelomu v trideseta leta prejšnjega stoletja v mladostnih in dijaških letih neposredno spremljala socialnoekonomsko krizo na ptujskem območju, je izhajal tudi komunizma obdol-ženi Ivan Bratko. Konec prihodnjič PO NAŠIH KRAJIH PTUJ / SEDMI DOBRODELNI KONCERT KARITAS ODLIČNO USPEL Zbrali skoraj milijon tolarjev Na tradicionalnem, že 7. dobrodelnem koncertu Karitas ptujske in završ ke dekanije v petek, 30. novembra, v re-fektoriju minoritskega samostana pod geslom Zastonj ste prejeli - zastonj dajajte, je nastopilo 87 pevk, pevcev in glasbenikov. Skupaj so zbrali 946.000 tolarjev; prireditev je povezoval Frenk Muzek. Refektorij minoritskega samostana na Ptuju že dolgo ni bil tako dobro obiskan, saj je bilo polnih vseh 250 sedežev, v ozadju pa so dobrodelni koncert mnogi spremljali kar stoje. Za uvod je ljudski z območja Haloz zapela skupina ljudskih pevk in pevcev iz Cirkulan. Za njimi so nastopile sestre Šentveter -Julija, Barbara in Rafaela ter ob pomoči violončelista Josipa Cačkoviča mlajšega zaigrale odlomek iz Smetanove Prodane neveste in Schumanovo Sanjar-janje. Po dvorani je zadonela pesem pevk in pevcev cerkvenega pevskega zbora Sv. Tomaža, ki je pod vodstvom Staneta Pša-ka zapel Jančevo Prijatlji moji, glejte in Vodopivčevo O Marija milostljiva. Za njimi je zapel mlad študent solo petja Uroš Sagadin ter predstavil popev-karska evergrina Beli cvet in Stara dobra domačija. Dlani občinstva so ogreli pevci Komornega moškega zbora iz Ptuja pod vodstvom Franca Lačna, saj so zapeli pesmi, s katerima so si v češkem Olomoucu letos pripeli zlato medalijo: Ježevo Ljubezen se prime in Lebičevo Fčelica zletejla. Pater Janez Fer-lež je v meniški halji in s kitaro v roki odpel svoji pesmi Podaj mi roko in Pojdi z menoj, prijatelj. Z odličnim petjem je navdušila tudi vokalna skupina Kor, ki jo vodi Daniel Tement; zapeli so Ciganovo Domov v slovenski raj, Lajevčev Lan in Irsko An Irish Blessing. Umetniški vrhunec večera je nedvomno pomenil nastop nekdanje Ptujčanke, sopranistke Dunje Spruk, ki je ob spremljavi pianista prof. Andreja Jarca in flavtistke zapela Mozartovo Alelujo ter prvič po 20 letih Adamove Variacije na Mozartovo temo, da je nekaterim zastajal dih. Nekaj zasanjanih slovenskih ljudskih in ponarodelih skladbic je zbranim pričarala simpatična citrar- ka Tanja Zajc-Zupan ob spremljavi Anje Burnik na flavti. Piko na i pa je primaknila vokalna skupina varovancev Zavoda dr. Marijana Bor{tnarja iz Dorna-ve, ki je pod vodstvom Jožice Majcenovic zapela Božično noč in pesem Slepi deček ter pri tem mnogim privabila solze na oči. Čisto na koncu pa so vsi nastopajoči skupaj zapeli Še en večer je zdaj za nami. Za vseh 87 je oder sicer postal premajhen, pa so ga obstopili in z roko v roki skupaj zapeli. Tudi leto{nji 7. dobrodelni koncert Karitas je zelo lepo uspel. Kot je povedala neumorna Irena Luci, laična voditeljica Karitas ptujske in zavr{ke deka-nije, ki se je skupaj z radijskim in TV voditeljem Jožetom Gro-blerjem izkazala tudi kot odlič- Umetniški vrhunec večera je zagotovo pomenil nastop sopra-nistke Dunje Spruk Posebej doživeto in prisrčno je zapela vokalna skupina varovancev Zavoda v Dornavi ob spremljavi vodje Jožice Majceno-vič. Foto: M. Ozmec na recitatorka, je humanitarna akcija tudi letos dosegla svoj namen. Poleg izredno prijetnega kulturnega in umetni{kega doživetja so z vstopnino oziroma prispevki obiskovalcev v dvorani zbrali 243.000 tolarjev, poleg tega so podjetja, sponzorji in politične stranke prispevali 669.000 tolarjev, tako da so skupaj zbrali 946.000 tolarjev humanitarnih prispevkov, ki jih bodo namenili za pomoč ljudem v stiski. Vsem, ki so dokazali, da imajo {iroko srce, vsem, ki so darovali, ki so prepevali in igrali, recitirali in napovedovali, so v Karitas globoko hvaležni. Tudi v imenu tistih, ki bodo njihove pomoči deležni. M. Ozmec VIDEM / DOBRODELNI KONCERT DPM VIDEM Koncert za Uroša V soboto, 1. decembra, je Društvo prijateljev mladine Videm, ki ga vodi Marija Černila, v sodelovanju z osnovno šolo pripravilo dobrodelni koncert, katerega izkupiček so namenili za Uroša, 6-letnega paraplegika s Pobrežja v občini Videm. Da so ljudje pripravljeni pomagati, samo vzpodbuditi jih je potrebno, so dokazali vsi, ki so napolnili dvorano v telovadnici osnovne šole; kar 546 vstopnic so prodali organizatorji in s tem zbrali prav toliko tisoč tolarjev, nekaj denarja pa so zbrali tudi od dobrih ljudi, ki so jih poklicali po telefonu. Ves denar bodo dali družini Grabrovec, ki za svojega sina ureja stanovanje, saj življenje na vozičku zahteva drugačno ureditev bivalnih razmer, kot jo imamo v navadnih stanovanjih. Prisrčen nastop so pripravili pevski zbor malčkov iz vrtca, ki jih vodi Darinka Barin Turica, in njihove vzgojiteljice. Foto: T. Mo-horko Tudi Uroš je užival ob pozornosti, ki je je bil deležen. Torbo, ki jo drži na kolenih, so mu podarili prostovoljci DPM Videm, kajti prihodnje leto bo Uroš že prvošolček Kdo vse je nastopil na koncertu, smo že pisali, vsi nastopajoči pa so se trudili s svojim nastopom polep{ati večer vsem, ki so se odzvali klicu srca. Organizatorji dobrodelnega koncerta so svoje delo odlično opravili in prepričani smo, da to ni bil njihov zadnji projekt ... j{ SV. ANDRAŽ / PRAZNOVANJE OBČINSKEGA PRAZNIKA Proslava, posveiena 110-letniii kulturnega društva V soboto je bila v Vitomarcih osrednja proslava ob tretjem občinskem prazniku občine Sv. Andraž v Slovenskih goricah, posvečena 110-letnici delovanja domačega kulturnega društva. Osrednji govornik na njej je bil župan Franc Krepša. V svojem nagovoru je orisal delovanje občine v letu, ki se počasi poslavlja, pri čemer je predstavil vse bistvene investicijske pridobitve (predstavili smo jih v prej{nji {tevilki Tednika). Posebej je poudaril, da je bilo to leto v znamenju varčevanja za gradnjo nove {ole, ki naj bi se začela v naslednjem letu. Župan je predstavil tudi delo občinskega sveta in obrazložil sprejete občinske odloke. Ob koncu se je zahvalil za sodelovanje vsem svetnikom ter vsem občanom, ki podpirajo delovanje občinske uprave. GORISNICA / SVETNIKI O OSNUTKU PRORAČUNA 2002 O predlogu proraiunu 20. decembra Svetniki občine Gorišnica so pretežni del 22. redne seje prejšnji četrtek namenili razpravi o osnutku občinskega proračuna za leto 2002. Nekaj pripomb, ki se nanašajo predvsem na znižanje postavk, ki so jih načrtovali odbori in komisije, bodo poskušali uskladiti na skupni seji teh odborov, proračun občine Gorišnica za leto 2002 pa bodo sprejeli na zadnji letošnji seji, 20. decembra. Osnove za sestavo proračuna so po dolgi razpravi pripravili odbori in komisije občinskega sveta, pri tem pa predvideli porabo nekoliko več sredstev, kot jih bo občina zbrala v prihodnjem letu. Tako so bili župan in občinske službe primorani programe za prihodnje leto nekoliko skrčiti, saj mora biti poraba uravnotežena s prihodki, ki bodo zna{ali dobrih 844 milijonov tolarjev. Postavke proračuna na strani porabe bodo v občini Gori{nica v letu 2002 nekoliko nižje, saj je vse podrejeno največji investiciji v tem mandatu, to je gradnji osnovne {ole Gori{nica, v vi{ini 437 milijonov tolarjev. Na začetku seje so svetniki usklajevali mnenje pri urejanju lastni{kih odnosov na zemlji{ču nogometnega igri{ča v Gori{ni-ci. Pri tej točki je sodeloval tudi farni župnik Ivan Holobar. Gre za zemlji{če, ki je bilo v času nacionalizacije odvzeto Cerkvi, trenutno pa je del zemlji{ča v denacionalizacijskem postopku. Izvedbo prvotne odločitve, da se zemlji{če zaradi javne rabe ne more vrniti v naravi, je zadržala Slovenska od{kodninska družba, ki po besedah predstavnika Cerkve ne želi izplačati od{kodnine, saj ji ni jasno, kaj naj bi predstavljalo oviro za vrnitev v naravi. Tako je župnik Ivan Holobar predlagal, da naj se svetniki strinjajo z vračilom zemlji{ča Cerkvi, ta pa ga bo dala za določeno obdobje občini v brezplačni najem. Poudaril je, da ne on ne njegovi nasledniki zagotovo ne bodo nasprotovali sedanji {portni dejavnosti na tem zemlji{ču, saj Cerkev to dejavnost že od nekdaj podpira. Svetniki so se v razpravi nagibali k temu, da je končno potrebno popraviti krivice preteklosti in vrniti zemlji{če nekdanjemu lastniku, vendar so menili, da mora o tem odločiti upravna enota in ne občina oziroma njen svet. jb Na proslavi so bili {tevilni gostje, veliko je bilo županov iz drugih občin; v njihovem imenu je govoril podžupan mestne občine Ptuj Ervin Hojker, ki je čestital Vitomarčanom za dosežene uspehe v tem letu, govoril pa je tudi poslanec državnega zbora Alojz Sok iz Ormoža, ki je govoril o malih občinah kot pomembnem segmentu razvoja slovenskega podeželja. Pri tem je spomnil, da je v parlamentu kar 51 zahtevkov za uvedbo novih občin; po slovenski ustavi imajo občani pravico do lastne občine, če se bodo tako odločili na referendumih. Poudaril je, da je bolje biti gospodar na malem kot hlapec na velikem. Glede nove {ole pa je Vitomarčane pozval, da naj jo napolnijo z učenci, saj sicer {ola ne bo prava pridobitev. Ob koncu so podelili občinska priznanja. Plaketo je prejelo Kulturno-umetnisko druš- tvo Vitomarci ob 110-letnici delovanja ter Društvo upokojencev Sv. Andraž v Slovenskih goricah, občinski grb pa je posthumno prejel Ferdinand Ploj, priznanje je prevzela njegova žena. Na proslavi so podelili tudi pokale zmagovalcem strelskega tekmovanja. V kulturnem programu so nastopili člani kulturno-umetni{kega dru{tva Vitomarci: ženski pevski zbor pod vodstvom Nataše Zemljič, tam-bura{ki orkester pod vodstvom Marjana Horvata ter recitator-ska skupina. Zapel je tudi {olski pevski zbor pod vodstvom Nataše Zemljič. Proslavo je vodil Peter Kirič. V sklopu praznovanja je bila odprta tudi sadjarsko-vino-gradni{ka razstava v prostorih dru{tva upokojencev (domače sadjarsko dru{tvo praznuje letos sedemdesetletnico, o čemer smo že pisali). V nedeljo je v Vitomarcih nastopila pihalna godba od Svetega Jurija, po ma{i pa so svečano odprli nove občinske prostore. Franc La~en Dobitniki občinskih priznanj z županom PO NAŠIH KRAJIH PTUJ / V MUZEJU PRVA RESTAVRATORSKA DELAVNICA ZA TEKSTIL Tapiserija ima dva avtorja - slikarja in tkalca Prejšnji ponedeljek so v galeriji na ptujskem gradu pripravili predavanje o konserviranju prapora, ki so ga v restavratorskem ateljeju za tekstil na ptujskem gradu v leto{njem letu zaklju~ili s konservatorskimi posegi na praporu Bralnega in kulturnega društva iz Pivke, ki je last krajevne skupnosti Pivka. Prapor sta leta 1893 ob 20—letnici društva darovala premožna trgovca. Svileno tkanino je skozi leta načel zob časa. Razgradnjo materiala sta pospeševala umazanija in svetloba, dodatne poškodbe pa je povzročilo neprimerno rokovanje. Po čiščenju je prapor pridobil svež videz ter mehkejši otip, poškodovana mesta pa so zaščitili pred nadaljnjimi poškodbami. Ob tej priliki smo za pogovor zaprosili Evo Ilec, vodjo konser-vatornsko restavratorskega od- delka v Pokrajinskem muzeju Ptuj, ki nam je predstavila delo konservatorjev in restavratorjev tekstila. Pokrajinski muzej Ptuj je v Sloveniji prvi imel restavratorsko delavnico za tekstil, ki je delovala v Tovarni volnenih izdelkov v Maj{perku pod vodstvom prof. Mire Kovacic Ovcacik iz Zagreba. Danes je delavnica na ptujskem gradu, v njej pa ob Evi Ilec, diplomirani inžinerki tekstilne tehnologije, delata {e tekstilni tehnici Ro- zalija Bubnjevič in Hermina Golc. Da je bila na Ptuju ustanovljena prva delavnica. se ni čuditi, saj ima ptujski muzej največjo zbirko tapiserij v Sloveniji, z odkupovanjem znamenitih tapiserij pa jo {e povečuje (baročne tapiserije je za muzej kupil Mercator SVS iz Ptuja). S konservatorskim delom tapiserije usposobijo v tak{no stanje, da preprečijo nadaljnje propadanje, z restavratorskim delom pa jih obnovijo tako, da so domala identične prvotnemu stanju, tak{ne, kot so bile narejene. Mnogi za tapiserije uporabljajo tudi izraz gobelini. Eva Ilec in Rozalija Bubnjevič v restavratorski delavnici. Foto: Fl Beseda je francoskega izvora in pomeni priimek lastnikov velike pari{ke manufakture Gobelin. Na{e strokovne in umetni{ke {ole ne dajejo znanja iz konser-viranja in restavriranja tekstila, zato se je Eva Ilec za to delo dodatno usposabljala v Švici, Franciji in na Madžarskem, kjer imajo že od leta 1950 petletni visoko{olski {tudij konservira-nja in restavriranja tekstila. Kot osnova je zelo priporočljiva tekstilna izobrazba. MARIBOR / RAZSTAVA NAGRAJENCA V GALERIJI DLUM Najdisia in Koranti Jožeta Foltina V Galeriji društva likovnih umetnikov v Mariboru so v sredo, 21. novembra, odprli samostojno razstavo ptujskega slikarja in profesorja likovne pedagogike Jožeta Foltina, na kateri se letošnji nagrajenec Društva likovnih umetnikov Maribor predstavlja z najnovejšima likovnima cikloma: Najdišča in Koranti. Po pozdravnem nagovoru Rada Jerica, predsednika DLUM Maribor, je {tevilnim Ptujčanom in Mariborčanom umetnikov slikarski opus predstavil likovni kritik Mario Berdic. Oba Foltinova cikla Naj-di{ča in Koranti je označil kot tematsko evolucijo starej{ih faz, vendar z radikalno spremenjeno likovno tehniko. Pojasnil je, da se umetnik že od začetkov svoje likovne ustvarjalnosti v okviru motivike najraje posveča krajinam, vedutam in etnografskim motivom, tematsko izhajajoč iz svojega neposrednega življenjskega okolja - Ptujskega polja. Po eni strani torej neutrudno slika vinorodne gorice, sadovnjake in neskončna polja Dravske doline, po drugi pa na tisoč načinov upodablja eno izmed najznamenitej{ih lokalnih etnografskih posebnosti, koranta. Razstavo 27 del, ki so postavljena v obeh etažah galerije DLUM in bo na ogled {e v de-cembu, je odprl ~astni ob~an Ptuja, profesor Jože Gregorc, kulturno so jo obogatili pevci mo{kega komornega zbora iz Ptuja pod vodstvom Franca La~-na, kjer prepeva tudi Jože Fol tin, družina Konrada Janžekovi~a iz Markovcev pa je poskrbela za degustacijo znamenite vinske blagovne znamke tur~an. -OM Umetniški opus Jožeta Foltina je razgrnil likovni kritik Mario Berdič (desno). V ozadju pevci komornega moškega pevskega zbora iz Ptuja v katerem prepeva tudi J. Foltin (četrti z leve). Foto: M. Ozmec Restavratorsko delo zahteva dolgotrajno pedantno delo, ki ob strokovnem tkalskem znanju zahteva {e ustvarjalnega duha za pridobitev pravih barvnih odtenkov. Potreben je smisel za likovno ustvarjanje, prepoznavanje senc in kontur. Ker v delavnici niso likovnice, jim pri slikarskih predlogah pomaga Martina Golija iz Maribora, ki manjkajoče dele tapiserij preslika na prosojni papir in tkalka mora znati izrisano predlogo z lastno domi{ljijo prenesti v tkalsko govorico. Vsaka tapiserija ima torej dva avtorja: slikarja in tkalca. Materiale v glavnem kupujejo v tujini (razen za restavriranje sodobnej{ih volnenih tapiserij), tudi pranje tapiserij opravijo v inozemstvu, v Belgiji, kjer imajo posebne naprave, da umazanija odteka, da ni dodatnih po{kodb, z zračnim počasnim su{enjem, da se barve ne razlivajo. Sodobnej{e perejo v KO-TO. Tudi stroja za barvanje niti in blaga {e nimajo, to jim opravlja zunanja sodelavka Jelka Plevnik iz Maribora. Tudi vodo kupujejo v mariborskih laboratorijih, saj mora biti demineralizirana, tudi deževnica ni dobra, saj ni dovolj čista. V ptujskem restavratorskem tekstilnem oddelku imajo {e veliko dela. Sedaj je na mizi ena od {tirih flamskih tapiserij (tri so že restavrirane), na obnovitev pa {e iz Herbersteinovih časov čaka {est bruseljskih ve-dur (krajine), ki so vpete v lesene okvire. In kako je Eva, po rodu iz Maribora, za{la na Ptuj in v vode tekstilnega restavratorstva? Ko je bila v četrtem letniku na univerzi, so jih obiskali ptujski muzealci in jim ponudili sodelovanje pri restavriranju tekstila. Eva se je odločila za ta posel in za diplomsko nalogo izbrala restavriranje flamskih tapiserij. Kot smo letos že pisali, velja poudariti, da bodo flamske tapiserije (zapu{čina Lesliejev) konec januarja naslednjega leta predstavljale Pokrajinski muzej na Ptuju v Narodni galeriji v Ljubljani v okviru projekta Slovenski muzeji se predstavljajo in Ptuj je bil izbran kot prvi. V Pokrajinskem muzeju delujeta {e dve restavratorski delavnici, in sicer za les in kovino in ob priliki bomo predstavili tudi njuno delo. Franc Lačen ... PA BREZ ZAMERE Znati brati BITI SPOSOBEN BRATI NIKAKOR NI ISTO KOT BITI FUNKCIONALNO PISMEN O funkcionalni nepismenosti smo na tem mestu že nekaj malega (na)pisali, ampak tema je vsekakor tako aktualna, da ne bo popolnoma ni~ {kodilo, ~e o tem malce pomodrujemo tudi sedaj. Se ve~, upamo lahko, da bo to na{e podjetje nadvse koristno. Na za~etku bomo, po {olsko re~-eno, obnovili na{e znanje o funkcionalni nepismenosti. Kaj torej sploh je funkcionalna nepismenost? Prvi približek, ki ga lahko postavimo, je, da je funkcionalna nepismenost nekaj, kar ve~ini ljudi ni najbolj jasno. S tem mislimo najprej to, da je že sama besedna zveza "funkcionalna nepismenost" nekaj, kar marsikomu ni popolnoma jasno. Kaj {ele, da bi potem ta oseba bila funkcionalno pismena. Poglejmo. Vzemimo, na primer vas, ki zdajle tole berete. Branje vam lepo te~e, z besedami nimate težav, misli lepo povezujete med sabo. In tako dalje. Skratka, re~eno preprosteje, re~emo lahko, da ste sposobni brati. Da ste pismeni. Da ste torej lahko nadvse zadovoljni, saj je pismenost eden temeljnih pogojev za normalno funkcioniranje v moderni družbi. Da ste torej tudi funkcionalno pismeni. Opala. Ravno v tem ti~i {tos. Ce je nekdo (med temi ste vsekakor tudi vi) pismen, {e to nikakor in nikoli samo po sebi ne pomeni, da pa je potem tudi samoumevno funkcionalno pismen. Ne, ne, ne. Napaka. Se dale~ od tega. Okej. Vsem je jasno, da med drugim hodimo v osnovno {olo zato, da se nau~imo brati, saj je, kot smo rekli, znanje branja eden temeljnih pogojev funkcioniranja v družbi, lahko bi morda celo rekli, da je branje skoraj nujno za preživetje v moderni urbani džungli. In s tega stali{~a oziroma s te pozicije je precej normalno sklepati, da je velika (in to res velika) ve~ina ljudi v na{i mali (nogometno veliki) državi pismena. Se pravi, da zna brati. Da zna prebrati kak{ne cajtnge, ka-k{no pismo, napise v trgovinah in tako dalje. S spremljanjem podnapisom pa bi recimo znal biti pri nekaterih že problem. Dobro, ampak to zdaj tukaj ni tako pomembno. Pomembno pa je, da torej velika ve~ina ljudi zase misli, da je popolnoma pismena. Kar je sicer res. Kar drži. Ampak samo in le do tega trenutka, dokler ena~ite sposobnost znati brati s pismenostjo. Kar je pa hudo na-pa~no umevanje. Sposobnost branja ni najbolj zdravo ena~iti s pismenostjo. Vsekakor in popolnoma napa~no pa je sposobnost branja ena~iti s funkcionalno (ne)pismenostjo. Funkcionalna pismenost sicer vsebuje in predpostavlja sposobnost branja, a trditi, da, obratno, sposobnost branja že kar sama po sebi pomeni, inkorporira, implicira tudi funkcinalno pismenost, je huda in nedopustna napaka. Med tema dvema obstaja velika razlika tako v pomenu kot tudi v stopnji, nivoju. In najve~ja napaka, ki jo dela zelo veliko ljudi, je prav to, da ti dve stvari ena~-ijo. Z veliko mero gotovosti lahko trdimo, da so prav ti ljudje, ki trdijo oziroma so zase prepri~ani, da so gotovo funkcionalno pismeni, saj znajo brati, da so prav ti ljudje zelo verjetno funkcionalno nepismeni. In seveda vam ti ljudje tega nikoli ne bodo priznali. Pa ne zato, ker ne bi hoteli, ampak zato, ker so sami globoko prepri~-ani, da niso funkcionalno nepismeni. To dejstvo se pa da brez ve~jega problema pojasniti z ugotovitvijo, da je sam problem v tem, da tem ljudem ni jasno, kaj naj bi funkcionalna (ne)pisme-nost sploh bila. In to je tisto, kar posku{amo tukaj eksplicirati. V ~em je torej {tos? Na nek na~in bi lahko rekli, da je funkci-nalna pismenost neka sposobnost branja, povzdignjena na vi{ji, iz-bolj{ani in zahtevnej{i nivo. Da je funkcionalna pismenost nekaka izpiljena, izkristalizirana, ra~-unalni{ki friki bi rekli apgrejdana sposobnost branja. Gre za to, da ne samo, da poseduje{ sposobnost branja, da zna{ brati, ampak da zna{ to sposobnost tudi uporabljati v praksi. Lahko re~emo, da gre pri sposobnosti branja bolj za neko teoreti~no zadevo, funkcionalna pismenost pa je ta sposobnost, uporabljena v praksi. Se pravi, da celotna zadeva zadobi {e prakti~ne dimenzije. Preprosto povedano, bi razliko v stopnji lahko ozna~ili nekako takole. Vzemimo primer izpolnjevanja uradnih obrazcev. Nekdo bo pri izpolnjevanju, recimo, obrazca za odmero dohodnine, kar je sicer že samo po sebi sila duhamorno in mukotrpno po~etje, sicer znal prebrati popolnoma vse, kar bo zapisano na samem obrazcu in v priloženem navodilu, a ga vendar ne bo znal pravilno izpolniti. Se pravi, znal bo vse prebrati, saj zna brati, do neke mere bo razumel, kaj se od njega zahteva, a vendar vsega skupaj ne bo znal izpolniti. In to je tisto, kar naj bi bila funkcionalna (ne)pismenost. Ne samo biti sposoben brati, ampak tudi znati brati, znati popolnoma uporabljati to svojo sposobnost. In kot vidimo, implicira funkcionalna pismenost neko razumevanje, razmi{ljanje, v katerem je bolj ali manj ves {tos. Ne samo prebrati, ampak tudi razumeti prebrano in biti zmožen to produktivno ali uporabiti ali posredovati dalje oziroma, bolj preprosto, znati rokovati s tako pridobljenim materialom. Torej — znati brati. To je to. Najbrž je odve~ pripomba, daje po najnovej{ih raziskavah funkcionalna pismenost v Sloveniji katastrofalna. Totalni poden. Kar seveda neposredno pomeni tudi odsev stanja bralne kulture (katere pomemben del je funkcionalna pismenost) in s tem odnosa do knjig v na{i državi. Odnos je v bistvu krožen. Z branjem knjig se ti zagotovo dvigne funkcionalna pismenost, obratno pa ti z dvigom same funkcionalne pismenosti (katere velik del zaob-sega razumevanje, razmi{ljanje) tudi knjige same postanejo bolj zanimive in njihovo branje bolj produktivno in v užitek. Knjiga zaživi. Sode~ po zadnjih raziskavah, smo Slovenci pravi morilci knjig. Katastrofa. Ljudje, pojdite kaj v knjižnico. Gregor Alič FS. : Bliža se tudi božično-novoletni čas obdarovanj. Če razumete namig. PRAZNUJMO SKUPAJ BLIZA SE CAS OBDAROVANJA Pri obdarovanju je bistven namen December je najbolj prazničen mesec v letu. Začenja se z miklavževanjem in konča s silvestrovim oziroma vstopom v novo leto. S prazničnimi dnevi pa so povezana darila oziroma obdarovanje. Ritual obdarovanja, ki se pričenja z izborom, nadaljuje z zavijanjem in okraševanjem, kon~a pa z vročitvijo darila, se za nekatere pričenja že zgodaj, nekateri pa se ga lotijo tik pred zdajci. Ker naj bi oseba, ki jo obdarujemo, od darila tudi nekaj imela, se ga ponavadi lotimo sami in ga ne prepuščamo drugim. Kot je pokazala tudi naša anketa, naj bi vsako darilo imelo tudi svoj namen, da bi se z njegovo izbiro čim bolj približali željam in prazničnim pričakovanjem obdarovanca. Pomembna je tudi želja po presenečenju. Najbolj pa bo vredno tisto darilo, ki ga bomo izdelali sami. Ce je v nas vsaj malo dobrega peka, lahko podarimo domače pecivo, ki smo ga poprej naložili v lično škatlo in jo prevezali s pentljo K lončnici smo dodali svečko z novoletnim motivom, suhe trave in storžke. Darilo je povezano samo z žico, da pridejo vsi dodatki aranžiranja do veljave. Aranžma: Cvetličarna Roža ali pa tudi ne. Lahko darujemo tudi domačo marmelado, džem, kompot, še posebej če smo za embalažo izbrali zanimivo stekleno posodo. Tudi pridelki z domačega vrta oziroma sadovnjaka so v primerni embalaži lahko lepo in praktično darilo. Darilo je lahko tudi lično izdelana voščilnica, ki smo jo okrasili s posušenim cvetjem in nanjo z roko napisali izbrane želje. Eno najlepših voščil pa je dobra knjiga. Možnosti je še veliko, izbira je prepuščena vsakemu posamezniku, ki bo darilo izbral glede na osebo, priložnost in tudi denarnico. Se vedno pa je najlepše darilo - prijaznost do ljudi, da znamo druge drugemu polepšati dan; še posebej je to pomembno v prazničnih dneh, ki je za ne- Šopek z ileksom in zelenjem je prilepljen na vazo in položen na pladenj z zlatnino, ki smo jo skrili. Dodali smo tudi novoletne kroglice in malo kokosovih laskov. Aranžma: Cvetličarna Roža ANKETA Obdarovanje ••• Marica Kolarič: "Darila začnem izbirati že dva meseca pred prazniki. Izbiram jih zelo osebno, vselej pa se odločam za praktična darila z nekaj trajne vrednosti. Osebno me vsako darilo razveseli, ne glede na vrednost, še posebej če je praktično. Rada jih tudi sama izdelujem. Novoletne čestitke vedno sama izdelam." Adelina Bombek: "Darila rada sprejemam, dobim jih ob vsakem prazniku. Tudi najmanjša stvar mi veliko pomeni. Pri darilih ni pomembna cena, pomembnejše je, s kakšnim namenom so bila podarjena. Res pa je, da ima vsako doma narejeno darilo še posebno vrednost. Tudi sama se včasih lotim njihove izdelave." Masa Merc: "Moje mnenje je, da bi se ljudje bolj kot z darili morali obdarovati z besedami. Tudi če nekoga vprašaš samo po njegovem počutju, je to lahko več vredno, kot ne vem kako drago darilo. Tudi pri prazničnem obdarovanju se mi zdi najpomembnejše spoštovanje do človeka, da mu znaš prisluhniti." Jelka Kneževič: "Pri obdarovanju smo v naši družini zelo skromni: obdarujemo se z majhnimi pozornostmi, danimi iz srca. Za tiste, ki jih dobro poznam, ponavadi izberem kozmetične izdelke. Osebno sem najbolj vesela rož." Silva Cuš: "Darila ni lahko izbrati, težko se je namreč odločiti Primer mladostniško aranži-ranega darila. Sanja Pintar, dijakinja ptujske ekonomske šole, je na karton, ovit s papirjem, prilepila pleteni košarici različnih velikosti. Eno je zapolnila z lutko, drugo pa z majhnimi čokoladicami. katere iz najrazličnejših vzrokov tudi najbolj stresni čas, ko posamezniki zaradi teže problemov klonejo. V tem občutljivem obdobju lahko s tenkočutnostjo naredimo veliko zase in za druge. Spoznanje, da smo nekomu Žametne svečke na steklenih svečnikih so pripravljene za slavnostno pogrnjeno mizo. Dodan je šopek s suhim obarvanim cvetom in s steklenimi kamenčki, ki lepo zapolnjujejo celoto. Aranžma: Cvetličarna Roža Racman Jaka je "zadovoljen" z lično pentljo in stekleničko dišeče vode. Tudi to darilo je aranžirala dijakinja Sanja. Fotografije: Črtomir Goznik obogatili življenje, pa je vredno več kot vsa darila tega sveta. Kot pravi bivša miss Alenka Vindiš, darilo ni nujno, da je otipljivo. Veliko bomo že naredili, če bomo nekomu s svojo gesto izvabili nasmeh in da pripravili do dobrega razpoloženja. V takšnem vzdušju bo tudi praznični pogrinjek bolje teknil. MG ■m - m CD plošča je po Sanjini zamisli ovita le z rdečo pentljo, ki pove vse. Rdeča barva je jesensko-zimski modni hit in tudi na darilih naj ne bi manjkala. za druge ljudi, če jih ne poznaš dobro niti ne poznaš njihovih želja. Mislim, da mora biti vsaka stvar, ki jo nekomu nameniš, osebna. Od darila mora obdaro-vanec nekaj imeti. Ker delam v kozmetični stroki, najpogosteje izbiram med kozmetičnimi izdelki za različne priložnosti in Alenka Vindiš: "Darilo naj bi v prvi vrsti človeku izvabilo nasmeh. Ni nujno, da ga otipaš, lahko je tudi kaj drugega. Najlepše darilo pa se mi zdi, da si prijazen do človeka, da mu pomagaš, ko je potrebno; če tega ni, tudi najdražje darilo nima prave vrednosti." Vladimir Sitar: "Bistven pri obdarovanju je namen, ne glede na vrednost. Več kot darilo pa mi na vsakem praznovanju pomeni prisotnost ljudi in druženje, da skupaj preživimo lepe trenutke, ki se jih bomo vsi še dolgo spominjali." Mihaela Kukovec: "Praznično obdarovanje mi veliko pomeni. Razveseli me vsaka še tako majhna pozornost, nimam rada velikih daril. Več kot ne vem kako veliko darilo pa mi pomeni lepa beseda, kot tudi kdo in kako ti jo nameni." Tekst: MG, fotografije: Črtomir Goznik TRSOVIMA PORCELANKA « » izdelki iz stekla * izdelki iz porcelana * napisi - posvetila - ure * eterična olja - tekoči vosek A * dekorativne steklenice ifc ' izdelki za poslikave | Rajšpova ulica 18.2250 Ptuj Š 02/775 04 41 TRGOVSKO PODJETJE » IlEPROHATERIAL /^l^ '; ZAŠČITA PRIPOROČAMO S€ Z: • VOŠČILNICnMI, ROKOVNIKI, KOL€DnRJI, Pisni! MIKLOŠIČEVA 1, PTUJ d.o.o., Telefon: 02/ 749 38 40 - DROBNA USNJENA GALANTERIJA TOKO - PLETENINE ŠPENKO STIK d.o.o., Osojnikova cesta 9, 2250 Ptuj ^ofičtto- - ttov«iet«ut eUtnUa.: ure zlato srebro MIKLAVŽEVO DARILO Nova trgovina v Super mestu na Ptuju 1. nadstropje Veselimo se vašega obisica! 1 Gočovski Dvorec ERIKA KETIŠ s.p., Gočova 38 Tel.: 02/720-10-53, GSM: 041/275-954 K VAS VABI NA VESELO SILVESTROVANJE 31.12.2001 Z ANSAMBLOM ŠTAJER BAND. SPREJEMAJO REZERVACIJE NA TELEFONSKI ŠTEVILKI 02/720-10-53, GSM 041/275-954 IN SE VLJUDNO PRIPOROČAJO. POSREDNIK d.0.0. TRGOVINA NA VELIKO IN DROBNO TER UVOZ Osluševci 6, 2273 Podgorci, telefon: 02/ 743-50-00 PONUJAMO: 02/740-23-71 ^ ROKOVNIKI => STENSKI IN NAMIZNI KOLEDARJI ^ POSLOVNA IN PROMOCUSKA DARILA ^ UUOZ PISAL "UNr. ČRNIL INK JET EPSON IN CANON KOMPATIBILNI TER TONERJI HP. CANON IN DRUGI. TER UES OSTALI PISARNIŠKI MATERIAL SE PRIPOROČAMO! KNJIGARNA IN PAPIRNICA VELEPRODAJA Osluševci 6, Podgorci MALOPRODAJA Vrazova 14, Ormož ZANIMIVOSTI, REPORTAŽE SEPULJE / NA OBISKU V NAJVEČJI SLOVENSKI PRSUTARNI Pršut, ki se topi v ustih Na kaj pomislite ob besedi Kras? Najbrž na skale, vrtače, jame, kapnike; literarno razgledani se spomnijo na Srečka Kosovela, na njegove črne bore, pa brinjevko, ki prileti v jesenski tihi čas, mogoče se na burjo ... Gotovo pa skoraj vsi pomislimo na prsut in teran, s katerim se ta ujema. In ko smo se mudili na kraškem koncu Slovenije, smo se seveda želeli o pršutu, ki zlasti ob svečanejših priložnostih v letu posebej tekne, nekoliko natančneje poučiti, zato smo obiskali Šepulje, največjo slovensko pršutarno. In na koncu ugotovili, da je najbrž sen vsake ambiciozne šunke: Ko bom velika, bom pršut ... Pršutarna Šepulje je sestavni del kraško-obalnega podjetja KRAS, d.d., ki po obsegu proizvodnje in kakovosti izdelkov sodi med vodilne mesne industrije v Sloveniji. Od zgodnjih {tiridesetih let, ko so proizvodnjo pr{uta in mesa pri~eli pred- hodniki dana{njih Kra{evcev, so prehodili zahtevno razvojno pot, kajti želja, da bi postali sodobna mesnopredelovalna industrija s širokim izborom izdelkov, je narekovala nenehna vlaganja v razvoj znanja, tehnologije ter posodobitev in razširitev objek- tov. Z leti se je Kras, d.d., razvil iz proizvajalca mesa v proizvajalca visoko kakovostnih mesnih izdelkov. V dveh izvozno registriranih objektih - Pr{utar-ni v [epuljah in Klavnici v Se~o-vljah - danes letno proizvedejo 6000 ton mesa, od tega 4000 ton izdelkov in 2000 ton mesa. V pr{utarni v [epuljah imajo organizirano proizvodnjo kra-{kega pr{uta, suhih salam in mortadele, v klavnici Se~ovlje pa proizvajajo izdelke poltraj-nega programa in meso. Vodilni v programu kra{kih specialitet je kraški pršut. Kljub uvajanju tehnolo{kih novosti pri njegovi pripravi pr{uta so v Krasu, d.d., ohranili tradici- V šepuljski pršutorni neprestano dozoreva 200.000 pršutov. Foto: M. Ozmec jo. Kot dedi~i pršutarskih skrivnosti se namre~ zavedajo, da je kraški pršut izdelek, s katerim se lahko ponašajo le prebivalci Krasa. Njegova priprava je zahteven in dolgotrajen proces. Pri~ne se s skrbno izbiro surovine, svinjskih stegen, ki jih nato solijo izklju~no z morsko soljo. Novenih drugih dodatkov ni pri tem izdelku; kot pravijo pršutarji: dodajo mu samo sol in ~as. Sledi namre~ dolgotrajno zorenje in sušenje v naravni kraški klimi. Neko~ so lahko pršut izdelovali samo pozimi, kajti v prvi fazi zahteva obdelava mesa nizke temperature, kakršne so na Krasu v januarju, februarju in marcu. Po tem obdobju je meso toliko presol-jeno in sestava beljakovin toliko spremenjena, da pršut brez skrbi, da bi se pokvaril, prestane višje temperature, kakršne so na Krasu. Te tri zimske mesece danes ob sodobni tehnologiji ustvarjajo vse leto v posebnih komorah, tako da v šepuljski pršutarni v enem delu nenehno prevladuje zima. Za poznejšo zna~ilno aromo in kakovost pršuta pa so od-lo~ilni kraško podnebje, zna~il-no gibanje temperatur, vlaga in zrak. Ravno zaradi tega kraški pršut ne more dozoreti kjerkoli, pa~ pa samo v tistem delu Slovenije, kjer se sre~ujeta celinski in primorski zrak — na Krasu torej. Po dvanajstih mesecih zorenja pod skrbnim nadzorom pršutarskih mojstrov dozori pršut v zdrav, okusen izdelek. Poleg tradicionalnega suhega pršuta, ki ga v trgovinah najde- PTUJ / ODPRLI PRENOVLJENE IN RAZSIRJENE PROSTORE MLADINSKE KNJIGE Odslej bliže v Svet knjige V torek opoldan je bila v prenovljenih in razširjenih prostorih poslovalnice Mladinske knjige Trgovine na Novem trgu na Ptuju priložnostna slovesnost, s katero so počastili zaključek obnove knjigarne in papirnice, odprtje novega centra Sveta knjige in odprtje veleprodajnega centra na Vinarskem trgu 8. S temi obnovami in razširitvami je Mladinska knjiga Trgovina na Ptuju skoraj podvojila svoje prodajne prostore. K.ladtnska knjiga -I " 1 BI Prenovljeni prostori Mladinske knjige s klubskim centrom Svet knjige vabijo Kot je povedal generalni direktor Mladinske knjige Trgovine Peter Vergles, je Mladinska knjiga na Ptuju prisotna že od leta 1959, ko je prevzela v upravljanje ptujsko ob~insko knjigarno. V prostore na Novem trgu se je knjigarna in papirnica preselila leta 1971 in pod vodstvom prvega poslovodje Andreja Teršovca uspešno zastavila svoje delo. V tridesetletni zgodovini je doživela vzpone in padce. Kljub velikemu številu ljudi s Ptujskega in širše, ki jim je knjiga vir znanja in orodje osebnostnega razvoja, pa so lahko šele v prvem letu novega tiso~letja uresni~ili dolgoletna prizadevanja po obnovi in razširitvi prostorov. Na bralce ~aka okrog šest tiso~ knjižnih naslovov, ki predstavljajo premišljen izbor iz vseh slovenskih založniških hiš, poseben ko~itek v knjigarni pa je namenjen knjigam o Ptuju in ptujskim avtorjem. Nova ptujska knjigarna je že osnovi urejena tako, da se lahko z odmikom knjižnih stojal ustvari manjši prostor za kulturne prireditve. Kot je napovedal Peter Vergles, se bodo trudili, da bo njihovo knjižno kulturno središ~e pripravilo marsikaj zanimivega. V imenu Založbe Mladinska knjiga, ki je v sodelovanju z Mladinsko knjigo Trgovino uredila novi klubski center Sveta knjige, ki ima na tem obmo~ju okrog štiri tiso~ ~lanov, je govoril direktor Milan Matos. Med drugim je povedal, da je izredno vesel, da je tudi mesto, v katerem je doma kulturna tradicija, dobilo svoj klubski center. Slovenska knjiga v tem obdobju doživlja hude ~ase, a kljub temu da imamo svojo državo in da smo na poti v Evropo, bomo samo mi tisti, ki bomo morali poskrbeti za svojo knjigo, tega namesto nas ne bo storil nih~e drug, je še poudaril. Mladinska knjiga Trgovina in Založba Mladinske knjige verjameta v knjigo in tudi delujeta zanjo. V imenu mestne ob~ine Ptuj je na odprtju prenovljene knjigarne in papirnice govoril podžupan Ervin Hojker in jo tudi simboli~no odprl. MG Vljudno vas vabimo na obisk v prenovljeno knjigarno papirnico troovina; Mladinske knjige Trgovine na Ptuju, Novi trg 4 v sklopu prenovljene prodajalne bo odprt tudi klubski center Svet knjige. V neposredni bližini, na Vinarskem trgu 8, pa lahko obiščete novi Veleprodajni center MK Trgovine. Da bi iz stegna nastal pršut, je potrebna dolga in predvsem dolgotrajna pot. Foto: M. Ozmec te izkoš~enega v ve~jih ali manjših kosih (celega bi namre~ za svoje družinske potrebe skoraj težko porabili), ponujajo v Krasu tudi kuhan pršut (pri njegovi pripravi so uporabili za-~imbe, ki dajejo izdelku izrazitejši okus), kuhan pr{ut extra (ta je posebej lahko prebavljiv in zdrav, zato je zlasti primeren v prehrani otrok) in pe~en pršut (pe~en je pri visoki temperaturi, kar mu daje naraven doma~ videz, z rahlim dimljen-jem pa dobi izdelek lepo rjavo barvo, prefinjeno aromo in spe-cifi~en okus). Novost je nov na~in pakiranja izdelka. Po kon~ani termi~-ni obdelavi izdelke vakuumsko pakirajo v vre~ke iz aluminija. Ta na~in pakiranja z dodatno pasterizacijo zagotavlja ob pravilnem skladiš~enju pri nizkih temperaturah bistveno daljši rok trajanja izdelka. V družino kuhanih pršutov sodi tudi kuhano ple~e, nežen izdelek prijetnega okusa, pripravljen iz kosov svinjskih ple-~et z dodatki za~imb. V šepuljski pršutarni pa pridelujejo tudi suhe salame; ta program je najmlajši v tehnološkem razvoju Krasa, a se lahko pohvalijo, da so v osmih letih razvili petnajst razli~nih receptov za pripravo okusnih salam. Proizvajajo dve vrsti salam: salame, prekrite s plemenito ple-snijo (višji kakovostni razred), in hitro fermentirane salame. Vse so pripravljene iz najboljših vrst svinjskega in govejega mesa z dodatki za~imb. Razli~na sestava mesa, struktura mletja in za~imb jim dajejo specifi~en okus. S sušenjem in zorenjem na kraškem zraku dozorijo v od-li~ne izdelke z rubinasto rde~o barvo prereza ter prijetno aromo. Najbrž poznate kraško do-ma~o salamo, primorsko salamo in kraški želodec. Iz podjetja Kras pa prihaja tudi mortadela, izdelek, ki si je s svojim pridihom Sredozemlja priborila nesporno vodilno mesto v družini pe~enih salam. Drobno mleto rožnato mesno maso, ki jo pripravijo iz kvalitetnih surovin, obogatijo z za~im-bami in koš~ki slanine. Sledi polnjenje v ovitke in mrežico. Skrivnost priprave mortadele je v peki, ki izbrane sestavine obdari s harmonijo enkratnega okusa. [tiri osnovne mortadele, ki jih pripravljajo v Krasu, so kras, bologna, primorka in mediteranka. Novost v proizvodnem programu ne samo Krasa, ampak na slovenskem tržiš~u nasploh, pa so narezki, embalirani v novi, sodobni, veliko bolj pri-ro~ni embalaži. Narezani izdelki, embalirani v kontrolirani atmosferi, popolnoma ohranjajo kakovost, predvsem vonj in okus. Odslej torej ni ve~ potrebno ~akanje v dolgih vrstah pred delikateso, ampak si lahko postrežemo sami. Kras. d.d., nudi šest razli~nih vrst narezkov: kme~ki pršut, kraški pršut, mortadelo, narezek salam, kraško panceto in kraški zašink. Privoš~ite si torej v prihaja-jo~ih prazni~nih dneh kakšno feto (tako re~ejo na tistem koncu rezini) pršuta. In kot so nas nau~ili v [epuljah: feto pršuta primemo z roko, jo ponesemo najprej do nosu, da se naužije-mo specifi~nega vonja, nato pa ga damo v usta. In tam se bo kar sam raztopil ... PR PTUJ / V VESELEM DECEMBRU Dvajset lutkovnih predstav in 1328 daril Tudi letos se ptujski vrtec s svojimi enotami vključuje v prireditve prazničnega in veselega decembra, ki jih bodo za predšolske otroke ptujskih mestnih in primestnih četrti izvedli od 12. do 19. decembra. Vsi otroci bodo na prireditvah prejeli novoletna darila. Organizator in izvajalec že tradicionalnih prazničnih prireditev za najmlajše v decembru je Vrtec Ptuj, pokroviteljica pa mestna občina Ptuj, ki je za izvedbo dvajsetih lutkovnih predstav in obdaritev vseh predšolskih otrok zagotovila 3 milijone 750 tisoč tolarjev. Vsaka predstava ima svoj naslov, vse pa potekajo v veselem vzdušju in razpoloženju, kot se prazni~nim dnevom priti~e. Zato je tudi odve~no vsako razpravljanje o tem, ali naj imajo prireditve naslov Veseli december ali ne, pomembno je, da so za vse vesele, ne žalostne, poudarja ravnateljica ptujskega Vrtca Božena Bratuž. S svojimi lutkovnimi predstavami bo vrtec razveselil tudi otroke v drugih okoljih: v sodelovanju s Centrom za socialno delo otroke v OŠ Ljudevita Pivka, pa otroke v razli~nih zavodih, veseli pa bodo tudi vsakega povabila iz podjetij oziroma ustanov. V preteklih letih so z lutkovnimi igricami razveselili tudi otroke v rejniških družinah. PO NAŠIH OBČINAH Na podlagi 6. in Z.čiena Zakona o gospodarskih javnih siužbah (Ur. list RS, št. 32/93), 7. člena Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Sveti Andraž v Slovenskih goricah (Uradni list RS, št. 83/99 ) in 81. člena Statuta občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah (Uradni list RS, št. 18/99) je občinski svet na svoji 2. izredni seji dne 03.12. 2001 sprejel naslednji ODLOK o režijskem obratu v Občini Sveti Andraž v Slovenskih goricah I. SPLOŠNA DOLOČBA 1. ~len S tem odlokom občina Sveti Andraž v Slovenskih goricah s sedežem Vitomarci 71, 2255 Vitomarci, ustanavlja režijski obrat kot notranjo organizacijsko enoto Občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah. II. USTANOVITELJ REŽIJSKEGA OBRATA 2. ~len Ustanovitelj režijskega obrata je Občina Sveti Andraž v Slovenskih goricah. Obrat bo imel sistematizirana tri delovna mesta. O zaposlovanju v obratu odloča župan, ki o tem obvešča občinski svet. 3. ~len Med sprejetimi delavci režijskega obrata župan imenuje vodjo, ki je odgovoren za izvršitev nalog, ki jih dodeli župan. 4. ~len Režijski obrat deluje na območju občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah. Stroški režijskega obrata se pokrivajo : - s sredstvi komunalne takse - s sredstvi občanov - s sredstvi občinskega in državnega proračuna Prihodki, ki jih režijski obrat ustvarja oziroma pridobiva s prodajo blaga ali storitev, se stekajo v proračun občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah. 5. ~len Režijski obrat se ustanovi za nedoločen čas. Vsi drugi pogoji, kot so delovni čas, sankcije za kršitve na delovnem mestu, se določijo v pogodbi o delovnem razmerju. III. DEJAVNOST RE@IJSKEGA OBRATA 6. ~len Režijski obrat opravlja naslednje dejavnosti: A) Režijski obrat opravlja naslednje dejavnosti: - javna snaga in čiščenje javnih površin, - odvajanje in čiščenje komunalnih odpadkov in padavinskih voda, - urejanje javnih poti, površin za pešce, zelenih površin in drugih javnih poti, - pregledovanje, nadzorovanje in čiščenje komunalnih odpadkov, - vzdrževanje in varstvo lokalnih cest, javnih poti in drugih nekategoriziranih cest, - ravnanje s komunalnimi odpadki, - odlaganje ostankov komunalnih odpadkov, - upravljanje z javno razsvetljavo v naseljih, - odvozi kosovnih odpadkov in čiščenje divjih odlagališč, - pregledovanje, nadziranje in čiščenje kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov, B) Režijski obrat opravlja tudi druge dejavnosti: - urejanje pokopališča, - urejanje javnih parkirišč, - plakatiranje in okraševanje naselij, - zimska služba, - postavljanje reklamnih panojev, plakatiranje, - vzdrževanje infrastrukturnih in drugih javnih objektov, - čiščenje občinskih prostorov, - zemeljska in manjša gradbena dela, - vsa druga vzdrževalna dela. IV. KONCESIJA 7. ~len Za izvajanje gospodarskih javnih služb lahko občina da koncesijo pravni ali fizični osebi, ki je registrirana in izpolnjuje za opravljanje dejavnosti, ki je registrirana, in izpolnjuje pogoje za opravljanje dejavnosti, ki so predmet te koncesije. 8. ~len Koncesija se daje za dejavnosti iz 6. čiena pod točko A in B. Če katere režijski obrat v okviru svojih tehničnih in strokovnih možnosti ne more opravljati, te določi župan. 9. ~len Občina Sveti Andraž v Slovenskih goricah pridobiva koncesionarje na podlagi veljavnega pravilnika o postopku javnega razpisa za izbiro koncesionarja in o načinu izbire koncesionarja. 10. ~len Z izbranim koncesionarjem sklene župan koncesijsko pogodbo. Koncesijsko razmerje preneha na način, kot določa koncesijska pogodbe. Odkup in prevzem koncesijske pogodbe sta možna v obsegu, na način in pod pogoji, kot jih določa koncesijska pogodba. O odkupu in prevzemu koncesijske pogodbe odloča Občinski svet občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah. 11. ~len Kriteriji za izbor koncesionarja so naslednji: - da so kandidati registrirani za izvajanje razpisne dejavnosti in da imajo za to potrebna soglasja in dovoljenja pristojnih organov - da predložijo dokazila, reference ipd., ki potrjujejo, da imajo potrebno znanje in izkušnje za izvajanje razpisane javne službe, - da razpolagajo s kadri, ki imajo ustrezna znanja in izkušnje, ter izpolnjujejo eventualne druge pogoje ( zdravstvene itd.), - da predložijo ustrezno obliko jamstva (varščine) za kvalitetno izvajanje gospodarske javne službe in - da predložijo program dela za izvajanje razpisne dejavnosti. 12. ~len Varščina se koncesionarju ne vrača. V. KONČNE DOLOČBE 13. ~len Župan izda 15 dni po uveljavitvi tega odloka pravilnik o delovanju režijskega obrata. 14. ~len Ta odlok začne veljati takoj po objavi časopisu TEDNIK, Ptuj. Št.: 101-06/01-1343 Vitomarci, 03. 12.2001 Župan Franci Krep{a, s.r. ORMOŽ / KONCERT DEKLIŠKEGA ZBORA CABALETTA Pika-poka za otroke V soboto je v kulturni dvorani Ormož potekal koncert Pi-ka-poka. Pripravila so ga dekleta pevskega društva Ca-baletta Ormož, ki prepevajo pod vodstvom zborovodkinje Helene Polic Kosi. Foto: Hozyan Dekleta prepevajo skupaj že nekaj let. Nekaj deklet z ljubeznijo do petja je na začetku delovanja združila Alenka Sala-mon, kasneje pa je vodenje prevzela Helena Polic Kosi. Dekleta uvrščajo v svoj repertoar ljudske, umetne in otroške pesmice. Najraje prepevajo vesele pesmice, ki jih spravijo v dobro voljo in jim na usta pričarajo še večji nasmeh. Pevke se udeležujejo občinskih revij in srečanj odraslih pevskih zborov in skupin. Po ugodnem mnenju strokovnega ocenjevalca so se že tudi uvrstile na medob-močno srečanje. V soboto, 1. decembra, so dekleta pripravila prav poseben koncert. Namenile so ga najmlajšim. Pevke so se preoble-kle v živalske kostime in tako otrokom še nazorneje popestrile večer. Prepevale so pesmi Mire Voglar in Janeza Bitenca ter ljudske. Pesmi je za Orffov instrumentarij priredila Tanja Korpar iz Ormoža. Pri pesmicah so sodelovali tudi malčki iz vrtca in učenci Glasbene šole Ormož. Program je povezovala Vesna Danilovič. Ogled koncerta je bil brezplačen, s prostovoljnimi prispevki pa so zbirali pomoč za družino Munda od Svetega Tomaža. Obiskovalci, ki se jih je nagnetlo toliko, da je bila dvorana polna do zadnjega kotička, so zbrali 78.520,00 SIT. Dekleta so z urico zanimivega in pestrega programa množici otrok, njihovih staršev in drugih obiskovalcev polepšala sobotni večer. Ker so ob tem naredila še dobro delo, je njihovo dejanje vredno še toliko več. Upamo, da bodo tudi v prihodnje še naprej s toliko volje razveseljevala srca vsem, ki jim radi prisluhnejo. mh SREDISCE OB DRAVI / 110 LET ŠOLE »POD CAPLJAMI« Jubilej šole s tradicijo V Središču ob Dravi so pred kratkim pričeli praznovati 110-letnico svoje šolske zgradbe, čeprav začetki šolstva segajo še nekoliko dlje, najverjetneje že v sredino 17. stoletja, vendar pisni viri, ki bi to potrdili, ne obstajajo, ker jih je uničil plamen leta 1777, ko je pogorelo leseno župnišče. Ker so bili učitelji takrat tudi cerkovniki in organisti, gre sklepati, da začetki ustanovitve pouka sovpadajo z ustanovitvijo samostojne župnije, torej v čas protireformacije. Šolska zgradba pa je pred kratkim doživela 110 let. Stara šola je stala na Grabah, novo pa so tržani želeli imeti na trgu; odločili so se, da jo zgradijo na trgu "Pod čapljami". Aprila 1891 so položili temeljni kamen, poslopje pa je bilo nato hitro zgrajeno. Število otrok je iz leta v leto naraščalo: leta 1891 je bilo 418 šoloobveznih otrok, leta 1892 se je središka šola razširila v petrazrednico. Aprila 1897 je deželni šolski svet sklenil, da se v Središču uvede šesti razred. Novo šolsko poslopje je kmalu postalo premajhno, zato so se selili v staro stavno na Grabe. Tik pred vojno so zgradbo prepleskali, šolsko poslopje pa ogradili z zidano ograjo. 23. maja 1945 je bila šola močno poškodovana. V začetku 60. let prejšnjega stoletja šola ni več ustrezala zahtevam pouka, potrebna je bila dozidava. 1. septembra 1965 se prične gradnja nove šole. Otvoritev je bila 11. aprila 1967. Z novo šolo so v Središču pridobili 1500 kvadratnih metrov prostora. Po letu 1970 se je šola nenehno spreminjala, pojavljale so se vedno nove izboljšave, šola se je nenehno širila in izpopolnjevala. Danes središki učenci sodelujejo na kulturnih prireditvah, sodelujejo na tekmovanjih, pri vsem svojem početju so zelo delavni in ustvarjalni. Ravnatelj šole je danes Franc Sulek. Šolski okoliš zajema naselja Godeninci, Grabe, Obrež, Središče ob Dravi in Šalovci. Na razredni stopnji je v štirih od- ORMOŽ / ROJSTNI DAN VRTCA Malčki opozarjajo nase Te dni praznujejo v Vzgojno-varstvenem zavodu Ormož 30-letnico. Od 1971 do letos je vrtec Ormož obiskovalo 30 generacij otrok. Spomin na njihova leta v vrtcu je tudi spomin na 30 let organizirane vzgoje in varstva predšolskih otrok. Ta se je rodila iz nekoliko drugačnih razlogov, kakor jim je namenjen danes. Takrat je bil vrtec namenjen predvsem skrbi za otroke, katerih starši so odhajali na delo in je moral nekdo skrbeti za malčke. Danes vrtec nudi malčkom izobraževanje in pripravo na šolo, poskrbi, da se malčki lažje vključijo v razne dejavnosti in je to njihov prvi stik z zunanjim svetom. Vrtec Ormož deluje v Žigro-vi ulici 20. Vanj je vključenih 197 otrok različnih starostnih obdobjih. Praznovanja ob rojstnem dnevu se bodo vrstila ves december. Pričeli so jih minuli ponedeljek z razstavo v avli občinske zgradbe, ki so jo naslovili Vsak je nekoga otrok. Razstavo je postavila Nevenka Korpic, etnologinja Pokrajinskega muzeja Ptuj. Na otvoritvi je govoril direktor Ptujskega muzeja Aleš Arih, pozdrav sta izrekli tudi Marjeta Meško, ravnateljica Vzgoj-no-varstvenega zavoda in vodja enote Vrtec Ormož Frančiška Sagadin. Program so popestrili malčki iz Vrtca Ormož, ki so se predstavili z veselimi pesmicami pod vodstvom Blanke Erhartič, sodelovala pa so tudi dekleta pevskega društva Caba-letta Ormož. Slovesno sta razstavo odprla predsednik sveta krajevne skupnosti Ormož Anton Salamon in ravnateljica vrtca Marjeta Meško. Zbrane je po razstavi popeljala Frančiška Sa-gadin, svoja dela pa razstavljajo malčki: delfinčki, polžki, srčki, piščančki, zajčki, ribe, sončki, zajci, miške in malčki, vključeni v tri oddelke male šole. Razstava nas skozi otrokovo risbo popelje skozi razvoj malčka od zgodnje starosti do priprave na prve osnovnošolske korake. Malčki s svojo prisotnostjo opozarjajo, da so med nami in da je njihovo mesto med "velikimi Ormožani" še kako pomembno. Obiskovalcev se je ob otvoritvi razstave zbralo toliko, da so se le stežka nagnetli v avlo občinske zgradbe. Prireditve se nadaljujejo danes s srečanjem izdajateljev revij za otroke ter revij s strokovnimi vsebinami, namenjenih staršem, vzgojiteljicam, strokovnim delavcem in vsem, ki jih te vsebine zanimajo. Predstavile se bodo revije Cicido, Ciciban, založba Epta, ter Otrok in družina s Trobentico. Predstavitev bo v avli osnovne šole na Hardeku ob 15.00 uri. Ob tej priložnosti bo Vrtec Ormož predstavil glasilo Smeh nas vseh. Zagotovo je zares smeh tisti, ki se največkrat sliši izza zidov ormoškega vrtca. In kaj lepšega si lahko vzgojiteljice, malčki in njihovi starši sploh želijo! delkih 80 učencev, na predmetni stopnji pa v sedmih oddelkih 111. Šola se dejavno povezuje tudi z okoljem, sodelujejo z VVZ Središče, KS Središče, Centrom za socialno delo Ormož, s srednjimi šolami, Glasbeno šolo Ormož in z drugimi ustanovami. Slovesnosti ob praznovanju visokega jubileja so obeležili z razstavo, ki jo je v avli šole postavila Nevenka Korpič, v petek pa so se praznovanja nadaljevala. V Sokolani se je zbralo veliko ljudi, mnogi med njimi so ostali celo pred vrati, ker niso mogli v dvorano. Zbrane je pozdravil tudi župan Vili Trofenik in se zahvalil za uspešnost šole predvsem učiteljskemu zboru, ki s tolikšno voljo vodi nove rodove do odlične izobrazbe. Pozdrav je izrekel tudi ravnatelj Franc Sulek, govorili pa sta tudi upokojeni učiteljici Zinka Merkoci in Julka Bezjak. V programu so sodelovali učenci OŠ Središče ob Dravi, predstavili so se pevci mladinskega in otroškega pevskega zbora, zaigrali mladi glasbeniki, zaplesali plesalci - folkloristi. Učenci so tudi recitirali, učenke 6. razreda pa predstavile ples s cvetličnimi košaricami, ki je bil prav poseben sprehod skoti preteklost. Med nastopajočimi sta bila tudi nekdanja učenca Mojca Mli-narič in Vlado Karničar. Ves program, ki ga je oblikovala Majda Tkalec v sodelovanju z učiteljskim zborom in zunanjimi sodelavci, je bil prepletanje preteklosti in sedanjosti, ki so jo z veseljem sprejeli tako učenci kot tudi drugi gledalci. Ob obletnici so v osnovni šoli izdali tudi zbornik o zgodovini šolstva v Središču ob Dravi prispevki učiteljev in učencev. V Središču ob Dravi so tako obeležili še eno pomembno obletnico. To so sicer želeli storiti že pred desetimi leti, na okrogli jubilej, toda takrat je tudi v njihovih krajih divjala vojna za Slovenijo. Šola "Pod čapljami" ostaja šola s tradicijo in velikim pomenom za prihodnje dogajanje na kulturnem in izobraževalnem področju v Središču ob Dravi, saj se učitelji trudijo vliti čim več modrosti mladim nadebudne-žem in učencem, ki jim šola nudi varno zavetje in jih vodi na njihovi poti v življenje. PO NAŠIH OBČINAH DORNAVA / RAZSTAVA BOZICNO-NOVOLETNIH OKRASKOV Da bodo prazniki lepši Približujejo se družinski prazniki, ko mnogi poskrbijo za prijetno vzdušje tudi z okrasitvijo svojih domov. V okviru TED Lukari prvo leto deluje sekcije za aranžiranje, ki jo vodi Zvonko Mikša. Poleg tega da skrbijo tudi za pripravo razstav ob občinskih in drugih praznikih, izdelujejo tudi različne spominke. Da bi bili prazniki lepši, je Verena Miksa pripravila projekt z naslovom V božični čas nekoliko drugače. Iz naravnih materialov so naredili veliko izdelkov ter jih prikazali v petek na prodajni razstavi. Videli smo povoščene rože iz krep papirja, vlivali so dekorativne sveče, izdelovali adventne venčke iz raz- ličnih materialov, novoletne jelke iz vrbe in novoletne okraske iz različnih materialov. V kulturnem programu ob odprtju razstave so sodelovale ljudske pevke. Člani sekcije bodo izdelke prodajali še vsak petek od 18. do 20. ure v dvorani v Dornavi. Fotozapis: MS Od leve: Zvonko Mikša, predsednik sekcije, Marija Belšak, predsednica TED Lukari, in Verena Mikša, vodja projekta PTUJ, GRAJENSCAK, SLOMI Zlate poroke V teh predprazničnih dneh je bilo na načem obmošju kar nekaj zlatih porok, kar kaže, da je bilo tudi pred pol stoletja v naših krajih veselo, da je kaj. ZLATI PAR MARJAN IN ALBINA KUKOVEC V poročni dvorani na Ptuju 24. novembra ni bilo navadnih porok, opravili pa so obreda dveh zlatih porok. Oba zlata para sta se vnovič poročila natanko 50 let po prvi poroki. Marjan in Albina Kukovec (rojena Toplak) sta doma v Orešju 149. Zlati ženin je bil mizarski delovodja, nevesta gospodinja. V zakonu se jima je rodila hčerka, v jeseni življenja pa ju razveseljujejo vnukinji in pra-vnukinja. Dnevi jima lepo tečejo; želita si le, da bi še naprej ostalo tako in da bi bila še dolgo zdrava. Ker je hčerka z družino njuna soseda, je vse še toliko lepše. Zlatoporočenca Kukovec. Foto: Langerholc ZLATI PAR MIROSLAV IN IVANA TOPLAK Natanko 50 let po prvi poroki sta zlato poroko dočakala tudi Miroslav in Ivana (rojena Kolarič) Toplak iz Grajenščaka 13. Zlata poroka je bila v ptujski Mestni hiši 24. novembra. Oba sta bila kmetovalca. Ker svojih otrok nista imela, sta zadovoljstvo našla v botrinstvu mnogim otrokom, ki ju s svojimi obiski še danes pogosto razveseljujejo. Zlatoporočenca Toplak. Foto: Langerholc ZLATI PAR ROZA IN MAKS PETEK 24. novembra sta po petdesetih letih znova stopila pred oltar zlati ženin in nevesta Maks in Roza Petek, rojena Mikša, iz Slomov 14. Zlati ženin Maks je bil rojen 17. septembra 1925, nevesta Roza pa 1. septembra 1929. Zakonsko zvezo sta sklenila 24. novembra 1951 v Juršincih. Vse življenje sta delala na kmetiji, oče je bil zaposlen še v Savi Kranj, mama pa je skrbela za otroke in dom. V zakonu so se jima rodili trije otroci, dva sinova in hčerka. V jeseni življenja pa ju razveseljuje že sedem vnukov in en pravnuk. Julijana Cernezel Zlati par Roza in Maks Petek. Foto: Laura OD TOD IN TAM MARKOVCI / OSMA IZREDNA SEJA Za dvorani v •I • in Markovcih čeprav so na ponedeljkovi osmi izredni seji sveta občine Markovci razpravljali le o eni točki dnevnega reda - osnutku občinskega proračuna za prihodnje leto 2002, ki naj bi bil težak 758 milijonov, se je v razpravi pokazalo, da je bila odločitev župana Franca Kekca pravilna. Svetniki so namreč zavrnili v gradivu posredovan in med poslanskimi skupinami že delno vsklajen osnutek ob~inskega pro-ra~una v vi{ni 758 milijonov tolarjev in po dveh prekinitvah zaradi strankarskega usklajevanja o dveh podvarintah, ki so jih prejeli na mizo {ele na seji - {lo je za odločitev ali bodo gradili večnamensko dvorano v Mar-kovcih ali v Bukovcih, ali v obeh krajih - vendarle sogla{ali s predlogom župana, dopolnjenim s predlogom poslanske skupine SLS+SKD ter LDS. Ta po sistemu volk sit in koza cela zagotavlja pričetek gradnje obeh dvoran, obenem pa zagotavlja {e sredstva za gradnjo obrtne cone v naselju Novi jork in nekaj majn{ih nujno potrebnih investicij. V uvodni predstavitvi osnutka proračuna je župan Franc Kekec svetnikom sicer pojasnil, da so dobili v gradivu po{teno pretehtan in uravnotežen predlog proračuna. A kmalu se je pokazalo, da ni povsem tako. Eden od svetnikov je namreč vpra{al, zakaj je v predlaganem osnutku predvidena gradnja večnamenske dvorane v Bukovcih, gradnja dvorane v Markovcih pa ne, saj naj bi se vendar dogovorili drugače. In pokazalo se je, da prav v tem grmu tiči zajec. Nekateri so sicer menili, da je treba z investicijami pohiteti ter ob tem izrazili bojazen, da naj bi bil v naslednjih letih vpra{ljiv dotok precej{njega dela sredstev proračuna iz naslova nadomestila za uporabo stavbnega zemlji{-ča, ki ga plačujejo Dravske elek- trarne Maribor za akomulacijsko jezero hidroelektrarne. Tudi zaradi tega je župan predstavil {e drugo varianto osnutka proračuna, v kateri so bili predvideni zmajn{ani zneski za vse drobne investicije, prioriteta pa je bila dana gradnji dvorane v Markov-cih, ki naj bi po predračunih veljala 270 milijonov, z opremo pa {e dodatnih 40 milijonov tolarjev. Da bi lahko novo varianto podrobneje preučili po posameznih poslanskih skupinah so sejo prekinili. sovi proti 5 izglasovan predlog poslanske skupine SLS +SKD in LDS. Ta je predlagala, da naj bi 222 milijonov, predvidenih za gradnjo dvorane v Markovcih razdelili tako, da naj bi 143 milijonov namenili za dvorano v Mar-kovcih, 46 milijonov za dvorano v Bukovcih, 21 milijonov za obrtno cono Novi Jork, 4 milijone za Novo vas, 8 milijonov za kmetijstvo in drobno gospodarstvo, ter 1 milijon za odpla~ilo kreditov GD Borovci. Ker je zatem župan predlagal, da bi osnutek prora~u-na prekvalificirali v predlog, so zaradi ponovne uskladitve mnenj v poslanskih skupinah sejo vno-vi~ prekinili. V tretjem nadaljevanju je župan predlagal dodatno spre- V osnutku prora~una ob~ine Markovci so med drugim predvideli: 2 milijona za civilno zaš~ito, od tega 1 milijon za opremljanje štabov in daljinsko alarmiranje; 29 milijonov za protipožarno varnost - za gradnjo gasilsko-vaškega doma v Novi vasi, adaptacijo gasilskega doma v Sobetincih, gradnjo ali ureditev gasilskega doma v Markovcih, ter za poravnavo obveznosti za adaptacijo gasilskega doma v Borovcih. Na podro~ju gospodarske dejavnosti so najpomembnejše investicije izvedba komasacije, izdelava projektov za plinifikacijo ob~ine, ter za izkoriš~anje obnovljivih virov energije- biomase in bioplina. Po posameznih vaseh naj bi nadaljevali z izgradnjo javnih cest in lokalnih poti, posodobili naj bi sistem kabelske televizije, izgradili obrtno cono, itd. Po skoraj tričetrt urnem premoru je vseh 14 svetnikov z glasovanjem zavrnilo prvotni osnutek proračuna, ki so ga dobili v gradivu in je bil delno že vskla-jen. Ko pa so razpravljali o novi županovi varianti, tisti, ki so jo dobili {ele na seji je poslanska skupina Nsi in SDS predlagala svojo dopolnitev, da naj bi od 222 milijonov predvidenih za gradnjo dvorane v Markovcih namenili 22 milijonov za dvorano v Bukovcih, vendar je bil z 9 gla- membo, da naj bi od 21 milijonov, predvidenih za izgradnjo obrtne cone Novi Jork odvzeli 4 milijone in jih namenili za preureditev prostorov zadružnega doma v gasilski dom. Svetniki so se s tem strinjali, 13 pa jih je bilo tudi za to, da so osnutek prora~una ob~ine Marko-vci za leto 2002 prekvalificirali v predlog. O dokon~nem sprejetju prora~una pa naj bi sklepali na redni seji, ki naj bi bila predvidoma 20. decembra. M. Ozmec SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI "Tehtanje" politikov Dr. Janez Drnovšek zdaj vesoljno Slovenijo prepričuje, da so mediji napa~no razumeli njegovo nedavno izjavo o nameravanem umiku s premierske in predsed-ni{ke pozicije v LDS in jo preve~ "poenostavili". Seveda bi se dalo o tem, kdo kaj poenostavlja in kako, na dolgo razpravljati. Vsekakor pa je dr. Drnov{ek s svojo najnovejšo izjavo povsem jasno povedal, da se pravzaprav še o ničemer ni dokončno odločil in da vse ostaja do nadaljnjega povsem odprto. To "vse" pa je seveda vprašanje, ali se bo vendarle odločil za odložitev predsedniške funkcije v LDS, za kandidiranje na predsedniških volitvah in s tem tudi za odhod s pozicije predsednika vlade. Očitno bo dr. Drnovšek še nekaj časa razmišljal in tehtal, kaj mu je storiti. To je zagotovo njegova pravica, nikjer pa ni rečeno, da mora pri tem njegovem "rojevanju" tako neposredno participirati kar vsa nacija. To pa pomeni, da ni nobene potrebe, da bi kdorkoli s problemi svoje (politične) kariere kar tedne in tedne obremenjeval javnost, razen seveda, če ne misli, da je pravzaprav nezamenljiv in da za njim sledi polom ... "ŽRTVOVANJE" IN "POSLAVLJANJE" Pravzaprav je za aktualno slovensko politično sceno nasploh značilno, da si posamezni, tudi vrhunski, funkcionarji kar naprej prizadevajo ustvariti vtis, kot da se na svojih pozicijah posebej "žrtvujejo" za narod in državo, da vse, kar delajo, počnejo pravzaprav za druge in zelo malo ali nič zase, da je vse skupaj nekakšno mučenje, ki ga pač prenašajo, ker se zavedajo svojih dolžnosti. Predvsem pa - kar po nekakšnem pravilu - vse do zadnjega ne vedo, ali bodo kandidirali za kakšno funkcijo, in vse skupaj prikazujejo kot nekaj, zaradi česar bi morali vsi sočustvovati in simpatizirati z njimi. Aktualni predsednik države Milan Kučan je pred zadnjimi predsedniškimi volitvami kar nekaj časa oznanjal, da se "poslavlja" in zatrjeval, da bi se za nov predsedniški mandat potegoval kvečjemu, če bi ocenil, da to od njega zahtevajo razmere v državi. Potem pa se je odločil za kandidaturo, ne da bi posebej pojasnjeval, kakšne so razmere ... Zdaj nekaj podobnega počenja dr. Drnovšek, ki očita novinarjem, da so ga svoj čas narobe razumeli ... Dnevnik je v poročilu z zadnje Drnovškove tiskovne konference (v ponedeljek, 3. decembra 2001 ) zapisal, da se predsednik vlade še ni "dokončno odločil glede morebitnega kandidiranja za predsednika države niti glede tega, ali bo ponovno kandidiral za predsednika LDS. "Kratkoročnih sprememb ne predvidevam, dokončnih odločitev še ni, tudi glede predsedniških volitev. V vsakem primeru bom zagotovil stabilno delovanje vlade v odločilnem obdobju, ki je pred nami". Če bo kandidiral za predsednika države, bo to izpeljano tako, da bo povzročilo čim manj ali nobenih težav, zapletov ali pretresov na slovenski politični sceni. Izjavo za enega izmed slovenskih časnikov, da bo morda, če mu bo to dopuščalo zdravstveno stanje, spomladi zaokrožil mandat predsednika vlade in kandidiral za predsednika države, pa naj bi preveč poenostavljali in spremenili v trditev, da se bo to tudi zgodilo. "Zaradi tega je začelo prihajati do negativnih posledic, do večje negotovosti, nestabilnosti v vladi, koaliciji in širše." Zato se je premier, izhajajoč tudi iz tega, da se zdravstveno dobro počuti, odločil, da stvari postavi na njihovo mesto in da negotovost in praznino, ki sta se začeli kazati, čimprej odpravi in da v vladi naredijo čim več. Drnovšek je še pojasnil, da preiskave o njegovem zdravju še niso končane." Nekateri opazovalci za dokaz "postavljanja stvari na pravo mesto" zveneče poudarjajo, da je premier dr. Drnovšek od vseh ministrov zahteval poročila o njihovem enoletnem delu. Seveda je prav, da predsednik vlade kontrolira delo svojih ministrov, vendar pa mu tega ne bi mogli pripisati kot kakšno posebno zaslugo ali posebno kvaliteto dela. Prej bi se lahko vprašali, ali je (zgolj) enoletna premierova kontrola ministrov zares nekaj maksimalnega v prizadevanjih za čim boljše DESTRNIK / 23. SEJA OBČINSKEGA SVETA V nairtu javno podjetje za komunalne storitve Destrniški občinski svet je na ponedeljkovi 23. redni seji potrdil osnutek proračuna za prihodnje leto, ki predvideva dobrih 365 milijonov tolarjev prihodkov ter nakaj več odhodkov, za kar v občini že načrtujejo najem kredita. Po besedah podžupana Branka Zelenka bo občina Destrnik tudi v letu 2002 vlagala v posodobitev komunalne infrastrukture, med novostmi pa je ustanovitev režijskega obrata, kar z drugimi besedami pomeni ustanovitev ne-profitnega javnega podjetja za opravljanje komunalnih storitev na območju občine. V ta namen bodo uporabljali specializirani traktor s priključki za ko{njo, pluženje ter posipavanje cest. Ob tem proračun predvideva tudi sredstva za razvoj malega gos- podarstva in kmetijstva v vi{ini 18 milijonov tolarjev. Destrni{ki svetniki naj bi proračun za leto 2002 potrdili predvidoma na prihodnji seji 17. decembra. Svet občine Destrnik je na svoji zadnji seji potrdil {e nekaj za občino pomembnih odlokov: po kratkem postopku SO sprejeli odlok o ustanovitvi Javnega vzgoj-noizobraževalnega zavoda Osnovna šola Destrnik-Trnovska vas. Odlok je bilo potrebno spremeniti, potem ko so se v Vitomarcih odlo~ili za pripojitev svoje šole k osnovni šoli Cerkvenjak. V nadaljevanju so potrdili pravilnik o zagotavljanju pogojev za delovanje svetnikov oziroma svetniških skupin ter odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o nadomestilu za uporabo stavbnih zem-ljiš~ ter se seznanili s poro~ilom o razpisu za dodelitev sredstev za intervencije ohranjanja razvoja kmetijstva v ob~ini v tem letu. Na dnevnem redu so imeli sprva tudi razpravo o odloku o enotni višini prispevka za priklju~itev na kanalizacijsko omrežje, vendar bodo o tem razpravljali na eni od prihodnjih sej. ak PTUJ / SKRB ZA VEČJO VARNOST V PROMETU O aktivnostih v letošnjem in prihodnjem letu člani sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu mestne občine Ptuj so na ponedeljkovi seji skrbno analizirali svoje aktivnosti v letošnjem letu ter si zastavili dokaj obsežen program nalog in aktivnosti v prihodnjem letu. Kot je povedal predsednik sveta Franc Kozel so v leto{njem letu pri svojem delu dajali pov-darek predvsem izobraževanju pred{olskih in {olskih otrok. Skupaj z vodstvom vrtca so pripravili več predlogov in pogovorov s star{i o tem kako otroka varno vključiti v cestni promet, ter kako ga prevažati v vozilu in na vozilu. Za malčke iz vrtca so organizirali tudi tri gledali{-ke predstave s poučno vsebino, ki govori o prometni varnosti. V sodelovanju z osnovnimi {olami so vsem učencem tretjih razredov osnovnih {ol že ali pa {e bodo razdelili razglednice s prometno preventivno vsebino, ki jih bodo ob božičnih in novoletnih praznikih pisali svojim star-{em in sorodnikom. Nabavili in razdelili so tudi prek 2000 odsevnih teles; kresničke so v glavnem razdelili učencem po osnovnih {olah, krajanom po vaseh pa odsevne trakove, ki so jih lahko prilepili na oblačila ali na posode za mleko. Različnim ustanovam so posredovali več pobud za odpravo črnih točk, za izbolja{nje prometno-varnostnih razmer, za postavitev hitrostnih ovir, za gradnjo pločnikov, ureditev prometa, in podobnih aktivnosti. Tudi v prihodnjem letu bodo svoje aktivnosti usmerili v izobraževanje in osve{čanje pred{ol-ske in {olske mladine, ter mladih voznikov. Za pred{olske otroke so že nabavili več kock in po-barvank na temo prometna varnost. Za mlade voznike so naročili prometne knjižice z naslovom Varno v cestnem prometu, ki jo bo prejel vsak voznik ob prejemu vozni{kega dovoljenja. Poleg tega bodo {e naprej skrbeli za umirjanje prometa pred vrtci in osnovnimi {olami, ter pred nekaterimi s pe{ci obreme- njenimi ulicami. Trenutno je v procesu realizacije predlog za postavitev hitrostnih ovir pred vrtcem v Mlinski ulici, pred Glasbeno {olo v Ptuju ter pred Osnovno {olo Ljudevita Pivka. Svoje aktivnosti bodo usmerili v prizadevanja, da bo bolje poskrbljeno za varnost pe{cev in kolesarjev, zato bo pri gradnjah in rekonstrukcijah cest v bodoče potrebno obvezno upo{tevali tudi gradnjo pločnikov in kolesarskih stez. Seveda bodo tudi v prihodnjem letu izvedli več napovedanih ali nenapovedanih prometno-preventivnih akcij. Poleg vsega pa bodo po osnovnih {olah pripravljali predavanja o varnosti v cestnem prometu. Sicer pa bodo s programom aktivnosti sveta v prihodnjem letu seznanili tudi svet mestne občine Ptuj. Na omenjeni seji pa so člane sveta seznanili tudi z nekaterimi predlogi za urejanje prometa v Ptuju, ter s predvidenim programom izvedbe mestnega avtobusnega prometa -OM in čim bolj usklajeno delo vlade. Škoda da premier dr. Drnovšek že prej ni opozoril na "napačne interpretacije" njegove izjave o prihodnji politični karieri. V resnici je pravzaprav v zadnjih tednih ravno on z različnimi dodatnimi skrivnostnimi izjavami in namigi, zlasti po sejah strankarskih organov, še dodatno spodbujal različne kadrovske kombinacije in manipulacije. Na tem mestu smo takoj po njegovi oktobrski izjavi Delu, da razmišlja "o zaokrožitvi svojih mandatov", objavili komentar, v katerem smo opozorili na nekaj značilnosti in nelogičnosti v Drnovškovih "kadrovskih kombinacijah". Med drugim smo zapisali, da "Drnovšek kar naprej govori o umikanju, zdaj s premierske zdaj s predsedniške funkcije v stranki, čeprav za to ni nobene posebne potrebe in tudi ne zahteve. Drnovšek sicer omenja svojo morebitno kandidaturo za predsednika države, toda to še ne pomeni, da bi se moral zaradi tega vnaprej umikati s čelne pozicije v stranki ali vladi. Razen seveda, če ne živi v utvari, da mu zmaga na predsedniških volitvah v nobenem primeru ne more uiti in če ni žrtev prepričanja (in samo-prevare), da lahko v danih političnih razmerah povsem uspešno in enako vplivno kot doslej živi in deluje tudi brez kakšnih posebnih formalnih funkcij v stranki in državi. Nekaj drugega bi bilo, če bi se moral iz politike umakniti zaradi svojih morebitnih hujših bolezenskih težav, vendar tega pri svojih dosedanjih političnih kombinacijah ni izrecno omenjal, pa tudi sicer ne bi mogli trditi, da je zaradi njegovega zdravstvenega stanja kakorkoli moteno opravljanje njegovih tekočih nalog. Verjetno dr. Drnovšek računa, da s takšnim slogom delovanja samo še dodatno utrjuje pozicije in ugled v javnosti. Vendar to ni nujno tako. Prej bi lahko rekli, da si s tem sam spodkopava sedanje, nedvomno pomembne in ugledne pozicije. Drnovšek pač ne bi smel živeti v iluziji, da bo imel še tudi potem, ko ne bo več na vodilnih pozicijah v stranki (LDS) in v vladi kakšen poseben vpliv na dogajanje, vsaj na daljši rok ne. Tisti hip, ko se bo dokončno odločil za odložitev formalnih funkcij, se bo začel neizprosen boj za zavzemanje njegovih pozicij ..." Tako smo v Tedniku pisali 11. oktobra letos. DRNOVŠKOVO SPOROČILO Zdaj pa uvodničar ljubljanske- ga Dela ugotavlja, da se očitno dr. Janez Drnovšek šele zdaj prav zaveda nekaterih svojih besed in potez. "Primerjajmo dve izjavi. Predsednik vlade Janez Drnovšek je 6. oktobra 2001 za Sobotno prilogo Dela dejal: 'Razmišljam, da bi sedanji mandat predsednika vlade zaokrožil do pomladi naslednjega leta in takrat pripravil normalen, usklajen prehod.' Ta izjava je dva meseca dajala ton in barvo slovenski politiki. Na tiskovni konferenci v ponedeljek, 3. decembra 2001, pa je Janez Drnovšek dejal: 'Moja izjava, da bom morda zaokrožil mandat predsednika vlade in kandidiral za predsednika države, se je preveč poenostavila in spremenila v trditev, da se bo to zgodilo ...' Kakor da bi se bil predsednik vlade šele naknadno zavedal teže lastnih besed. Zadnja dva meseca se je Drnovšku zgodilo oziroma dogajalo edino logično (po takšni izjavi): njegova teža in pomen sta se začela zmanjševati. Kdo bo za nasvet vprašal človeka, ki odhaja? Malokdo. Osrednja osebnost je začel postajati tisti, ki naj bi ga nasledil. Le še najti bi ga bilo treba. Drnovšek pa je začel postajati malce obroben. Jak Koprive PO SLOVENSKIH GORICAH COGETINCI / POŽAR UNIČIL NISO IN GOSPODARSKO POSLOPJE Obiina že prískoíila na pomoi V torek, 27. novembra, je Veronika Anželj okrog 16.30 ure, ko se je vra~ala s h~erko iz hleva, opazila nad gospodarskim poslopjem ob stanovanjski hi{i dim. Nato je bilo v trenutku vse v ognju. Ogenj se je raz{iril tudi na stanovanjsko hi{o. Oboje je pogorelo do tal. Tako je ogenj uni~il hi{o in gospodarsko poslopje, veliko 24 krat 10 metrov. Vzrok požara je napaka na elektri~ni napeljavi. Družina Anželj — Podgoršek iz Cogetincev 54 ima tri otroke. Najmlajša, Veronika, ima leto in pol, Jerneja obiskuje drugi, Anja pa peti razred osnovne šole v Cerkvenjaku. Družina skrbi še za bolno babico, ki so jo tisti dan pripeljali iz bolnice. Pred leti so pričeli graditi hišo, vendar so se po dedkovi smrti preselili k babici, ki je v stari hiši ostala sama, in se odločili, da bodo novogradnjo pustili čakati in uredili staro hišo. Tako so še letos novembra na hiši zamenjali okna. Sedaj stare hiše ni več, nova pa še ni urejena. Za nekaj dni po požaru so si otroci poiskali toplo posteljo pri sosedih, potem pa so si uredili sobo v novi hiši, v kateri po besedah Antona Podgorška nameravajo preživeti zimo. Občina Cerkvenjak jim je takoj priskočila na pomoč in poslala na pogorišče gradbeni stroj; ta je že odstranil ostanke hiše in gospodarskega poslopja. Dobili pa so tudi ponudbo, da se preselijo v hišo v Cerkvenjak, vendar Anton Podgoršek pravi, da se iz Cogetincev ne bodo selil, želi si čimprej pričeti gradnjo nove hiše. V petek sta Jerneja in Anja odšli v šolo, kjer so poskrbeli za najnujnejše, saj je družina ostala brez vsega, kajti zaradi bliskovitega širjenja požara niso uspeli rešiti skoraj nič. Na vprašanje, kaj najbolj potrebujejo, nismo dobili odgovora, z obrazov družine pa se je dalo razbrati, da potrebujejo vse. Občinski svet občine Cer-kvenjak pa je v sredo na seji že sprejel sklep, da bo družini pomagal z nakupom gradbenega materiala. Zmagoslav Šalamun SVETA ANA / S SEJE OBČINSKEGA SVETA Tokrat o rebalansu in o prora~unu V soboto, 1. decembra, so se na 22. redni seji sestali svetniki ob~ine Sv. Ana. Razpravljali so o rebalansu prora~una zaradi uskladitve, saj so se prihodki pove~ali za 27 milijonov tolarjev, odhodki pa zmanj{ali za 50 milijonov tolarjev. Nato so se lotili obravnave predloga proračuna, ki za prihodnje leto znaša 350 milijonov tolarjev, od tega za investicije 183 milijonov tolarjev ali dobrih 55 odstotkov. V novem proračunu pa je predvideno tudi zadolževanje občine v višini 50 milijonov tolarjev. V prihodnjem letu bodo nadaljevali urejanje mansarde v šoli in gradnjo vodovodnega omrežja. Ùdi todi ini tam, LENART / TEDEN ODPRTIH VRAT V Miklavževem tednu od 6. do 13. decembra pripravljajo v Matični knjižnici Lenart pravljične ure, oglede, projektne dneve po predhodnem dogovoru. V tem tednu v knjižnici organizirajo tudi teden odprtih vrat za vrtce in šole. SVETA ANA / NADALJEVALNI FOLKLORNI SEMINAR Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, območna izpostava Lenart organizira v soorganizaciji z kulturnim društvom Sv. Ana v soboto, 8. decembra, območni folklorni nadaljevalni seminar za plese vzhodne Štajerske, ki bo potekal v kulturnem domu pri Sveti Ani. Seminar je namenjen vodjem in članom folklornih skupin, vodil pa ga bo Vasja Samec. LENART / LUTKOVNA PREDSTAVA Zveza kulturnih društev občin Benedikt, Cerkvenjak, Lenart in Sv. Ana organizira v sredo, 12. decembra, v kulturnem domu v Lenartu lutkovno predstavo Kako sta se igrala kužek in muca, s katero se bo predstavila lutkovna skupina AN BAN. Z.S. Sprejeli so tudi odlok o ustanovitvi skupnega organa za izvrševanje ustanoviteljskih pravic in usklajevanje odločitev občin v zvezi z zagotavljanjem javne službe za oskrbo z vodo in odlok o uvedbi povračila za priključno zmogljivost. Ta predvideva dodatno plačilo za gospodinjstva v višini 967 tolarjev na mesec za vodomer premera 20 milimetrov. Zbrana sredstva se namensko uporabljajo za zagotavljanje novih vodnih virov, za kritje obratovalnih stroškov objektov in naprav, za investicijska vzdrževanja ter za zaščito in izboljšanje kvalitete pitne vode. Sprejeli so tudi sklep o 5,4-odstotnem povišanju cene odvoza odpadkov s 1. januarjem 2002 in o uvedbi republiške komunalne takse po prostornini postavljene posode. Zmago Šalamun LENART / DELO OBČINSKEGA SVETA O 1,5 milijarde te:žkem proraiunu V torek, 27. novembra, so se svetniki ob~ine Lenart sestali na 24. seji ob~inskega sveta. Precej ~asa so porabili s sprejemanjem predloga odloka o povi{anja cen odvoza odpadkov. Zdajšnje cene naj bi se povečale s 1. januarjem, s tem datumom pa se uvaja tudi državna taksa. Svetniki so potrdili sklep o uvedbi državne komunalne takse, saj so po daljši razpravi ugotovili, da jo morajo sprejeti, ker je država že sprejela uredbo o tem. Na predlog svetnikov pa so povečali ceno odvoza odpadkov za 5,4 %. Tako bo odvoz skupaj s taksami po novem stal 1.618 za gospodinjstvo s 120-lit-rsko posodo. Po hitrem postopku so sprejeli odlok o odvajanju in čiščenju komunalnih odpadkov in padavinskih voda na območju občine Lenart. Za sprejem po hitrem postopku so se odločili zaradi rokov razpisa ministrstva za okolje in prostor. Nato so se svetniki lotili sprejemanja proračuna za prihodnje leto. Pred tem je direktor občinske uprave Bojan Mažgon predstavil rezultate ankete o potrebah občanov, ki so jo naredili pred pripravo proračuna. Predlog proračuna za prihodnje leto znaša 1,5 milijarde tolarjev. 779 milijonov tolarjev (to je 49,3 odstotka) je namenjenih za investicije. Posamezni svetniki in predsedniki krajevnih skupnosti so menili, da investicijski denar v prora~unu ni enakomerno razdeljen na vse {tiri krajevne skupnosti, kljub burni razpravi pa so na koncu prora~un v prvem branju potrdili. Zmago Šalamun vsak četitek TEDNOK vaša štajerska kionika http://www.radio-tednik.si CERKVENJAK / S SEJE OBČINSKEGA SVETA Prihodnje leto za vodovod 80 milijonov Svetniki ob~ine Cerkvenjak so v sredo, 28. novembra, 21. redno sejo pri~eli s sprejemanjem rebalansa prora~una za letos. Ugotavljajo, da so dosegli 85 odstotkov planiranih prihodkov, to je 285 milijonov tolarjev. Po sprejetju rebalansa so se lotili sprejemanja proračuna za prihodnje leto. Ta znaša dobrih 371 milijonov tolarjev, za investicije pa so namenili 234 milijonov tolarjev. Svetniki so sklenili, da je prioriteta oskrba s pitno vodo, za katero namenjajo v proračunu 80 milijonov to- larjev, za dokončanje investicije pa bodo do leta 2005 porabili 476 milijonov tolarjev. Zraven vodovoda nameravajo v prihodnjem letu rekonstruirati nekaj cest in zgraditi prizidek h kulturnemu domu v Cerkvenjaku. Sprejeli so tudi sklep o povišanju cene odvoza komunalnih odpadkov za 5,4 % in o uvedbi republiške komunalne takse s 1. januarjem 2002, sprejeli pa so tudi odlok o oskrbi s pitno vodo, v katerem so opredelili pogoje in način izvajanja javne službe za oskrbo s pitno vodo. Potrdili so tudi sklep o financiranju političnih strank v višini 30 tolarjev na dobljeni glas. Ob koncu so govorili še o pomoči družini Podgoršek — Anželj iz Cogetincev 54, ki ji je požar uničil hišo in gospodarsko poslopje, in se dogovorili za širšo pomoč; pomagali bodo z nakupom gradbenega materiala. Zmago Šalamun VOLICINA / PONOVNO MED REKORDERJI Naredili velikanski adventni venec Dru{tvo Presmec iz Dolgih Njiv deluje že {est let. Vsako leto pred cerkvijo sv. Ruperta postavijo velik presmec, v letu 1999 pa se jim je uspelo s 300,8 metra dolgim presme-cem vpisati v knjigo rekordov. Pripravljajo pa tudi druge prireditve - od žetve, kme~kih iger do postavitve majskega drevesa. V soboto popoldan so s konjsko vprego iz Dolgih Njiv v Vo-ličino pripeljali adventni venec in ga postavili pred cerkvijo sv. Ruperta. Venec ima premer 5,5 metra. Kot je povedal predsednik društva Jože Vogrin, so priprave potekale cel november, saj so za izdelavo porabili prikolico smrekovega vejevja. Drugo leto nameravajo narediti največji adventni venec in se z njim zapisati v knjigo rekordov. Test in foto: Zmagoslav Šalamun LENART / KOLESARSTVO Uspehi KK kluba TBP Vodstvo Kolesarskega kluba TBP Lenart je v ~etrtek, 29. novembra, v prostorih Tovarne bovdenov in plastike TBP sklicalo tiskovno konferenco, na njej pa so predstavili bilten oziroma tekmovalne dosežke in kolesarje, ki so v sezoni 2001 dosegli uvrstitve na zmagovalne stopni~ke na tekmovanjih po Sloveniji in tujini. Kolesarski klub TBP Lenart je v sezoni 2001 tekmoval z 19 kolesarji v naslednjih kategorijah: dečki B, dečki A, mlajši mladinci in starejši mladinci. Startali so na 105 dirkah, od tega 54 krat doma in 51 krat v tujini. Letos so dosegli 27 uvrstitev na zmagovalne stopničke, od tega osemkrat prvo, šestkrat drugo in 13-krat tretje mesto. S pomočjo staršev tekmovalcev in drugega članstva kolesarskega kluba TBP ter sponzorjev in donatorjev so izvedli dvodnevni tekmovalni program v Lenartu: 29. junija državno prvenstvo v kronometru in 30. junija kriterijsko dirko za Pokal Slovenije v kategorijah dečkov C, B in A. Po besedah športnega direktorja kluba Venceslava Cucka v prihodnjem letu nameravajo pridobiti 5 do 7 novih tekmovalcev, predvsem v kategoriji dečkov B in C. Njihov cilj je tudi, da ekipne uvrstitve nekoliko izboljšajo. V selekciji mlajših mladincev v naslednji sezoni nameravajo poseči po najvišjih mestih — ekipnem prvem mestu za pokal Slovenije, pri dečkih A in B pa računajo na uvrstitev do 3. mesta. V kategoriji starejših mladincev računajo, da bodo nekoliko popravili letošnje uvrstitve. V letošnji sezoni so namreč v tej kategoriji imeli samo tri tekmovalce in nekaj težav s poškodbami, tako da uvrstitve niso bile najboljše. Zraven tekmovanj bo potekalo veliko klubskih aktivnosti, med drugim tudi organizacija domače dirke. Zmago Šalamun Vodstvo kolesarskega kluba TBP Lenart s kolesarji; prvi z leve trener Andrej Petrovi~, v sredini med tekmovalci Bogdan Šauli, predsednik kluba in direktor TBP Lenart, ter Ven~eslav Ču~ek, športni direktor kluba PO NAŠIH KRAJIH STAROSINCE / Z MARIJO GOLOB O ŽIVLJENJU V TEMI "Bela palica je moja prijateljica..." Marija Golob iz Starošinc 9 je oslepela zaradi poškodbe ob porodu. Je najmlaj{a izmed treh sester in že trikratna teta ter zelo rada pomaga svojim nečakom. Z mamo Betko, ki je gospodinja, živita sami. Pred dobrimi dvajsetimi leti, nekaj let po smrti očeta, sta se lotili gradnje nove hiše, v kateri danes živita. Ni bilo lahko, kot tudi ni lahko življenje slepega in vseh, ki mu skušajo olajšati življenje. Marija prizna, da je včasih hudo, ampak gre. "Človek ne sme nikoli obupati," pravi. Še dobro, da se imata z mamo taki radi, pri njej vedno najde tolažbo. "Kdo pa mi bo stal ob strani, če ne mama," se vprašuje. Invalide na splošno pojmujemo kot drugačne ljudi, kot uboge, vredne vsega usmiljenja, ker naj bi bili manj sposobni od normalnih in podobno. Marija pravi, da je za vse potreben čas, invalid se mora znati postaviti zase, še posebej ko začuti, da ga hoče nekdo dobesedno pohoditi, ker se zaradi svoje drugačnosti razlikuje od normalnega človeka. Ker se njene zdravstvene težave z leti stopnjujejo, je zelo pomembno, da hitro pride do zdravnika. Pravi, da čez zdravstvo nima pripomb, le čakalna doba za pregled z magnetno resonanco se ji zdi predolga. Čez kakšno leto bo morda prišla na vrsto, če bo imela srečo, do takrat pa bo morala preživljati hude napade neznanega izvora, pri katerih je včasih tako hudo, da bi človek najraje udarjal z glavo ob steno, pravi. Ta pregled pa bo morda le odkril vzroke za napade. Ker je življenje v temi že samo po sebi hudo, se ji zdi, da za takšne preglede ne bi smelo biti tako dolgih čakalnih vrst, še posebej ko gre za nujne primere. Na njenem domu smo jo obiskali v družbi s tajnico Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Ptuj Brigito Primožič ter socialno delavko Centra za socialno delo Majdo Serona, ki je tesna sodelavka društva in vseh ljudi, ki imajo takšne ali drugačne težave. Brigita je povedala, da je pri slepih in slabovidnih največja težava financiranje oziroma nakup tehničnih pripomočkov, ki so tem ljudem še kako pomembni pri vsakodnevni komunikaciji z okoljem, drugi problem pa je zaposlovanje, zlasti še na Štajerskem. Večina slepih in slabovidnih s tega območja se je namreč usposobila za telefonista oziroma konč- Marija Golob z nadvse požrtovoino mamo Betko. Foto: MG ala ekonomsko šolo. Digitalna telefonija slepe telefoniste vse bolj izriva, uvedba sodobnih metod ra~unalni{kega poslovanja pa tudi zmanj{uje potrebe po klasi~no izobraženih ekonomskih kadrih. Zato je za invalide danes {e kako pomembno, da se vedno bolj ozirajo za intelektualnimi poklici, ker si s tem izbolj{ujejo socialni položaj, ki je pri njih pogosto izredno slab. S petimi leti je Marija morala v Ljubljano, kjer je obiskovala vrtec, malo {olo ter osemletko. Tri leta pa se je uposabljala za enostavna dela v delavnicah centra slepih in slabovidnih v Škofji Loki. Danes je upokoje- Dnevi ji minevajo v opravljanju vsakodnevnih opravil. Je zelo samostojna. Dobro ji gre od rok pospravljanje, sesanje, pomivanje posode, tudi kuhe se loti, zelo rada se tudi sprehaja. Pri tem ji je v veliko pomo~ bela palica, s katero sta pravi prijateljici, poudarja. Njeni sprehodi so ponavadi dolgi, je povedala mama, ker se na poti domov ustavi {e pri kateri od sosed, saj je poklepetati o drobnih življenjskih stvareh tako prijetno. S prijatelji pogosto klepeta tudi po telefonu; telefon je eden od tistih pripomo~kov, brez katerih slepi ve~ ne morejo biti, je prepri~ana. V veliko pomo~ so ji tudi drugi pripomo~ki, kot govore~a ura, govore~a tehtnica, kasetofon, ki ga na breme zdravstvenega zavarovanja lahko dobi le vsakih deset let; iztro{i se namre~ veliko prej. Ob~asno bere tudi zvo~ne ~aso-pise. Pisalni stroj pa jo je ra-zo~aral, ker ko pi{e, se pike slabo poznajo. Najlep{e pa bi bilo, ~e bi imela doma ra~unal-nik, ker jo veseli delo na njem. Pred kratkim je uspe{no kon~-ala za~etni te~aj ra~unalni{tva, ki ga je organiziralo Medob~-insko dru{tvo slepih in slabovidnih Ptuj. Zelo je hvaležna h~erki tajnice dru{tva Brigite Primoži~, ki jo je vsaki~ pripeljala na te~aj in tudi odpeljala domov. Brez te pomo~i te~aja ne bi mogla obiskovati, saj so avtobusne zveze med Staro{in-cami in Ptujem zelo slabe, dru-{tvo pa tudi nima prevoznega sredstva, ki bi ob takih priložnostih pri{lo {e kako prav. Marija, ~e je le mogo~e, obi{~e prostore Medob~inskega dru-{tva slepih in slabovidnih Ptuj, kjer za slepe in slabovidne potekajo {tevilne aktivnosti. Stik s svetom ohranja tudi prek radijskega sprejemnika, zelo rada poslu{a radio Ptuj; njena prijateljica je postala radijska voditeljica Darinka Cobec, s katero pogosto poklepetata, da ~as hitreje mine. Od biv{ih so{olcev pa ima najve~ stikov z Marjanom. Od pevk in pevcev so ji najbolj blizu Tereza, Helena, Simona, Werner, Brina, {e posebej njena pesem Naj ti bo, ki jo je zaman iskala. Že sedaj se Marija veseli decembrskih praznikov, Miklavža sicer ne, ker ga je prerasla, rada pa ima ima ~as okrog boži~a in novega leta. Leto{nje decembrske dni ji bo popestrila tudi toliko želena Brinina kaseta, ki bo na njen naslov pri{la iz družbe Radio - Tednik. O tem, da bi kdaj imela doma tudi ra~-unalnik, pa niti pomisliti ne upa. Stane namre~ toliko kot malo bolj{i avtomobil, okrog dva milijona tolarjev. To pa je zalogaj, ki si ga z mamo ne moreta privo{~iti. S pravim posluhom za potrebe druga~nih pa tudi to ne bi smel biti problem. Socialni programi novih ob~in bi zagotovo pridobili na kvaliteti, ~e bi se na~rtno lotili izbolj{eva-nja kvalitete življenja invalidov v svojem okolju. MG vsak četitek TEDNIK vaša štajerska kionika tednik@amis.net 6. -12. decembra 2001 RADIO PTUJ 89,8 • 98,2 • 104,3 FM Četrtek, 6. december SLOVENIJA 1 7.55 Kultura 8.00 Odmevi, ponovitev # 8.30 Mostovi, ponovitev 9.00 Male sive celice, kviz 9.50 Zgodbe iz školjke 10.25 V spomin Ele Peroci 11.00 Avstralska kronika, poljudno znanstvena serija, 5/12 11.50 Obiskali smo.., dokumentarna serija, 11/17 12.20 4 X 4, oddaja o ljudeh in živalih TV Maribor 13.00 Poro~ila, šport, vreme # 13.10 Mladi virtuozi: Pihalni kvintet Korfej 13.40 Ve~erni gost: Tomaž Humar, ponovitev # 14.45 Mario, nedeljski ve~er v živo # 16.30 Poro~ila # 16.45 Boris, kratki igrani film 17.00 Na liniji, oddaja za mlade 17.40 Humanistika 18.15 Dosežki 18.40 Risanka 19.00 Kronika # 19.30 Dnevnik # 20.00 Tednik 21.00 Prvi in drugi 21.20 Osmi dan 22.00 Odmevi # 22.50 Podoba podobe 23.20 Humanistika, ponovitev 23.55 Dosežki, ponovitev SLOVENIJA 2 8.00 Vremenska panorama 8.55 Videospotnice, ponovitev 9.30 Kašmir - vojna v raju, ameriška dokumentarna oddaja 10.20 Val D'isere: SP v alpskem smučanju, sv. (ž), prenos 11.50 Hochfilzen: SP v biatlonu, sprint 7, 5 km (ž), prenos 13.15 TV prodaja 13.50 Hochfilzen: SP v biatlonu, sprint 10 km (m), prenos 15.40 SP v alpskem smu~anju, superveleslalom (ž), posn. 16.30 Rad imam Lucy, nanizanka, 129. epizoda 17.00 Ženska, nadaljevanka, 9/10 17.55 Evroliga v košarki: Krka Telekom-Pau Orthez, prenos 20.00 Športni film 20.25 Trento: SP v rokometu (ž), Slovenija-Italija, prenos 22.00 Šoferja, nadaljevanka, 2/18 22.55 Poseben pogled: Sužnji undergrounda, ameriški film 0.25 Akcija!, nanizanka, 7/14 1.15 Videospotnice POP TV 9.10 Dragon Ball, 18. del risane serije 9.35 Hroš~eborgi, 50. del mladinske serije 10.00 Vsiljivka, ponovitev 36. dela 10.55 Črni biser, ponovitev 178. dela 11.50 Prepovedana strast, ponovitev 48. dela 13.10 Lepo je biti milijonar, ponovitev 14.05 Zakon v Los Angelesu, 150. del nanizanke 15.30 Oprah show: Žrtev je zakon, pogovorna oddaja 16.25 Prepovedana strast, 49. del nadaljevanke 17.20 Črni biser, 179. del nadaljevanke 18.15 Vsiljivka, 37. del nadaljevanke 19.15 24 ur 20.00 Raztresena Ally, 14. del nanizanke 20.55 Prijatelji, 14. del nanizanke 21.30 Seks v mestu, 14. del nanizanke 22.00 Zahodno krilo, 14. del nanizanke 22.50 Trije, 2. del nanizanke 23.40 M.A.S.H., 61. del nanizanke 0.10 24 ur, ponovitev KANAL A 8.55 TV prodaja 9.00 Ekstra magazin, ponovitev 9.15 Ricki Lake, ponovitev 10.10 Šov Jerryja Springerja, ponovite 11.00 TV prodaja 11.30 Begunec, ponovitev 14. dela 12.30 Obala ljubezni, 183. del nadaljevanke 13.25 Mladi in nemirni, 49. del nadaljevanke 14.45 Spet zaljubljena, 6. del nanizanke 15.40 Ricki Lake, pogovorna oddaja 16.35 Tretja izmena, 4. del nanizanke 17.30 Fant zre v svet, 10. del nanizanke 18.00 Meteor, vreme 18.05 Cosby, 12. del nanizanke 18.30 Korak za korakom, 17. del nanizanke 19.00 Ekstra magazin 19.17 Meteor, vreme 19.20 Šov Jerryja Springerja, pogovorna oddaja 20.10 Columbo: Velika prevara, detektivka, 1989 21.50 Will in Grace, 19. del nanizanke 22.20 Tretji kamen od sonca, 16. del nanizanke 22.50 Noro zaljubljena, 8. del nanizanke 23.20 Ekstra magazin, ponovitev 23.40 Dannyjeve zvezde, ponovitev TROJKA 6.00 Videostrani 7.30 Wai Lana joga 8.00 Iz doma~e skrinje, ponovitev 9.45 Družinska TV prodaja 11.00 Film 13.00 Kuharski dvoboj, ponovitev 13.45 TV prodaja 14.15 Videostrani 15.15 Vera in ~as 15.45 V sedlu 16.15 Družinska TV prodaja 16.30 Iz doma~e skrinje 18.15 Kuharski dvoboj 19.00 Glasba 19.30 Wai Lana joga 20.00 Policist s petelinjega vrha, 6. del jugoslovanske serije 21.00 Črna Marija, jugoslovanska urbana drama, 1986 23.00 TV razglednica 23.30 Kuharski dvoboj, ponovitev 0.15 Videostrani HTV 1 7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.40 Od prijema do sojenja, serija. 10.00 Novice. 10.05 Izobraževalni program. 11.00 Otroški program. 12.00 Opoldanske novice. 12.40 Ti si moja usoda, serija. 13.25 Tu nekje je poni, am. TV film. 15.00 Novice. 15.05 Pz. serija. 16.00 Izobraževalni program. 16.45 Hrvaška danes. 17.05 Vsako-dnevnica. 18.30 Kultura. 19.00 Kviz. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.05 Magazin. 21.05 Željka Ogresta z gosti. 22.10 Poslovni klub. 22.45 Odmevi. 23.05 Šport danes. 23.15 Znanstveno sre~-anje. 0.20 Maš~evanje z me~em, am. film. 1.50 Sodnica Amy, serija 2.35 Svet mode. 3.00 Na zdravje!, humor. serija. 3.25 Transfer. 4.10 Amerika - življenje narave. 4.40 Tu nekje je poni, am. film. 6.15 Glasbeni program. HTV 2 9.30 Junaki z Srda, dokumentarna oddaja. 10.15 Jack in Jill 2., serija. 11.00 Nikita 3., serija. 11.45 Govorimo o zdravju. 12.15 Trenutek spoznanstva. 12.45 Navodno, dokum. oddaja. 13.15 TV intervju. 14.05 Euromagazin. 14.35 Pol ure kulture. 15.10 Otroški program. 16.05 Novice. 16.10 Molly, serija. 16.40 Hugo, TV igrica. 17.10 Ti si moja usoda, serija. 18.00 Panorama. 18.30 Kolo sre~e. 19.05 Na zdravje!, humor. serija. 19.30 Remek. 19.45 Od prijema do sojenja, serija. 20.10 Sodnica Amy, serija. 21.00 Polni krog. 21.20 Evropske filmske nagrade, posnetek. 23.05 Seinfeld, humor. serija. 23.30 Zvezdne steze - Voyager 5., serija. 0.15 Na meji mogo~ega 4., serija. 1.00 Novice HTV 3 19.00 Nogometna Liga prvakov. 19.30 Glasbeni program. 20.10 Košarkaška Euroliga: Zadar - Bodo~nost, prenos. 22.15 Svet mode. 22.40 Hit-depo.0.40 Glasbeni program. AVSTRIJA 1 6.30 Čarobni šolski avtobus, risana serija, otroški program. 7.50 Caroline v mestu, serija. 8.10 Sabrina, serija. 8.35 Čarovnice, serija. 9.15 Beverly Hills 90210, serija. 10.00 Superveleslalom (ž), prenos iz Val d'Isere. 11.45 Confetti tivi. 13.20 Biatlon, 10 km (m), prenos iz Hochfilzena. 15.45 Beverly Hills 90201, serija. 16.30 Sedma nebesa, serija. 17.15 Sabrina, serija. 17.40 Čarovnice, serija. 18.30 Caroline v mestu, serija. 19.00 Dharma in Greg, serija. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Šport. 20.15 Posebna enota Kitzbuhel, krimi serija. 21.05 Alarm za Kobro 11, serija. 22.00 Kaisermuhlen Blues, serija. 22.50 De Luca, show. 23.20 Umetnine. 2.00 Likvidator, komedija, 1965 (Rod Taylor). 3.40 Slabi obeti za jutri, kriminalka, 1959 (Harry Belafonte). AVSTRIJA 2 6.00 Teletekst. 7.00 Vremenska panorama. 9.00 Čas v sliki. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Bogati in lepi, serija (1409). 9.50 Zlata dekleta, serija. 10.15 Legende o Jezusu: Jožef in Nazareta, drama, 2000. 11.50 Vreme. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Milijonsko kolo. 12.30 Pogled v deželo, magazin. 13.00 Čas v sliki. 13.15 TV kuhinja. 13.40 Tri dame z žara, serija. 14.05 Hišnica, serija. 14.50 Falcon Crest, serija. 15.35 Bogati in lepi, serija (14010). 16.00 Talkshow z Barbaro Karlich. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodošli v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Univerzum: Tirolska-življenje v deželi gora, dokumentarec. 21.05 Vera, magazin. 22.00 Čas v sliki. 22.30 Euroaustria, magazin. 23.00 Primer za dva, krimi serija. 0.00 Čas v sliki. 0.30 Doma~e kraljestvo, serija. 0.55 Zlata dekleta, serija. 1.20 Univerzum: Tirolska-življenje v deželi gora, dokumentarec. 2.05 Pogledi s strani. 2.10 TV kuhinja. 2.35 Milijonsko kolo. 3.00 Dežela in ljudje, magazin. SATELITSKA TV SAT 1 5.30 Zajtrk ob televiziji. 9.00 Nakupovanje doma. 10.00 Halo, stric zdravnik, serija. 11.00 Franklin, tvoja priložnost ob enajstih. 12.00 Vera opoldne. 13.00 Britt. 14.00 Pri Kallwassovi, talkshow. 15.00 Sodnica Barbara Salesch. 16.00 Sodnik Alexander Hold, sodni show. 17.00 Kviz. 17.30 Regionalne reportaže. 18.00 Adventni koledar. 18.30 Poro~ila. 19.00 V bliskavici, magazin 19.40 Kviz. 201.5 Klinika v središ~u Berlina, zdravniška serija, 2000. 21.15 Za vsak primer Stefanie, zdravniška serija, 2001. 22.15 Alphateam - Reševalci življenj v OP zdravniška serija, 1999. 23.15 Harald Schmidt Show. 0.15 Poro~ila. 0.35 Frasier. 1.05 The Making Of -novo v filmskih studijih. 1.35 Kviz. 2.05 Nakupovanje doma. 3.00 Sodnica Barbara Salesch, pon. RTL 6.30 Dobro jutro Nem~ija. 7.00 Med nami. 7.30 Dobri ~asi, slabi ~asi. 8.05 RTL trgovina. 9.00 To~no ob devetih. 9.30 Moja poroka. 10.00 Dr. Stefan Frank, serija. 11.00 Družinski dvoboj. 12.00 To~no opoldne. 13.00 Oliver Geissen Show. 14.00 Barbel Schafer. 15.00 Najslabši leti. 16.00 Mladinsko sodiš~e. 17.00 Varuška. 17.30 Med nami (1734). 18.00 Dober ve~er 18.15 Novice. 18.45 Poro~-ila. 19.15 Explosiv, magazin. 19.40 Dobri ~asi, slabi ~asi (2369). 201.5 Alarm za Kobro 11, krimi serija, 2000. 21.15 Balko, krimi serija, 1997 (Jochen Horst). 22.15 Straža, policij. serija. 23.10 Geslo: Eternity - Nevarnost iz vesolja. 0.00 Polno~ni žurnal. 0.30 Susan. 1.00 Veronica, serija. 1.30 Mož v sebi. 2.00 Oliver Geissen Show. 2.50 RTL no~ni žurnal. Petek, 7. december SLOVENIJA 1 7.55 Kultura 8.00 Odmevi, ponovitev # 8.30 Duhovni utrip, ponovitev 8.50 Fra~ji dol, lutkovna nanizanka, 8/23 9.15 Oddaja za otroke 9.45 Boris, kratki igrani film, ponovitev 10.00 Na liniji, oddaja za mlade 10.35 Humanistika 11.10 Dosežki, ponovitev 11.30 Slovenski magazin 12.00 Dr. Quinnova, nanizanka, 14/29 13.00 Poro~ila # 13.10 Godalni kvartet Coolidge - W. A. Mozart 13.45 Čari za~imb: mamaliga, 6/20 14.15 Prvi in drugi 14.35 Osmi dan 15.05 Vsakdanjik in praznik 15.55 Mostovi 16.30 Poro~ila # 16.45 Iz popotne torbe, 10. odd.: medved se zgodaj zbudi 17.00 Risanka 17.10 Rdeči grafit: Pasje popoldne 17.45 National geographic, dokumentarna serija, 4/10 # 18.40 Risanka 19.00 Kronika # 19.30 Dnevnik # 20.00 Vrti~karji: Rojstni dan, TV nadaljevanka # 20.35 Deteljica 20.45 Poljub v Glasgowu, nadaljevanka, 4/6 21.35 Zabava z glasbo 22.00 Odmevi # 22.50 Polno~ni klub 0.00 National geographic, dokum. serija, 4/10, ponovitev SLOVENIJA 2 8.00 Vremenska panorama 9.20 Val D'isere: SP v alpskem smu~anju, vs. (ž), pr. 1. vožnje 11.00 Vremenska panorama 12.20 Val D'isere: SP v alpskem smu~anju, vs. (ž), pr. 2. vožnje 13.20 Hochfilzen: SP v biatlonu, štafete 4 x 7, 5 km (ž), prenos 15.00 Videospotnice 15.35 Stoletje odkritij, dokumentarna nanizanka, 7/10 16.30 Rad imam Lucy, nanizanka, 130. epizoda 17.00 Ženska, nadaljevanka, 10., zadnji del 17.55 Dihalne vaje, ameriški film 19.30 Videospotnice 20.05 Sloves, dokumentarna serija, 11., zadnji del 21.00 Bliš~ in beda kurtizan, nadaljevanka, 8/9 22.00 Zaveza, ameriški film 23.45 Ljubimkanja in nogomet, nadaljevanka, 3/7 0.30 Iz slovenskih jazz klubov - Jazz klub Gajo: Terra folk kvartet 1.30 Videospotnice, ponovitev POP TV 9.10 Dragon Ball, 19. del risane serije 9.35 Hroš~eborgi, 51. del mladinske serije 10.00 Vsiljivka, ponovitev 37. dela 10.55 Črni biser, ponovitev 179. dela 11.50 Prepovedana strast, ponovitev 49. dela 12.40 Lepo je biti milijonar, ponovitev 14.10 Zakon v Los Angelesu, 151. del nanizanke 15.30 Oprah show: Zgodba o DNK, pogovorna oddaja 16.25 Prepovedana strast, 50. del nadaljevanke 17.20 Črni biser, 180. del nadaljevanke 18.15 Vsiljivka, 38. del nadaljevanke 19.15 24 ur 20.00 Ognjeno obzorje, akcijski film, 1997 21.50 Privid zlo~ina, 6. del nanizanke 22.40 Trije, 3. del nanizanke 23.40 M.A.S.H., 62. del nanizanke 0.00 24 ur, ponovitev KANAL A 8.55 TV prodaja 9.00 Ekstra magazin, ponovitev 9.15 Ricki Lake, ponovitev 10.10 Šov Jerryja Springerja, ponovitev 11.30 Pop'n'Roll, ponovitev 12.30 Obala ljubezni, 184. del nadaljevanke 13.25 Mladi in nemirni, 50. del nadaljevanke 14.45 Spet zaljubljena, 7. del nanizanke 15.40 Ricki Lake, pogovorna oddaja 16.35 Tretja izmena, 5. del nanizanke 17.30 Fant zre v svet, 11. del nanizanke 18.00 Meteor, vreme 18.05 Cosby, 19. del nanizanke 18.30 Korak za korakom, 18. del nanizanke 19.00 Ekstra magazin 19.17 Meteor, vreme 19.20 Šov Jerryja Springerja, pogovorna oddaja 20.10 Horor: Čarovnice, 14. del nanizanke 21.00 Izganjalka vampirjev, 14. del nanizanke 21.50 Vrnitev teksaške žage, kriminalka, 1994 23.40 Ekstra magazin, ponovitev 0.00 Pop'n'Roll, ponovitev TROJKA 6.00 Videostrani 7.30 Wai Lana joga 8.00 Iz doma~e skrinje, ponovitev 9.45 Družinska TV prodaja 10.00 TV prodaja 11.00 Črna Marija, film 13.00 Kuharski dvoboj, ponovitev 14.15 Videostrani 15.15 Risanke 16.15 Družinska TV prodaja 16.30 Iz doma~e skrinje, kontaktna oddaja 18.15 Kuharski dvoboj 19.00 Glasba 19.30 Wai Lana joga 20.00 Raketa pod kozolcem, zabavnoglasbena oddaja 21.30 Hillary in Jackie, drama, 1998 23.30 Kuharski dvoboj, ponovitev 0.15 Videostrani HTV 1 7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.40 Od prijema do sojenja, serija. 10.00 Novice. 10.05 Kontakt-program. 11.00 Otroški program. 12.00 Opoldanske novice. 12.40 Ti si moja usoda, serija. 13.25 Življenje na Mississippiju, am. film. 15.00 Novice. 15.05 Izobraževalni program. 16.15 Televizija o televiziji. 16.45 Hrvaška danes. 17.05 Vsakodnevnica. 18.30 Kršcanstvo v Hrvatih, serija. 19.00 Kviz. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.10 Glasbena oddaja. 21.00 Šakalov dan, am. film. 23.20 TV leksikon. 23.25 Odmevi. 23.45 Šport danes. 23.55 Freddy's Dead: The Final Nightmare, am. film. I.25 Marionina pravda, fr. film. 3.00 Begunec, serija. 3.45 Nova pravica, dokumentarni film. 4.40 Življenje na Mississippiju, am. film. 6.10 Pravi ~as. HTV 2 8.55 Poslovni klub. 9.25 Sodnica Amy, serija. 10.10 Hit-depo. 12.10 Znanstveno sre~anje. 13.10 Magazin. 14.00 Željka Ogresta z gosti. 15.00 Otroški program. 16.00 Novice. 16.05 Serija. 16.40 Hugo, TV igrica. 17.10 Ti si moja usoda, serija. 18.00 Panorama. 18.30 Kolo sre~e. 19.05 Zakonske vode, humor. serija. 19.30 Remek. 19.45 Od prijema do sojenja, serija. 20.10 Begunec, serija. 21.00 Polni krog. 21.20 Mese~ina. 22.05 Svet zabave. 22.35 Cafe Cinema. 23.15 Novice. 23.20 Pravi ~as. HTV 3 16.55 Nogomet: Rijeka - Dinamo, prenos. 19.00 Amerika - življenje narave. 19.30 Glasbeni program. 20.10 Nova pravica, dokumentarni film. 21.05 Show Michaela Richardsa. 21.30 Veronikine skrivnosti III., humor. serija. 21.55 Na zdravje!, humor. serija. 22.20 Maggie, humor. serija. 22.40 Čas je za jazz. 23.40 Glasbeni program. 0.20 Amerika - življenje narave. 0.50 Remek. 1.00 Košarka NBA magazin. 1.30 Košarka NBA: Orlando - Atlanta, prenos. AVSTRIJA 1 6.20 Gumbek Jim, risana serija, otroški program. 8.05 Sabrina, serija. 8.25 Čarovnice, serija. 9.10 Veleslalom (ž), prvi tek, prenos iz Val d'Isera. 10.30 Robin Hood, serija. 11.15 Alarm za Kobro II, serija. 12.00 Veleslalom (ž), drugi tek, prenos. 13.20 Biatlon, 4X5,5 km (ž), prenos iz Hochfilzena. 15.20 Princ z Bel-Aira, serija. 15.45 Beverly Hills 90210, serija. 16.30 Sedma nebesa, serija. 17.15 Sabrina, serija. 17.40 Čarovnice, serija. 18.30 Prijatelji, serija. 19.00 Will in Grace, serija. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Šport. 20.15 Show za milijone. 21.10 Indiana Jones in zadnji križarski pohod, pustolovski, 1989 (Harrison Ford, r: Steven Spiel-debrg). 23.10 Viverovo pismo, akcijski, 1998. 0.40 Barve nasilja, kriminalka, 1988 (Sean Penn). 2.35 NFL Blast, ameriški nogomet. 3.05 Viverovo pismo, akcijski film, 1998. AVSTRIJA 2 6.05 Teletekst. 7.00 Vremenska panorama. 9.00 Čas v sliki. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Bogati in lepi, serija. 9.50 Zlata dekleta, humori-sti~na serija. 10.15 Ambasadorjeva h~i, komedija, 1956 (John For-sythe). 12.00 Čas v sliki. 12.05 Vera, magazin. 13.00 Čas v sliki. 13.15 TV kuhinja. 13.40 Tri dame z žara, humor. serija. 14.05 Hišnica, serija. 14.50 Falcon Crest, serija. 15.35 Bogati in lepi, serija (1411). 16.00 Talkshow z Barbaro Karlich. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodošli v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Stari, krimi serija. 21.20 Med revš~ino in upanjem, dokumentarec. 22.10 Čas v sliki. 22.35 Modern times, magazin. 23.00 Akti XY-nerešeno, policija prosi za pomo~. 0.00 Čas v sliki. 0.30 Akti XY-nerešeno, odmevi gledalcev. 0.40 Doma~e kraljestvo, serija. 1.05 Zlata dekleta, serija. 1.30 Med revš~ino in upanjem, dokumentarec. 2.15 Pogledi s strani. 2.20 Modern times, magazin. 2.45 TV kuhinja. 3.10 Hišnica, serija. SATELITSKA TV SAT 1 5.30 Zajtrk ob televiziji. 9.00 Nakupovanje doma. 10.00 Halo, stric zdravnik. 11.00 Franklin, tvoja priložnost ob enajstih. 12.00 Vera opoldne. 13.00 Britt. 14.00 Pri Kallwassovi. 15.00 Sodnica Barbara Salesch. 16.00 Sodnik Alexander Hold, sodni show. 17.00 Kviz. 17.30 Magazin. 18.00 Adventni koledar. 18.30 Poro~ila. 19.00 V bliskavici. 19.40 Kviz. 201.5 Star Trek VII - Sre~anje generacij, znanstveno fantasti~ni, 1994 (Patrick Stewart, William Shatner). 22.35 Kaj zijaš?! 23.05 Mittermeierjeva in prijatelji. 01.5 Poro~ila. 0.25 Harald Schmidt Show. 1.25 Frasier, serija. 1.55 Nakupovanje doma. 3.00 Harald Schmidt Show. 3.50 Alphateam - ReŠevalci življenj v OP pon. 4.40 Vera opoldne. RTL 6.30 Dobro jutro Nem~ija. 7.00 Med nami. 7.30 Dobri ~asi, slabi ~asi. 8.05 RTL trgovina. 9.00 To~no ob devetih. 9.30 Moja poroka. 10.00 Dr. Stefan Frank, serija. 11.00 Družinski dvoboj. 11.30 Družinski dvoboj. 12.00 To~no opoldne. 13.00 Oliver Geissen show. 14.00 Barbel Schafer. 15.00 Najslabši leti?! 16.00 Mladinsko sodiš~e. 17.00 Varuška. 17.30 Med nami (1735). 18.00 Dober ve~er 18.30 Exclusiv, magazin. 18.45 Poro~ila. 19.10 Explosiv, magazin. 19.40 Dobri ~asi, slabi ~asi (2370). 20.15 Kdo bo milijonar? 21.15 Nikola, serija. 21.45 Ritin svet, serijska komedija. 22.15 7 dni - 7 glav. 23.15 Petkova no~. 0.00 Polno~ni žurnal. 0.30 Susan. 1.00 Veronica. 1.30 Mož v sebi. 1.55 Nikola. 2.25 Ritin svet. 2.50 RTL no~ni žurnal. video-foto-avdio-katv studio Silvo LEŠNIK s.p., p.e. Nikova ul. 9, 2230 LENART Beta SF> DV mini DV S-VHS, S-VMS C, VUS, Hi-8, video 8, D-8, Video 2000 in Beta. tel. 02/ 72 90 300, fax 72 90 301, gsm 041/ 641 436, E-mail: telefilm.mb@siol.net ■ Video snemanje in fotografiranje po naročilu porok, krstov, itd. ■ Snemanje in režija video in avdio epp spotov, video spotov. ■ Presnemavanje in montaže vseh vrst video in avdio zapisov. ■ Presnemavanje super 8, 8 mm, 16 mm filmskih trakov na video. Sobota, 8. december SLOVENIJA 1 7.35 Teletekst 7.55 Kultura 8.00 Odmevi # 8.30 Zgodbe iz školjke 9.05 Gulimišek, 7. oddaja 9.30 Risanka 9.40 Radovedni Taček: Kolo 9.55 Male sive celice, kviz 10.50 Srečni Janko, nemški film 12.00 Tednik, ponovitev # 13.00 Poročila # 13.15 Mostovi 14.20 Pod piramido, oddaja TV Maribor 14.50 Dihalne vaje, ameriški film, ponovitev 16.30 Poročila # 16.45 Grdi raček Tine, risana nanizanka, 1/26 17.10 Trnovo robidovje, lutkovna nanizanka, 5/8 17.40 Na vrtu, oddaja TV Maribor 18.10 Ozare 18.15 Z vseh koncev sveta, dokumentarna serija, 4/13 # 18.40 Risanka 19.00 Danes # 19.05 Utrip 19.30 TV Dnevnik # 20.00 Marcel Buh - Jure Pervanje: Vrtičkarji # 20.35 Balzac, nadaljevanka, 1/2 22.15 Obiskali smo..., dokumentarna serija, 12/17 22.45 Poročila # 23.20 Sopranovi, nadaljevanka, 13., zadnji del 0.20 Trideset let pustolovščin in ljubezni, dokum. oddaja 1.15 Z vseh koncev sveta, dokum. serija, 4/13, pon. SLOVENIJA 2 7.30 Teletekst 8.20 Videospotnice 8.55 Raymonda imajo vsi radi, nanizanka, 12. epizoda 9.20 Murphy Brown, nanizanka, 24., zadnja epizoda 10.20 Val D'Isere: SP v alpskem smu~anju, Smuk (m), prenos 11.50 Hochflizen: SP v biatlonu, štafeta 4 x 7, 5 km (m), prenos 13.35 Beljak: SP v smu~arskih skokih, prenos 15.30 Jasno in glasno: Ljubezen po internetu, kontaktna oddaja 16.45 Liga prvakov v rokometu, Celje PL - CSKA, prenos 18.30 Trento: SP v rokometu (ž), Slovenija - Urugvaj, prenos 20.00 G. Blzet: Vesela deklica iz Pertha, posnetek opere 22.00 Praksa, ameriška nanizanka, 61. epizoda 22.45 Sobotna noč 0.45 Videospotnice POP TV 7.50 TV prodaja 8.20 Slonček Benjamin, risana serija 8.45 Princesa Sissi, 16. del risane serije 9.10 Dragon Ball, 20. del risane serije 9.35 Hroščeborgi, 52. del mladinske serije 10.00 Jezdeci senc, 16. del risane serije 10.30 Možje v črnem, 33. del risane serije 11.00 Pasji policist, 3. del nanizanke 11.30 Mladi Herkul, 33. del mladinske serije 12.00 Šolska košarkarska liga 13.00 Preverjeno, ponovitev 13.45 TV Dober dan, ponovitev 12. dela nanizanke 14.40 Zakon v Los Angelesu, 152. del nanizanke 15.40 Prva izdaja, zadnji del nanizanke 16.30 Možje v belem, 21. del nanizanke 17.30 Severne lu~i, drama, 1997 19.15 24 ur 20.00 Lepo je biti milijonar 21.10 Upanje ostane, drama, 1998 23.15 Moj ata, komedija, 1993 1.00 24 ur, ponovitev KANAL A 8.50 TV prodaja 9.20 Obala ljubezni, ponovitev 180. dela nadaljevanke 10.10 Obala ljubezni, ponovitev 181. dela 11.00 Obala ljubezni, ponovitev 182. dela 11.50 Obala ljubezni, ponovitev 183. dela 12.40 Obala ljubezni, ponovitev 184. dela 13.30 Bitka za Midway, vojna drama, 1976 15.40 Matlock, 14. del nanizanke 16.30 Mesto greha, 9. del nanizanke 17.20 Goodyear liga - KK Pivovarna Laško: KK FEAL Široki 19.30 Domače kraljestvo, 11. del nanizanke 20.00 Njegovo maš~evanje, drama, 1995 21.40 Ledeno hladni, 10. del nanizanke 22.30 Lažna plesalka, melodrama, 1995 0.15 Rdeče petke, 12. del erotične serije TROJKA 8.30 Wai Lana joga 9.00 Risanke 10.00 Štiri tačke 10.30 TV razglednica 11.00 Popotovanja z Janinom, ponovitev 12.00 Družinska TV prodaja 12.15 Kuharski dvoboj, ponovitev 13.00 Hillary in Jackie, film 15.00 Motor Show Report 15.30 Risanke 16.30 Automobille, ponovitev 16.45 Avtodrom, ponovitev 17.00 Reporter X 17.30 SQ Jam 18.30 Spidi in Gogi Show 19.30 Glasba 20.00 Športne stave 20.30 Italijanska nogometna liga, prenos 22.30 Koncert 0.30 Video strani HTV 1 7.55 Novice. 8.00 Otroški program. 10.00 Novice. 10.05 Drž'te lopova. 10.55 Risanka. 11.10 Življenjska šola, serija. 12.00 Opoldanske novice. 12.30 Dokumentarna oddaja. 13.00 Prizma, magazin. 13.55 Glas domovine. 14.35 Oprah Show. 15.30 Hruške in jabolka, kuharski dvoboj. 16.00 Novice. 16.10 Zlata dekleta, humor. serija. 16.35 National Geographic. 17.35 Turbo Limach Show. 19.05 Biblija. 19.30 Dnevnik. 20.15 Blue Sky, am. film. 22.05 Družina Soprano 3., serija. 23.00 Novice. 23.10 TV dvoboj. 23.30 Longitude, mini-serija. 2.30 Moške svinje, humor. serija. 3.00 Naenkrat Susan, humor. serija. 3.25 Obstanek, pz. serija. 4.15 Od prijema do sojenja, serija. 4.35 Oprah Show (308). 5.20 Remek. 5.30 Amerika - življenje narave. 6.00 Radio Head - posnetek koncerta. 7.00 National Geographic. HTV 2 10.45 Zaljubljeni bolničar, am. film. 12.15 Operna matineja. 14.55 Hišni ljubimci. 15.40 Življenjska šola, serija. 16.30 Beverly Hills 9., serija. 17.20 Briljanteen. 18.15 Dekleta v trendu, serija. 19.05 Naenkrat Susan, humor. serija. 19.30 Remek. 19.45 Od prijema do sojenja, serija. 20.10 Obstanek, pz. serija. 21.00 Novice. 21.10 Hit HTV-ja. 22.00 Glamour Café. 22.55 Moške svinje, humor. serija. 23.25 Radio Head - posnetek koncerta. HTV 3 15.30 Košarka NBA: Orlando - Atlanta, posnetek. 17.25 Rokomet: Zagreb - Brodomerkur, prenos. 19.00 Zabavnoglasbena oddaja. 20.10 Vesoljski otok 1, serija. 20.55 Velike romance 20. stoletja. 21.20 Šport danes. 21.35 Ekran 2000. 22.15 A magzat / Fetus, madžarski film. AVSTRIJA 1 6.20 Čebelica Maja, risana serija, otroški program. 7.55 Helmi, otroški program. 9.10 Confetti TV, otroški program. 10.00 Smuk (m), prenos iz Val d'isera. 12.00 Bitalon (m), 4x7,5 km, prenos. 13.20 Smučarski skoki, prenos iz Beljaka. 15.40 O3 Austria Top 40, glasbena lestvica. 16.30 Raztresena Ally, serija. 17.15 Srčece, show. 18.00 Ekstremno, magazin. 18.30 Šport. 19.30 Čas v sliki. 19.45 Vreme. 19.54 Šport. 20.15 Teorija zarote, triler, 1997 (Mel Gibson). 22.25 Še 48 ur, kriminalka, 1990. 0.00 Cyborg, znanstvenofantastični film, 1989 (Jean Claud Van Damme). 1.15 Teorija zarote, triler, 1997. 3.20 Še 48 ur, kriminalka, 1990. AVSTRIJA 2 6.00 Teletekst. 7.00 Vremenska panorama. 9.00 Poročila. 9.05 Il Mondo Della Luna, opre J. Haydna, posnetek. 12.10 Glasbena oddaja iz Kaunertala. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Gozdar iz Srebrnega gozda, domovinski film, 1954 (Anita Gutwell). 14.40 upnik iz St. Michaela, domovinski film, 1957 (Erich Auer). 16.10 Živalski magazin. 16.25 Pogled v deželo, magazin. 16.55 Religije sveta: Budov nauk. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Harald Serafin-moj MBoBr-bisch, razvedrilna oddaja. 18.00 Hako, kako gre: Heinz Hollecek, pogovor. 18.25 Bingo, igrica. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.45 Vreme. 19.53 Konec dneva. 20.15 Senik godcev, show narodnozabavne glasbe, posnetek iz Dubaija. 22.00 Čas v sliki. 22.10 Umetniki življenja: Karl Moik, pogovor. 23.10 Nunina zgodba, drama, 1959. 1.35 Pogledi s strani. 1.40 Dve ljubezni, drama, 1960. 3.20 Samo tokrat, komedija, 1952 (Janet Leigh). SATELITSKA TV SAT 1 6.00 V bliskavici, pon. magazina. 6.35 Otroški program. 10.05 Smrkci. 10.30 Tiny Toon. 11.00 Kremenčkovi. 11.30 Zajček Bunny. 12.00 Policijska akademija, serija. 12.30 oreščki. 13.00 Pravi Ghostbusterji. 13.30 Alf. 14.00 Možje v belem, zdravniška serija. 15.00 Sam proti prihodnosti, fantazijska serija, 1997. 16.00 Družinsko pravo, odvetniška serija, 2000. 17.00 Res je. 17.30 Košarka, nemška liga. 18.00 Preprosto Verona. 18.30 Poročila. 18.45 Šport. 19.00 Nogomet, nemška liga. 20.15 Severni medved, krimi komedija, 1998. 22.10 Boks: Vitalij Kličko (Ukrajina)-Ross Puritny (ZDA), prenos. 0.15 Monument Ave., gangsterska drama, 1998 (Martin Sheen). 1.55 The Corrs - Najboljše v zadnjih desetih letih. 2.45 Sam proti prihodnosti. 3.35 Družinski zakon, pon. RTL 5.30 Otroški program. 11.00 Življenje in jaz. 11.55 Moesha. 12.45 Nogometni magazin (Birte Karalus). 13.15 Smučarski skoki. 13.45 Smučarski skoki, prenos iz Beljaka. 14.45 Smučarski skoki - finale. 15.35 Smučarski skoki, povzetek. 15.50 A-Team. 16.45 Top of the Pops - Awards. 2001. 18.45 Poročila. 19.10 Explosiv, vikend (Markus Lanz). 20.15 Kdo bo milijonar. 21.15 Poročni načrt, 4. i zadnji del showa (Markus Lanz). 22.15 Zapeljevanje v raju, 8/8. 23.10 Povsem noro. 0.05 South Park. 0.30 7 dni - 7 glav. 1.20 Življenje in jaz. 2.05 Top of the Pops. 3.40 Povsem noro. RTL 2 5.40 Pristaniški policaji. 6.20 Novo v kinu. 6.45 Girl Power. 8.20 Princ z Bel-Aira. 8.45 Polna hiša, pon. 9.10 Nesrečna do konca. 9.40 Bravo TV, pon. 10.55 Cryin'Ryan - Duh išče pomoč, fantazijski, 1998. 12.35 Andromeda, pon. 13.25 Sliders, Paralelni svet, serija. 14.20 Robot Wars - Vojna robotov. 15.25 Undercover Blues, pon. akcijske komedije, 1993. 17.05 L. A. Heat, krimi serija, 1996. 19.05 Walker, teksaški ranger. 20.00 Poročila. 20.15 Novi TV ustvarjalci. 22.10 Avtopsija - Skrivnostni smrtni primeri, krimi serija. 23.10 Mortal Kombat, fantazijsko akcijski, 1995 (Christopher Lambert). 0.44 V očeh terorja, akcijski triler, 1996 (Steve Rails-back). 2.40 Pod nožem, triler, 1995. 4.35 Sliders, pon. PRO 7 6.00 Glava v zanki, pon. 7.35 Otroški program. 12.00 Kurja polt, serijska grozljivka.. 12.25 Dvojčka. 12.50 Prijazna družina. 13.50 Dharma in Greg, serija. 14.15 Prijatelji. 14.45 Will & Grace. 15.10 Futurama, risana serija. 15.40 Sabrina, serija. 16.05 Dawson's Creek, Simpatije, serija. 17.00 Čarovnice, serija. 18.00 Ljubezenske zgodbe - Andreas Turck. 19.00 Pogovor. 19.30 Max TV, magazin (Susann Atwell). 19.55 Poročila. 20.15 Poglej, kdo se tam oglaša, komedija, 1993. 22.20 Policaj z Beverly Hillsa, IIII, akcijska komedija, 1994. 0.20 Suspect Device - Načrtovani teror, zf triler, 1995. 1.50 Sence groze, triler, 1996. 3.40 Suspect Device, pon. EUROSPORT 8.30 Nori športi. 9.00 Snowboard, pon. 9.30 Smučarski tek, 5 km (ž), prenos. 10.30 Smuk, moški, prenos iz Val d'Isere. 12.00 Biatlon, 4 krat 4,5 km (m), prenos. 13.30 Smučarski teki, 10 km (m). 14.30 Bob, četverec. 15.30 Bob, četverec, prenos. 16.30 Smučarski skoki - Beljak (90 m). 18.00 Smučarski teki. 18.45 Biatlon, pon. 19.30 Jahanje. 20.30 Smučarski skoki (Beljak). 22.00 Boks, pon. 23.30 Športna poročila. 23.45 Nori šproti^ magazin. 0.15 Curling - EP v Vierumakiju: Finska-Francija. 1.45 Športna poročila. dsf 5.00 Jutranji program. 7.00 Stoke, pon. 8.45 It's a Knock Out. 9.45 Motociklizem, pon. 10.45 Automagazin. 11.45 Normal, magazin. 12.15 Pogovor o nogometu. 13.15 Nogomet, pon. 14.15 World Soccer. 14.45 Nogometni magazin. 15.00 Hokejski magazin. 15.30 Košarka, NBA. 16.00 Ameriški nogomet. 16.30 Stoke. 17.15 Snowboard. 17.45 Fujumal - Nogometni magazin. 181.5 Nogomet. 19.00 Boks. 20.00 Športna poročila. 20.30 Motorsport. 21.30 Motociklizem, po. 22.30 Wrestling. 0.30 Monster Trucks. 1.00 Speed Zone. 2.15 Monster Trucks. 3 SAT 7.00 Angleščina za začetnike (1). 7.30 Bon Courage, tečaj francoščine (1). 8.00 Alpska panorama. 9.00 Čas v sliki. 9.05 čas za kulturo. 9.45 Nano, magazin. 10.15 Čarobni božič v spodnjeavstrij-skem predalpskem svetu, dokumentarec. 10.45 Tuja domovina, magazin. 11.15 Priče časa: Hannes Androsch, pogovor. 12.00 Ljubim zmedene, dokumentarec. 12.15 Prečno. 13.00 Bon Jovi: Crush Tour 2000, posnetek koncerta. 14.00 Novo, magazin. 14.30 Štajerski panter: Turistična dežela Štajerska, dokumentarec. 15.15 Ženska TV, magazin. 16.05 To je noro: Na križarjenju, komedija, 1962 (Sidney James). 17.30 Nasveti: mobilno. 18.00 Spogledovanje pri 60 stopinjah-poznanstva v pralnicah, dokumentarec. 18.30 vrnitev morskih orlov, dokumentarec. 19.00 Danes. 19.20 Moč reklame, dokumentarec. 20.00 Dnevnik. 20.15 Lumpacij Vagabund, gledališka komedija, 2000. 22.10 Odon von Horvath-100. rojstni dan, dokumentarec. 23.05 Bulevar Bio, pogovor. 0.05 Pogledi s strani, revija. 0.30 Športni studio. 1.45 22. leverkusenski dnevi jazza 2001: Crossroads-Where The Blues Meets The Rock, posnetek koncerta. 2.45 Moč reklame, dokumentarec. Nedelja, 9. december SLOVENIJA 1 7.40 Teletekst 8.00 Živ žav: Telebajski; Trnovo robidovje; Palček David 9.50 Koncert Orkestra slovenske policije 10.25 Pomagajmo si, oddaja TV Koper # 10.55 Afrika - pogled s tal, pz. serija, 4/13 # 11.25 Ozare, ponovitev 11.30 Obzorja duha # 12.00 Ljudje in zemlja, oddaja TV Maribor 13.00 Poročila # 13.15 Balzac, nadaljevanka, 1/2, ponovitev 14.50 Nova Zelandija - dežela vulkanov, oddaja TV Maribor 15.25 Lingo, TV igrica # 16.00 Čari začimb: Rakovi repki s pršutom in polnjeni lignji 16.30 Poročila # 16.45 Vsakdanjik in praznik 17.35 Alpe-Donava-Jadran, podobe iz Srednje Evrope 18.05 Slovenija - Domovina kraškega ovčarja 18.35 Risanka 18.40 Žrebanje lota 19.00 Danes # 19.05 Zrcalo tedna 19.30 TV Dnevnik # 20.00 Mario, nedeljski večer v živo 21.45 Intervju # 22.40 Poročila # 23.05 Zgodbe o knjigah 23.15 Imagine: John Lennon, ameriški biografski film 0.55 Slovenija - domovina kraškega ovčarja, ponovitev SLOVENIJA 2 6.20 Teletekst 7.10 Videospotnice 7.45 Blišč in beda kurtizan, nadaljevanka, 8/9 8.45 Policija na naši strani 9.20 Sestriere: SP v alpskem smučanju, slalom (ž), pr. 1. vožnje 10.05 Val D'Isere: SP v alpskem smučanju, vs. (m), pr. 1. vožnje 11.50 Sestriere: SP v alpskem smučanju, slalom (ž), pr. 2. vožnje 12.50 Val D'Isere: SP v alpskem smučanju, vs. (m), pr. 2. vožnje 13.35 Beljak: Svetovni pokal v smučarskih skokih, prenos 15.30 Evrogol 16.25 SP v biatlonu, zasledovalna tekma 10 km (ž), posn. 17.10 SP v biatlonu, zasledovalna tekma 12,5 km (m), posn. 18.20 Trento: SP v rokometu (ž), Slovenija - Norveška, prenos 20.00 Divjakinja na antarktiki, finska dokumentarna oddaja 20.45 Homo turisticus 21.20 Končnica 22.20 Mats Ek: Trnuljčica, balet 0.05 Videospotnice POP TV 8.20 Slonček Benjamin, risana serija 8.45 Princesa Sissi, 17. del risane serije 9.10 Dragon Ball, 21. del risane serije 9.35 Hroščeborgi, 53. del mladinske serije 10.00 Jezdeci senc, 17. del risane serije 10.30 Možje v črnem, 34. del risane serije 11.00 Pasji policist, 4. del nanizanke 11.30 Mladi Herkul, 34. del serije 12.00 Šolska košarkarska liga, ponovitev 13.00 Divja srca, drama, 1991 14.40 Otroški zdravnik, 12. del nanizanke 15.40 Gorski zdravnik, 12. del nanizanke 16.40 Možje v belem, zadnji del ameriške nanizanke 17.40 Robin Hood, ameriški risani film 19.15 24 ur 20.00 Lepo je biti milijonar 21.30 Športna scena 22.15 Trobentač, glasbena drama, 1990 0.30 24 ur, ponovitev KANAL A 9.20 Mladi in nemirni, ponovitev 46. dela nadaljevanke 10.10 Mladi in nemirni, ponovitev 47. dela 11.00 Mladi in nemirni, ponovitev 48. dela 11.50 Mladi in nemirni, ponovitev 49. dela 12.40 Mladi in nemirni, ponovitev 50. dela 13.30 V sovražni deželi, vojna drama, 1968 15.15 Slavne zvezde, 14. del dokumentarne serije 16.15 Jack in Jill, 3. del nanizanke 17.10 Beverly Hills, 15. del nadaljevanke 18.05 Melrose Place, 15. del nadaljevanke 19.00 Pop'n'Roll, glasbena oddaja 20.00 Temni mož, fantazijsko-akcijski film, 1990 21.40 Dosjeji X, 10. del nanizanke 22.30 Goodyear liga, ponovitev košarke TROJKA 6.00 Video strani 8.30 Wai Lana joga 9.00 Risanke 10.00 Spidi in Gogi Show, ponovitev 11.00 Vera in čas, ponovitev 11.30 Božična oddaja 12.00 Raketa pod kozolcem, ponovitev 13.30 Policist s petelinjega vrha, 6. del nadaljevanke 14.30 Sijaj, ponovitev 15.00 Čestitke iz domače skrinje 16.15 Družinska TV prodaja 16.30 Knjiga 17.00 Ekskluzivni magazin 17.30 Ježek Show, zabavnoglasbena oddaja 18.30 Štiri tačke 19.00 TV razglednica 19.30 Glasba 20.00 Reporter X 20.30 Italijanska nogometna liga, prenos 22.30 Italijanska nogometna liga, posnetek 0.30 Video strani HTV 1 8.10 Novice. 8.15 Otroški program. 12.00 Opoldanske novice. 12.30 Plodovi zemlje. 13.20 Mir in dobro. 13.50 Klic duha. 14.00 V nedeljo ob dveh. 15.00 Novice. 15.10 Hruške in jabolka - kuharski dvoboj. 15.45 Gledališka predstava. 17.00 Film. 18.25 Povabilo na čaj, serija. 19.15 LOTO 6/45. 19.30 Dnevnik. 20.10 Holding, dramska serija. 21.00 Doomsday Gun, am. film. 22.45 Novice. 23.00 Bockerer III, avstrijski film. 0.35 V nedeljo ob dveh. 1.35 Povabilo na čaj, serija. 2.25 Nevidni človek 2., serija. 3.10 Od prijema do sojenja, serija. 3.30 Šampijoni narave, pz. serija. 3.55 Film. 5.15 Dokumentarni film. 6.05 Glasbeni program. HTV 2 9.00 Biblija. 9.15 Hrvati v Italiji, dokumentarna serija. 9.45 AGAPE: kontakt-oddaja. 11.00 Sveta maša, prenos. 12.05 Film. 13.15 Longitude, mini-serija. 16.20 Ksena_ - bojevniška princesa 2., serija. 17.05 Turistični magazin. 17.35 Šampijoni narave, pz. serija. 18.05 Opera Box. 18.35 Oddaja o kulturi. 19.05 Risanka. 19.30 Hrvaški muzeji. 19.45 Od prijema do sojenja, serija. 20.10 Nevidni človek 2., serija. 21.00 Novice. 21.05 Svetovna kultura: Xian. 22.05 80 let Glasbene akademije, dokumentarna oddaja. HTV 3 10.15 Od prijema do sojenja,serija. 12.35 Ti si moja usoda, serija. 16.05 Nogomet: Magazin Lige prvakov. 17.25 Rokometna Liga prvakov. 20.25 Nogometna liga. 22.20 Šport danes. 22.35 TOP DJ MAG. AVSTRIJA 1 6.00 Confetti tivi, otroški program. 7.15 Disneyjev festival, klasične risanke. 9.00 Confetti tivi. 9.10 Slalom (ž), prvi tek, prenos iz Sestriera. 10.10 Veleslalom (m), prvi tek, prenos iz Val d'Isera. 11.20 Šport. 11.50 Slalom (ž), drugi tek, prenos. 12.50 Veleslalom (m), drugi tek, prenos. 13.45 Smučarski skoki, prenos iz Beljaka. 16.00 Biatlon (m), 12,5 km, posnetek. 16.25 Čudoviti zelenec, vestern, 1072 (Terence Hill). 18.30 Šport v nedeljo. 19.30 čas v sliki. 19.54 Šport. 20.15 Čedno dekle, komedija, 1990 (Julia Roberts, r: Garry Marshall). 22.15 Columbo: Dve življenji na nitki, kriminalka, 1973. 23.30 Operacija Noah, akcijski triler, 1998. 1.10 Šest ur strahu, kriminalka, 1997 (James Remar). 2.35 Barve nasilja, kriminalka, 1988. 4.30 Ally McBeal, serija. AVSTRIJA 2 6.00 Teletekst. 7.00 Vremenska panorama. 9.00 Čas v sliki. 9.05 Renate Holm, dokumentarec. 9.35 Telo s štirimi strunami-skrivno življenje violin, dokumentarec. 10.30 Kulturni tednik. 11.00 Čas v sliki. 11.05 Novinarska ura. 12.00 Iz parlamenta. 12.30 Orientacija, magazin. 13.00 Poročila. 13.05 Pregled tedna. 13.30 Tuja domovina, magazin. 14.00 Pogledi s strani, revija. 14.15 Krivoprisežni kmet, domovinski film, 1956 (Carl Wery). 16.00 Adventni čas z akcijo Luč v temo. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Lepše življenje, magazin. 18.00 Milijonsko kolo. 18.30 Podobe Avstrije. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.45 Vreme. 19.54 Pogledi s strani. 20.15 Elvis je živ, kriminalka, 2001. 21.45 Čas v sliki. 21.55 Zadeva, pogovor. 23.10 Čas v sliki. 23.15 Franz West-portret, dokumentarec. 0.00 Hladni dih smrti, drama, 1996. 1.30 Kulturni tednik. 2.00 Lepše življenje. 2.50 Pogledi s strani, revija. 3.05 Pogledi s strani. SATELITSKA TV SAT 1 6.20 Upokojenska roparja, komedija, 1979. 8.00 Weck Up, jutranji-magazin. 9.00 Šaljive novice. 10.00 Mittermaier in prijatelji. 11.10 Sophie - Pametnejša od policajev, uvodni filmk seriji, 1/13, 1996. 13.00 Park Hotel Stern, serija. 14.00 MacGyver, serija. 15.00 J.A.G.,akcijska serija. 16.00 Star Trek - Voyager. 17.00 Farscape -Pogrešani v vesolju, zf serija. 18.00 V bliskavici, bulevarski magazin. 18.30 Poročila. 18.45 Šport. 19.00 Nogomet. 20.15 Sosedova riba, komedija, 1998. 22.15 Šaljive reklame. 22.45 Planetopia. 23.30 News & Stories. 0.25 Tako in nič drugače (gledališče Horsta Johanninga). 2.25 Farscape, pon. 3.20 Sosedova riba, pon. RTL 5.10 Jutranji program. 9.25 New Spiderman. 10.15 A-Team. 11.15 Na pomoč, jaz sem supermodel, najstniška komedija, 2000 (Maggie Lawson). 13.15 Smučarski skoki. 13.45 Smučarski skoki, prenos iz Beljaka. 14.35 Smučarski skoki, prenos. 14.50 Smučarski skoki, 2. serija. 15.40 Smučarski skoki, povzetek. 15.55 Xena, serija. 17.45 Exclusiv, vikend (Frauke Ludowig). 18.45 Poročila. 19.05 Kdo bo milijonar. 20.15 2001 - Ljudje, slike, čustva, pregled leta 2001 (Gunther Jauch predstavlja osebnosti leta) 23.30 Grozljivi očetje, dokumentacija. 0.30 South Park, pon. 1.00 Prime Time. 1.20 Xena, pon. 2.55 Oliver Geissen Show. 3.45 Barbel Schafer. RTL 2 5.50 Countdown X, serija. 6.30 Buckova največja pustolovščina, pustolovski, 1991. 7.55 Pes pride redko sam, komedija o živalih, 2000. 9.30 Velikan iz Donavski gora, pustolovski, 1991. 11.00 Bravo TV. 12.25 Game Fever. 12.55 Pop zvezde - to so moje sanje, pon. 15.00 Wild Things, doku. serija. 15.50 Najboljši reklamni spoti na svetu. 16.30 The Dome 20 - Backstage. 17.00 The Dome 20 (Ben Ruedinger, Deel, Alex Christensen in drugi). 20.00 Poročila. 20.15 Pop zvezde - to so moje sanje. 21.20 Brodolom - finale. 22.20 Avtopsija - skrivnostni smrtni primeri, krim. serija. 23.20 Redakcija special. 0.25 Automatic, zf triler, 1994 (Olivier Gruner). 2.10 V očeh terorja, pon. 3.50 Pes pride redko sam, pon. PRO 7 6.50 Vsi ljubijo Raymonda. 7.10 Dvojčka. 7.20 Otroški program. 12.00 CinemaxX TV. 12.50 Asteroidi - nevarnost iz vesolja, doku. 13.45 Holy Days - Poročila sem se z nergačem, komedija, 1994 (Patrici Arquette). 15.20 Izgubljeni svet, serija, 2001. 16.10 Amazonke - nevarnost v džungli. 17.10 Krik belih volkov, pustolovski, 1998 (Mercedes McNab). 19.00 Čudežni svet (Hendrik Hey). 19.55 Poročila. 20.15 Robin Hood, kralj tatov, pustolovski, 1991 (Kevin Costner, Morgan Freeman). 23.05 Focus TV. 0.05 Feeling Minnesota, triler, 1996 (Keanu Reeves). 1.45 Ruleta smrti, erotični triler, 1998 (Shannon Tweed). 3.20 Charmed, pon. EUROSPORT 8.30 AdNatura, pon. 9.30 Slalom, ženske, prenos 1. teka. 10.15 Velesalom, moški, prenos 1. teka. 12.00 Slalom, ženske, prenos 2. teka. 13.00 Veleslalom (m), prenos 2. teka. 14.00 Biatlon, 10 km (ž), prenos. 14.45 Bob, posnetek. 15.30 Bob, Četvrec, prenos 16.30 Smučarski skoki - Beljak. 18.00 Biatlon, 12,5 km (m). 18.45 Nordijska kombinacija. 19.45 Biatlon, pon. 20.30 Smučarski skoki - Beljak. 21.45 Športna poročila. 22.00 Motorsport. 23.00 Športna poročila. 23.15 Watts. 23.45 Curling - EP v Vierumaki, kvalifikacije ženske: Norveška-Nemčija. 1.00 Športna poročila. dSf 6.00 Jutranji program. 7.00 Potovalni magazin, pon. 8.45 Nogometni magazin. 9.00 Nogomet, 2. nem. liga. 9.45 Nogomet.11.00 Pogovor o nogometu. 13.00 Nogomet. 14.15 DSF reportaže. 14.45 Košarka. 15.00 Košarka: Frankfurt-Berlin, prenos 17.00 Nogometni magazin. 17.30 Nogomet: Union Berlin-Bochum. 18.45 Fujumal 19.15 Potovalni magazin, pon. 20.00 Motociklizem. 21.00 Nogometni magazin. 21.15 Overtime, hokejski magazin. 21.45 Nogometni magazin. 22.45 LaOla, najlepši nogometni zadetki z evropskih lig. 23.30 Boks, pon. 0.30 Monster Trucks. 1.00 Speed Zone. 2.15 Monster Trucks. 3 SAT 6.55 Nočni studio, pogovor. 8.00 Alpska panorama. 9.00 Čas v sliki. 9.05 Lirika za vse. 9.15 Tekmovanje po notah-50 let, dokumentarec. 10.00 Književnost v preddverju, magazin. 11.00 Kralji Havela in kapitani na Spreeju, dokumentarec. 11.30 Berlin-vogal Bundesplatz (1), dokumentarec. 13.00 Čas v sliki. 13.05 Pregled tedna. 13.30 100 nemških let, dokumentarec. 14.00 Berlinska srečanja, pogovor s Petrom von Mattom. 14.45 Mestni ogledi: Allahabad, dokumentarec. 15.00 Širni svetovi, dokumentarec. 15.30 Živalski upokojenci, dokumentarec. 16.00 Hitec, magazin. 16.30 Tihi praznik, dokumentarec. 17.15 Euro-odštevanje: dokumentarec. 17.30 Nasveti domačega zdravnika. 18.00 Dnevnik. 18.15 Ben Becker On The Road, dokumentarec. 19.00 Danes. 19.10 Ruge, pogovor. 20.00 Dnevnik. 20.15 Dokumentarec. 21.00 Zakladi sveta: Hirošima (Japonska)-bomba in čas, dokumentarec. 22.10 Pogovor. 22.30 Berlino, dokumentarec. 23.00 Komisar, krimi serija. 0.00 Ne oziraj se nazaj, krimi drama, 1996. 1.30 Halo Avstrija. 2.00 Berlinska srečanja, pogovor. 2.45 Nasveti domačega zdravnika. 3.15 Dnevnik. 2.55 Razgled. 3.30 Ruge, pogovor. Ponedeljek, 10. december SLOVENIJA 1 7.40 Teletekst 8.00 Utrip # 8.20 Zrcalo tedna # 8.40 Pod piramido, oddaja TV Maribor 9.10 Iz popotne torbe: Medved se prezgodaj zbudi 9.30 Risanka 9.35 Rde~i grafit: Pasje popoldne 10.00 Dnevnik velikih ma~k, pz. serija, 5/10 # 10.25 National geographic, dokumentarna serija, 4/10 # 11.20 Na vrtu, oddaja TV Maribor 11.50 Z vseh koncev sveta, dokumentarna serija, 4/13 # 12.15 Nova Zelandija - dežela vulkanov, oddaja TV Maribor 13.00 Poro~ila # 13.15 Ljudje in zemlja, oddaja TV Maribor 14.10 Polno~ni klub 15.25 Podoba podobe 15.55 Dober dan, Koroška 16.30 Poro~ila # 16.45 Telebajski, ponovitev 56. oddaje 17.10 Radovedni Ta~ek: Ma~ka 17.25 Moja enciklopedija živali 17.45 Recept za zdravo življenje 18.30 Žrebanje 3x3 plus 6 18.40 Risanka 19.00 Kronika # 19.30 TV Dnevnik # 20.00 Komisar Rex, nanizanka, 9/15 20.55 Dosje: Zlo~in, ki ne zastara 22.00 Odmevi # 22.50 Branja 22.55 Mednarodna obzorja: Kolaboracionisti Evrope 23.50 Recept za zdravo življenje, ponovitev SLOVENIJA 2 7.45 Teletekst 15.05 Videospotnice 15.40 Sloves, angleška dokumentarna serija, 11., zadnji del 16.30 Rad imam Lucy, ameriška ~b nanizanka, 130. epizoda 17.00 Ženska, brazilska nadaljevanka, 10., zadnji del 17.50 SP v alpskem smu~anju, slalom (m), prenos 1. vožnje 19.30 Videospotnice 20.00 Gospodarski izzivi 20.35 SP v alpskem smu~anju, slalom (m), prenos 2. vožnje 22.00 Stoletje odkritij, dokumentarna nanizanka, 8/10 22.55 Brane Ron~el izza odra 0.20 Videospotnice, ponovitev POP TV 9.10 Dragon Ball, 22. del risane serije 9.35 Hroš~eborgi, 1. del serije 10.00 Vsiljivka, ponovitev 38. dela nadaljevanke 10.55 Črni biser, ponovitev 180. dela nadaljevanke 11.50 Prepovedana strast, ponovitev 50. dela nadaljevanke 13.10 Športna scena, ponovitev 14.05 Zakon v Los Angelesu, 153. del nanizanke 15.30 Oprah show: Dianne Dows, pogovorna oddaja 16.25 Prepovedana strast, 51. del nadaljevanke 17.20 Črni biser, 181. del nadaljevanke 18.15 Vsiljivka, 39. del nadaljevanke 19.15 24 ur 20.00 TV Dober dan, 13. del nanizanke 20.55 Sedma nebesa, 15. del nanizanke 21.50 Urgenca, 13. del nanizanke 22.40 Trije, 4. del nanizanke 23.30 M.A.S.H., 63. del nanizanke 0.00 24 ur, ponovitev KANAL A 9.00 Ekstra magazin, ponovitev 9.15 Ricki Lake, ponovitev 10.10 Šov Jerryja Springerja, ponovitev 11.30 Dannyjeve zvezde 12.30 Obala ljubezni, 185. del nadaljevanke 13.25 Mladi in nemirni, 51. del nadaljevanke 14.45 Spet zaljubljenam 8. del nanizanke 15.40 Ricki Lake, pogovorna oddaja 16.35 Tretja izmena, 6. del nanizanke 17.30 Fant zre v svet, 12. del nanizanke 18.00 Meteor, vreme 18.05 Cosby, 20. del nanizanke 18.30 Korak za korakom, 19. del nanizanke 19.00 Ekstra magazin 19.17 Meteor, vreme 19.20 Šov Jerryja Springerja, pogovorna oddaja 20.10 George iz džungle, komedija, 1997 21.50 Will in Grace, 20. del nanizanke 22.20 Tretji kamen od sonca, 17. del nanizanke 22.50 Noro zaljubljena, 9. del nanizanke 23.20 Ekstra magazin, ponovitev 23.40 Dannyjeve zvezde, ponovitev TROJKA 6.00 Video strani 7.30 Wai Lana joga 8.00 Iz doma~e skrinje, ponovitev 9.45 Družinska TV prodaja 11.00 Piacenza: Bologna - italijanska nogometna liga, ponovitev 13.00 Kuharski dvoboj, ponovitev 14.15 Video strani 15.15 SQ Jam, ponovitev 16.30 Iz doma~e skrinje, kontaktna oddaja 18.15 Kuharski dvoboj 19.00 Glasba 19.30 Wai Lana joga 20.00 Popotovanja z Janinom 21.00 V sedlu 21.30 Ekskluzivni magazin 22.00 Reklamni predah 22.30 Boži~na oddaja 23.00 Motor Show Report 23.30 Kuharski dvoboj, ponovitev 0.15 Video strani HTV 1 7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.40 Od prijema do sojenja, serija. 10.00 Novice. 10.05 Izobraževalni program. 11.00 Otroški program. 12.00 Opoldanske novice. 12.40 Ti si moja usoda, serija. 13.25 Sanjski dopust, am. film. 15.00 Novice. 15.05 Onkraj Babilona, dokumentarna serija. 16.00 Izobraževalni program. 16.45 Hrvaška danes. 17.05 Vsakodnevnica. 18.30 SOS: Tišina, dokumentarna oddaja. 19.00 Kviz. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.10 Portreti, katere pomnimo, dokumentarna oddaja. 21.15 Latinica. 22.50 Odmevi. 23.10 Šport danes. 23.25 Filmska no~ z Pierceom Brosnanom. 1.05 Zopet znova, serija. 1.50 Becker, humor. serija. 2.10 Show Michaela Richardsa. 2.35 Od prijema do sojenja, serija. 2.55 Udarec nazaj, dokumentarna serija. 3.40 Sanjski dopust, am. film. 5.10 Amerika - življenje narave. 5.40 Planet Internet. 6.10 Glasbeni program. HTV 2 8.55 Prizma, magazin. 9.50 Svet zabave. 10.20 Mir in dobro. 10.50 Povabilo na ~aj, serija. 11.40 Povabilo. 12.10 Cafe Cinema. 12.50 Mese~ina. 13.35 Hruške in jabolka, kuharski dvoboj. 14.05 Glamour Café. 15.10 Otroški program. 16.05 Novice. 16.10 Ogledalce, ogledalce - serija. 16.40 Hugo, TV igrica. 17.10 Ti si moja usoda, serija. 18.00 Panorama. 18.30 Kolo sre~e. 19.05 Show Michaela Richardsa. 19.30 Remek. 19.45 Od prijema do sojenja, serija. 20.10 Zopet znova, serija. 21.00 Polni krog. 21.20 Becker, humor. serija. 21.45 Udarec nazaj, dokumentarna serija. 22.30 Seinfeld, humor. serija. 22.55 Zvezdne steze - Voyager 5., serija. 23.40 Na meji mogo~ega 4., serija. 0.25 Novice. HTV 3 19.00 Planet Internet. 19.30 Glasbeni program. 20.10 Petica. 21.20 Any Which Way You Can, am. film. 0.00 Glasbeni program. AVSTRIJA 1 6.30 Talis in tiso~ nalog, risani film, otroški program. 7.55 Čedno dekle, komedija, 1990. 9.45 Indiana Jones in zadnji križarski pohod, pustolovski film, 1989. 11.45 Confetti tivi. 13.25 Grad ugank, kviz, otroški program. 14.30 Bobri, risana serija. 14.55 Simpsonovi, risana serija. 15.20 Princ z Bel-Aira, serija. 15.45 Beverly Hills 90210, serija. 16.30 Sedma nebesa, serija. 17.15 Sabrina, serija. 17.40 Slalom (m), prvi tek, prenos iz Madonne di Campiglio. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Šport. 20.15 Slalom (m), drugi tek, prenos. 22.00 Preprosti na~rt, triler, 1998. 23.55 Nikita, serija. 0.40 Anthony Dellaventura, serija. 1.20 Cyborg, zn. film, 1989. 2.40 Popolnoma zanesljivo, kriminalka, 1974. 4.10 Go Now!, drama. AVSTRIJA 2 6.15 Teletekst. 7.00 Vremenska panorama. 9.00 Čas v sliki. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Bogati in lepi, serija. 9.50 Zlata dekleta, serija. 10.15 Gozdar iz Srebrnega gozda, domovinski film. 11.45 Vreme. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Orientacija. 12.35 Podobe Avstrije. 13.00 Čas v sliki. 13.15 TV kuhinja. 13.40 Tri dame z žara, serija. 14.05 Hišnica, serija. 14.50 Falcon Crest, serija. 15.35 Bogati in lepi, serija. 16.00 Talkshow z Barbaro Karlich. 17.00 Čas v sjiki. 17.05 Dobrodošli v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Grajski hotel Orth, serija. 21.05 Tema, magazin. 22.00 Čas v sliki 2. 22.30 Kraj sre~-anja kultura. 0.00 Čas v sliki 3. 0.30 Go Now!, drama. 1.55 Pogledi s strani. 2.00 Kraj sre~anja kultura. 3.30 Dobrodošli v Avstriji. SATELITSKA TV SAT 1 5.30 Zajtrk ob televiziji. 9.00 Nakupovanje doma. 10.00 Halo, stric zdravnik. 11.00 Franklin. 12.00 Vera opoldne. 13.0 Britt. 14.00 Pri Kallwassovi. 15.00 Sodnica Barbara Salesch. 16.00 Sodnik Alexander Hold. 17.00 Kviz. 17.30 Regionalne reportaže. 18.00 Bolnišnica Lichtenberg, doku. serija. 18.30 Poro~ila. 19.00 V bliskavici, bulev. magazin. 19.40 Kviz. 201.5 SK Kolsch, krimi serija, 1999. 21.15 Kolega, krimi serija, 2001. 22.15 Umor za Quandta, krimi serija, 1997. 23.15 Spiegel TV, reportaže. 23.50 24 ur. 0.20 Poro~ila. 0.40 Sodnica Barbara Salesch, pon. 1.30 Kviz. 2.00 Nakupovanje doma. 3.00 SK Kolsch, pon. RTL 6.30 Dobro jutro Nem~ija. 7.00 Med nami, pon. 7.30 Dobri ~asi, slabi ~asi, pon. 8.05 RTL trgovina. 9.00 To~no ob devetih. 9.30 Moja poroka. 10.00 Dr. Stefan Frank. 11.00 Družinski dvoboj. 12.00 To~no opoldne. 13.00 Oliver Geissen Show. 14.0 Barbel Schafer. 15.00 Najslabši leti!, kviz show. 16.00 Mladinsko sodiš~e, sodni show. 17.00 Varuška. 17.30 Med nami. 18.00 Dober ve~er 18.30 Exclusiv, magazin. 18.45 Poro~ila. 19.10 Explosiv magazin. 19.40 Dobri ~asi, slabi ~asi. 20.15 Kdo bo milijonar, kviz. 21.15 Za rešetkami - ženska kaznilnica, dramska serija. 22.15 Extra, RTL magazin). 23.30 Denar, magazin. 0.00 Polno~ni žurnal. 0.35 Kulturni magazin. 1.00 Veronica. 1.30 Mož v sebi. 2.00 Oliver Geissen show. 2.50 No~ni žurnal. RTL 2 5.40 Otroški program. 8.50 Trije moški in nobenega otroka. 9.45 Hotelski de~ek. 10.40 King of Queens, pon. 11.05 Vsi ljubijo Ray-monda. 11.30 Prijazna hiša. 12.00 Otroški program. 16.10 Pokemon, risana serija. 16.40 Digimon, risana serija. 17.00 Nesre~na do konca. 17.30 Polna hiša. 18.00 Princ z Bel-Aira. 18.30 King of Queens, Kralj Queensa, serija. 19.00 Vsi ljubijo Raymonda. 19.30 Dragon Ball Z, serija. 20.00 Poro~ila. 20.15 Blackout, Popolna zatemnitev, krimi komedija, 1994. 22.10 Exklusiv, reportaže: Cyber-sex. 23.05 Divje življenje porno zvezd, reportaža, 2000. 0.10 Divji seks v Hollywoodu, eroti~na drama, 1996. 2.10 Blackout, pon. PRO 7 6.55 Bulevarski magazin, pon. 8.20 Ljubezenske zgodbe - Andreas Turck, pon. 9.20 Smu~arska akademija, komedija, 1990. 11.00 Pogovor, pon. 11.30 Bill Cosby Show. 12.00 Maggie, za~etek zabavne serije, 1998. 12.30 Roseanne, serija. 13.00 Opoldanski magazin. 14.00 Arabella. 15.00 Andreas Turck. 16.00 Nicole, pogovor. 17.00 Bulevarski magazin. 18.00 Prijatelji. 18.30 Sabrina. 19.00 Simpsonovi. 19.30 Galileo, znanstveni magazin. 19.55 Poro~ila. 20.15 Dosjeji X, fantazijska krimi serija. 21.15 Simpsonovi. 21.45 Malcolm, serija. 22.15 TV total. 23.15 Komedija. 23.45 Vsi županovi možje, serija. 0.15 Seinfeld. 0.40 CinemaxX TV, pon. 1.25 Dosjeji X, pon. 2.15 Johnny Bravo. 3.20 TV total, pon. EUROSPORT 8.30 Biatlon, pon. 9.15 Nordijska kombinacija, pon. 10.15 Biatlon, 12,5 km (m), pon. 11.00 Motorsport. 12.00 Watts, pon. 12.30 Smu~arski skoki, 90 m, Beljak, pon. 14.00 Atletski miting v Thunru, Švica. 15.00 Curlin - EP v Vierumaki, prenos. 18.00 Eurogoals, nogometni magazin. 19.30 Watts. 20.00 Slalom, moški, posnetek 1. teka iz Madonne di Campiglio. 20.45 Slalom, moški, prenos 2. teka. 21.45 Eurogoals, pon. 23.15 Športna poro~ila. 23.30 Slalom (m), pon. 0.45 Watts, pon. 1.15 Športna poro~ila. DŠF 5.00 Jutranji program. 6.30 Monster Trucks. 7.00 Pago Pago. 8.15 Nogomet, 2. liga. 9.30 Pogovor o nogometu. 12.00 Speed Zone, pon. 13.00 Xapatan. 13.30 It's a Knock Out. 14.30 Xapatan. 15.00 Angleški gladiatorji, pon. 16.00 It's a Knock Out. 17.10 Košarka, NBA. 18.00 Športna poro~ila. 18.30 Nogometni magazin. 19.00 Nogomet, nem. liga. 19.45 Nogomet, poro~ilo. 20.15 Nogomet: Saarbrucken-Babelsberg, prenos. 23.30 LaOla. 23.30 Ameriški nogomet. 2.15 Monster Trucks. 3 SAT 6.50 Čas za kulturo, magazin. 7.30 Alpska panorama. 9.00 Čas v sliki. 9.05 Mo~ reklame, dokumentarec. 9.45 Hitec, magazin. 10.15 Berlinska sre~anja, pogovor. 11.00 Tele akademija. 11.45 B. sre~a, pogovor. 12.45 Cirkus pesmi, glasbena oddaja. 13.30 Lepše življenje, magazin. 14.15 Zakladi sveta. 14.30 Nasveti: mobilno. 15.00 Podobe Nem~ije. 15.45 Ogledalu strahu, dokumentarec. 16.30 Kar Darwin še ni vedel, dokumentarec. 17.00 Umetnost in ki~, magazin. 17.30 Podobe Avstrije. 18.00 Vozovnico, prosjm, dokumentarec. 18.30 Nano, magazin. 19.00 Dnevnik. 19.20 Čas za kulturo. 20.00 Dnevnik. 20.15 Rde~i kvadrat, dokumentarec. 21.00 Hanseatsko mesto Riga, dokumentarec. 21.30 Novo, magazin. 22.00 Čas v sliki. 22.25 Pomisli. 0.30 Precep, kabare. 1.15 Pogledi s strani. 1.20 Deset pred deseto. 1.45 Nano, magazin. 2.15 Čas za kulturo. 3.40 Kviz. Torek, 11. december SLOVENIJA 1 7.35 Teletekst 7.55 Kultura 8.00 Odmevi # 8.30 Mostovi 9.00 Gulimišek, 7. oddaja 9.25 Radovedni Ta~ek: Ma~ka 9.40 Čarobni šolski avtobus, risana nanizanka, 28/39 10.05 Oddaja za otroke 10.30 Moja enciklopedija živali 10.40 Recept za zdravo življenje 11.30 Pomagajmo si, oddaja TV Koper # 12.00 Komisar Rex, nanizanka, 9/15 13.00 Poro~ila # 13.10 Vremenska panorama 13.30 Obzorja duha # 14.05 Dosje: Zlo~in, ki ne zastara 15.00 Trideset let pustolovš~in in ljubezni, dokum. oddaja 15.55 Prisluhnimo tišini # 16.30 Poro~ila # 16.45 Sprehodi v naravo: Krasta~a 17.00 Risanka 17.10 Čarovnikova hiša, igrana serija, 1/12 17.50 Človek opica, poljudnoznanstvena serija, 4/6 # 18.40 Risanka 19.00 Kronika # 19.30 TV Dnevnik # 20.00 Titani, nadaljevanka, 12/13 20.50 Aktualno 22.00 Odmevi # 22.50 Pravljica o zlati ribici, estonska drama 23.55 Človek opica, pz. serija, 4/6, ponovitev SLOVENIJA 2 7.45 Teletekst 14.40 Videospotnice 15.10 Gospodarski izzivi 15.40 Ob 50-letnici inštituta za narodopisje pri Sazu, oddaja 16.30 Rad imam Lucy, nanizanka, 131. epizoda 17.00 Med prijatelji, nanizanka, 1/13 18.00 Primer Ipcress, angleški film 19.40 Videospotnice 20.05 SP v alpskem smu~anju, slalom (m), posnetek 21.05 Lisice, hrvaški film 22.20 Ukinjena proga, kratki film 22.35 Lovec na talente, italijanski film 0.25 Videospotnice, ponovitev POP TV 9.10 Dragon Ball, 23. del risane serije 9 .35 Hroš~eborgi, 2. del mladinske serije 10.00 Vsiljivka, ponovitev 39. dela 10.55 Črni biser, ponovitev 181. dela 11.50 Prepovedana strast, ponovitev 51. dela 13.10 TV Dober dan, ponovitev 13. dela 14.05 Zakon v Los Angelesu, 154. del nanizanke 15.30 Oprah show: Primer Trudi, pogovorna oddaja 16.25 Prepovedana strast, 52. del nadaljevanke 17.20 Črni biser, 182. del nadaljevanke 18.15 Vsiljivka, 40. del nadaljevanke 19.15 24 ur 20.00 Preverjeno 20.45 Soo~ena s preteklostjo, drama, 1996 22.20 Trije, 5. del nanizanke 23.10 M.A.S.H., 64. del nanizanke 23.40 24 ur, ponovitev KANAL A 9.00 Ekstra magazin, ponovitev 9.15 Ricki Lake, ponovitev 10.10 Šov Jerryja Springerja, ponovitev 11.30 Mladeni~ v modrem, 157. del nanizanke 12.30 Obala ljubezni, 186. del nadaljevanke 13.25 Mladi in nemirni, 52. del nadaljevanke 14.45 Spet zaljubljena, 9. del nanizanke 15.40 Ricki Lake, pogovorna oddaja 16.35 Tretja izmena, 7. del nanizanke 17.30 Fant zre v svet, 13. del nanizanke 18.00 Meteor, vreme 18.05 Cosby, 21. del nanizanke 18.30 Korak za korakom, 20. del nanizanke 19.00 Ekstra magazin 19.17 Meteor, vreme 19.20 Šov Jerryja Springerja, pogovorna oddaja 20.10 Montana, akcijska komedija, 1998 21.50 Will in Grace, 21. del nanizanke 22.20 Tretji kamen od sonca, 18. del nanizanke 22.50 Noro zaljubljena, 10. del nanizanke 23.20 Ekstra magazin, ponovitev 23.40 Dannyjeve zvezde, ponovitev TROJKA 7.30 Wai Lana joga 8.00 Iz doma~e skrinje, ponovitev 11.00 Milan:Juventus - italijanska nogometna liga, ponovitev 13.00 Kuharski dvoboj, ponovitev 14.15 Video strani 15.15 Ježek Show, ponovitev 16.30 Iz doma~e skrinje, kontaktna oddaja 18.15 Kuharski dvoboj 19.00 Glasba 19.30 Wai Lana joga 20.00 Redar, akcijska komedija, 1993 22.00 Naj N - nogometni studio 23.00 Automobille 23.15 Avtodrom 23.30 Kuharski dvoboj 0.15 Video strani HTV 1 7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.40 Od prijema do sojenja, serija. 10.00 Novice. 10.05 Izobraževalni program. 11.00 Otroški program. 12.00 Opoldanske novice. 12.40 Ti si moja usoda, serija. 13.25 Rainbow Warrior, am. film. 15.00 Novice. 15.05 Onkraj Babilona, dokumentarna serija. 16.00 Izobraževalni program. 16.45 Hrvaška danes. 17.05 Vsakodnevnica. 18.30 Govorimo o zdravju. 19.00 Kviz. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.10 Do zvezd skupaj. 21.00 Forum. 22.00 Portreti hrvaških likovnih umetnikov. 22.45 Odmevi. 23.05 Šport danes. 23.20 A me ljubiš?, dokum. oddaja. 0.10 Filmska no~ z Pierceom Brosnanom. 1.50 Glavno mesto, serija. 2.35 Seks v mestu 3., serija. 3.05 Veronikine skrivnosti 3., serija. 3.30 Pravica za vse 4., serija. 4.15 Rainbow Warrior, am. film. 5.45 Amerika - življenje narave. 6.15 Glasbeni program. HTV 2 9.50 SOS: Tišina, dokumentarna emisija. 10.20 Planet Internet. 10.50 Zopet znova, serija. 11.35 Hit HTV-ja. 12.20 Udarec nazaj, dokumentarna serija. 13.05 Hruške in jabolka, kuharski dvoboj. 13.35 Latinica. 15.10 Otroški program. 16.05 Novice. 16.10 Fant spoznava svet, serija. 16.40 Hugo, TV igrica. 17.10 Ti si moja usoda, serija. 18.00 Panorama. 18.30 Kolo sre~e. 19.05 Veronikine skrivnosti 3., humor. serija. 19.30 Remek. 19.45 Od prijema do sojenja, serija. 20.10 Glavno mesto, serija. 21.00 Polni krog. 21.20 Seks v mestu 3., humor. serija. 21.55 Pravica za vse 4., serija. 22.40 Seinfeld, humor. serija. 23.05 Zvezdne steze - Voyager 5., serija. 23.50 Na meji mogo~ega 4., serija. 0.35 Novice. HTV 3 18.20 Petica. 19.30 Glasbeni program. 20.10 Košarka: NBA magazin. 20.40 Nogomet: Magazin Lige prvakov. 21.35 Koncert. 22.35 Monoplus. 23.15 Glasbeni program. AVSTRIJA 1 6.35 Ma~ek Billy, risana serija, otroški program. 7.55 Sabrina, serija. 8.20 Sedma nebesa, serija. 9.00 Beverly Hills 90210, serija. 9.45 Čudoviti zelenec, vestern, 1972. 11.45 Confetti tivi. 13.25 Grad ugank, kviz, otroški program. 14.30 Bobri, risana serija. 14.55 Simpsonovi, risana serija. 15.20 Princ z Bel-Aira, serija. 15.45 Beverly Hills 90210, serija. 16.30 Sedma nebesa, serija. 17.15 Sabrina, serija. 17.40 Čarovnice, serija. 18.30 Caroline v mestu, serija. 19.00 Dharma in Greg, serija. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Šport. 20.15 Medicopter 117, serija. 21.10 Policaj iz TBoBlza: Zarota Amigo, kriminalka, 1995. 22.45 Seks v mestu, serija. 23.10 Dober tek, show. 23.35 Skrita resnica, triler, 1996. 0.55 Smrtonosna plavolaska, triler, 1996. 2.40 Intimna priznanja, serija. 3.10 Popolnoma zanesljivo, kriminalka, 1998. AVSTRIJA 2 6.00 Teletekst. 7.00 Vremenska panorama. 9.00 Čas v sliki. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Bogati in lepi, serija. 9.50 Zlata dekleta, serija. 10.15 Župnik iz St. Michaela, domovinski film, 1957. 11.50 Vreme. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Euroaustria, magazin. 12.35 Pregled tedna. 13.00 Čas v sliki. 13.15 TV kuhinja. 13.40 Tri dame z žara, serija. 14.05 Hišnica, serija. 14.50 Falcon Crest, serija. 15.35 Bogati in lepi, serija. 16.00 Talkshow z Barbaro Karlich. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodošli v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Univerzum: Prihodnost nosorogov, dokumentarec. 21.05 Report, magazin. 22.00 Čas v sliki. 22.30 Na priz_oriš~u, reportaža tedna. 23.05 Po dolgem in po~ez, magazin. 0.00 Čas v sliki. 0.30 Doma~e kraljestvo, serija. 0.55 Zlata dekleta, serija. 1.20 Univerzum: Prihodnost nosorogov, dokumentarec. 2.05 Pogledi s strani. 2.10 TV kuhinja. 2.35 Po dolgem in po~ez, magazin. 3.30 Dobrodošli v Avstriji. SATELITSKA TV SAT 1 5.30 Zajtrk ob televiziji. 9.00 Nakupovanje doma. 10.00 Halo, stric zdravnik. 11.00 Franklin, tvoja priložnost ob enajstih. 12.00 Vera opoldne. 13.00 Britt. 14.00 Pri Kallwassovi. 15.00 Sodnica Barbara Salesch. 16.00 Sodnik Alexander Hold. 17.00 Kviz. 17.30 Magazin. 18.00 Bolnišnica Lichtenberg, serija. 18.30 Poro~ila. 19.00 Magazin. 19.40 Kviz. 20.15 Zadeta od strele, fantazijska komedija, 2000. 22.15 Akti 2001/50. 23.15 Harald Schmidt Show. 0.15 Poro~ila. 0.35 Frasier,serija. 1.05 Ameriški nogomet. 1.25 Kviz. 1.55 Nakupovanje doma. 3.00 Sodnica Barbara Salesch, pon. RTL 6.30 Dobro jutro Nem~ija. 7.00 Med nami, pon. 7.30 Dobri ~asi, slabi ~asi, pon. 8.05 RTL trgovina. 9.00 To~no ob devetih. 9.30 Moja poroka. 10.00 Dr. Stefan Frank. 11.0 Družinski dvoboj. 12.00 To~no opoldne. 13.00 Oliver Geissen show. 14.00 Barbel Schafer. 15.00 Najslabši leti!, kviz show. 16.00 Mladinsko sodiš~e. 17.00 Varuška. 17.30 Med nami. 18.00 Dober ve~er 18.30 Exclusiv, magazin. 18.45 Poro~ila. 19.10 Explosiv, magazin. 19.40 Dobri ~asi, slabi ~asi. 20.15 Medicopter 117, akcijska serija. 21.15 V imenu zakona, policijska serija, 1999. 22.15 Quincy, krimi serija, 1978. 23.15 Policijski zdravnik Dangerfield, krimiserija, 1997. 0.10 Polno~ni žurnal. 0.40 Susan. 1.10 Veronica. 1.35 Mož v sebi. 2.00 Oliver Geissen Show. 2.50 No~ni žurnal. RTL 2 5.40 otroški program. 8.50 Nesre~na do konca. 9.20 Polna hiša, pon. 9.45 Princ z Bel-Aira. 10.10 Hotelski de~ek. 10.40 King of Queens, pon. 11.05 Vsi ljubijo Raymonda. 11.30 Prijazna hiša. 12.00 Otroški program. 16.10 Pokemon. 16.40 Digimon. 17.00 Nesre~na do konca. 17.30 Polna hiša. 18.00 Princ z Bel-Aira. 18.30 King of Queens, Kralj Queensa, serija. 19.00 Vsi ljubijo Raymonda. 19.30 Dragon Ball Z, risana serija. 20.00 Poro~ila. 20.15 Pop zvezde - to so moje sanje. 21.20 Brodolom, pustolovski show. 22.10 Exklusiv, reportaže. 22.55 Top dieta - Pet najboljših poti do sanjske postave. 23.50 Robot Wars - Vojna robotov, akcijski show. 0.50 Obsedenost do smrti, grozljivka, 1992. 2.20 Automatic, pon. 3.55 Buckove najve~je pustolovš~ine, pon. filma. PRO 7 6.45 Bulevarski magazin, pon. 7.40 Kdo je tu šef. 8.10 Prijazn ahiša. 8.40 Velika družina. 9.15 Krik belih volkov, pustolovski, pon. 11.05 Prijazna družina. 11.35 Bill Cosby Show. 12.05 Maggie, serijska komedija. 12.35 Roseanne, serija. 13.00 Opoldanski magazin. 14.00 Arabella. 15.00 Andreas Turck. 16.00 Nicole, pogovor. 17.00 Bulevarski magazin. 18.00 Prijatelji. 18.30 Sabrina. 19.00 Simpsonovi. 19.30 Galileo. 19.55 Poro~ila. 20.15 Urgenca, zdravniška serija, 2001. 21.15 Seks v mestu, serija, 1999. 22.20 TV total. 23.25 Gospodarski magazin. 23.55 Outer Limits - Neznane dimenzije. 0.45 Delta Team - Tajno naro~ilo. 1.40 Jets - Življenje na robu. 2.35 Seks v mestu, pon. EUROSPORT 8.30 Slalom (ž), pon. 9.30 Slalom (ž), pon. 10.30 Smu~arski skoki, pon. 12.00 Eurogoals, pon. 13.30 Watts, pon. 14.00 Slalom pon. 15.00 Curling - EP v Vierumaki: (m): Češka-Francija in ;vedska-Nem~ija. 18.00 Nori športi, magazin. 18.30 Smu~arski skoki, pon. 19.30 Nogometni magazin. 20.30 Boks, prenos. 23.00 Športna poro~ila. 23.15 Nogometni magazin. 0.15 Curling - EP v Vierumaki, pon. 1.15 Športna poro~ila. dsf 5.00 Jutranji program. 8.15 Overtime, pon. 8.45 Nogomet, pon. 10.30 LaOla, pon. 12.00 Speed Zone, pon. 13.00 Xapatan. 13.30 It's a Knock Out. 14.30 Xapatan. 15.00 Angleški gladiatorji, pon. 16.00 It's a Knock Out. 17.00 Snowboard, magazin. 17.30 Snowboard. 18.00 Športna poro~ila. 18.20 Dvoboj. 19.00 La0la, mednarodni nogomet. 20.00 Poro~ila. 20.15 Automagazin. 21.15 Motociklizem. 22.15 Športna poro~ila. 22.30 Automagazin. 23.30 Borilni športi, pon. 0.30 Monster Trucks. 1.00 Speed Zone. 3 SAT 6.50 Čas za kulturo. 7.30 Alpska panorama. 9.00 Čas v sliki. 9.05 Čas za kulturo. 9.45 Nano, magazin. 10.15 Evropski magazin. 10.45 Zadeva, pogovor. 12.00 Tema, magazin. 12.45 Podobe Južne Tirolske, magazin. 13.15 Veselje do potovanja: Teneriffa, magazin. 14.00 Podobe Avstrije. 14.30 Vrni se, drama, 1953. 16.00 Železniška romantika, magazin. 16.15 Zgodovina letalskih poletov: Claude Dornier, dokumentarec. 17.00 Uživati po nemško. 17.30 Podobe Nem~ije, magazin. 18.00 Vrnitev iz kome v življenje, dokumentarec. 18.30 Nano, magazin. 19.00 Dnevnik. 19.20 Magazin. 20.00 Dnevnik. 20.15 Obsojena-Anna Leschek, drama, 1991. 21.55 Sientje, risani film. 22.25 Mississippi Masala, drama, 1991. 0.15 Pogledi s strani. 0.25 Deset pred deseto. 0.50 Nano, magazin. 1.20 Čas za kulturo, magazin. 1.55 Če ne bi bilo ve~ zgodb, dokumentarec. 2.55 Zadeva, pogovor. 4.10 Magazin. (m) Šve Sreda, 12. december SLOVENIJA 1 7.55 Kultura 8.00 Odmevi # 8.30 Dober dan, Koroška 9.00 Trojčice, risana nanizanka, 9/13 9.25 Risanka 9.30 Grdi Raček Tine, risana nanizanka, 1/26 9.55 Sprehodi v naravo: Krastača 10.10 Čarovnikova hiša, igrana serija, 1/12 10.40 Lingo, tv igrica # 11.10 Človek opica, poljudnoznanstvena serija, 4/6 # 12.00 Titani, nadaljevanka, 12/13 13.00 Poročila # 13.10 Vremenska panorama 13.30 Srečni Janko, nemški film 14.50 Aktualno 15.55 Mostovi 16.30 Poročila # 16.45 Pod klobukom 17.45 Avstralska kronika, poljudnoznanstvena serija, 6/12 # 18.40 Risanka 19.00 Kronika # 19.30 Dnevnik # 20.00 Moje življenje v rožnatem, belgijsko-francoski film 21.30 Beautiful Kreplje, kratki igrani film 22.10 Odmevi # 23.05 Simfoniki RTV: W. A. Mozart, J. S. Bach, J. Brahms 0.30 Avstralska kronika, pz. serija, 6/12, ponovitev SLOVENIJA 2 8.00 Vremenska panorama 12.20 Pokljuka: SP v biatlonu - Individualno (ž), prenos 14.35 TV prodaja 15.05 VIdeospotnIce 15.30 Homo turIstIcus 16.00 PollcIja na našI strani 16.30 Rad Imam Lucy, nanIzanka, 132. epIzoda 17.00 Med prijatelji, nanizanka, 2/13 18.00 Požvižgavanje v vetru, angleški čb film 19.35 VIdeospotnIce 20.05 Zadar: Evroliga v košarki, Zadar - Krka Telekom, prenos 22.20 Umori, nanizanka, 35/45 23.05 VIdeospotnIce, ponovItev POP TV 9.10 Dragon Ball, 24. del risane serije 9.35 Hroš~eborgI, 3. del mladInske serIje 10.00 Vsiljivka, ponovitev 40. dela 10.55 Črni biser, ponovitev 182. dela 11.50 Prepovedana strast, ponovitev 52. dela 13.10 Preverjeno, ponovitev 14.05 Zakon v Los Angelesu, 155. del nanizanke 15.30 Oprah show: Betty Broderick, pogovorna oddaja 16.25 Prepovedana strast, 53. del nadaljevanke 17.20 Črni biser, 183. del nadaljevanke 18.15 Vsiljivka, 41. del nadaljevanke 19.15 24 ur 20.00 Obsedenost, ameriški film, 1996 21.45 Newyorška policija, 15. del nanizanke 22.40 Trije, 6. del nanizanke 23.30 M.A.S.H., 65. del nanizanke 0.00 24 ur, ponovitev KANAL A 8.55 TV prodaja 9.00 Ekstra magazin, ponovitev 9.15 Ricki Lake, ponovitev 10.10 Šov Jerryja Springerja, ponovitev 11.30 Dannyjeve zvezde 12.30 Obala ljubezni, 187. del nadaljevanke 13.25 Mladi in nemirni, 53. del nadaljevanke 14.45 Spet zaljubljena, 10. del nanizanke 15.40 Ricki Lake, pogovorna oddaja 16.35 Tretja izmena, 8. del nanizanke 17.30 Fant zre v svet, 14. del nanizanke 18.00 Meteor, vreme 18.05 Cosby, 22. del nanizanke 18.30 Korak za korakom, 21. del nanizanke 19.00 Ekstra magazin 19.17 Meteor, vreme 19.20 Šov Jerryja Springerja, pogovorna oddaja 20.10 Zločin In kazen: Begunec, 15. del nanizanke 21.00 Na kraju zločina, 15. del nanizanke 21.50 Will In Grace, 22. del nanizanke 22.20 Tretji kamen od sonca, 19. del nanizanke 22.50 Noro zaljubljena, 11. del nanizanke 23.20 Ekstra magazin, ponovitev 23.40 Dannyjeve zvezde, ponovitev TROJKA 6.00 Video strani 7.30 WaI Lana joga 8.00 Iz domače skrinje, ponovitev 9.45 Družinska TV prodaja 11.00 Video strani 13.00 Kuharski dvoboj, ponovitev 14.15 Video strani 14.45 Knjiga, oddaja o kulturi 15.15 Naj N - nogometni studio, ponovitev 16.15 Družinska TV prodaja 16.30 Iz domače skrinje, kontaktna oddaja 18.15 Kuharski dvoboj 19.00 Glasba 19.30 WaI Lana joga 20.00 Kickboxer 5, ameriški akcijski triler, 1995 22.00 Sijaj 22.30 Popotovanja z Janinom, ponovitev 23.30 Kuharski dvoboj, ponovitev 0.15 Video strani HTV 1 7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.40 Od prijema do sojenja, serija. 10.00 Novice. 10.05 Izobraževalni program. 11.00 Otroški program. 12.00 Opoldanske novice. 12.40 TI si moja usoda, serija. 13.25 Zgodba o Ammy Fisher, am. film. 15.00 Novice. 15.05 Onkraj Babilona, dokumentarna serija. 16.00 Jezikovne vadbe. 16.15 Portreti likovnih umetnikov. 16.45 Hrvaška danes. 17.05 Vsakodnev-nica. 18.30 Nora noč, dokumentarna oddaja. 19.00 Kviz. 19.15 LOTO 7/39. 19.20 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.10 Globalni kraj. 20.45 Pol ure kulture. 21.15 Trenutek spoznanstva. 21.50 TV Intervju. 22.45 Odmevi. 23.05 Šport danes. 23.20 Euromagazin. 23.55 Filmska noč z PIerceom Brosnanom. 1.25 Jack In Jill 2., serija. 2.10 SImpsonovI VIII., risanka. 2.35 NIkIta 3., serija. 3.20 Od prijema do sojenja, serija. 3.40 Dragulji In ogrlice, dokumentarni film. 4.35 Zgodba o Amy Fisher, am. film. 6.05 Glasbeni program. HTV 2 10.00 Portreti hrvaških likovnih umetnikov. 10.40 Any Which Way You Can, am. film. 13.20 Forum. 14.20 Do zvezd skupaj. 15.05 Otroški program. 16.05 Novice. 16.10 Gusarji, serija. 16.40 Hugo, TV igrica. 17.10 Ti si moja usoda, serija. 18.00 Panorama. 18.30 Kolo sreče. 19.05 Simpsonovi VIII., risanka. 19.30 Remek. 19.45 Od prijema do sojenja, serija. 20.10 Jack in Jill 2., serija. 21.00 Polni krog. 21.20 Nikita 3., serija. 22.05 Dragulji in ogrlice, dokumentarni film. 22.55 Seinfeld, humor. serija. 23.20 Zvezdne steze -Voyager 5., serija. 0.05 Serija. 0.50 Novice. HTV 3 19.30 Glasbeniprogram. 20.10 Košarkarska Euroliga: Zadar - Krka, prenos. 22.10 Šibenik: Večer starih šansonov. 23.10 Dokumentarni film. 0.00 Glasbeni program. AVSTRIJA 1 6.40 Maček Billy, risana serija, otroški program. 8.00 Princ z Bel-Aira, serija. 8.25 Caroline v mestu, serija. 8.45 Sabrina, serija. 9.10 Čarovnice, serija. 9.50 Beverly Hills 90210, serija. 10.35 Columbo: Dve življenji na nitki, kriminalka, 1973. 11.45 Confetti tivi. 13.25 Grad ugank, kviz. 14.30 Bobri, risana serija. 14.55 Simpsonovi, risana serija. 15.20 Princ z Bel-Aira, serija. 15.45 Beverly Hills 90210,serija. 16.30 Sedma nebesa, serija. 17.15 Sabrina, serija. 17.40 Čarovnice, serija. 18.30 Caroline v mestu, serija. 19.30 Dharma in Greg, serija. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Šport. 20.15 Ubile bomo svoje soproge, krimi komedija, 2001. 21.55 Severno obrobje, drama, 1999. 23.45 Policisti iz El Camina, serija. 0.30 Primer Jessica, serija. 1.15 Smrtonosna plavolaska, triler, 1996. 3.00 Severno obrobje, drama, 1999. AVSTRIJA 2 6.00 Teletext. 7.00 Vremenska panorama. 9.00 Čas v sliki. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Bogati in lepi, serija. 9.50 Zlata dekleta, serija. 10.15 Krivoprisežni kmet, domovinski film, 1956. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Report, magazin. 13.00 Čas v sliki. 13.15 TV kuhinja. 13.40 Tri dame z žara, serija. 14.05 Hišnica, serija. 14.50 Falcon Crest, serija. 15.35 Bogati in lepi, serija. 16.00 Talkshow z Barbaro Kar-lich. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodošli v Avstriji, magazin. 18.45 Loto: 6 iz 45. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.00 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Help TV, magazin. 22.00 Čas v sliki. 22.30 Evropska panorama, magazin. 23.15 Gasilke, dokumentarec. 0.00 Čas v sliki. 0.30 Domače kraljestvo, serija. 0.55 Zlata dekleta, serija. 1.20 Na prizorišču, reportaža tedna. 1.50 Pogledi s strani. 1.55 Help TV, magazin. 3.35 Hišnica, serija. SATELITSKA TV SAT 1 5.30 Zajtrk ob televiziji. 9.00 Nakupovanje doma. 10.00 Halo, stric zdravnik. 11.00 Franklin, tvoja priložnost ob enajstih. 12.00 Vera opoldne. 13.00 Britt, pogovor. 14.00 Pri Kallwassovi. 15.00 Sodnica Barbara Salesch. 16.00 Sodnik Alexander Hold, sodni show. 17.00 Kviz. 17.30 Magazin. 18.00 Bolnišnica Lichtenberg. 18.30 Poročila. 19.00 V bliskavici, bulev. magazin. 19.40 Kviz. 201.5 Komisar Rex, krimi serija, 2001. 21.15 Policaj iz Tolza, krimi serija, 1995. 23.15 Harald Schmidt Show. 0.15 Poročila. 0.35 Frasier. I.05 Sodnica Barbara Salesch, pon. 1.55 Nakupovanje doma. 3.00 Policaj iz Tolza, pon. RTL 6.30 Dobro jutro Nemčija. 7.00 Med nami, pon. 7.30 Dobri časi, slabi časi, pon. 8.05 RTL trgovina. 9.00 Točno ob devetih. 9.30 Moja poroka. 10.00 dr. Stefan Frank. 11.00 Družinski dvoboj. 12.00 Točno opoldne. 13.00 Oliver Geissen Show. 14.00 Barbel Schafer. 15.00 Najslabši leti!, kviz show 16.00 Mladinsko sodišče. 17.00 Varuška. 17.30 Med nami (1738). 18.00 Dober večer. 18.30 Exc-lusiv, magazin. 18.45 Poročila. 19.10 Explosiv, magazin (Markus Lanz). 19.40 Dobri časi, slabi časi (2373). 20.15 Borila se bom do konca tvojega življenja, drama, 2001. 22.05 Stern TV magazin. 0.00 Polnočni žurnal. 0.30 Susan. 1.00 Veronica, serija. 1.30 Mož v sebi. 2.00 Oliver Geissen Show. 2.50 Nočni žurnal. RTL 2 5.40 Otroški program. 8.50 Nesrečna do konca. 9.20 Polna hiša, pon. 9.45 Princ z Bel.-Aira. 10.10 Hotelski deček. 10.40 King of Queens, pon. 11.05 Vsi ljubijo Raymonda. 11.30 prijazna hiša. 12.00 Otroški program. 16.10 Pokemon. 16.40 Digimon. 17.00 Nesrečna do konca. 17.30 Polna hiša. 18.00 Princ z Bel-Aira. 18.30 King of Queens. 19.00 Vsi ljubijo Raymonda. 19.30 Dragon Ball Z, risana serija. 20.00 Poročila. 20.15 Andromeda, zf. serija, 2001. 21.15 Stargate, Zvezdna vrata, zf. serija, 1999. 22.15 The Crow, Vran, serija. 23.05 Nikita, akcijska serija, 1997. 0.00 Exklu-siv, reportaže: modra luč in konzerve krvi, pon. 0.45 Peep. 1.50 Kitajski angel, triler, 1993. 3.30 Superpolicaj, komedija, 1979. PRO 7 6.40 Bulevarski magazin, pon. 7.35 Kdo je tu šef. 8.05 Prijazna družina. 8.35 Velika družina. 9.10 Očka za Božič, pon. komedije. 11.00 Prijazna hiša. 11.30 Bill Cosby Show. 12.00 Maggie. 12.30 Rose-anne. 13.00 Opoldanski magazin. 14.00 Arabella. 15.00 Andreas Turck. 16.00 Nicole. 17.00 Bulevarski magazin. 18.00 Prijatelji. 18.30 Sabrina. 19.00 Simpsonovi. 19.30 Galileo, magazin. 19.55 Poročila. 20.15 Buffy, izganjalka vampirjev, serija. 21.15 Angel, lovec teme,, fantazijska serija. 22.15 TV total. 23.20 Ferrarijevska vročica. 0.00 Škandal, erotični, 1997. 1.25 Buffy, pon. 2.15 Angel - Lovec teme, pon. 3.00 Outer Limits - Neznane dimenzije, pon. EUROSPORT 8.30 AdNatura, pon. 9.30 Nordijska kombinacija, pon. 10.00 Smučarski teki, 10 km (ž), prenos. 10.45 Biatlon, 10 km (ž), pon. II.30 Smučarski teki, 15 km (m), prenos. 12.30 Biatlon, 15 km (ž), prenos s Pokljuke. 14.00 Smučarski skoki, pon. 15.00 Curling - EP v Vierumaki: Nemčija-Rusija in Danska-Švedska, prenos. 18.00 Biatlon, 15 km (ž), pon. 19.00 Automagazin. 19.30 Nogometni magazin. 20.30 Rally, posnetek iz Teide. 21.30 Jahanje. 22.30 Olimpijski magazin. 23.00 Športna poročila. 23.15 Nogometni magazin, pon. 0.15 Biatlon, pon. 1.15 Športna poročila. dsf 5.00 Jutranji program. 8.30 Nogomet, pon. 9.00 World Soccer. 9.30 Automagazin, pon. 10.30 Automagazin. 12.00 Normal, pon. 13.00 Xapatan. 13.30 It's a Knock Out. 14.30 Xapatan. 15.00 Angleški gladiatorji, pon. 16.00 It's A Knock Out, pon. 17.00 Speed Zone, pon. 17.15 Stoke, pon. 18.00 Športna poročila. 18.20 Dvoboj. 19.00 LaOla, mednarodni nogomet, pon. 19.45 Nogometni magazin. 20.00 Poročila. 20.15 Rokomet, nemška liga, prenos. 22.15 Športna poročila. 22.30 Boks. 23.30 Ameriški nogomet. 0.15 Wrestling. 2.15 Monster Trucks. 3 SAT 7.00 Alpska panorama. 9.00 Čas v sliki. 9.05 Čas za kulturo. 9.45 Nano, magazin. 10.15 Dnevnik. 10.30 Pogled nazaj, pred 35. leti. 10.45 Herman in Tietjen, talkshow. 12.45 Parada uspešnic, glasbeni show. 13.30 ML Mona Lisa, magazin. 14.15 Podobe Nemčije. 14.45 Uživati po nemško. 15.15 Ples, World Masters 2001, tekmovanje profesionalcev v latinskoameriških plesih, posnetek. 16.15 Abeceda evropskih mest: Bukarešta, dokumentarec. 17.00 Servis: denar. 17.30 Podobe Švice. 18.00 Na prizorišču, reportaža tedna. 18.30 Nano, magazin. 19.00 Danes. 19.20 Čas za kulturo. 20.00 Dnevnik. 20.15 Zlati trikotnik: Tajska-Laos-Burma, dokumentarec. 21.00 Berlin-vogla Bundesplatz (2), dokumentarec. 22.00 Čas v sliki. 22.25 Življenje brez ograj, drama, 1986. 23.50 Gandhi v St. PBôBltenu, dokumentarec. 0.30 Pogledi s strani. 0.35 Deset pred deseto. 1.05 Nano, magazin. 1.30 Čas za kulturo. 2.10 Zvezdne ure filozofije. 4.10 Podobe Švice. 6. - 12. decembra 2001 PROGRAM RADIA PTUJ (od 5.00 do 24.00) ČETRTEK, 6. decembra: 5.00 Uvod. 5.30 Novice (se ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 Horoskop. 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.20 NOVA. 11.35 HIT STYLING. 12.00 Poročila radia BBC, Z ormoškega konca (Majda Fridl). 13.10 ŠPORT. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj: Stonjci. 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Murski val). PETEK, 7. decembra: 5.00 Uvod. 5.30 Novice (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.40). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOF^ 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC, 12.15 Kulturni križemkražem. 12.30 Potrebe po delavcih. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 18.15 Napotki za duševno zdravje (mag. Bojan Šinko). 18.30 EVROPA V ENEM TEDNU (BBC). 20.00 Glasbena oddaja Peta noč. 22.00 KLUBSKA SCENA (DJ Jure in Rado). 23.00 DJ TIME. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Kranj). SOBOTA, 8. decembra: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.40). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOPP 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (Nada Pignar). 12.00 Poročila radia BBC. Pogovor ob kavi (Tjaša Mrgole - Jukič). 13.10 Šport. ČESTITKE POSLUŠALCEV. 17.30 POROČILA. 18.00 RADIJSKI KVIZ (Janko Bezjak). 20.00 ŠPORT 21.00 POPULARNIH 10 (David Breznik). 22.05 ŽIVIMO LEPO (Saša Einsiedler). 23.00 Mitja in Petja show (Petja Janžekovič in Mitja Učakar). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Kranj). NEDELJA, 9. decembra: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.40). 7.15 HOROSKOP 8.15 MISLI IZ BIBLIJE. 8.40 Po romarskih poteh (Ciril Arih). 9.15 Mali oglasi (še 9.45). 9.40 Kuharski nasvet (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Poročila radia BBC, Opoldan na Radiu Ptuj, Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV in ŠPORT. 19.00 LESTVICA SLOVENSKIH RADIJSKIH POSTAJ. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Ptuj). PONEDELJEK, 10. decembra: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOPp 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC, SREDI DNEVA (šport - Danilo Klajnšek). 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 16.15 Novosti knjižnih založb. 16.30 Mala ptujska in ormoška kronika (Martin Ozmec). 17.30 POROČILA. 18.00 KULTURA. 20.00 AVTO TIMES in COUNTRY (izbor Rajka Žule). 21.00 KVIZ PIRAMIDA (Vladimir Kajzovar). 22.05 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Ptuj). TOREK, 11. decembra: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOPp 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 1 1.00 ZDRAVNIŠKI NASVET 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC, Sredi dneva: Za ljudi odprtih src. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 18.00 V ŽIVO. 20.00 A-B-C-D (Davorin Jukič). 22.05 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Celje). SREDA, 12. decembra: 5.00 Uvod. 5.30 Novice (še 6.30, 7.30, 8.30., 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOPp 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.10 AVTO TIMES. 11.40 SKRITI MIKROFON. 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC, Po Slovenskih goricah (Anemari Kekec). 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 15.10 Poročilo z Ljubljanske borze. 17.30 POROČILA. 18.00 VROČA LINIJA (Darja Lukman-Žunec). 20.00 ŠKRJANČKOV ROPOT (Rado Škrjanec). 22.05 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Celje). KVIZ PIRAMIDA Xradioptuj 89,8° 98.2 °I04:3MHZ VSAK PONEDELJEK MED 21. IN 22. URO PRIPRAVljA IN VODI: ^AJVDIMIR KAJZOVAR ^ Mercator TÏL.: 02 / 77122 61 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 Vsak četrtek ob 20.00 uri poiKoćm n mičmHsi 13. Ans. Dinamika Prva lastovka 12. Ans. Tornado Za to so prijatelji 11. Ans. Braneta Klavžarja Lažnivček moj 10. Ans. Ekart iz mošta vino 09. Ans. Mira Klinoa Na tujem 08. Harmonikarice Zupan Ljub'ca moja 07. Ans. Gašperji Ko mačke ni doma 06. Veseli planšarji Luštno Je biti pianšar 05. Šaleški lantje Sem zaljubljen bil 04. Ans. Eks Vino Je krivo 03. Ans. Cvet Strah ima rdeče oči 02. Trio Slavka Plevnika DIvJI petelin 01. Ans. Svetlin Gospodar na svoji zemlji Zmagovalec meseca novembra: Ans. Dinamika — Prva lastovka ..... K 1. Rujskih 5 Katrca 2. Werner Daj mi srček daj 3. Zlatko Dobrič Če zadel bi jaz na lotu 4. Ans. Štrk Ne zanima me 5. Klavdija iViama hvala 6. Družina Galič Reci ml še enkrat 7. Jože Buden Buden sem Zmagovalec meseca novembra: Ptujskih 5 - Katrca Poskočnih 13 I Glasujem za: Veličastnih 7 Glasujem za: _ Glasov e poSljite na dopisnicah na naslov: MEGA MARKETING d.o.o.,p.p. 318, 2250 Ptuj -X-' Nagrado založbe Slovenija RECORDS prejme: Marina Černes/, Muretinci 65, 2272 Gorišnica TURISTIČNI TEDNIK MESTA, KI OČARAJO Sarajevo - mesto ekstatiinih po^i^ov k molitvam Prve lučke v meglenem mraku in mujezin na Visegrádu je začel svojo otožno pesem. Postopoma so se mu pridružili se mnogi, dokler ni vsa dolina ječala v molitvah. Danes, ko je vojna mimo, bi mnogi tuji obiskovalci Sarajeva želeli o vojni izvedeti vse, pa se znajdejo v zadregi, saj se bojijo, da bodo prestopili meje primernosti in morda koga prizadeli. Vendar podobno kot v filmu "Nikoga-r{nja zemlja" so skoraj vsi presene~eni, S a •i: a •i: .3 saj znajo Sarajevčani o svojih morečih izkušnjah govoriti ne samo povsem sproščeno, ampak celo z dobršno mero ironije. Je tipični balkanski humor zastor, za katerega skušajo skriti travme bližnje preteklosti? Jih poskušajo tako najhitreje pozabiti ali pa raje pustiti vtis, kot da jih nič ne more prizadeti? Kdo ve? In morda odgovorov na ta vprašanja nikoli ne bomo dobili. Vsaj tako se zdi ... Na prvi pogled dobro znani, a vendar tako oddaljeni in nedoumljivi bosanski karakter se je izoblikoval skozi stoletja več kot burne zgodovine. Dovolj dolgo, da ti hitro zleze pod kožo, in tudi gost si lahko zlahka pridobi zaupanje domačinov. In takrat se obiskovalcu, ki mu ni žal časa za klepet ob kavi, pred očmi odvrtijo najbolj nenavadne zgodbe in anekdote; vesele in žalostne, komične in tragične. Na stotine jih je, ki se prenašajo od ust do ust, nekatere resnične, druge le na pol, tretje zvenijo kot šale o Muju in Fati. Pred vojno je imelo Sarajevo 600.000 prebivalcev, danes jih ima polovico manj. Od tega je pravih Sarajevčanov le okrog 100.000. Njihova konvertibilna valuta je nemška marka in vize za državljane RS niso več potrebne. Cene pi- jače in hrane so zelo ugodne: čevapčiči na Baščaršiji vas bodo stali nekje med 4 in 5 DEM, večerja okrog 10 DEM, domače pivo kakšno marko in uvoženo (Laško) med 2 in 3 markami. Trgovin in supermarketov je malo in tudi pre-nočošč ni veliko — v hotelih, zasebnih sobah in tudi študentskih domovih so dokaj draga - od 30 DEM naprej, zato se je za prenočišče najbolje obrniti na naše turistične agencije. V zasebnih sobah ni tople vode, ne ogrevanja, tudi tuša ponavadi ne, čeprav je vse to vključeno v ceno. Zgodi se, da si dvoposteljno sobo delite še s kom ali skozi njo hodijo domači, natakarji v gostinskih lokalih pa vam preprosto pozabijo vrniti drobiž ali ga sploh nimajo! Sicer pa so Sarajevčani izredno gostoljubni. Slovenci smo in bomo vedno toplo sprejeti in marsikdaj deležni prav posebnih ugodnosti. Nikakor pa ne jemljite s seboj slovenskega občutka za čas - zmanjkalo vam ga bo! Mene je najbolj impresionirala zgodba o tunelu pod Sarajevom, skozi katerega se je grozot vojne izognila tudi prijateljica Deniza, s katero sva skupaj študirali v Gradcu. V strogi tajnosti so začeli januarja 1993 delo v Dobrinji, predsedstvo BiH z Izetbegovičem pa so o tem obvestili šele v marcu. Takrat so dobili dovolj sredstev, da so začeli kopati še na nasprotni strani, v Butmirju. Tudi tukaj se je, tako kot v Dobrinji, tu- galileo 3000 ' l> o T o v A N J A - T o u R s Glavni trg 19c, Maribor tel.: 02/22 80 900 e mail: galileo@galileo3000.si PREDBOZICNI IZLETI IN SILVESTROVANTA: Predbožični Dunaj 22. 12. (7.000 SIT). Prcdbožična Praga in praznik piva 14. 12. (26.900 SIT - neomejene količine piva). Silvestrovanje v norem Riminiju 30. 12. (32.500 SIT), Silvestrovanje v Benetkah 31. 12. (12.500 SIT), Silvestrovanje na Dunaju in musical Hair 31. 12. (12.900), Novoletni Pariz 29. 12. (54.900) ORGANIZACIJA KONGRESOV, STROKOVNIH POTOVANJ, ŠIROK IZBOR MLADINSKIH POTOVANJ nel za~el sredi družinske hiše, ki si jo je prisvojila vojska. Da bi njegova pozicija ostala skrita, so do tunela skopali še dodatni pristopni jarek. Delali so v treh izmenah po osem ur, največji problem pa je predstavljala podzemna voda, ki je nekajkrat zalila tunel. Velik dogodek je nastopil 30.7.1993, ko sta si dva rudarja, ki sta kopala vsak s svoje strani, po- dala roke. Prvih nekaj dni je tunel uporabljala izključno vojska, potem pa je bil proti plačilu na voljo tudi civilistom. In uporabljan je bil 24 ur na dan. Ker ga je naenkrat v koloni prečkalo tudi po tisoč ljudi, ki so na hrbtu nosili po 50 kilogramov težke nahrbtnike, polne hrane, je prehod skozi tunel lahko trajal tudi dve uri. Stari tunel je po koncu vojne dobil novo nalogo: skupaj z družinsko hišo Kolarjevih je spremenjen v muzej, ki ne služi samo spominu na vojno, ampak postaja tudi prvovrstna turistična atrakcija. In Sarajevo vstaja iz "groba" na vsakem koraku, čeprav bi jaz osebno želela, da bi se začele obujati stare tradicionalne navade, ko ni bilo pomembno, kateri veri človek pripada in kakšne nacionalnosti je. Upajmo, da nekoč tako tudi bo. Držimo pesti! studeníce pri POLJCANAH / ODPRLI KOVAŠKI MUZEJ Da kovaško delo ne bi utonilo v pozabo Studenice se zadnja leta vse bolj prebujajo iz spanja preteklosti. Kraj je nekoč kot trg pod čokatim Bočem in ob ženskem samostanu magdalenk doživljal pravi razcvet, kar je se danes dobro vidno, če se z odprtimi očmi sprehodiš med hišami. Od Martinove nedelje dalje pa je bogatejši še za zasebni kovaški muzej Sandija Kavklerja. Ob odprtju Kavklerjevega zasebnega kovaškega muzeja v Studenicah si nazdravljajo lastnika Sandi in Sonja Kavkler ter kova{ki mojster Miha Kri{tof iz Maribora, ki je prvi preizkusil kova{ki meh in orodje Sandi Kavkler se je že dolgo zavedal, da kovaštvo v našem času nezadržno izumira. Zato je želel iztrgati pozabi vsaj nekaj te bogate zgodovine ene najstarejših obrti v zgodovini človeštva, ki je svoj čas imela veliko gospodarsko vlogo. Za prodajo hiše v Studenicah 28, kjer je sedaj njegov zasebni muzej, je izvedel po naključju. V njej so v preteklosti najprej izdelovali brezalkoholno pijačo (kraherli), kasneje pa je tu Jože Fuks, ki se je 1914. leta v Mariboru izučil za ključavničarja, opravljal svojo obrt. Kljub nazadovanju kraja je vztrajal v svojem poklicu in ga opravljal vse do upokojitve. Pri svojem delu je izučil veliko vajencev, med njimi pa je bil tudi Andrej Pušnik. Lastnik muzeja Sandi Kavkler je povedal, da je za obnovo hiše potreboval leto dni. Pri zbiranju gradiva mu je med drugimi pomagal tudi ravnatelj Zavoda za kulturo Slovenska Bistrica Stane Gradišnik. Ob kovaškem mehu in ob veš kot 200 vrstah kovaškega ter ključavničarskega orodja (brez dvoma pa se bo kje še našel kakšen primeren kos) krasijo stene muzeja številne stare fotografije in spričevala, celo še iz rajnke avstro—ogrske, ter druge pomembne listine, potrebne pri opravljanju obrti. Veliko tega materiala je Sandi Kavkler našel v hiši Andreja Pušnika, nekatere dokumente in fotografije pa je novo odprtemu muzeju darovala Marija Jazbec. Posebej si je potrebno ogledati še raziskovalni projekt dijakov Srednje gradbene šole Maribor pod naslovom Dih kovaškega meha. Kovače in njihove dediče so dijaki te šole spoznavali od Pohorja, Kozjaka do Slovenskih goric, Prlekije in okolice Ptuja, dokumentirali so njihovo kovaško orodje, izdelke in tudi objekte starih kovačij. Tako je nastal lep zapis polpretekle zgodovine življenja in dela kovača na vasi. Ker pa ta obrt kot vsakdanja podoba našega podeželja izginja, je Kavklerjev zasebni muzej v Studenicah dragoceno darilo kraju in pomemben prispevek k temu, da kovaštvo ne bi povsem utonilo v pozabo. Prvi je v Studenicah preizkusil nakovalo, orodje, ogenj in meh, za srečo pa skoval podkev, je bil Miha Kri{tof, znani kovač, doma iz Vinarij pri Mariboru. poglej in m: DUNAJ 7.990 SIT dec., 1 dan, bus, plaža eden - potujeta dva ČATEŽ - vikend paket F 14.990 SIT 3.1.-10.2., 4* hotel, 2D, POL PRAGA, novo leto 29.900 SIT 29.12.. bus, 5D, NZ UMAG, Sončkov klub 39.990 SIT novo leto, 3* Sipar, 3D, POL RIM, novo leto 55.900 SIT 29.12., 3* hotel, bus, 5D, POL TUNIZUA. Djerba 62.950 SIT 14.12., 3* hotel Gaiden Park, 7D, POL KUBA, Varadero 189.960 SIT 17.12., 3* Palma Real, 7D,AI SONČEK PTUJ, 02/749 32 82 MARIBOR, 02/22 080 22 EUROPARK,02/33 00 915 LJUBIJANA, 01/234 21 55 CEUE, 03/425 46 40 www.sonchek.com POTDVMUVICENIER ZANIMIVOSTI, NASVETI PTUJ, LJUBLJANA / KAKO ZIVI IN DELA KMETIJSKO GOZDARSKA ZBORNICA S kmetijskimi problemi v zbornico V Sloveniji je okoli 180 tisoč članov Kmetijsko-gozdarske zbornice. Leto{njega oktobra so ~lani prejeli položnice za plačilo članarine, ki je odvisna od velikosti kmetije oziroma obsega poslovanja posameznaga člana. V veliki večini, pri skoraj 123 tisoč članih, zna{a letna članarina 1.170 tolarjev, kar ne pomeni večje obremenitve proračuna kmetije. Kljub temu pa se ob plačilu članarine vsakdo vpra{a, kak{no je poslanstvo zbornice, kako je zaživelo delo njenih organov in strokovnih služb in kako lahko člani koristijo zbornične usluge. "Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije ima izredno široko področje dela, nalog in obveznosti," pravi Marjan Hergan, predsednik sveta Območne enote zbornice v Ptuju, kamor sodijo tudi štiri izpostave: Ptuj, Ormož, Lenart in Slovenska Bistrica. Kmetijska zbornica pokriva celotno kmetijstvo države, prek kmetijsko-gozdarskih zavodov, svetovalnih služb in vzrejnih centrov pa usmerja tudi dogajanje znotraj kmetijske panoge. Ugotovitev prvega leta delovanja zbornice je, da se člani še premalo poslužujejo storitev njenih služb. Tako rekoč vsi problemi članov so predmet reševanja s pomočjo zborničnih služb. Zelo aktualni problemi tega časa so vezani na denacionalizacijo kmetijskih zemljišč in prav na tem področju zbor- JAVNI RAZPISI / JAVNI RAZPISI Naziv: Javni razpis za sofinanciranje skupnih slovensko - norveških znanstveno tehnoloških projektov v obdobju 2002-2003 Razpisnik: Ministrstvo Republike Slovenije za šolstvo, znanost in šport Rok prijave: Vloge morajo, ne glede na način prenosa, prispeti na naslov: Ministrstvo RS za šolstvo, znanost in šport, Trg OF 13, 1000 Ljubljana, najkasneje do petka, 11.01.2002, do 12. ure. Predmet: Predmet javnega razpisa je sofinanciranje medsebojnih obiskov v okviru skupnih slovensko-norveških projektov v obdobju od 01.01.2002 do 31.12.2003. Višina sredstev: Orientacijska vrednost sredstev za izvedbo predmeta javnega razpisa je 6.000.000,00 SIT. Pogoji prijave: Ministrstvo RS za šolstvo, znanost in šport bo sofinanciralo po dva obiska v vsako smer letno, in sicer en kratek obisk (7 dni) in en dalj{i obisk (1 mesec), v naslednji vi{ini: - mednarodni prevozni stro{ki za slovenske raziskovalce ob obiskih na Norveškem, - stro{ki bivanja v Domu podiplomcev oziroma izjemoma v hotelu B kategorije in dnevnice za norveške raziskovalce ob obiskih v Republiki Sloveniji (kratki obiski), - stro{ki bivanja v Domu podiplomcev oziroma izjemoma v hotelu B kategorije in 400 USD v SIT protivrednosti za norve{ke raziskovalce ob obiskih v Republiki Sloveniji (daljši obiski). Vlagatelji se morajo o kritju stroškov bivanja na Norveškem in prevoznih stroškov norveških partnerjev ob obiskih v Republiki Sloveniji dogovoriti s svojimi partnerji oziroma sredstva zagotoviti iz drugih virov, ker resorno norveško ministrstvo izmenjav ne sofinancira. Vir: ULRS {t. 91/2001 z dne 16.11.2001; stran 7207, Ob - 58582; [tevilka: 1382/2001 Naziv: Javni razpis za sofinanciranje skupnih slovensko - danskih znanstveno-tehnolo{kih projektov v obdobju 2002-2003 Razpisnik: Ministrstvo Republike Slovenije za {olstvo, znanost in {port Veljajo enaki pogoji kot za prej{nji razpis. Vir: ULRS {t. 91/2001 z dne 16.11.2001; stran 7208, Ob - 58583; [tevilka: 1383/2001 Naziv: Javni razpis za sofinanciranje projektov v okviru programa "Partnerships in Science" v obdobju od 1.1.2002 do 31.12.2002 Razpisnik: Ministrstvo Republike Slovenije za {olstvo, znanost in {port Rok prijave: Vloge morajo, ne glede na na~in prenosa, prispeti na naslov: Ministrstvo RS za {olstvo, znanost in {port, Trg OF 13, 1000 Ljubljana, najkasneje do petka, 14.12.2001, do 12. ure. Predmet: Predmet javnega razpisa je sofinanciranje naslednjih oblik sodelovanja: - izmenjava raziskovalcev v okviru skupnih znanstveno raziskovalnih projektov, - projekti, namenjeni razvijanju diskusije med znanstveniki in {ir{o javnostjo, - projekti, namenjeni {irjenju poučevanja znanosti v izobraževalnem sistemu. Višina sredstev: Orientacijska vrednost sredstev za izvedbo predmeta javnega razpisa je 10.000.000,00 SIT Pogoji prijave: Na razpis se lahko prijavijo domače pravne ali fizične osebe, ki opravljajo raziskovalno dejavnost in izpolnjujejo pogoje, določene z Zakonom o raziskovalni dejavnosti (Ur. l. RS, {t. 8/91 - I). Projekte je potrebno prijaviti na prijavnih obrazcih The British Council v angle-{kem jeziku. Podpis slovenskega partnerja mora biti opremljen z žigom institucije. Čas izvajanja predmeta razpisa je eno leto, od 01.01.2002 do 31.12.2002. Predvideni rok začetka izvajanja predmeta razpisa je 01.01.2002. Vir: ULRS {t. 91/2001 z dne 16.11.2001; stran 7208, Ob - 58584; {tevilka: 1378/2001 Prijavne obrazce lahko vlagatelji dvignejo vsak dan po objavi javnega razpisa na Ministrstvu za {olstvo, znanost in {port, Trg OF 13, Ljubljana. Razpis in prijavni obrazci so po objavi razpisa v Uradnem listu RS na voljo tudi na spletnih straneh MÏZÏ: http://www.mszs.si in spletnih straneh The British Council: http://www.britishcouncil.si/. Marjan Hergan, predsednik sveta OE Kmetijske gozdarske zbornice. nica močno pritiska na državo in njene službe, da ta problem rešujejo hitreje in učinkoviteje. Svoje težave lahko člani rešujejo prek zavodov (v Ptuju Kme-tijsko-gozdarskega zavoda na Ormoški cesti 28) in predsednikov izpostav, ki so organizirane po območjih upravnih enot. Predstavniki teh izpostav prenašajo probleme članov na nivo območnih enot in te naprej do sedeža zbornice v Ljubljani. V zadnjem času je mogoče opaziti, da zbornica s svojimi stališči in zahtevami nastopa v tako rekoč vseh situacijah, ki spremljajo slovensko kmetijstvo, usklajuje mnenja z državo in njenim kmetijskim ter okolj-skim minstrstvom, ne nazadnje pa izvaja tudi pritisk na državne instutucije in jih s tem vzpodbuja k odločitvam v dobro kmetijstva. Pri zborničnem uradu v Ljubljani je imenovanih več komisij in odborov, ki spremljajo posamezna področja kmetijske problematiko, oblikujejo ustrezna stališča do posameznih problemov in nakažejo poti reševanja. Na konkretno vprašanje, kako si lahko posamezen član z območja Območne enote Ptuj zagotovi pomoč zbornice, Marjan Hergan odgovarja: "Pri tem je postopek zelo enostaven. Znotraj območne enote so že omenjene štiri izpostave. Predsedniku izpostave lahko sleherni član posreduje svoje težave, vprašanja ali predloge. Naslednja možnost je, da se člani obrnejo neposredno na Kme-tijsko-gozdarski zavod v Ptuju, informacije o delovanju zbornice pa lahko dobijo tudi pri kmetijski svetovalni službi." ŠTEVILNI PROBLEMI KMETIJSTVA NA PTUJSKEM Sveti izpostav in svet območne enote Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije v Ptuju so v letošnjem letu razpravljali o številnih problemih. Med takimi, ki so velikega pomena za kmetijstvo tega območja, je bilo vprašanje živinske klavnice v Ptuju, ki ji je grozilo zaprtje, kar bi prizadelo predvsem živinorejce. Potekala je vrsta pogajanj, tudi med kmetijskimi zadrugami, rešitev pa je bila najdena v prevzemu klavnice s strani zasebnega podjetja, ki zagotavlja njeno prihodnost. Poleti je bila v ospredju zanimanja območne zbornične enote suša, ki je prizadela del njenega območja. Zbornica je sklicala župane Podravja in predsednike odborov za kmetijstvo v teh občinah, prisotni so bili tudi predsednik zbornice Peter Vrisk ter poslanci z našega območja. Tako je bila sklenjen dovolj širok dogovor o oceni škode in posredovanju stališča državi, ki naj s finančno pomočjo omili posledice suše. Konec prejšnjega tedna se je vodstvo območne enote KGZ Slovenije aktivno vključilo v razpravo o usodi kmetijskega šolstva v Ptuju. Prihaja namreč čas, ko utegne država ukiniti katero od 12 kmetijskih, gozdarskih in živilskih šol v Sloveniji, pri ohranitvi in širitvi ter posodobitvi ptujske pa je nadvse pomembno stališče kmetijstva in kmetijske stroke, ki ga najlažje oblikuje prek svoje zbornične organizacije. Na državnem nivoju je KGZ Slovenije spremljala izvajanje predpisanih tržnih redov za širok spekter kmetijske proizvodnje. Obravnavala je zakone, podzakonske akte in druge predpise, ki zadevajo kmetijstvo, ter predlagala zamenjavo ali dopolnitev neustreznih prepisov. Njena pomembna naloga je bilo sodelovanje pri oblikovanju strategije razvoja kmetijstva, podeželja in regionalnega razvoja ter oblikovanju ukrepov zaščitne politike v kmetijstvu. Prihodnost slovenskega kmetijstva je zbornica pomagala oblikovati z aktivnim sodelovanjem v usklajevanju evropske zakonodaje, tehničnih predpisov in standardov v kmetijstvu, kamor sodijo med drugim sledljivost mesa, kontrola, pravilniki in uredbe. Zbornica se je aktivno vključila v sprejemanje dolgoročnih ukrepov za izboljšanje okoljske problematike, uvajanje okolju prijazne tehnologije, so-naravnega in ekološkega kmetovanja. Svojo besedo je zastavila na področju izobraževanja in se povezala s poklicnimi in srednjimi šolami, fakultetami, inštituti in razvojnimi agencijami. Kot nova zbornica je vzpostavila sodelovanje z Gospodarsko zbornico in Obrtno zbornico Slovenije, s predelovalno industrijo in trgovino. Delovanje kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije je v celoti zaživelo. Nekateri rezultati njenega dela so že in bodo vidni takoj, v principu pa gre za vpliv zbornica na dolgoročno ustvarjanje pogojev za uspešno in prespektivno slovensko kmetovanje tako v mejah države kot čez nekaj let v mejah Evropske unije. J. Bračič RAČUNALNIŠKI KOTIČEK Novice z interneta Proizvajalec antivirusne programske opreme Sophos je virus Nimda razglasil za najbolj nevaren virus v letu 2001. V skladu s Sophosovo evidenco je 50 odstotkov virusnih okužb posledica virusev Nimda in SirCam. CodeRed, sicer medijsko eksponiran, se sploh ni uvrstil na top listo desetih najnevarnejših virusov. Letos so pri Sophosu zabeležili 11160 novih virusov, trojanskih konjev in črvov. Leto 2002 naj bi bilo še dosti hujše, povečalo se bo število uporabnikov interneta, ki so stalno povezani na omrežje, s tem pa tudi bolj izpostavljeni okužbi z virusi. Na tržišče je prihrumela poplava DVD snemalnikov različnih proizvajalcev po relativno ugodnih cenah. Kot kaže, se čas CD-RW enot dokončno izteka. Še pred letom dni skorajda ni bilo moč kupiti DVD snemalnika, sploh pa ne po sprejemljivi ceni. Leto je mimo in proizvajalci so oživeli ter ponudili malo morje različnih modelov. Z nižanjem cen se tudi počasi izteka obdobje dobrih, starih snemalnikov zgoščenk. Slednji v zadnjih mesecih dosegajo že precej nizke cene, hkrati pa jim konstantno raste hitrost snemanja. V tem trenutku so snemalniki s 16-kratno hitrostjo že nekaj povsem običajnega in dostopnega. Japonski Casio je predstavil novo različico svoje famozne video ure, ki je ravnokar prišla v prodajo na Japonskem, v Evropi in ZDA pa bomo morali še malce počakati. Novost ima barvni zaslon, ta pa lahko prikaže 4096 barv. Ura je poleg tega še malce lepotno obdelana, večina lastnosti pa je skoraj enakih kot pri predhodniku. V vsakem primeru pa ostaja Casiova novost čudovito novoletno darilo za vse tehno frike, ki želijo dobesedno na sebi nositi zadnje krike tehnike. Kaj je lepšega kot barvna video kamera in zaslon v tako majhni stvarci, kot je ročna ura, če ji tako sploh še lahko rečemo. Stari, vendar še delujoči mobilniki so lahko rešitev v sili za osebe, ki se znajdejo v stiski, hkrati pa nimajo dostopa do običajnega, fiksnega telefona. Nekatere filanotropske organizacije v ZDA že dalj časa ob veliki pomoči mnogih prebivalcev in podjetij zbirajo rabljene mobilnike in jih delijo ženskam, še sploh če živijo osamljene. Telefoni so zaklenjeni in omogočajo zgolj klic v sili. Eden izmed možnih, žal pa precej pogostih scenarijev je vlom, pri katerem storilec najprej prekine žice fiksnega telefona. V takem primeru lahko mobilnik s klicem na nujno številko rešuje življenja. Western Wireless International, ki je pred devetimi meseci za tretjo koncesijo za opravljanje storitev GSM mobilne telefonije državi odštel skoraj 5 milijard tolarjev, se je znašel v precejšnji zadregi. S koncesijsko pogodbo ga je namreč država zavezala, da v pičlih devetih mesecih začne delovati, pri tem pa so postopki ostali dolgotrajni in nepredvidljivi, tako da onemogočajo normalno pridobivanje dovoljenj za postavitev posameznih radijskih postaj za mobilno telefonijo. WWI se je sicer takoj po podpisu pogodbe lotil gradnje omrežja in si pri Ministrstvu za okolje in prostor zagotovil enoten postopek za pridobivanje potrebnih dovoljenje na podlagi potrebne dokumentacije. WWI namerava do konca letošnjega leta postaviti 225 infrastrukturnih objektov - radijskih postaj za mobilno telefonijo, v prvi polovici naslednjega leta pa še dodatnih 50. Postopki pridobivanja ustreznih dovoljenj so v Sloveniji bolj zapleteni in daljši kot v drugih državah po svetu. Kljub zapletom pa bo WWI še pred koncem leta začel tržiti svoje storitve na ozemlju vse Slovenije, saj mu to zagotavljata pokritost, ki jo je dosegel s svojim omrežjem in nacionalnim gostovanjem. Finska Nokia, še vedno vodilni svetovni proizvajalec mobilnih telefonov, napoveduje večjo prodajo v naslednjem letu. Nokia naj bi prodala 420 do 440 milijonov aparatov, kar je za 15 odstotkov več kot letos. Letošnja prodaja ne bo tako bleščeča, še vedno pa je/bo kupce našlo 380 milijonov mobilnih aparatov finske blagovne znamke. Omenimo še, da pri Nokii ocenjujejo, da bo v mesecu ali dveh število uporabnikov mobilne telefonije naraslo na milijardo, do leta 2005 pa na milijardo in pol po vsem svetu. AT&T je pokleknil in priznal, da ni sposoben zagotavljati poceni interneta zaradi ekonomskih razlogov. Storitev WorldNet je do sedaj stala 5 ameriških dolarjev mesečno, uporabniki pa so za ta denar lahko v obdobju enega meseca do 150 ur surfali po internetu preko klicne povezave. Pri tem so imeli na zaslonu ves čas odprto okno, v katerem so se prikazovale reklame. AT&T pripravlja nove naročniške svežnje, ki pa cenovno ne bodo več tako zelo ugodni. Nekateri veliki spletni portali so končno začeli oglaševati v klasičnih medijih, kot so televizija, radio in tiskani mediji. Razlog za takšno odločitev je praznična sezona, v kateri se običajno na veliko zapravlja in troši, pogosto tudi na internetu. Spletni portali, ki so pogosto hkrati trgovci, želijo povečati svoj promet tudi z oglaševanjem v klasičnih medijih. Takšno oglaševanje je v primerjavi s spletnim dražje, vendar v tem trenutku po mnenju nekaterih vodilnih spletnih portalov nujno potrebno. Reklamna kampanja "Peace, Love, Linux", ki jo je IBM izvedel v San Franciscu, je povzročila dodatne stroške zaradi čiščenja fasad in pločnikov. Vse skupaj si je izmislila oglaševalska hiša Ogilvy-Mather, ki je po zidovih in pločnikih San Francisca s sprejem narisala večje število simbolov miru, ljubezni in Linuxa. Barva, ki je bila uporabljena pri grafitiranju, naj bi sčasoma izginila in se razgradila. Žal se to ni zgodilo niti po devetih mesecih, zato so mestne oblasti po več sto pritožbah občanov zahtevale čiščenje na IBM-ove stroške. "Velikega modrega" je sicer dobra reklamna akcija tako stala še dodatnih 120 dolarskih tisočakov. Pri IBM niso želeli komentirali dogajanja. Nokia sodeluje s francoskim Telekomom pri razvoju globalnega omrežja naslednje generacije. IPv6 naj bi bil standard prihodnosti, ki bo zaživel tako v fiksnih kot mobilnih omrežjih. Raziskave so usmerjene predvsem v varnostne sisteme, ki bi zagotavljali dovolj visoko stopnjo varnosti v internetu 21. stoletja. Napredek interneta je nujen zaradi stalnega porasta prometa. Poleg tega bodo nove generacije mobilnih naprav potrebovale tudi lastne IP naslove, močan poudarek pa je na varnosti, še posebej ob selitvi klasičnih poslov in dejavnosti v digitalno obliko in na medmrežje. > (J C 'iS !l C 10 C 'íá NASVETI Kuharski nasveti CJmeJ V srednjem veku so bile začimbe v Evropi znamenje premožnosti in gospodarska spodbuda za raziskovanje sveta. V skupino začimb, ki lepo dišijo, spadajo muškatni oreh in muškatni cvet, cimet, kardamom, klinčki, pimet in brino-ve jagode. Vse naštete začimbe uporabljamo najpogosteje pri pripravi sladkih jedi. Pri nas najpogosteje pri pripravi sladkih jedi uporabljamo cimet, klinčke in kardamom in ravno te začimbe najpogosteje zaznamo v decembrskem času. Cimet je edina začimba iz drevesnega lubja, ki jo uporabljamo v sodobni kuhinji in izvira iz cimetovca. V Evropi največ uporabljamo pravi cejlonski cimet, v nekaterih neevropskih državah pa kot cimet pogosto uporabljajo kasijo, ki ima nekoliko ostrejši okus od cimeta in je temnejša, prodajajo pa jo v bolj ploskih koščkih. Sladek, orehom podoben okus pravega cimeta se ohrani, tudi ko cimet zmeljemo in zmešamo z drugimi začimbami in sestavinami. Zmlet cimet uporabljamo najpogosteje pri peki drobnih piškotov in drugega namiznega peciva. Z mletim cimetom po-tresemo kuhane pudinge in začinimo jabolčne sladice. Skupaj s surovim maslom je tradicionalna začimba za pečene buče. V Nemčiji cimet zraven slaščic uporabljajo tudi za pripravo pi-vove juhe. Cimet spada tudi med sestavine grških jedi, kot so različne mesne pastete. Tudi pri pripravi sladkih omak pogosto uporabljamo cele cimetove palčke, a jih pred serviranjem odstranimo. Klinčki ali nageljnove žbice so ostrejšega okusa kot cimet, vendar jih uporabljamo podobno. Tako pogosto v različne piškote mešamo mleti cimet in klinčke. Klinčki so drobni posušeni cvetni popki dišečega žbičevca, ki jih oberejo, preden se odpro. Najboljši klinčki rastejo blizu morja. Majhni, žebljičkom podobni klinčki so kot nalašč primerni tudi za zatikanje v zelenjavo in meso. Uporabljamo jih pri močnih jedeh, kot so tudi enolončnice in goste juhe. Pogosto jih pred kuhanjem zataknemo v čebulo, da jih kasneje iz jedi enostavno odstranimo. Še vedno pa klinč-ke najpogosteje uporabljamo za PRIPRAVLJA MAG. BOJAN SINKO, SPEC. KLIN. PSIH. / KAKO OBVARUJEMO DUŠEVNO ZDRAVJE - 359. NAD. Duševno zdravje otrok in mjJadostnikov 71. nadaljevanje Programi za boljši psiho-socialni razvoj in varovanje duševnega zdravja otrok -2. nad. Pri ocenjevanju vplivnosti in učinkovitosti dejavnosti in programov so nam lahko v pomoč naslednja vprašanja: - Koga programi dosežejo? - Kolikšen del ogroženih otrok dosežejo programi? - Kolikšna je diskriminacija/označevanje otrok ali staršev zaradi vključenosti v program? - Kakšno je doseganje želenih učinkov programa? - Kakšni so nezaželeni stranski učinki? - Ali je metodologija eval-vacije vgrajena v program? Razmislek velja tudi odnosom med interesom otroka in družine. Usmerjenost programov, sredstev in drugih virov v družino gradi na ugotovitvi, da je družina za otroka najpomembnejše okolje. Vendar pri tem ne smemo zanemariti neposrednega interesa otroka. Prav v družinah, ki predstavljajo za otroke najbolj neugodna okolja, se lahko zgodi, da družbene dobrine, ki jih filtrira družina, le v majhni meri dosežejo otroka. V mnogih primerih je z neposrednimi intervencijami, usmerjenimi k otro- ku, možno znatno obogatiti otrokov razvoj in popraviti psihosocialno kakovost njegovega življenja. Gre za programe, ki se dogajajo v vrtcih, šoli ali drugih okoljih, v katerih otroci preživijo pomemben del svojega življenja. V teh okoljih je otrok lahko neposreden prejemnik intelektualnih, čustvenih, izkustvenih dobrin, ki delujejejo spodbudno in varovalno na njegov razvoj. Pogoj za uspešnost prizadevanj za varovanje duševnega zdravja otrok je dejavna in angažirana udeleženost nacionalnih, regionalnih in lokalnih vlad, interdisciplinarno in medinstitucionalno povezovanje ter koordinacija. Vse bolj je očitno, da je skrb za duševno zdravje otrok dogajanje proces, ki naj bi bil čim bolj vtkan v delovanje skupnosti na različnih ravneh njenih pojavnih oblik -v družini, v šoli, na ravni politike. Naslednjič pa še o usmeritvah in priporočilih glede varovanja duševnega zdravja otrok. sladke jedi, sploh če sladica vsebuje tudi jabolka. V primerjavi s cimetom klinčkov vedno damo vsaj 2/3 manj, ker je njihov okus močnejši in izrazitejši in bi v drugačnem razmerju popolnoma prekril okus cimeta. Pogosto v mešanici sladkih začimb uporabljamo tudi kar-damom. Najpogosteje uporabljamo tako imenovani zeleni kardamom, katerega plodovi se med sušenjem včasih pobelijo. V kuhinji ga uporabljamo največ pri pripravi slaščic iz krhkega testa. Posebej okusne so sadne juhe in kompoti, ki jih začinimo s kardamomom; včasih lahko zaznamo, da tudi kavne mešanice izboljšajo z aromo mletega kardamoma. Iz cimeta lahko pripravimo številne slaščice iz krhkega, kvašenega in umešanega testa. Z njim pa dišavimo tudi vse vrste medenega testa, ki ga prav tako najpogosteje pripravljamo v decembrskem času. Cimetove preste pripravimo tako, da presejemo pol kilograma gladke moke, dodamo 12 dekagramov sladkorja v prahu, 1 jajce, 1 rumenjak, 1 deciliter kisle smetane, malo soli in grobo premešamo, nato dodamo še 25 dekagramov masla. Na hitro zgnetemo gladko testo, ga zavijemo v folijo in ga damo 2 uri na hladno v hladilnik. Nato pekač narahlo premažemo z margarino, delovno površino dobro po-mokamo in na njej razvaljamo CIMETOVI PIŠKOTI 28 dag masla, 14 dag sladkorja, 4 kuhani rumenjaki. Vse sestavine med sabo dobro preme{amo, dodamo cimet, limono in 45 dag moke. Pustimo nekaj minut po~ivat-t. Razvaljamo ne preve~ na tanko, nato izrežemo s poljubnimi modeli pi{kote in jih v srednje vro~i pe~ici spe~-emo. Pe~ene povaljamo v sladkorju v prahu, ki smo mu dodali vanili sladkor. testo približno pol centimetra na debelo. Iz testa narežemo dolge trakove, na primer 15 centimetrov dolge in 1 cm široke trakove, jih oblikujemo v preste in položimo na pomaščen pekač. Pečemo jih pri 200°C 10 minut. Posebej damo v globok krožnik 4 žlice mletega cimeta in 4 žlice sladkorja v prahu in dobro premešamo. V mešanici sladkorja in cimeta povaljamo še tople preste, nato jih položimo na mrežo, da se ohladijo. Kekse, odišavljene s cimetom in klinčki, pa naredimo tako, da 30 dag gladke moke prese-jemo v skledo, na sredini naredimo jamico in vanjo damo 2 žlici cimeta, 1 žličko mletih klinčkov, 15 dekagramov sladkorja v prahu, 2 jajci, en beljak in zmešamo z malo moke. Nato dodamo 15 dekagramov masla in na hitro zagnetemo gladko testo. Testo damo nato počivat na hladno vsaj eno uro. Nato ga na pomokani delovni površini razvaljamo za pol centimetra na debelo. Z različnimi modeli izrežemo poljubne oblike. Polagamo jih na pomaščen pekač. Pred peko jih premažemo z mešanico enega rumenjaka in eno žlico ruma. Pečemo pri 180 do 200°C, 10 do 15 minut. Preden ponudimo, jih po želji povaljamo v sladkorju v prahu. Nada Pignar, profesorica kuharstva /'v - ZELENJAVNE JEDI - MESNE JEDI , - PRILOGE IN PRIKUHE ^ - ENOLONČNICE IN GOSTE JUHE ^^ - KISLE JUHE - JEDI IZ KAŠ ^ - SLADICE - KONZERVIRANJE Več informacij lahko dobite pri avtorjih: tel.: 02/758-41-51 au e-mail: nada.pignar@guest.arnes.si Knjigo lahko kupite tudi v prodajalnah Petlja. --a-g TVT A ur»«*'!! TVTTr^ A Naročam_izvod(ov) knjige sodobne in akui^lljn 1l.a domače JEDI; cena izvoda 3.880 sit. Ime, priimek:_ Naslov:_ Kraj/ poštna št.:_ Datum:_ Podpis: . Naročilnico izrežite in poSljite na naslov: Radio-TEDNJK, Raičeva 6, p.p. 95,2250 f^i. Knjigo lahko kupite tudi v tajništvu Radio-Tednika. PISE: ING. MIRAN GLUSIC / V VRTU RasJJjnje miruje, vrtnar pa ne Grudna, poslednjega jesenskega in prvega zimskega meseca, sta narava in vrtno rastlinje že v stanju zimskega mirovanja. Čeprav rastlinje v tem ~asu ne potrebuje nege in obdelave, pa za vrtnarja ni odmora. Spremljati in bdeti mora nad stanjem vrtnega rastlinja na prostem in zimski hrambi ter se kaj postoriti v vrtu za prihodnjo vrtno sezono, dokler to do-pus~ajo vremenske razmere. V SADNEM VRTU se, ne glede na snežno odejo, pogosto sprehodimo in spremljamo stanje drevja po raznih vremenskih spremembah in v skrbi za varstvo pred škodljivci. Odpadlo je še poslednje listje z dreves, ko je lažje opaziti na drevesu ostale ovenele in zgnite plodove. Poberemo jih in sežgemo ali zakop-ljemo, da onemogo~imo prezimitev brezštevilnih plodiš~ glive monilije in drugih sadnih bolezni. Ne spreglejmo jesenskega varstva breskev, nektarink in drugih koščičarjev pred breskovo kodravostjo in listno luknjičavostjo, da preprečimo njihovo zimovanje. Škropimo z bakrovimi pripravki v mirnem, suhem in toplem vremenu, ko ne zmrzuje, da se škropivo na drevesu posuši. Sadna drevesca in grmičevje sadimo lahko vso zimo, le da zemlja ni zmrzla. Zmrzla zemlja škoduje koreninam, ker so to najobčutljivejši organ sadne rastline, v tleh dobro zavarovan pred mrazom in naglimi vremenskimi spremembami. Presajanje starejšega sadnega drevja mora v vsakem primeru biti opravljeno v jeseni, da se skozi zimo prst dobro stisne h koreninam in prično odganjati vegetativne korenine. V OKRASNEM VRTU rastline počivajo. Mnoge med njimi so zaščitene pred pozebo z zastirko, ovijali ali vejevjem. Jesensko vetrovje, nalivi, težak sneg ali drugi vzroki lahko ta varovala poškodujejo ali odplavijo. Pregledujemo stanje in jih sproti popravimo. Poljskim mišim, ki se rade zatečejo in vgnezdijo v varovala zaščitenih rastlin, namestimo zastrupljeno zrnje ali druge vabe, ki pa naj bodo nameščene tako, da bodo nedosegljive pticam in domačim živalim. Najbolj so uporabne cevi iz raznih materialov, ki v premeru ponazarjajo rove, ki si jih glodalci izkopljejo v tleh. V poznem jesenskem obdobju in pozimi se često pojavijo sušna obdobja, v katerih razne okrasne zimzelene grmovnice, kot so rododendrumi, lovorikovci, mahonije in raznovrstni iglavci, trpe zaradi suše. V listih in iglicah zimzelenih rastlin se tudi pozimi, čeprav v manjšem obsegu, odvijajo naravni procesi usvajanja organske hrane, kroženje vode in dihanje, enako kot poleti v času vegetacije, zato jih je potrebno zalivati, da se jim ne izsuši koreninska gruda. Kot drugo vrtno rastlinje počiva tudi trata. V času zimskega počitka jo pustimo pri miru, ker bi korenine trav, ki so zelo občutljive na zmrzal, pomrznile, če bi trato v tem času rahljali in zračili. Če so tla travišča postala kisla, kar opazimo na pojavu mahu v travni ruši, jih v zimskih mesecih razkisamo tako, da po snegu potrosimo apnene pripravke za razkisanje tal, ki se bodo s taljenjem snega sprala v zemljo in jo razkisala. Mah pa uničimo zgodaj spomladi tako, da ga z nožastimo grabljami izč-ešemo iz trate. Ob raznih zemeljskih opravilih in premikih, kjer uporabljamo samokolnico, travno rušo zavarujemo z desko, da se ne bo po njej ustvaril nepopravljiv kolovoz. V ZELENJAVNEM VRTU še samujejo gredice s poznimi pridelki vrtnin in zimskimi posevki, ki prezimujejo na prostem. Vrtnine, zavarovane pred pozebo s prekrivali ali zastirko, redno preglejujemo, ali jih morda ni poškodoval veter ali odplavila voda, ter po potrebi popravimo. Nad plastičnimi bunkerji namestimo pred ostrejšim mrazom še v loku 10 cm večje opornike in čeznje položimo še drugo plast plastične folije. Zrak med obema plastema še bolje zavaruje hranjeno zelenjavo pred pozebo, vendar pa moramo ob takšnem načinu zavarovanja skrbeti za zračenje, ker so plastične folije nezračne in pod njimi se ustvari mnogo kondezne vlage, ki povzroča okužbe z glivičnimi boleznimi, rastline pa se v plastičnih nezračnih tunelih zaduše. Pozne cvetače bodo po prestanih blažjih jesenskih slanah in obetih še lepega jesenskega vremena v grudnu razvile cvetove, če jim zasnove cveta prekrijemo z enim ali dvema lastnima listoma, nasad pa prekrijemo s toplo vlaknasto folijo. Na prostem še tudi v grudnu lahko sadimo čebulice česna, sejemo pa že spomladni grah, le da zemlja ni zmrzla. Posevek graha je priporočljivo prekriti z vlaknastjo folijo. V zavarovane gredice plastenjake, zaprte grede ali zelenjavne bunkerje še lahko presajamo zimsko solato, ki se bo do ostrejšega mraza že vkoreninila, sejemo pa solato berivko, radič solatnik, motovi-lec rukvico in redkvico. *** Po biokoledarju je priporočljivo sejati in saditi rastline, ki jih pridelujemo zaradi lista, 13. decembra, zaradi plodov od 6. do 8. ter od 15. do 17. decembra, zaradi korenike od 8. do 11. decembra in zaradi cveta 11. in 12. decembra. Božične praznike in prihod novega leta pričakujemo odete v snežno odejo, domove pa tedaj ozaljšamo v zeleno z božičnim žitom, ki ga v ta namen posejemo 8. ali 13. decembra. Miran Glušič, ing. agr. AVTOMOBILIZEM PREDSTAVLJAMO VAM ... Peugeot 406 SINTEZA ELEGANCE IN TEHNOLOGIJE Iščete avtomobilsko harmoni-^^ jo in ravnovesje? Peugeot 406 «š vas bo s svojo podobo popol-jj noma zapeljal. Ponuja vse, kar odlikuje avtomobile znamke Pe->2 ugeot. Ker je zasnovan z razu-■^i: mom in oblikovan z ob~utkom, se Peugeot 406 pona{a z eleganco, visoko prožnostjo, izjemno varnostjo in neprimerljivo udobnostjo. Oblika: razlika je v podrobnostih Gladki obrisi kovine začrtajo elegantno klinasto obliko Pe-ugeota 406. Mogočen prednji del, prefinjen profil in izvirno oblikovan zadek vztrajno sledi- električni pomik prednjih stekel s sekvenčnim pomikom na voznikovi strani, zvočni signal za odprta vrata, enkratni akusti~ni sistem JBL in električna ogrevana zunanja ogledala, spremenijo vožnjo v užitek. Udobje Zahtevam po udobju je popolnoma zadovoljeno z natančno načrtovanimi sedeži, ki so spredaj nastavljivi po višini, s prostorno notranjostjo, veliko medosno razdaljo, z učinkovito zvočno izolacijo, z velikim izborom različnih oblazinjenj ter z avtomatsko klimatsko napravo. # Pregovorno francosko udobna notranjost jo Peugeotovem oblikovalskemu načelu zadnjih let. Elementi, ki oplemenitijo zunanjost modela 406, so proti udarcem odporni žarometi iz polikarbonata, specifična oblika pokrova prtljažnega prostora, ki daje vtis spojlerja, zunanja ogledala in ročaji vrat v barvi karoserije, lita platišča ter električno strešno okno. Peugeot 406 je na voljo kot klasično oblikovana limuzina, karavan in kupe, ki nosi slovit Pinninfarinin oblikovalski podpis. Notranjost Skladnost zunanje linije se nadaljuje v estetski enostavnosti notranje opreme. Volan iz lahke kovine s štirimi kraki, RDS av-toradio z obvolanskim upravljanjem, multifunkcijski ekran in klimatska naprava so del serijske opreme vseh modelov. Premišljeno oblikovani sprednji sedeži in po višini ter globini nastavljiv volanski obroč zagotavljajo optimalno počutje za volanom. Prostora je dovolj tudi na zadnji klopi ter v prtljažniku, ki je skrbno obdelan. Er-gonomija je odlična, saj so vsa stikala premišljeno razporejena. Diskretne podrobnosti, kot Aktivna in pasivna varnost Uspeh strokovnjakov pri dodatnem izboljšanju modela 406 je opaziti predvsem pri elementih, ki zagotavljajo varnost vožnje. Peugeotovi inženirji so zasnovali posebne deformacij-ske predele, ki v primeru trka ublažijo udarec in s tem najbolje obvarujejo kabino avtomobila. Varnostni pasovi s pirotehničnimi zategovalniki se ob morebitnem trku dodatno napnejo in zadržijo telo na naslonjalu sedeža. Zračne blazine nove generacije na sovoznikovi strani so stožčaste oblike, medtem ko so bočne zračne blazine, spravljene v robovih sedežev, sestavljene iz dveh delov, tako da hkrati ščitijo glavo in trup potnika. Peugeot 406 je eno varnejših vozil v svojem razredu, odlično vodljivost in lego na cesti mu omogočajo sprednje obese tipa McPherson in samovodljiva zadnja prema, ki se popolnoma prilagaja razgibanosti ceste, kar vozniku daje popoln nadzor nad vozilom. Zanesljivost dodatno poveča zavorni sistem ABS 5. generacije, ki elektronsko raz- Peugeot 406 je na voljo kot limuzina, karavan ali kupe Dobro znana klinasta oblika uspe{no kljubuje ~asu poreja zavorne sile. K aktivni varnosti prispevajo tudi široko-kotna ogrevana vzvratna ogledala ter brisalci s senzorjem za dež. Motorji in oprema Peugeot 406 poganjajo štirje bencinski in dva dizelska motorja. Najmanjši bencinski ima gibno prostornino 1,8 litra in največjo moč 85 kW (116 KM), kar ob povprečni porabi 8,2 litra zadošča za največjo hitrost 194 km/h. Sredino motorne palete tvorita 2,0- in 2,2-litrski bencinski motor, prvi z močjo 100 kW (136 KM), porabo 8,3 litra in največjo hitrostjo 208 km/h, drugi s 116 kW (160 KM), porabo 8,8 litra in hitrostjo 218 km/h. Vrh bencinske ponudbe predstavlja 6-valjni motor V oblike s 24 ventili na valj, gibno prostornino 3,0 litra in največjo močjo 152 kW (210 KM). Šestvaljnik ob povprečni porabi 9,6 litra avtomobil požene do 240 km/h. Dizelska motorja HDi z 2,0 in 2,2 litra gibne prostornine razvijata moč 80 kW (110) in 98 kW (133 KM). ščo z dodatki plemenitega lesa, deljivo zadnja klop, opozorilni signal za odprta vrata ter klimatsko napravo. ST: Peugeot 406 ST ima poleg vse SR opreme še merilnik zunanje temperature, okrasno letev na vratih, električni pomik vseh stekel, RDS avtora-dio s CD-jem in obvolanskim upravljanjem, sprednji meglen-ki, brisalce s senzorjem za dež, avtomatsko klimatsko napravo, armaturno ploščo z dodatki plemenitega lesa, naslonjalo za roke na sredini zadnje klopi z odprtino za smuči ter ogrevana sprednja sedeža. ST Pack Sport: V serijsko opremo različice Pack Sport spadajo servo volan, sistem ABS in elektronska razporeditev zavorne sile, varnostni zračni blazini za voznika in sopotnika, stranski zračni blazini, varnostni pasovi s pirotehničnimi zate-govalniki, merilnik temperature olja, meglenke spredaj in zadaj, nastavljivi žarometi iz gladkega stekla, samodejni sprednji brisalec s senzorjem za dež, po višini in globini nastavljiv volan, Voznikovo okolje zagotavlja odlično počutje za volanom Manjši dizel porabi le 5,6 litra in omogoča hitrost 191 km/h. 2,2-litrski agregat porabi 6,4 litra in avto požene preko meje 200 km/h, natančneje do 205 km/h. Osnovne ravni opreme, vse že v osnovi bogato založene, so štiri, če pa si svojega leva želite še dodatno oplemenititi, vam je na voljo tudi dolg spisek dodatne opreme. SR: Serijska oprema različice SR ponuja servo volan, 2 zračni blazini, izklop sovoznikove zračne blazine (na ključ), stranski zračni blazini, sprednji me-glenki, zunanji ogledali v barvi karoserije, potovalni računalnik, električni pomik vseh stekel, okrasno letev na vratih, RDS avtoradio z obvolanskim upravljanjem, elektronsko blokado motorja, električno nastavljivi in ogrevani zunanja ogledala, digitalno uro z datumom, po višini in globini nastavljiv volan, daljinsko zaklepanje vrat in prtljažnika, električni pomik sprednjih stekel s sekvenčnim pomikom stekla na voznikovi strani, žepa na naslonjalih sprednjih sedežev, armaturno plo- centralno zaklepanje, oblazinje-nje blago/usnje, v usnje oblečena prestavna ročica, po višini nastavljiv voznikov sedež in radio CD, RDS s 4 zvočniki in upravljalcem ob volanu. Zunanjo podobo pa odlikujejo kromirana izpušna cev, kljuke in zunanja ogledala v barvi vozila, odbijača v barvi vozila, pragovi, platišča iz lahke litine in toni- rana stekla. SV: Peugeot 406 SV ima poleg serijske opreme različic SR in ST še platišča iz lahke litine, variabilni servo volan, v usnje oblečen volan, električno nastavljiva sprednja sedeža, naslonjala za roke med prednjima sedežema, pranje žarometov ter RDS avtoradio z obvolanskim upravljanjem. ZANIMIVOSTI, ZANIMIVOSTI Peugeot 307 "EVROPSKI AVTO LETA 2002" Evropska žirija v sestavi 55 novinarjev iz 21 evropskih držav, ki že devetintrideseto leto podeljuje naslov avto leta, je Peugeot 307 proglasila za "evropski avto leta 2002". Peugeot 307 je zmagal v ožjem izboru sedmih avtomobilov izmed devetindvajsetih priglašenih avtomobilskih novosti. Prestižni naslov je znamka Peugeot prejela tretjič: prvič leta 1969 za model 504, drugič leta 1988 za model 405. Sedem mesecev po prihodu na trg je Peugeot 307 pritegnil številne kupce. V izvedbi visoke kombilimuzine s tremi ali petimi vrati ter z motorno paleto, ki jo pri Peugeotu še dopolnjujejo, je doslej svetovna prodaja v letu 2001 dosegla 250.000 avtomobilov, ob zastavljenem prodajnem cilju 300.000. Do konca oktobra je bilo v Franciji prodanih 72.000, v Veliki Britaniji 20.000, v Španiji 18.000, v Italiji 13.000 in v Nemčiji 11.500 vozil. Med slovenske kupce je Peugeot 307 prišel v začetku junija in do konca oktobra dosegel prodajo 601 avtomobila. V oktobru se 307 uvršča na 7. mesto med najbolje prodajanimi avtomobili na slovenskem trgu in zavzema 2,6 % tržnega deleža. V zahodni Evropi je bilo oktobra prodanih 30.000 Peugeotov 307, kar predstavlja 2,5 % tržnega deleža in 307 postavlja na drugo mesto v Peugeotovi prodajni paleti (za modelom 206 s 4,2 %). Prodaja dizelskih in bencinskih motorjev je pri 307 izenačena, čeprav se v prihodnje večji delež, 60 %, pripisuje dizelskemu motorju, zlasti ob ponudbi treh HDi motorjev - eden izmed njih je opremljen s filtrom FAP. Prodajni uspeh gotovo sloni na učinkoviti proizvodnji, ki se je povečala na 2.000 avtomobilov dnevno. Poteka v tovarnah Mulhouse in Sochaux, kjer je do sedaj s proizvodnih linij odpeljalo nad 270.000 vozil. Prodajni cilj v letu 2002 je 550.00 Peugeotov 307, kar je precej nad povprečjem, ki ga je znamka v tem segmentu dosegala doslej. Prihodnje leto bo ponudbo popestril kombi 307 break v dveh različnih izvedenkah. Pozor, poledica! V zimskem letnem času morajo vozniki biti zelo pozorni na jutranjo poledico. Tudi pri stopinjah nad ničlo se na nekaterih mestih lahko tvori tanka ledena plast, ki je v kombinaciji z vlago nevarnejša od samega ledu. Ob pogledu na termometer imejte v mislih, da temperatura cestišča ni zmeraj enaka temperaturi zraka, zato se ne zanašajte samo na zunanje termometre, ki so vgrajeni v avtomobilih. Da se vožnja v službo ne bo končala z nesrečo, upoštevajte naslednja navodila: - Na izpostavljenih mestih, kot so senčne gozdne preseke, mostovi, globeli ali vstopi v tunele, lahko naletite na nepričakovano poledico. Na takšnih mestih preventivno zmanjšajte hitrost, sunkovito spreminjanje smeri, nenadno zaviranje in odvzemanje plina. - Redno spremljajte vremenska poročila. V primeru napovedi snega, megle, dežja ali poledice računajte na zastoje in gnečo. Vožnjo prilagodite razmeram ali uporabite javna prevozna sredstva. Če na svoje vozilo še niste namestili zimskih pnevmatik, storite to čimprej. Zimske gume na ledu in snegu zagotavljajo občutno boljše vozne lastnosti kakor letne. VSAK KUPEC AVTOMOBILA PEUGEOT 406 IZ POSEBNE SERIJE PEUGEOT ELAN DOBI SMUČKE! Peugeot 406 je odlično serijsko opremljen, z vsal-70kHz V«U60Hz / 64.990^1 lBaURKX73 'Izpis 2400x1200 (9 čb, 5 b str/min) .skeniranje 600x1200 ■Barvno kopiranje ■Pomanjšava/Povečava ■USBmasnlk / e9.990rV SmaitBuy CD-Rrm^ Color In Black CD-R madljl, kapacitete 700MB/80inln, 16x max. zapisovanje I - Tti Svobode S, tel.: 02/2523-009, m Ce||e-MiribonikiSe,tel.:03/4906220,cetomtion.sl __________ MunkaSol»ta-Sk}ni9g»al7,tel.:02/S371150,iiisecanitroii.!i X^ÏÏCOlilLlOrl MarlboHiprava/prod^la -TâaSta 21, tel.: 02/3003 500, catntTGn@CĐmtTDn.sl napredna računalniška tehnologija Pridâjjemo si pravica do spremembe cen in konfiguracij. Cene vUjufujejo PPV in veljajo de tonce zalog ob gotovinskem plaâlu. / 14S,fkos I Posamezno so tekmovali v naslednjih kategorijah: mlajši dečki: do 38 kg: Danijel Petek 1. mesto in Nejc Bombek 2. mesto (Petek in Bombek sta v tej kategoriji premagala vse nasprotnike z rezultatom 10:0, finalu pa je bil tokrat boljši Petek); - do 42 kg: Domen Črnivec 5. mesto, do 50 kg Kristjan Mojzes 1. mesto. Starej{i dečki: do 46 kg: Darjan Podgoršek 2. mesto, do 55 kg: Leon Jaušovec 3. mesto. Kadeti do 50 kg: Renato Trup-kovic 2. mesto, do 60 kg: Danijel Rus 2. mesto in Marjan Majcen 7. mesto. V tej kategoriji je potrebno poudariti, da je Rus do finala borbe gladko zmagal, k porazu v finalu pa so veliko pripomogli sodniki s svojim dvomljivim sojenjem. S temi rezultati so judoisti Gori{nice ponovno dokazali, da se lahko enakovredno kosajo tudi s tekmovalci iz tujih držav, posamezniki pa so celo najbolj-{i. Judo klubu Gori{nica se torej ni potrebno bati za prihodnost, saj imajo zelo dobre perspektivne tekmovalce, ki jih trenirata Mitja Kostevc in Donald Rus. Fabjan Kovačec KOŠARKA V "Klubu 100' tudi Kidriie'vo in Destrnik Tudi v tekmah drugega kroga ni manjkalo atraktivnih rezultatov. V skupini A so Veterani na gostovanju pri Račah hitro dali vedeti, kdo bo gospodar na igrišču, pa čeprav niso prišli kompletni. Razlika se je stopnjevala celo tekmo, tako da domači niso imeli niti najmanjše možnosti obrniti rezultata sebi v prid. Ekipa Ptujske Gore je dobila prvi polčas, nato pa so gostje iz Majšperka z dobro obrambo obrnili rezultat sebi v prid in ponovno odnesli dve točki. V Cirkovcah so novinci z Destrnika doživeli podobno katastrofo kot v prvem krogu novinec iz skupine B — ekipa Dražencev. Domači so zadevali iz vseh položajev, tako da so gostje hitro "vrgli puško v koruzo"; epilog: 101 koš razlike. V skupini B so Draženci gostili Neman. Niso se mogli dolgo upirati, tako da so si gosti priigrali visoko ko{ razliko in pomembni dve točki za nadaljevanje. Ekipa Kidričevega je doživela "bes prvakov", čeprav so se upirali skoraj polovico tekme. V drugem polčasu je bil razpoloženi Hojnik premalo proti celi ekipi Star. Epilog: nova stotica in visok poraz. Derbi kroga je bila tekma med Orači in "dobrimi dečki". Tekma je bila izenačena vse do konca, pa tudi pretirane nervoze med igralci Športne novice KEGLJANJE / TRETJA ZMAGA PTUJČANOV Kegljaci ptujske Drave so v 9. krogu 3. slovenske lige - vzhodna skupina gostili Hrastnik. To je bil njihov zadnji dvoboj v prvem delu prvenstva in zaključili so ga s tretjo zaporedno zmago. Hrastničane so visoko premagali s 7:1 (4958:4744). S to tretjo zmago so v prvem delu prvenstva osvojili sedem točk, kar je zaenkrat dovolj, da so se odlepili od ekip z dna prvenstvene razpredelnice. To pa je zanje velik uspeh, če upoštevamo dejstvo, da so novinci v tretjeligaški konkurenci. Posamlčnl izidi: Arnuš 368, Čuš 421, Sušanj 793, Haladea 855, Ber 809, Ivančič 851, Podgoršek 861 podrtih kegljev. Drugi del prvenstva bodo Ptuj-čani pričeli 19. januarja. Da pa zanje še ne bo miru, pove po- datek, da so včeraj pričeli posamično in ekipno prvenstvo za območje nekdanje občine Ptuj. Danilo Klajnšek SV. TROJICA / USTAVILI KLUB MALEGA NOGOMETA Pri Sv. Trojici v Sl. goricah so pred dnevi ustanovili klub malega nogometa Sv. Trojica v Sl. goricah. Na občnem zboru so za predsednika kluba soglasno izvolili Jožeta Časarja, za podpredsednika Darka Frasa, za tajnika Janeza Voglarja in za blagajnika Srečko Brumna. Izvolili so tudi upravni in nadzorni odbor ter disciplinsko komisijo, sprejeli program dela in finančni načrt za naslednje obdobje. Omeniti še velja, da je bila ustanovitev KMN velika potreba, saj je v tem kraju veliko ljubiteljev malega nogometa, a so zaradi teh ali drugih razlogov odhajali iz Športnega društva Sv. Trojica v druge lenar-ške klube. Janez Lorber obeh ekip ni manjkalo. Na koncu težko priborjena zmaga Oračev in prva po{kodba v ligi -zvin gležnja gostujočega centra Aljo{e Hodnika. Rezultati: KK Rače - Veterani 64:97, ŠD Ptuj. Gora - ŠD Maj{perk 45:66, ŠD & KK Draženci - Neman 51:89, ŠD Kidričevo - KK Star{e 74:109, ŠD Cirkovce - ŠD Destrnik 139:38, Orači - Good guys 64:58. SKUPINA A 1. ŠD CIRKOVCE 2. ŠD MAJŠPERK 3. VETERANI 4. ŠD PTUJ. GORA 5. KK RAČE 6. ŠD DESTRNIK SKUPINA B 1. KK STARŠE 2. ORAČI 3. NEMAN 2 0 2 0 1 1 1 1 0 2 0 2 2 0 2 0 1 1 + 140 + 22 + 32 -3 -72 -119 + 146 +40 +32 Jože Kolari~, najbolj{i strelec 4. GOOD GUYS 2 11 0 3 5. ŠD KIDRIČEVO 2 0 2 -69 2 6. KK DRAŽENCI 2 0 2 -149 2 Lestvica najboljših strelcev: 1. Jože Kolarič (Cirkovce) 98 ko{ev, 2. Peter Trifkovič (Star-{e) 67 ko{ev, 3. Edi Hojnik (Kidričevo) 61 ko{ev, 4. Matjaž Frangež (Cirkovce) 57 ko{ev, 5. Bo{tjan Kostanjevec (Veterani) 56 ko{ev. Pari naslednjega kroga: Veterani - ŠD Cirkovce, KK Dra-ženci - Orači, ŠD Maj{perk -ŠD Destrnik, Good guys - ŠD Kidričevo, ŠD Ptuj. Gora - KK Rače, Neman - KK Star{e. l.r. Sobota v znamenju Zlate rokavice Boks ima na Ptuju dolgo in bogato tradicijo. Njegove korenine segajo v leto 1970, njegov začetnik pa je bil Slavko Dokl, prvi registrirani boksar iz Ptuja. Letos torej boks in klub praznujeta 31-letnico, ves čas pa je ptujski boks bil vedno v slovenskem vrhu. Leta 1980 pa je Slavko Dokl zasnoval mednarodno tekmovanje Zlato rokavico - najvi{je tovrstno tekmovanje v Sloveniji, ki je postalo tradicionalno. delo z mladimi je dalo prvo mladinsko Zlato rokavico, letos pa bo to tekmovanje bogatej{e {e za 1. žensko Zlato rokavici. S tak-{nim načinom dela v BK Ptuj lahko mirno rečejo, da skrbijo za vzgojo mladih in promocijo Ptuja po Sloveniji in zunaj njenih meja. Prireditev za Zlato rokavico Slovenije bo to soboto v {port-ni dvorani Center na Ptuju in se bo pričela ob 16.00 uri. Od ptujskih boksarjev bodo nastopili NOGOMET {tirje mladinci Marko Pozde-rec, Sašo Pucko, Boštjan Ber in Albin Novak, dekleti Dominika Šajtegl in Brigita Ha-bjanic, med člani pa Boštjan Kerin, Viki Car, Radko Petrovič in Peter Makovec. Zraven slovenskih boksarjev bodo nastopili tekmovalci iz Italije, Avstrije, Hrva{ke in Romunije. Gledalci bodo lahko videli {e nastope mladih iz Judo kluba Drava in Kikboks kluba Ptuj. Zaslužnim delavcem, ki so na pomagali boksu in njegovi promociji, pa bodo podelili plakete in priznanja. Danilo Klajnšek Ptujiani drugi v Avstriji Mladi nogometaši Drave Asfaltov iz Ptuja do deset let starosti so uspešno nastopili na turnirju malega nogometa v avstrijskem Gnasu, kjer je nastopilo deset ekip. V svoji skupini so premagali GAK s 3:0, FC Stadlau z 2:0, Knitenfeld s 7:0 in izgubili z ekipo Celdomomolk s 3:0. V polfinalu so se pomerili z vrstniki iz Maribora in jih premagali z 2:0 po streljanju sedemmet-rovk, v finalnem srečanju pa so po streljanju kazenskih strelov izgubili z ekipo Stadlau s 3:2. Za Dravo Asfalti so nastopili: Nejc Janžekovič, Danijel Lju-bec, Ale{ Gril, Timotej Vrabl, Marko Ro{ker, Matija Goričan, Aljaž Lesjak, Žiga Lačen, Uro{ Šegula, Dan Krajnc, Jure Petek in Peter Vnuk. Ekipo sta vodila trenerja Tomislav Grbavac in Miran Zorčič. Danilo Klajnšek S POSLOVNA IN DRUGA SPOROČILA SALON POHIŠTVA Spuhlja 79/a, 2250 Ptuj Tel.: 02/775^1-01, fax.: 02/779-02-51 O OB U.OB v igri sodelujejo vsi, Id bodo v tem času kupili blago v vrednosti nad 20.000 sit. (Nagradna igra poteka od 1.10.2001 do 31.12.2001) umMmwŒum Vabimo Vas, da kljub sivini zimsi