Poštni urad 9020 Cetovec — Veriagspostamt 9020 Kiagenfurt
iihaja v Cetovcu — Erscheinungsort Kiagenfurt
Posamcini izvod $ ši!., mesečna naročnina 12 šiiingov
P. b. b.
Letnik XXXi.
Ceiovee, petek, 2f. maj 1976
Štev. 21 (1762)
ZSO OB OBLETNtC) DRŽAVNE POGODBE:
Zahtevamo dosledno izpoinitev etena 7 državne pogodbe
Pripravljeni smo konstruktivno sodeiovati pri iskanju sporazumnih in znosnih rešitev
Nadzorni in Upravni odbor Zveze slovenskih organizacij na Koroškem sta na svoji skupni seji na predvečer obletnice podpisa avstrijske državne pogodbe dne 14. 5. 1976 po temeljiti presoji poročila o zadnjih razgovorih na Dunaju sklenila naslednjo
RESOLUCtJO
Koroški Slovenci smo s svojim doprinosom v narodnoosvebodit-nem boju izpričati, da hočemo na ozemtju, kjer smo nasetjeni že stoletja, živeti svobodno in enakopravno. Prispevati smo veiik detež k zmagi nad fašizmom in s tem tudi k obnovi neodvisne in demokratične repubtike Avstrije. Sedmi čten avstrijske državne pogodbe je rezultat tega našega boja na strani svobodoljubnih narodov.
S podpisom državne pogodbe se je repubtika Avstrija obvezata, da bo izpotnjevata in spoštovata dotočita te mednarodne pogodbe.
Enaintrideset tet po zmagi nad fašizmom in enaindvajset tet po podpisu državne pogodbe Zveza slovenskih organizacij na Koroškem
ugotavtja, da nobeno dotočito ni izpotnjeno po črki in duhu sedmega čtena državne pogodbe. Manjšinska potitika repubtike Avstrije je bita tudi po tetu 195$ naši narodni skupnosti nenaktonjena in izrazito restriktivna.
Koroški Stovenci smo danes zaradi namere izvedbe ugotavtjanja manjšine, zaradi naktepa zmanjšanja in okrnjevanja pravic čtena 7 potom reševanja na osnovi šte-vitčne moči, kar pomeni revizijo državne pogodbe, in zaradi poskusov razdvajanja in cepitve naše narodne skupnosti botj kot kdaj koti po drugi svetovni vojni ogroženi v našem obstoju in razvoju.
Zato bomo koroški Stovenci skupaj z demokratičnimi sitami večinskega naroda odtočno nadatjevati borbo proti načrtovanemu ugotav-
Parlamentarni pododbor neposredno seznanjen
s stališči koroških Slovencev
Pri „hearingu" pred parlamentarnim pododborom ustavnega odbora dne 13. maja 1976 na Dunaju so predstavniki osrednjih organizacij koroških Slovencev, kakor svo-ječasno že pismeno, ponovno še ustmeno odtočno odklonili osnutek novelizacije zakona o ljudskem štetju.
Nato so v dveurnem razgovoru nedvoumno in izčrpno odgovarjali na številna vprašanja ter utemeljili stališče, zakaj so koroški Slovenci Proti ugotavljanju odnosno preštevanju; povedali pa so tudi, kako si Zamišljajo sporazumno reševanje odprtih vprašanj slovenske narodne skupnosti. V stvarni pogovor so posegali zlasti koroški poslanci Herbert Pansi, dr. Hans Kerstnig, dr. Otto Scrinzi in Walter Suppan, Po tudi dr. Mock in dr. Ermacora tor razumljivo predsednik ustavne-9o odbora parlamenta dr. Thal-hammer. ZSO sta na pogovoru zastopala predsednik dr. Franci Zwit-*sr in podpredsednik dr. Avguštin ^alle, NSKS pa osrednji tajnik dipl. tur. Filip Warasch in član osrednje-9a odbora Karel Smolle; na drugi strani so bili poleg članov pododbora ustavnega parlamenta navzo-tudi nekateri eksperti.
Kot bistveni rezultat tega „hea-dnga" je smatrati, da je bil parlamentarni pododbor neposredno seznanjen s stališči slovenske narodne skupnosti in so se člani pododbora zanimali tudi za možne al-ernative za sporazumno rešitev ^Pdih vprašanj. V tem smislu je ' nhearing", kakor je v zaključnih esedah poudaril predsednik dr. nalhammer, plodovit in pomem-
ben za dokončne odločitve pododbora.
Vsekakor bo dokončna odločitev parlamenta — ali sklene noveliza-cijo zakona o ljudskem štetju ali ne — zelo bistveno vplivala na nadaljnji razvoj tekočih pogovorov in prizadevanj za sporazumno rešitev odprtih vprašnaj slovenske narodne skupnosti na Koroškem.
tjanju manjšine za dosego pravic, ki nam gredo in z učinkovitimi ukrepi preprečiti, da bi rezuitati morebitne izvedbe štetja iahko stu-žiii kot osnova za reševanje odprtih vprašanj čiena 7 državne pogodbe.
Koroški Siovenci smo se vseiej zavzemati za sporazumno rešitev manjšinskih vprašanj. Trdno smo prepričani, da je sporazumna rešitev odprtih vprašanj možna te z neposrednimi pogajanji med predstavniki vtade in zakonodajaica ter zastopniki manjšine.
Ta svoja nespremenjena statišča smo hkrati s svojo pripravtjenostjo za konstruktivno sodetovanje pri iskanju demokratičnih rešitev iznesti tudi pri zadnjih razgovorih z eksperti in pred partamentarnim pododborom ter poudariti, da zahtevamo vzporedno reševanje vseh odprtih vprašanj na področju šotstva, uradnega jezika, topografskih označb in napisov, pospeševanja manjšine in prepovedi dejavnosti proti stovenski narodni skupnosti.
Če avstrijska vtada in zakonoda-jatec z nami vred žeiita, da bi se pogajanja nadatjevata in vodita do konkretnih vzajemnih in znosnih rešitev, je za nas pogoj, da parta-ment odstopi od namere novetiza-cije zakona o ijudskih štetjih, ki naj bi omogočita izvedbo sktepa treh v partamentu in dežetnem zboru zastopanih strank o ugotavtjanju manjšine.
Ne moremo mimo ugotovitve, da je pri reševanju manjšinskega vprašanja močna ovira ztasti Karntner Heimatdienst. To se je izkazato fu-
(Da/je na #. stram)
Jugostavija zahteva popotno in brezpogojno izpoinitev državne pogodbe
Predstavnik zveznega sekretariata za zunanje zadeve SFRJ Mirko Kaiezič je na tiskovni konterenci v Beogradu ponovno pojasni! stališče Jugoslavije giede poiožaja slovenske in hrvaške narodne skupnosti v Avstriji in zlasti glede izpolnitve državne pogodbe. Izjavil je:
Jugoslavija si prizadeva, da bi Avstrija čimprej v celoti in brez postavljanja pogojev izpolnila določila državne pogodbe, ki zadevajo položaj in pravice slovenske in hrvaške manjšine v Avstriji. Jugoslovanska vlada je v številnih dokumentih in izjavah podrobno pojasnila svoja stališča, ki bodo tudi v prihodnje temelj njenih prizadevanj v zvezi z izpolnitvijo omenjenih določil državne pogodbe.
Zato je razumljivo, da Jugoslavija kot ena podpisnic državne pogodbe s posebno pozornostjo spremlja vse ukrepe, ki jih — v okviru avstrijske suverenosti in notranjih kompetenc ter na podlagi državne pogodbe — pripravljajo v zvezi z izpolnitvijo te pogodbe.
Vendar pa želimo poudariti, da je za Jugoslavijo nesprejemljivo dejstvo, da izpolnitev državne pogodbe še zmeraj pogojujejo in preprečujejo na najrazličnejše načine, ki so si navzkriž z določili in duhom državne pogodbe.
Jugoslavija pričakuje, da bo Avstrija v dogovoru s slovensko in hrvaško manjšino izpolnila omenjena določila državne pogodbe. V številnih in argumentiranih predlogih, ki so jih manjšine naslovile na avstrijsko vlado, vidimo ustvarjalen prispevek k iskanju dokončne rešitve.
Tudi ob tej priložnosti želimo poudariti, da za Jugoslavijo rešitev tega vprašanja pomeni odpravo ovir za nastanek trdne osnove za razvoj stabilnih in prijateljskih stikov med sosednima deželama.
Široka solidarnost
z bojem koroških Slovencev
Vse napredne in demokratične študentske organizacije na Dunaju, med njimi tudi Klub slovenskih študentov, so spet manifestirale svojo solidarnost s koroškimi Siovenci v boju proti ugotavijanju in za izpoinitev pravic.
Več sto študentov se je zbralo v torek pred univerzo, da bi preprečili (kakor jim je to dvakrat že uspelo) tamkajšnje protislovensko izzivanje desničarskih skrajnežev, katerim je govoril FPd-jevski poslanec dr. Scrinzi. Vendar pa je policija desničarske zborovalce „zaščitiia", napredne študente pa z brutalno silo pregnala iz univerzitetnega poslopja,
kar se je menda zgodilo prvič v zgodovini dunajske univerze.
Potem se je formirala demonstracija kakih 1000 udeležencev, ki so krenili pred sedež zvezne vlade. Tam so predali resolucijo, v kateri so zahtevali izpolnitev člena 7 brez vsakega ugotavljanja ali štetja, izrekli so se proti vsakršnim pogajanjem s koroškim Heimatdienstom o manjšinskih vprašanijh, zahtevali pa so tudi odstranitev rektorja Seitelbergerja, ki je bil nekdaj član SS in je zdaj klical policijo, da je pregnala napredne študente in ..zaščitila" zborovanje desničarskih skrajnežev.
Občni zbor NSKS
Dr. Gritc novi predsednik
V prostorih Mohorjeve hiše v Celovcu je minulo soboto zasedal občni zbor Narodnega sveta koroških Slovencev. Občnemu zboru, ki
Xdo A a; praznu/e?
V mma/;h r/neb od M. do Z J. maja 7976 so zboroma/; v Cc/ccca zgodovinarji, zbram na 73. zbora avstrijskih historihov. koroška je kiia izbrana za ta kongres s sklicevanjem na svoj menda tisočietni obstoj.
„7000 /abre TCžrnten" nam bodo vse leto ponuja/; ob ??ajraz/;c??fjš;b 7?r;/;hah in ob/ikab. Deže/ni g/avar TLeopo/d IVagner je že vrnitev o/impijskega prvaka Franca 7(7ammerja vk/jnči/ v ta program in ga s/avi/ kot ..dostojen pričetek pros/av tisoč/etnice Tčoroške". V prvib dneb majniha so m<; s/edi/i /;7afc/;st; z razstavo znamk, ki so jo podredi/; tema nas/ovn. Od tedaj pa nas zasipa pravi p/az raznib otvoritev, predavanj, posebnih knjižnih izdaj, časopisnih č/ankov, radijskih in te/evizijskih oddaj — vse skrbno razporejeno in osredotočeno na to propagandno ges/o.
/abr/ej; imajo svojo vsebino, še pogosteje pa jim vcepijo posebno pos/aasfvo in jih shašajo podrediti interesom sedanjosti. Fogosto namreč sk/icevanje na zgodovinske dogodke s/aži sedanjim interesom, /čof takšen primer je nedavno izrecno navaja/ danajski aniv. proj. dr. A/;'chae/ it/itferaaer prav „7000 /et Koroške"; deja/ je, da /efo 976 nikakor ne pomeni posebne pre/omnice v koroški zgodovini. Koroška je mnogo starejša. Korenine deže/e segajo v s/ovansko kneževino in treba je vprašati, kakšen pomen naj bi ime/o, da se z izbiro /et-nice 976 iz/oči predhodno obdobje zgodnje s/ovanske zgodovine Koroške. F o apravičenosfi praznovanja spra-šaje fadi zgodovinar dr. rlm/rcas A/or/tsch, ki je povze/ to mise/ in jo pofrjaje z agofovifvijo, da „v očeh raz-iskova/ca zgodovine /efo 976 nikakor ne predsfav/ja od/oči/ne cezare v zgodovini Koroške. Kajti že mnogo prej je obsfoja/a mnogo bo/j samostojna Koroška . . . . .. pravi razvoj k tema, kar danes pojmajemo kot de-
pros/ave odgovorni apošfevati ob tej pri-edanji sitaaciji na Koroškem, je dejstvo, da
že/o Koroško, je priče/ vendar še/e kratko po prehoda fisoč/efja, ko se je zače/a jormirati skapina notranjeavstrijskih deže/ Koroške, štajerske in Kranjske, zl/; to pomeni, da Koroška svoj fisoč/etni jabi/ej ne praznaje apravičeno, da ga sp/oh ne bi sme/a praznovati? Nikakor/ Korošci radi praznajemo in zgodovinsko pomembni dnevi se ne vrstijo prepogosto. Kar pa bi mora/i za te jabi/ejne /iki in v se;
je prefek/osf Koroške prav tako s/ovenska kakor nemška".
Tl/; so za organizacijo in potek koroških pros/av v deže/i odgovorni ta svari/a in opozori/a apošteva/i, bomo kma/a /ahko presodi/i. /z dos/ej možnega preg/eda moramo kot vsekakor čadno zabe/ežifi, da ne med pre-davafe/ji, ne med ade/eženci niso zastopani znanstveniki sosedne /agos/avije in /ta/ije, medtem ko prisostvaje kongresa avstrijskih zgodovinarjev med 373 prijav-/jenimi vsekakor 36 ade/ežencev iz Zvezne repab/ike Nemčije, med njimi več predavafe/jev. 7'adi izbira tem in predavafe/jev ter razporeditev predavanj narekaje razmiš/janja.
Fredsednik zborovanj, direktor koroškega deže/nega arhiva dr. W;7be/m Neamann, bi vsekakor mora/ razjasniti, zakaj je od njega tako visoko ocenjeni „znan-sfvenik" dr. dr. h. c. A/arfm V7afte kot direktor koroških deže/nib arhivov s/av;7 že /efa 7943 „Ka'rnfen, 7200 /abre Grenz/and des Keicbes", če on sedaj tisoč-/efnici Koroške daje isti pomen in svojim agotovifvam isto smer?
zl/; nam z izbiro .znanstvene pridobitve" iz dobe nacistične Ve/ike Nemčije sedanjega aniv. pro/. dr.
(Dalje na 8. strani)
ga je otvoril predsednik dr. Joško Tischler, je osrednji tajnik Filip Wa-rasch podal obširno delovno poročilo, ki so ga nafo dopolnili še drugi odborniki.
Pri volitvah novega odbora je bil za predsednika izvoljen dosedanji podpredsednik dr. Matevž Grilc, za podpredsednika Ignac Domej in za osrednjega tajnika Filip Wa-rasch, nadaljnji člani najožjega vodstva pa so še Karel Smolle, Pavel Buch, Mirko Sabotnik in Jože Wakounig; dosedanji podpredsednik dr. Reginald Vospernik ni več član odbora, vendar bo NSKS še naprej zastopal v kuratoriju deželnega šolskega sveta in v FUEV.
Novi predsednik NSKS dr. Matevž Grilc je na tiskovni konterenci izjavil, da v politiki Narodnega sveta ne bo prišlo do bistvenih sprememb: kot doslej bo NSKS skupaj z ZSO vodil narodnostno politiko v korist obstoja in razvoja slovenske narodne skupnosti na Koroškem; utrjeval bo odnose do nemško govorečih Avstrijcev, ki podpirajo boj koroških Slovencev; in vzdrževal bo stike z matičnim narodom in njegovo državo, ki imata — kot je dejal — pravico in dolžnost, da nas podpirata.
Dosedanji predsednik NSKS dr. Joško Tischler, ki zaradi starosti ni več kandidira), je po občnem zboru vabit na večerjo v hotel .Korotan", ki so se je udeležili tudi zastopniki ZSO v koordinacijskem odboru.

Neizpolnjevanje državne pogodbe
ovira razvoj odnosov med sosednima državama
Stopnja gospodarskega sodelovanja med sosednimi državami je brez dvoma pomembno merilo pri ocenjevanju dobrih ali manj dobrih odnosov med državami. Dolgoročni in za obe strani koristni gospodarski stiki lahko pospešujejo take odnose. Prav tako pa je tudi res, da neurejena vprašanja v
Izrazi protesta
Žvižgi in „fuj"-kiici, ki jih je bil deiežen deželni glavar Wagner na nedeljski prireditvi slovenske gimnazije v Celovcu, gotovo niso veljali samo njemu osebno. Mišljeni so bili predvsem kot odgovor na manjšinsko politiko na Koroškem, ki se pod vplivom nemških nacionalistov vedno bolj nagiba v staro protislovensko smer; mišljeni so bili kot protest proti vsem tistim, ki nosijo odgovornost za primere očitne diskriminacije slovenske narodne skupnosti in ki nam hočejo namesto pravične, mednarodnim določilom in pogodbenim obveznostim odgovarjajoče rešitve brezobzirno vsiliti povsem nesprejemljive diktate.
Tak odgovor in tak protest pa zasluži predvsem tudi Wagnerjevo glasilo KTZ, ki se je spet enkrat — ne prvič po letu 1945 — znašlo na čelu najbolj strupene hujskaške gonje proti koroškim Slovencem in vsem tistim, ki podpirajo prizadevanja za obstoj in razvoj slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Pri omenjenem listu so menda že povsem zgubili oblast nad samim seboj: če nekaj ne ustreza njihovim predstavam, se poslužijo zlobnega potvarjanja in podtikavanja (kakor npr. pri poročilih o zadnjih pogovorih na Dunaju); kdor se upira nameravanemu diktatu ugotavljanja manjšine, je v njihovih očeh šovinist ali celo fašist; znanega partizanskega borca, ki se drzne obujati spomine na zgodovinski trenutek, ko so svobodoljubni narodi slavili zmago nad nacifašizmom, pa enostavno proglasijo za nacista ...
Na takšne pojave slepega, narodno in ideološko pobarvanega ter iz nepremagane rjave preteklosti izvirajočega sovraštva so žvižgi in „fuj"-klici pravzaprav še zelo blag odgovor.
medsebojnih odnosih delujejo zaviralno. Torej so gospodarski stiki, ki tako kratkoročno kot dolgoročno koristijo obema partnerjema, pomemben porok za dobre politične odnose med sosednima državama.
Jugoslavija in Avstrija se trenutno kljub temu, da imata ugodne geografske in komunikacijske pogoje za intenzivno sodelovanje, ne moreta pohvaliti z dobrimi in zadovoljivimi gospodarskimi stiki. V zadnjem obdobju so gospodarski odnosi med obema državama celo nazadovali.
Primerjava med letoma 1974 in 1975 kaže, da se je blagovna menjava v tem času občutno zmanjšala: jugoslovanska prodaja se je zmanjšala za 22 %, avstrijska za 19% (SRS: izvoz —5; uvoz —29 odst.). Avstrija je med najpomembnejšimi uvoznicami jugoslovanskega blaga padla z 10. na 15. mesto, med najpomembnejšimi dobaviteljicami Jugoslavije pa od 4. na 8. mesto. Skupni obseg trgovinske menjave je lani padel za 25 %. Naštete številke prepričljivo govorijo o tem, da je gospodarsko sodelovanje med Jugoslavijo in Avstrijo v zastoju.
Kje so vzroki za tak razvoj? Ena izmed zelo pomembnih ovir za boljše gospodarske stike je brez dvoma dejstvo, da Avstrija premalo kupuje v Jugoslaviji. Dejstvo, da Jugoslovani 4,2-krat več kupujejo od Avstrijcev kot Avstrija od Jugoslavije, nedvomno ovira razvoj boljših gospodarskih stikov. Zato jugoslovanska stran zahteva od Avstrije, da naj več kupuje v Jugoslaviji.
Neugodno pa vplivajo na gospodarske stike tudi nerešena manjšinska vprašanja in neizpolnjevanje državne pogodbe s strani Avstrije. Zgoraj navedene ugotovitve kažejo, da je eden izmed predpogojev, da se bodo v bodoče gospodarski, kulturni in politični odnosi med Avstrijo in Jugoslavijo izboljšali, dosledno izpolnjevanje avstrijske državne pogodbe.
RESOLUCUA
sprejeta na občnem zboru NSKS
Prav danes pred 21 leti so na Dunaju podpisali avstrijsko državno pogodbo, ki je temelj naše republike in tudi osnova obveznosti naše države do mednarodnih podpisnikov ter slovenske narodne skupnosti glede njenih pravic. Člen 7 ne predvideva nikakršnega številčnega ugotavljanja pripadnikov naše narodne skupnosti — ne ob podpisu pogodbe, toliko manj 21 let po njeni sklenitvi.
Zato mora republika Avstrija zajamčiti narodne pravice iz člena 7 na celotnem ozemlju „s slovenskim ali mešanim prebivalstvom" slehernemu pripadniku naše narodne skupnosti, ne glede na njeno ^številčno moč" ali „gostoto njene naseljenosti".
Ugotovitev števila ali gostote v zvezi z izvajanjem določil člena 7 in dodeljevanje pravic po moči narodne skupnosti pomeni nedopustno preobrnitev demokratičnega načela, omejitev, kršitev ustavnih načel ter razveljavljanje avstrijske državne pogodbe in ne nazadnje zlorabo statistične znanosti.
H Zato delegati, zbrani na občnem zboru NSKS, najostreje zavračamo vsakršno ugotavljanje manjšine, oz. ljudsko štetje posebne vrste in zahtevamo od osrednjega odbora NSKS, naj prouči vse možnosti za preprečitev take nakane.
H Zato delegati, zbrani na občnem zboru NSKS, sicer pozdravljamo novo vzdušje pri tekočih pogovorih in pogajanjih, vendar resno opozarjamo vse pri pogajanjih sodelujoče in prizadete na omenjena načela, besedilo in vsebino člena 7, ki predvideva ne glede na kraj prebivanja, enake pravice za vsakega pripadnika slovenske narodne skupnosti.
Jemljemo na znanje, da se bodo pogajanja nadaljevala, seveda le z namenom, da ob upoštevanju načela nedeljive pravice nadjemo vseobsežno rešitev, ki dejansko zajamči ne samo obstoj, ampak vsestranski razvoj slovenske narodne skupnosti na Koroškem.
Za to pa je potrebna določena politična volja. Vendar trenutno še vedno obstoja nevarnost, da bodo stranke skušale pridobiti na volilnem kapitalu prav na račun manjšinskega vprašanja in drugih odprtih problemov, kot se je to v preteklosti dogajalo. Nadaljevanje take politike pa ne koristi niti Avstriji in še manj koroškim Slovencem; hkrati pa zavira normalen razplet odnosov med obema sosednima državama v srcu Evrope.
Koroški Slovenci pozdravljamo vsak korak, ki vodi k izboljšanju gospodarskih, kulturnih in političnih odnosov med Avstrijo in Jugoslavijo in še posebej med Koroško in Slovenijo. Trdno smo prepričani, da je dosledno izpolnjevanje državne pogodbe lahko velik, če ne največji korak in najboljši porok na tej poti. Prepričani smo, da je to tudi želja vseh avstrijskih in jugoslovanskih delovnih ljudi.
Dobri kulturni in politični stiki ter odprta meja, ki koristi predvsem ljudem v obmejnih predelih, so lahko tudi pomemben doprinos k graditvi dolgotrajnega in pravičnega sožitja enakopravnih evropskih narodov in s tem doprinos k trajnemu miru v Evropi. Vendar so tudi še danes na delu nazadnjaške site, ki jim ni za enakopravno sodelovanje; to na lastni koži občutimo tudi koroški Slovenci. Toda oprti na prepričanje, da gredo tirnice zgodovine v smeri enakopravne prihodnosti, bomo doprinesli svoj delež k razvoju bolj demokratičnih in enakopravnih odnosov v Evropi.
nima Raj is^rafi'
pri reševanju manjšinskega vprašanja
porloJCor, Ct sc Mv! z Mfpellz^cljo z%CoM% o l/MsClC š:et;!C Ir! C1 C! Kstf^rl! pogoje z% Mgor%vlj%Mje TTMMjsrHe v oCllCl pose^Meg% štežj%, je prejšnj: žerjer: poleg preJsta^fM^co oCeC osreJnjll? org%7MZ%c;j CorošCIC .Slovencev ler preJsfdvurstM gr<3-JlščansClC HrMfov pou%M pogovor t%<7! z%stopsfvo CorošCegc He!7?Mtrj;'eHsr<!.
D% KHD 7M??M Ca) IsCat! pr: rešev%7!j% naflC vprašanj, sM!o CorošCl Slovenc! že verigo poudarjali, Cer predoCro ven:o za vlogo, C! jo je fa organizacija Igrala v preteClosf! Ir! jo Igra se danes. Odpor prof! K7VD Ir: njegovewn vpllvK v teC vprašanjlC pa se nenehno siri fnd! med večinskim narodom. 7*o je prišlo do Izraza v profesflC rdzrrllr organizacij, C! so se prejšrzj! feden Izrekle profl pritegnitvi K77D C pogovorom o rešitvi manjšlnsCe proClemaflCe.
TaCo je proti povaClln KND rtd dnnajsCe pogovore protestlrdl meri drnglm! :%d! žl^cljs^l komite proti Kgofavljanjn manjšin Irt zd prdvlce ^oros^llr .Slovencev, Caferega froj podpira več sto nglednlC oselrnostl političnega, Cnltarnega In jdvnegd žlvljenjd Iz cele Avstrije. V protesta je komite ndgldsll, da sploC ni rdzvUno, CaCšno legltlmdcljo Imd K7TD,- predsednlCe parlamentarni!? ClaCov pd je komite vprdšdl, dl! so KND povaCll! zdto, Cer političnim stranCam ne prlzndvdjo več vloge govornlCa večlnsCega prebivalstva. Komite pri tem vprdsnje, dll je obstoj KND sploC v sClada z državno pogodbo, Cajf! — CaCor je rečeno v protestnem pisma — „td orga-nlzdcljd čava miselnost, zd Catero In' Mo v Interesa demoCratlč-negd rdzvojd v Avstriji In agleda Avstrije Mije, če bi bila pre-mdgdnd".
KaCšna je miselnost In predvsem CaCšna je dejavnost K77D, je povedal predsednic CorošCe OVP Bacber, C! je apravlčenost obstoja te organlžaclje v svojem glasila VolCszelfang branil meri dragim s tem, rfd je opozoril nd „zas!age" K77D v boja „prot! sdmovoljnostl STO letd 7972" — torej pri zloglasnem In protlzaConltem „Orfs-tajelstarma". V to smer pd očitno ndmerdvd ndrldljevdtl svojo rlejdvnost fad! v bodoče.* Zd primer, da In' prišlo do rešitve, C! ne b! odgovarjala prerlstdvdm K77D (štetje Cot pogoj In 30-odsfotna Clavzalaj, je predsednic Peldner ndmreč že ndpoveddl, dd bo K77D „lzčrpdl vsd demoCratlčna sredstvd, dd doseže dragačno rešitev",* poleg tegd pd boče agofovlfl, Coma CorošCa večlnd Colj zaapa.* stranCam dll Nelmatdlensfa.
Nadaljnji rdzvoj bo vseCaCor razCrll, Cdo nd NorošCem resnično odločd v feb vprdšdnjlC. VečlnsCl ndrod, %rddnt dejdvnlCl In politične strdnCe — vsi se Codo zndšll nd Izpltd, dd doCdžejo svojo zrelost.
Zaradi raztičnih merit
v avstrijski manjšinski potitiki koroški Siovenci ne vidimo siovenske TV
Vsakomur je znano, kaj pomenijo razvita sredstva javnega obveščanja za vsak narod in še ziasti za narodno manjšino. Ob današnjem razvoju igra pri tem posebno viogo teievizija. Zato med zahteve, ki jih postavijamo koroški Siovenci v boju za dosego vsestranske enakopravnosti, sodi tudi zahteva po iastnih teievizijskih oddajah. Do-kier pa nam v Avstriji take oddaje niso zagotovijene, terjamo, da se omogoči redno sprejemanje programa siovenske TV na ceiotnem ozemiju, kjer iivi naša narodna skupnost.
S tem vprašanjem se v odgovoru na dopis bralca v sobotni številki ljubljanskega Dela bavi tudi Ferdo Lužar, sekretar skupščine zavoda RTV Ljubljana. Iz njegovega prispevka povzemamo naslednje podrobnosti:
Da bi Slovencem na Koroškem lahko omogočili sprejemanje slovenskega TV programa, bi zaradi neugodnih geografskih razmer morali najprej na jugoslovanski strani na Golici in na Peči v bližini državne meje postaviti televizijska oddajnika, na avstrijski strani pa še vsaj dva manjša pretvornika. Tehnična ekspertiza za realizacijo tega projekta je bila na RTV Ljubljana izdelana že leta 1973. Pred približno dvema letoma je bilo o tej problematiki v splošnem raz-pravljano v skupščini SR Slovenije in republiški konferenci SZDL; sprejeto je bilo stališče, da je matični narod dolžan storiti vse, kar je mogoče, da bi rojakom v zamejstvu zagotovili možnost sprejema slovenskega TV programa.
Podrobneje je to vprašanje v začetku leta 1975 obravnavala tudi skupščina RTV Ljubljana in sprejela več sklepov, na podlagi katerih
so bili s celotno problematiko obširno seznanjeni ustrezni predstavniški organi v republiki in zvezi, vključno sekretarja za zunanje zadeve, ki so bili naprošeni za potrebno pomoč.
Po drugi strani pa so tudi tehnični strokovnjaki RTV Ljubljana vložili precej naporov, da bi s kolegi avstrijske RTV dosegli soglasje o rešitvi tehničnih problemov. „Na tem mestu — pravi sekretar Lužar — pa je trepa jasno izpostaviti ključno vprašanje, brez rešitve katerega ni mogoče pričeti z realizacijo omenjenega projekta, ki pa se kljub intenzivnim naporom RTV Ljubljana žal doslej še ni premaknilo z mrtve točke. To je vprašanje frekvenc oziroma oddajnih kanalov za oba TV oddajnika — Peč in Golico. Da bi namreč lahko od-dajili naš TV s teh oddajnikov v smeri Koroške, mora avstrijska RTV podati svoje soglasje za uporabo oddajnih frekvenc. To sicer tehnično vprašanje je v našem primeru do-biio popoinoma poiitično težo in po izjavah avstrijskih tehničnih ekspertov iahko omogočijo rešitev ie njihovi poiitični faktorji.
Kijub kontinuirani dveietni aktivnosti RTV Ljubijana na raztičnih nivojih in v raznih smereh, da bi se Avstrijci strinjati z uporabo oddajnih frekvenc za oddajnika Peč in Goiico, in kijub večkratnim obtju-bam, da bodo proučiti naše pred-ioge itd., nam je januarja ietos avstrijska direkcija pošte in teiegrafa sporočita, da se za zdaj ne morejo strinjati z uporabo prediaganih frekvenc.
Tako nam zdaj ne preostane nič drugega, kot da vztrajamo v naših prizadevanjih za pridobitev soglasja o oddajnih frekvencah in da ponovno o tem seznanimo ter za-
prosimo za pomoč pristojne republiške in zvezne organe."
iz navedenega je torej jasno razvidno, kje so vzroki in kje so krivci da koroški Siovenci ne smemo sprejemati siovenskega TV programa: vzroki in krivda so izkijučno v Avstriji, v tisti Avstriji, katere odgovorni predstavniki se tako radi sa-mohvaino trkajo na prsi in iagajo mednarodni javnosti o svoji širokogrudni manjšinski potitiki. V resnici pa je ta manjšinska potitika skrajno dvotična, kajti postužujejo se raziič-nih merit — ena vetjajo v odnosu do tastne manjšine v ttatiji, povsem drugačna pa v odnosu do manjšin znotraj avstrijskih meja.
Na ta različna merila avstrijske manjšinske politike opozarja tudi sekretar skupščine zavoda RTV Ljubljana Ferdo Lužar, ko ob koncu svojega prispevka ugotavlja:
„Za ilustracijo naj povemo, da je leta 1973 avstrijska vlada izposlovala pri italijanski poseben dekret, ki zagotavlja avstrijski manjšini na Južnem Tirolskem možnost spremljanja tujih RTV programov (predvsem avstrijskih). Po tem dekretu skrbi za zagotovitev tehničnih možnosti (izgradnja potrebnih oddajnikov in pretvornikov) v celoti Italija-Spričo znanih razmer v Avstriji v našem primeru najbrž ne moremo pričakovati povsem identičnih ukrepov avstrijskih oblasti, upravičeno pa pričakujemo, da se zadeva vendar že prične končno reševati in da avstrijska vlada v bodoče ne bo več imela povsem različnih meril za avstrijsko manjšino v Italij' kot za slovensko v Avstriji."
Res edinstveno spričevalo demokratične nezreiosti, ki si ga izstavijo Avstrija s svojo manjšinsko po* iitiko!

Koroški Siovenci v koncertu evropskih narodnih skupnosti
Uspeta akademija stovenske gimnazije v Ceiovcu
Pod geslom ..Koroški Siovenci v koncertu evropskih narodnih skupnosti" je priredita Zvezna gimnazija za Stovence v Ceiovcu svojo ietoš-njo akademijo. Prireditev minuio nedeijo v prenapoinjeni deiavski zbornici je potekata v duhu sodeiovanja naše dijaške miadine s skupinami Dancev iz Zahodne Nemčije, Madžarov iz SR Siovenije ter južnih Tiroicev iz itaiije; prav tako pa je biia prireditev v znamenju obiska števiinih visokih gostov, ki so z zveznim predsednikom dr. Kirchschid-gerjem na čeiu potrditi upravičenost obstoja te edine siovenske srednje šoie ter izkazati priznanje njenemu deiu.
Če bi hoteti biti vsaj malo pikri, bi morali ugotoviti, da smo ob akademiji slovenske gimnazije doživeli pravi izbruh tjubezni uradne Avstrije in zlasti uradne Koroške do slovenske narodne skupnosti. Ob vseh dosedanjih izkušnjah, ki jih imamo na tem področju, pa se nam zdi to nekoliko čudno in je zato težko verjeti, da je bilo vse skupaj res tudi iskreno mišljeno. Še posebej vetja to glede celovškega župana Guggenbergerja, katerega besede o skupni domovini dveh narodov precej čudno zvenijo, če priznava Slovence le v Selah in nekje v Košuti in če se ob tem spomnimo, da je mestna občina pod njegovim vodstvom preprečila nakup zemtjišča za slovenski Kutturni dom. tn enako vetja to za deželnega gtavarja Wagnerja, ki ga je očitno sete protokot ob obisku zveznega predsednika spomnil na obljubo, ki jo je dat ob izvolitvi pred dobrimi dvemi leti: „da hoče biti deželni glavar vseh Korošcev"; njegov poziv glede tristrankarskega ..reševa-nja" (ki v bistvu pomeni ugotavljanje manjšine in odvisnost manjšinskih pravic od 25 °/o) pa je bil te preveč v duhu njegovega nedavnega velikovškega nastopa, tako da so biti razumtjivi tudi žvižgi in „(uj"-klici ob koncu njegovega govora, kot je imet svojo upravičenost transparent, ki je v obeh deželnih jezikh opozarjal na člen 7 in na naše pravice.
Zato pa smo z zadoščenjem sprejeli jasne besede zveznega predsednika dr. Kirchschlagerja, ki je popravil svoje lansko negativno Podano ati tako tudi samo preneseno mnenje o slovenskih maturantih. Nedvoumno se je priznal „k pravilnosti in upravičenosti" obstoja stovenske gimnazije, ki ji je žele), da bi se v korist koroških Slo-
vencev obnesla kot ustanova, ki posreduje mladini zvestobo narodu in ljubezen do skupne domovine Avstrije. Poleg tega pa je zvezni predsednik naglasil, da je v svojih prejšnjih funkcijah tudi sam zastopal zahteve in želje manjšine na-pram drugi državi in da se zato zaveda, „da manjšina včasih potrebuje nekaj več, kot samo enako obravnavo — potrebuje zavestno pospeševanje, da se psihološko ne čuti odrinjeno v stranski položaj".
Uradnemu delu, ki se je začel z avstrijsko državno himno in se končal s koroško ..domovinsko pesmi-
jo" (od leta 1972 dalje po krivdi določene vrste koroških ..patriotov" znana tudi kot „himna Tafelstur-merjev"), je sledit pester kulturni spored. V besedi, pesmi, glasbi in plesu so se poleg dijakov slovenske gimnazije predstavile še skupine južnih Tirolcev, Dancev iz Zahodne Nemčije in Madžarov iz Slovenije. Vsi skupaj so manifestirali tesno povezavo narodnih skupnosti v boju za obstoj in demonstrirali bogato kulturno bogastvo, s katerim izpričujejo svoje svojstvenosti.
Skupni nastop mladih pripadnikov narodnih manjšin iz štirih držav pa je bil v malem tudi izraz tiste medsebojne solidarnosti, o kateri je govoril generalni sekretar FUEV Oiav Meinhardt, ko je zagotovil koroškim Slovencem solidarnost vseh 35 narodnih skupin iz cele Evrope, ki jih povezuje Federalistična unija evropskih narodnih skupnosti.

LJUBLJANSK! NADŠKOF POGAČNiK:
Preštevanje — sredstvo zastraševanja
Proti preštevanju manjšin v Avstriji se je izreke) tud! tjub-tjanski nadškof in metropotit dr. Jožef Pogačnik. O tem vprašanju je spregovorit na sprejemu, ki ga je pred nedavnim priredit za urednike avstrijskih verskih tistov iz Ceiovca, Gradca, Žetezna, Dunaja, St. Pottna, Linza, Saizburga in tnnsbrucka, ki so med svojo konferenco v Tinjah obiskati Slovenijo.
V svojem govoru se je nadškof dr. Pogačnik odtočno zavzet za pravice stovenske in hrvaške narodnostne skupnosti v Avstriji. Dejat je, da je zdaj v Avstriji mnogo govora o manjšinah in da o tem vprašanju tudi škofje niso motčati. Pri tem je spomnit na zasedanje avstrijske škofovske konference v začetku aprita, kjer so gtasno povedati, da imajo manjšine pravico do obstoja in do narodnostnega, kutturnega in gospodarskega razvoja. Potem pa je poudarit:
..Zdaj se pri vas mnogo govori o tako imenovanem preštevanju posebne vrste na Koroškem. Po mojem mnenju je to tudi pastoratno vprašanje. Preštevanje bi pomeniio izvajati pritisk na čtovekovo vest in prepričanje ter bi se tahko ztorabito kot sredstvo zastraševanja. Zato je tahko razumeti, zakaj Stovenci na Koroškem v imenu svobode odtočno nastopajo proti preštevanju posebne vrste."
Nadškof dr. Pogačnik je izrazit vesetje, da je v Avstriji mnogo katoiičanov, posebno še med mtadino, ki so istega mnenja. Prosit je zastopnike avstrijskega verskega tiska, da v tako kočtjivem vprašanju, kakor je vprašanje manjšin, pišejo zares objektivno. ..Kjer igrajo vtogo čustva in samotjubne žetje, ne more priti do miru in sprave med narodi," je nagtasit dr. Pogačnik ter opozorit, da je koroška škofijska sinoda postavita krščanska načeta, ki morejo in morajo biti vsem kažipot.
Drabosnjakovo mesto v slovenski kulturi Zanimivo predavanje
s/ouens^e	t? Cf/ovcM je trenutno Jn;-
zonšče izredno zanimive ;n dragocene ^n/tnrno-zgodo-tnns^e mcnijestdcije,- spominske razstave o/? !3C-/etn;'c; s????*;: Andreja ^Msterja-Dra/msnja^a. Razstavo je priprav;/ /nstitnt za s/ovens^o narodopisje pr;' 5/ovens^i akademiji znanosti in nmetnosti v Tja/djani o/? sode-/ovanjn ČJaJijs^e knjižnice na Ravna/; na AorosDvn ter Narodne in univerzitetne knjižnice v Z.ja/;/jani, ^i sta posodi/i vrsto r(r%gocf7!;%; Jo^nntentov Dra/;osnja-^ovega Je/a in v širšem pomenn prispevka ^oroš^i/? 5/ovencev v skupno za^/adnico s/ovens^e ^a/tnre.
Prvotno v LjaZdjani prikazana razstava je Zn'/a — se izpopo/njena — prenesena v Ce/ovec in v pete^ prejšnji teden s/ovesno odprta v pos/opj;; s/ovens^e gimnazije. Pr; otvoritvi je po pozdravnih Zasedah ravnate/ja Jr. Ra/eta ZaZdatniha ter nastop;; g;wnaz;js^ega z/;ora poj vodstvom p roj. /ošha Kovačiča znanstven; svetnih proj. Jr. Niho Karet govori/ o DraZmsnjaha in njegovem mesta v s/ovenshi Naftar; (postavi/ ga je ce/o na J Linharta, hi je piša/ (e za meščansko dražbo, meJtem ho je M DraZmsnjah resnični jjaJs^; ametn;^), (Jan; SPD „Drabosnjah" s kostanj pa so se predstavi/i z od/omhi iz DraZmsnjahove igre „7zgaj;(jen; sin".
Razstava obsega /epo z/;irho graJtva, hi sega oJ jahsimi/iranih Drabosnjahovih spisov oz. trstov ter hata/ogizacije vse/? njegovJt znan;/? Je/ (taho ohranjen;/; hot tadi tistih, hi so se zganjaj preho jotograjije nehda-nje njegove „paštbe" (hjer je ime/ arejeno preprosto tis-harno) in s/ih ob/eh iz njegove dobe vse Jo panjsb:b hončnic, pos/ihanih z motivi iz njegov;'/; iger. V s/ihi
in besedi preJstav/ja Drabosnjaha hot č/oveha, pesni-ha, /;a^ovn;^a in dramatiha — največjega našega /jad-shega ametn/^a, s hterim smo se že prej po/Jrag;'m sto/etjem avrst;/; mej tvorce s/ovenshe ha/tare in ametnosti tadi horošhi 5/ovenc;.
/ča/:or že rečeno, je razstava /zreJno zan;m;va ;'n Jragocena ^a/tarno-zgoJov;ns^a man;jestac;ja, /;o z/ast; nas; J;jaš^; m/aJ;n; o/?ogat;Ja znanje o razvoja ;n pomena naše naroJne &a/tare.
VenJar pa je Mja/? tema ravno o/* tej prJožnost; tre/;a vprašat;', ^a^o je pravzaprav s prirejanjem takšni/; pr;'reJ;'tev? Pr;'reJ;'te/j;'c; sejanje razstave sta /čr-ščans^a ^a/tarna zveza ;n /čato/;Š/?a prosveta v Ce/ov-ca, je pa razstava v šo/s^em pos/opja, ^jer so menja Jovo/jene samo šo/s^e pr/reJftve. Pa/;o vsaj moramo s^/epat; po pisma Deže/nega šo/s^ega sveta za Po-roš^o z Jne 2#. /. 7976, štev. 73-R/76, s katerim je šo/-s^a naJzorna o/;/ast oJ^/oni/a .SJovcnsZJ prosvetni zvezi prošnjo, Ja Ji sme/a v pos/opja s/ovens^e gimnazije prireJiti razstavo m/aJi/? /i^ovni^ov, meJ njimi taJi Jija^ov te šo/e, ^i so se v zaJnji/? /et;/? aJe/ež;Ji /i^ovne ^o/onije m/aJi/; v Vazenici. Svojo oJ^/onitev je Ježe/ni šo/s^i svet ateme/jeva/ prav s tem, Ja ne gre za šoi-s^o prireJitev in Ja razstava pritegni/a v šo/s^o po-s/opje večji ^rog ose/*. Vprašajemo.* a/; ne ve/ja to taji za seJanjo razstavo? Zanima/o Zn nas, z/asti ^o smo v ^rat^em časa že Jragič ^onjrontirani s taMnim primerom, ^aMna so mer;Ja, s katerimi šo/s^a naJzorna o/Jast Za/;^o ta^o raz/ično oJmerja mi/ost in nemi/ost.
O JUGOSLOVANSKi USTAV)
Avstrijsko-jugoslovctnsko drušfvo na Koroškem je prejšnji teden priredilo v Celovcu spet izredno zanimivo predavanje. Tajnik Slovenske akademije znanosti in umetnosti, univ. prof. dr. Gorazd Kušej je prikazal jugoslovansko Tjstavo, kako se je razvijala po letu 1945 vse do današnje ureditve socialističnega samoupravljanja in delegatskega sistema, ki zagotavlja enakopravnost vseh narodov in narodnosti ter daje občanu in delavcu možnost, da sodeluje pri vseh odločitvah.
Na podlagi izčrpnega predavanja se je razvila živahna diskusija, ki je pričala o velikem zanimanju za ureditev in življenje v sosednji državi. Ravno takšno spoznanje pa je najboljša pot k medsebojnemu razumevanju in s tem k utrjevanju dobrososedskih odnosov, čemur stu-žijo predvsem tudi različne prireditve Avstrijsko-jugostovanskega društva.
OB STOLETNIC! ROISTVA IVANA CANKARJA
Slovensko ljudstvo in slovenska kultura
Predavanje Ivana Cankarja leta 1907 v Trstu
(Marsikaj od tega, kar je takrat povedat Cankar, je v potni meri aktuaino tudi še danes.)
(J. aaJa/jevaajae)
Par dni pozneje sem prišel v prijazno tjub-jjansko rodbino in pogostiti so me s čajem, stanovanje je bito urejeno po nenavadnem, Osto umetniškem okusu. Tam sem videt po-bištvo, zbrano iz izbrano s skrbno, čutečo ro-in zretimi očmi, tako da so se starodavne dragocenosti: umetetno reztjane kranjske skrinje, omare, stari stoti, majotike iz raztičnih časov in krajev, poztačeni pasovi in ztatom Vezene avbe stare stovenske noše — da so se Vse te stvari prijetno in naravno družite z izdelki nove obrtne umetnosti.
.. Prijetna je bita izba in še prijetnejši so biti jjudje v tej izbi. Na mtadih obrazih, v vese-o smejočih se očeh, v tahkih kretnjah — samo lovo živtjenje! Nič pretektosti, nič spominov, Re obžatovanja, ne strahu; vedri pogted veseto Uprt v veseto prihodnost!
Govorit sem z njimi; že njih čisti gtas je j^Zodeval duševno in srčno inteligenco. Kar je .^Pcga rodita naša kuttura, jim je bito znano d drago, jim je prešto v um in srce. Z tahkoto brezskrbnostjo otroka so potrgati ztate sa-ove, ki jih je obrodito drevo naše kutture, to *^yo, ki je vzrasto iz zemtje, pognojene s ''udom in trupti naših kutturnih detavcev ... Ko sem stopit na cesto, sem se spomnit na
tiste pijane, izpite in izmučene tjudi. . . Bog vedi, če ni bito naktjučje tako hudobno, da je baš kutturno deto tistih pri živem tetesu mrtvih, zakopanih ljudi napravilo tako čudno pot, da se je spremenito na poslednjem svojem koncu v prijazen smehtjaj tepe, nedolžne Me-iite ...
In spomnit sem se na mtadotetne, prezgodaj ostarete, v prašne cunje oblečene, trudne delavke — ki se rode in detajo in se zgrudijo v prezgodnji grob, — ki so živete in niso videte življenja. Bog vedi, če ni hoteto hudobno naktjučje, da je deto in živtjenje ene izmed tistih kutturnih delavk napravilo tako čudno pot, da se je na svojem postednjem cilju spremenito v svetat pogted črnooke nedolžne Anke ...
O
Kuttura je šta, kakor ne more biti drugače, svojem razvoju vzporedno s političnim in so-atnim razvojem. V političnem in državnem vtjenju se je uveljavita moč meščanstva, v so-atnem življenju je zavtadat kapitalizem ne-nejeno. In vsa kuttura, kolikor se pojavtja v 'ojih zunanjih znamenjih, je postala meščanka in kapitalistična ati botjše rečeno, je stota v stuzbo meščanstva in kapitalizma. Veka masa tjudstva je bita s svojim detom pro-acent kutture, ne pa njen konsument. . . Ki-
tajski kutiji koptjejo v Transwaatu diamante, nosijo pa jih dame v Newyorku; delavke v Belgiji izdetujejo dragocene in umetne čipke, nosijo pa jih demimondke v Parizu . . . Dragotin Kette je dopotnit Prešerna in .je pisat nesmrtne verze; on je umrt mtadoleten v veti-kem uboštvu, dragocenosti njegovih verzov pa ljudstvo ne pozna, potastit se jih je tisti mali det meščanske mladine, ki je umetnosti željan ...
Kakor si je osvojita moderna kapitalistična družba ljudske roke in ljudsko deto, zato ker se je polastita produktivnih sredstev, tako in natanko tako si je usužnjila tudi umne delavce. Pisatetj, umetnik, znanstvenik je prav tak hlapec in suženj meščanske družbe, kakor tvorniški, železniški, rudniški delavec. Du ševno blagostanje, duševna kuttura se ne da misliti brez materialnega blagostanja, brez materiatne kutture. Kdor si je osvojit sredstva za proizvajanje materialne kutture, tisti si je osvojit že tudi hkrati duševno kulturo ter si jo je najet za deklo in hišno . . . Kakor stuži naporno telesno deto milijonov in milijonov le neznatni manjšini v blago in udobnost, tako služi duševno delo prav tisti neznatni manjšini v veselje in razvedrilo ...
Konkreten slučaj: Graščak stanuje v lepi vili, pol ure od mesta. Načrt za vilo je napravil umetnik arhitekt, zidali so jo delavci zidarji, poslikal jo je slikar umetnik, kipe je postavi kipar, vrt je obdelal vrtnar. Ko so delavci in umetniki opravili svoje delo, so šli po svojih potih, graščak pa je prišel in se je naselil tam tako po domače, kakor da je bil vilo sezidal in olepšal sam in kakor da je njegov pravični in zaslužen dom . . . Pod večer se obleče v črno obleko, ki mu jo je napravil
krojač, poprej še povžije malo večerjo, ki mu jo je pripravil kuhar, nato sede v voz, ki so ga napravili tvorniški delavci in ki ga vodi voznik, ter se pelje v gledališče, da posluša dramo ali opero, ki jo je ustvaril umetnik gospodu graščaku v čast in razvedrilo in ki jo proizvajajo dramatični umetniki ali operni pevci; za njim v loži sedi livriran služabnik, da ploska ali žvižga namesto svojega lenega gospodarja, in naposled sede gospod graščak morda še v restavracijo, večerja tam vdrugič in bere morda nasvezadnje še humorističen feljton, ki sem ga napisal jaz gospodu graščaku v boljše prebavljanje ...
To je plastičen primer, ampak zdi se mi, da razodeva vso smešnost in hkrati vso krivico ustroja kapitalistične družbe. Seveda pravi graščak ves srdit in užaljen: Saj so plačani vsi po vrsti: arhitekt, zidar, slikar, kipar, vrtnar, krojač, voznik, tvorniški delavec, vsi do pisatelja, ki je pisal dramo, do komponista, ki je opero uglasbil, vsi do zadnjih štatistov na odru... in morda celo Cankar ni pisal svojega feljtona zastonj...
Vsekakor: Edinole prekanjeni Ribničan je pripravil svojega konja tako daleč, da se je navadil živeti brez hrane; ampak komaj se je tega navadil, je poginil...
Delavec in umetnik stojita v službi kapitala, hranita ga in množita z močjo svojih rok in svojega uma, kopičita neprestano in zmirom višje materialno in duševno kulturo ... V njih rokah, v njih umu šele je postal kapital živ, so postala produktivna sredstva delujoča ... Kapitalist sprejemlje bogati blagoslov, sedi v restavraciji in prebavlja . . .
(Se TMJd/jKje)
Martin Kačur v Celovcu
Lepo uspe Ja rnafermsJra pros/ava v ^JfoLčaL
Za izredno lep prispevek k proslavljanju stoletnice rojstva velikega umetnika slovenske besede Ivana Cankarja je poskrbelo tudi Slovensko prosvetno društvo „Bisernica" v Celovcu: povabilo je Primorsko dramsko gledališče v Novi Gorici, da za celovško občinstvo uprizori dramatizacijo Cankarjevega ..Martina Kačurja". Povabilu .Bisernice" so se v torek prejšnji teden odzvali številni ljubitelji slovenske odrske umetnosti, zlasti razveseljiva pa je bila zastopanost naše dijaške mladine, ki je s posebnim zanimanjem prisluhnila Cankarjevi besedi v izvedbi gledališčnikov iz Nove Gorice.
Primorsko dramsko gledališče v Novi Gorici prav letos obhaja dvajsetletnico svojega delovanja in je v svoji jubilejni sezoni postavilo na oder tudi Cankarjevega .Martina Kačurja", ki ga je priredil umetniški vodja gledališča Janez Povše. Se pred premiero na domačem odru pa je gledališče gostovalo najprej v Beljaku (v kletnem gledališču kot gost kulturnega reterata mestne občine) in v Celovcu, tako da je bila skupaj s Primorsko tudi Koroška vključena v vseslovensko praznovanje Cankarjevega leta.
Povšetova dramatizacija je kakor nalašč za proslavljanje Cankarjevega jubileja, saj je zavestno vložil ves poudarek v Cankarjev tekst in se sicer omejil le na najvažnejše dejanje, čemur se je podredil tudi Demetrij Cej, ki je prispeval dokaj skopo in poenostavljeno scenarijo. Tako je uspeh v celoti odvisen od treh igralcev, katerih naloga je že zato zelo zahtevna, ker morajo uro in pol neprekinjeno in v medsebojni izmenjavi vlog predstaviti .glavnega junaka" in vse ostale like, ki jih je razvrstil Cankar v svojem .življenjepisu idealista". Novogoriški igralski trio — Tone Šolar, Matjaž Turk in Iztok Jereb — je svojo nalogo izpolnil v splošno zadovoljstvo ter so bili obiskovalci navdušeni in hvaležni za lepi večer, ki nam je podaril večno živo in veljavno izpoved Ivana Cankarja, ob njej pa še visoko raven igralske umetnosti ter primer moderne gledališke interpretacije.
Uvodoma je predsednik SPD .Bisernica" Andrej Mohar spregovoril
o pomenu prireditve, s katero smo se koroški Slovenci vključili v proslavljanje stoletnice rojstva Ivana Cankarja. Kratko je orisal življenje in delo tega velikega slovenskega pisatelja — mojstra slovenske nevezane besede, ki si je — kakor je dejal presednik Mohar — pridobil sloves najpomembnejšega slovenskega pripovednika in dramatika, vplivnega družbenega in narodnega misleca, velikega stilista in mojstra slovenskega jezika.
V svojem govoru je predsednik Mohar med rugim tudi poudaril, da je Ivan Cankar zaslutil novo dobo, ki prihaja. Trdno in neomajno je verjel v bodočnost in se zanjo boril z vso silo. V številnih literarnih stvaritvah je razgaljal mtačne sile, ki so teptale in izžemale slovenski narod in ga hotele obdržati nevednega in tako tudi hlapčevsko
podložnega in navezal, da je bil Cankar idejni znanilec novega časa, ki je med drugim zapisal preroške besede: Narod si bo sodbo pisal sam, ne frak mu je ne bo in ne talar. To Cankarjevo geslo je danes na koroškem globokega pomena, ker mi prav v zadnjih časih preživljamo najtežje trenutke v boju za naš narodni obstanek. V tem boju nam more biti prav Cankar za vzgled.
Borbenost in ideološka čvrstost Ivana Cankarja naj nas vodita in krepita v borbi za dosego naših — v državni pogodbi — zajamčenih pravic, da bo na Koroškem zavladala prava demokracija in da bodo vsi deželani res enakopravni. S temi besedami je predsednik SPD .Bisernica" Andrej Mohar zaključil svoj govor.
Prosiavi v počastitev stoietnice rojstva !vana Cankarja na Dunaju
V okviru številnih proslav ob stoletnici rojstva velikega slovenskega pisatelja in dramatika Ivana Cankarja, je Slovensko kulturno društvo .Ivan Cankar" na Dunaju v slavnostni dvorani avstrijskih sindikatov na Dunaju priredilo osrednjo proslavo, katere so se poleg 400 jugoslovanskih delavcev, ki so začasno zaposleni na Dunaju, udeležili tudi jugoslovanski veleposlanik na Dunaju Gustav Vlahov, predstavniki koroških Slovencev in gradiščanskih Hrvatov, pisatelj Potrč in predstavniki družbeno političnih in kulturnih organizacij Slovenije. Slovensko kulturno društvo je v počastitev pisateljevega rojstva v svojih klubskih prostorih svečano odprlo knjižnico. V okviru proslave so igralke ljubljanskih gledališč pokazale podobo Ivana Cankarja skozi njegova dela.
Tudi Klub slovenskih študentov na Dunaju je interno priredil proslavo v počastitev stoletnice pisateljevega rojstva, čigar književno delo je po svojem obsegu in idejnem bogastvu med najpomembnejšimi literarnimi prispevki h kulturi slovenskega naroda. Prireditev so pripravili člani kluba, študentje slavistike skupno s kulturnim reterentom. Težišče programa, ki so ga imeli — deloma v obliki dialogov — je tvoril pregled Cankarjevega razvoja in kratek izbor njegovih del. Prav tako pa so osvetlili tudi njegov politični angažma in socialnodružbeno problematiko njegovega časa. Cankar je bil vsekakor oster sodnik in kritik, ki se je v svetu polnem družbenih krivic vedno postavil na stran slabotnih ter ostro brezobzirno bičal krivice. Z vsem svojim življenjem in s svojim delom je stal na strani malega, zatiranega in izkoriščenega človeka-proletarca.
Veroval je v zmago socialne revolucije in učil, da brez socialne in politične svobode ni mogoča kulturna svoboda.
Nova vinska cesta na pragu Koroške
Slovenija je dobila drugo vinsko cesto in sicer na Primorskem. Prva vinska cesta, ki obstoja v Sloveniji, je na Štajerskem. Primorsko vinsko cesto bodo odprli za praznik briških češenj. Povezovala bo 13 gostišč in kmečke vinske kleti na področju go-riških Brd s štartom v Gonjačah, nato pa bo potekala preko Kojskega, Huma, Cerovega, Vipolž, Medane, Dobrovega, Višnjevika in se ustavila na Vrhovljah.
Ob novi vinski poti bo 13 gostišč nudilo pristna briška vina, sleherno s poreklom domačega kraja. Za to bodo skrbeli domači kletarji in strokovnjaki, ki bodo jamčili izvor vina. Steklenice bodo opremljene z etiketo, iz katere bo razvidno poreklo, gradacija in starost. Ob vinski poti pa bodo točili vino, prodajali sadje in domače mesne specialitete tudi kmetje, seveda kar v svojih kleteh.
Do otvoritve vinske ceste bo go-riška turistična zveza izdala ponatis Goriških brd, na katerem bo vrisana vinska pot, celotna trasa pa bo označena z ustreznimi tablami. V Gonjačah, na začetku poti, bo velika panoramska tabla z oznako krajev in gostiln. Novogoriški turistični delavci menijo, da je to samo začetek in da hočejo bodočo primorsko vinsko cesto razširiti še na Vipavsko, Kras in Koprščino. Prav tako naj bi se povezali z vinsko potjo tudi vinski predeli onstran meje, tako da bi dobila mednarodni značaj — seveda samo z enim pogojem, da odpro med-
narodni mejni prehod v Brdih. Koroški ljubitelji pristne vinske kapljice bodo imeli sedaj spet novo priložnost priti na svoj račun; prvič ker je omenjeno vinsko področje zelo blizu, drugič pa tudi zato, ker je vožnja tja poseben užitek, saj vodi cesta skozi najlepši predel Slovenije, skozi slikovite Julijske Alpe (preko Vršiča ali Predela).
„Camping 76" obiskalo blizu 5000 ljudi
Na razsfafi „Camp;ng 76" na ce-/ofšMm razstavišča v časK od 23. do 2#. aprda, je Mo sMpno 4777 obiskovalcev. Strokovno razstavo, kjer so razstavljali predvsem avtoprikoli-ce (stanovanjske prikolice), razne šotore in drnge naprave, ki so potrebne za kampiranje, so obiskali predvsem poletni športniki, torej ijadje, ki kampirajo radi na prostem in pa Ijndje, ki se radi zadržujejo z jadrnicami in motornimi čolni na morj#. Vsi ti ljudje so imeli lepo priložnost seznaniti se z najsodobnejšo tehniko kampiranja, bodisi na celini ali ob jezerih in morja.
V naslednjem leta, na strokovni razstavi Camping 77, pa se bodo razstavljalci še bolj potradili in dali tej zvrsti tarizma še večji poadarek.
Samostojna razstava Zorke Weiss
V torek 18. maja so v Mali galeriji Doma umetnikov v Ceiovcu odprli samostojno likovno razstavo Zorke Weiss, ki se je tokrat javnosti predstavila z risbami in skicami. Razstavo je ob navzočnosti umetnice in številnih predstavnikov koroških kulturnih ustanov ter ljubiteljev likovne umetnosti odprl direktor doma umetnikov dr. Ander-luh. Ob tej priložnosti je orisal umetniški pomen risb in skic Zorke Weiss, ki so iskren in dodelan umetniški izraz, v katerem ni nič zameg-ijenega nasprotno, vsaka črta ima svoj pomen in izraz.
To je že peta samostojna likovna razstava umetnice Zorke Weiss, ki je s pričujočo razstavo brez dvoma presenetila s čistim umetniškim izrazom, ki ga je nakazala že ob skupnih razstavah skupine mladjev-cev. V samostojni razstavi pa je ta njen izraz tembolj močan in impresiven.
Razstava Zorke Weiss je odprta do 20. maja, vsak dan, razen ob nedeljah, od 17. do 19. ure. Slike oziroma risbe so tudi naprodaj In to od šil. 1.000.— do 1.500.— za posamezno delo. Naj še omenimo, da ima Zorka Weiss razstavljenih skupno 30 svojih najnovejših del, ki so nastala v zadnjih štirih letih.
Materinski dan — praznik, ko se spominjamo naših mamic, je Slovensko prosvetno društvo „Edinost" v Škofičah proslavilo na posebno prisrčen in mogočen način. Glavni sodelavci na tej izredno uspeli prireditvi, so poleg domačega pevskega zbora bili naši najmlajši, ki so s petjem, godbo, deklamacijami, plesom in drugimi prispevki izkazali našim mamicam posebno hvaležnost in čast.
Kot smo že omenili, je na materinski proslavi sodeloval tudi pevski zbor SPD ..Edinost", ki je pod vodstvom Foltija Pavliča za uvod in tudi med izvajanjem otroškega sporeda zapel celo vrsto pesmi, med njimi tudi nemške. Za izredno pestri in posrečeno izvedeni otroški program sta imeli največ zaslug učiteljica Dorica Sabotnik in Simona Portsch. Najbolj so presenetili mladi tamburaši — deklice in dečki, ki so iz svojih glasbil pričarali izredno lepo ubrane melodije. Kljub mladosti, saj so nekateri med njimi še tako majhni, da so komaj držali instrumente, pa so igrali kot odrasli. To mlado tamburaško skupino vodi Dorica Sabotnikova iz Hodiš, kateri gre tudi zahvala, da je med Škofičami in Hodišami prišlo do tesnejšega sodelovanja, kar je seveda v veliko kul-turno-prosvetno korist tamošnjega prebivalstva.
Med publiko, ki je z velikim navdušenjem spremljala izvajanje mladih, je bilo tudi nekaj mater, katerih otroci ne znajo slovensko, ki pa so kljub temu sodelovali, ker radi muzicirajo in pojejo. Sploh je bila posebnost te prireditve v tem, da se je odvijala v izredno prisrčnem vzdušju in da je dejansko služila svojemu namenu — počastitvi naših dragih mater, ne glede na to ali so slovenske ali nemške narodnosti. Tudi predsednik Slovenskega prosvetnega društva „Edinost" Herman Jager je v obeh deželnih jezikih pozdravil zbrano publiko in čestital materam k njihovemu prazniku ter tako pokazal veliko širino in demokratično miselnost, ki pa naj ne bi bila prisotna samo pri Slovencih, marveč naj bi to spoznanje prodrlo tudi med nemško govoreče množice na dvojezičnem ozemlju, kar bi bil velik doprinos k pomiritvi v deželi.
Za lepo uspelo prireditev velja zahvala društvu, še prav posebno pa obema vzgojiteljicama, ki sta morali vložiti ogromno truda in vzgojnega talenta, da je materinska proslava v Škofičah tako lepo uspela.
Priporočali bi, da bi SPD ^Edinost" v Šofičah to prednost, ki jo ima v osebah obeh vzgojiteljic, izrabilo tudi za druge prireditve in tako poživilo kulturno-prosvetno dejavnost tega kraja, ki je imelo nekdaj tako bogato in pestro preteklost.
Viomiti v stovensko pianinsko postojanko
na Bteščeči
Med velikonočnimi prazniki je imela slovenska planinska postojanka na Bleščeči planini .Koča nad Arihovo pečjo" nepovabljene goste. Neznanec ali neznanci so vdrli v planinsko postojanko na ta način, da so odtrgali polknico pri oknu, razbili šipe in od znotraj odprli okno. Vlomilci k sreči niso nič pokradli. Zastopniki Slovenskega planinskega društva Celovec, katerih last je koča, se upravičeno sprašujejo, zakaj je sploh prišlo do vloma, ko pa storilci niso nič pokradli. Nekateri menijo, da je bi!a .radovednost" vzrok, da so na ta način .kontrolirali" kočo (od 1. maja naprej ima vsakdo možnost da ob sobotah in nedeljah ter ob praznikih obišče kočo), drugi pa so mnenja, da so neke osebe (planinci jih ne moremo imenovati) hotele prenočiti v koči, misleč da je koča za praznike odprta. Ko pa so videli, da je bila koča zaprta, so pa enostavno vlomili v kočo. Seveda so tudi slučaji, ko je vdor v kočo upravičen, vendar v takšnem primeru dotični to takoj javijo društvu, tega pa ti vandali niso storili.
Osebe, ki so vdrle v kočo, so torej čisto navadni vlomilci. Prav gotovo ni to bil prvi primer, da so vdrli v tujo hišo, zato je treba ljudi tega kova klicati na odgovornost (seveda če se jih bo izsledilo). Vlom v kočo je vzpostavil na planini alarmno stanje, to se pravi, da bodo člani Slovenskega planin-
skega društva in tudi ostali sosedje na planini poostrili pažnjo, da se kaj takšnega ne bo več ponovilo. Vlom v planinsko postojanko je bit javljen pristojni žandarmeriji.
Informativni sestanek KSŠC in KSŠG
Na pobudo Kluba slovenskih študentov v Gradcu so se v soboto 15. 5. 1976 v Celovcu sestali zastopniki graškega in celovškega kluba slovenskih študentov, kjer so se pogovarjati o svojih delovnih programih, možnostih medsebojnega sodelovanja ter o skupnih akcijah.
Med drugim so razpravljali tudi o možnosti koordinacije delovanja organizacij slovenskih Študentov na avstrijskih univerzah ter v ta namen predlagali ustanovitev koordinacijskega odbora teh organizacij.
Lotili so se tudi problema študijske usmeritve absolventov slovenske gimnazije. V ta namen predlagajo informacijski dan za dijake slovenske gimnazije, na katerem naj bi slovenske študentske organizacije informirale dijake o študijskih možnostih na avstrijskih univerzah ter o poklicnih potrebah, ki jih bo treba še natančno raziskati s posebnim ozirom na potrebe naše narodne skupnosti na Koroškem.
Glede nadaljnjih stikov sta KSŠG in KSŠC sklenila prirediti vsaj enkrat v semestru skupen delovni in informativni sestanek.
KSŠC — KSŠC
Ob stoletnici rojstva Ivana Cankarja vabi Slovenska prosvetna zveza na obisk najnovejšega slovenskega barvnega filma
Idealist
#	v petek 21. maja 1976 ob 20. uri v St. Jakobu v Rožu, kino Janach
#	v torek 25. maja 1976 ob 20. url na Čajni, občinski kino.
Film .Idealist' je posnet po Cankarjevem romanu .Martin Kačur".
Ljubitelji slovenske filmske umetnosti prisrčno vabljeni!
Dve uspeti prireditvi v Žetezni Kapti
Mladina iz Žeiezne Kapie in okolice je za materinski dan pripravita tepo uspelo proslavo v čast našim dragim materam. Prireditev, ki se je odvijata v farni dvorani v Žetezni Kapti, se je udetežito vetiko števito mamic, ki so z vetikim navdušenjem stedite petju, recitacijam, igranju, muziciranju in ptesanju nastopajočih otrok.
Zbranim materam je k njihovemu prazniku čestital predsednik Slovenskega prosvetnega društva .Zarja" Peter Kuhar in ob tej priložnosti navezal svoj govor na slovenski praznik — 100-letnico rojstva največjega slovenskega pisatelja Ivana Cankarja, za katerega je znano, da je v svojih delih znal čudovito opisati oziroma prikazati lik matere.
Bogati in pestri spored prireditve je otvoril obirški otroški pevski zbor pod vodstvom Valentina Po-lanška, ki je ubrano zapel vrsto pesmi našim dragim materam v čast. Med posameznimi pesmimi so obirški otroci podali tudi nekaj krajših recitacij. Prav dobro pripravljena je bila tudi igra INDIJA KOROMANDIJA, ki so jo podali šolarji iz Železne Kaple in katero je naučil učitelj Toni Sticker. Tu je treba povedati, da je imel pri izbiri mladih igralcev prav srečno roko. Čeprav je bila igra zelo dol-90, so mladi igralci podali svoje vloge odlično. Pohvaliti je treba tudi lep jezik nastopajočih in ži-
vo igro glavnih dveh .junakov", katerima smo se prav iz srca nasmejali. Kot posebnost materinske proslave pa je bil prvi nastop novoustanovljenega tamburaškega mladinskega zbora SPD .Zarja". Prijetno smo bili presenečeni nad njihovo številčnostjo (zbor šteje 25 članov) in njihovim izvajanjem. SPD .Zarji", ki to dejavnost z mladino pospešuje (tamburaši so stari ^ do 12 let) in obema odgovornima organizatorkama Štefki Vavti-jevi in Bredici Sadolšek izrekamo
SPD Borovlje vabi na
PEVSK!KONCERT
ki bo v nedeijo 23. maja 1976 ob 14.30 uri pri Cin-geicu na Trati Sodeiujeta: instrumentaini kvartet ..Drava" in mešani zbor SPD .Danica".
tem potom vse priznanje. Prav takšno priznanje velja seveda tudi Mirku Hanjžiču, ki se je vključil v delo društva in mladino v treh mesecih izvežbal do prvega nastopa. Nikakor pa ne smemo pozabiti staršev, ki so otroke dali v tamburaški zbor. Želja društva in vseh zainteresiranih je, da bi bile vaje redne kot doslej, s tem pa bo dan tudi pogoj za uspešno napredovanje in za nadaljnje nastope. Ne nazadnje velja zahvala seveda tudi Slovenski prosvetni zvezi v Celovcu, ki nam je pri nabavi glasbil nudila vso pomoč. Materinsko proslavo je zaključila pionirska folklorna skupina SPD .Zarja" pod vodstvom Francija Sadolška, ki nas je kot vedno zelo navdušila. Oba podana plesa in pestra slika narodnih noš, sta bila posrečen zaključek lepo uspele materinske proslave v Zel. Kapli.
Naslednjo nedeljo 15. maja pa so se pri nas mudili pevci Kulturno prosvetnega društva MAKS HENIGMAN iz Dolenjskih toplic.
Naši prijatelji iz tega turističnega kraja na Dolenjskem so s tem go-
stovanjem vrnili obisk SPD .Zarja", ki je že pred dvema letoma gostovalo v Dolenjskih toplicah. Do medsebojnih stikov je prišlo preko poznanstva predsednikov obeh društev. Na žalost predsednika Janeza Šebenika zaradi bolezni v Železni Kapli nismo mogli pozdraviti.
Moški pevski zbor KPD .Maks Henigman" je po sestavu zelo podoben vašemu domačemu pevskemu zboru, saj ga prav tako druži idealizem in ljubezen do slovenske pesmi", tako je povedal nekdanji pevec in dirigent zbora Tone Fink. Dejal je tudi, da so zbor ustanovili leta 1971, čeprav je društvo že mnogo starejše.
V Železni Kapli je vodil zbor prof. Milek Franc in bil deležen prisrčnega in dolgotrajnega aplavza. Po pozdravu predsednika SPD .Zarja" Petra Kuharja in prvem nastopu moškega zbora, so gostje nastopili s spevoigro KOVAČEV ŠTU-
DENT, v kateri je zelo ugajal ženski glas in razni venčki, katere so izvajali študenti. Spevoigro je režirala Marjana Šalekar, na ogrlah pa je spremlja) Fink Tone. Kulturni spored je zaključil spet moški pevski zbor, ki je po dolgotrajnem ploskanju dodal še eno pesem. Tudi povezovalne besede je podajala Marjana Šalekar.
Omenimo naj še, da sta goste iz Dolenjskih toplic spremlja a tudi predsednik ZKPO Novo mesto Boris Savnik in tajnica. Oostje so si ogledali tudi lepo okolico našega kraja — predvsem Korte. Tako so spoznali nekaj gostoljubja in domačnosti koroških Slovencev, saj so se tudi po prireditvi pomudili med nami v prijetni družabnosti.
Letos skozi Julijske Alpe
Kot prejšnja leta, tako bo Avstrij-sko-jugoslovansko društvo na Koroškem tudi letos organiziralo vožnjo s parnim vlakom. Tokrat bo „hla-pon" prevozil najlepši predel Slovenije — skozi Julijske Alpe in sicer na progi od Beljaka, preko Podroš-čice, Jesenic, Bleda, Bohinjske Bistrice do Mosta na Soči. Častno pokroviteljstvo te vožnje, ki bo v nedeljo 20. junija, bosta imela generalna konzula dr. Valter Licbem in Bojan Lubej.
Vožnjo bosta tokrat izmenoma izvedli dve stari parni lokomotivi — avstrijska med Beljakom in Jesenicami, jugoslovanska pa med Jesenicami in mostom na Soči. Kot smo že omenili bo pot vodila skozi slikovito pokrajino Julijskih Alp in Karavank. Številni predori, med njimi dva velika — karavanški z 8 in bohinjski s 6 km, bodo dali tej zanimivi vožnji, ki bo spet spominjala na minule čase, še pestrejši poudarek. Do posebnega užitka bodo prišli prijatelji narave, zlasti fotoamaterji, ki bodo imeli izredno bogato izbiro motivov. Na cilju, v idiličnem kraju Most na Soči, bodo udeleženci vožnje imeli .piknik v zelenem", na katerem bosta sodelovali tudi folklorni skupini iz Kranja in Bohinja.
Ker obhaja letos železniška proga Trst—Jesenice—Beljak svojo 70-let-nico obstoja, bodo v Bačah na povratku parnega vlaka iz Slovenije to priložnost izrabili za posebno slovesnost, ki jo bo pripravil tamošnji tujskoprometni urad.
Kot se je zvedelo nameravajo tudi Italijani priti v Most na Soči in tam skupno obhajati medsebojno povezanost dežel Alp in Jadrana.
OBIŠČITE BERGOVO GALERIJO V PLIBERKU
LETOVANJE NAŠIH OTROK NA JADRANU
Tudi lelos bo letovala skupina naših otrok na morju, in sicer v Savudriji od 10. do 31. avgusta 1976.
Starši, ki želijo poslati otroke na letovanje, naj vložijo pismeno prošnjo, iz katere mora biti razvidno: ime, poklic in naslov staršev, ime otroka in izjava, če je že bil na letovanju in kolikokrat. Tej prošnji je treba priložiti.
O zadnje šolsko spričevalo (1974/75),
O priporočilo krajevne prosvetne ali zadružne organizacije,
O osebno izkaznico s sliko in
O režijski prispevek za dokazano socialno potrebne otroke šil. 1.000.— (za ostale je treba plačati šil 1.400.—j
in vse skupaj poslati do najkasneje 10. julija 1976 na naslov: Počitniška kolonija, Gasometergasse 10, 9020 Klagenfurt-Celovec.
Vožnjo do Ljubljane in nazaj plača vsak udeleženec sam.
Posebno opozarjamo, da posameznih dokumentov ne sprejemamo. Za prijavljenega velja šele otrok, za katerega so bili hkrati oddani vsi dokumenti. Po 10. juliju ne sprejemamo več prijav.
Za vsakega otroka je treba poleg navedenih dokumentov oddati tudi zdravniško spričevalo, ki pa ne sme biti izstavljeno prej kot 8 dni pred odhodom skupine na letovanje. Iz zdravniškega spričevala mora biti razvidno, da je za otroka letovanje na morju priporočljivo in če je otrok občutljiv za antibiotike (penicilin i. dr ). Šele ko prejmemo to spričevalo, velja otrok za dokončno prijavljenega.
Otroci uživajo na letovanju zdravniško zaščito, ki obsega:
#	primerno sanitarno oskrbo pod vodstvom zdravnika,
#	prvo pomoč in zdravstveno nego za lažja obolenja,
#	ob težjih primerih takojšnji prevoz v najbližnji zdravstveni zavod.
Otroci pri počitniškem zavodu niso zdravstveno niti nezgodno zavarovani. Zato si morajo starši pri svoji pristojni zavarovalnici oskrbeti poverilni nalog za Jugoslavijo (Betreuungsauf-trag fijr Jugoslawien), ki naj bo izstavljen za čas bivanja v Jugoslaviji.
Za osebno izkaznico otroka velja izkaznica (Personalaus-weis), ki jo izstavi okrajno glavarstvo, ali pa potni list.
Za letovanje pridejo v poštev le otroci v starosti od 9 do 14 let, pri čemer imajo prednost otroci, ki še niso bili na morju. Otroci, ki so bili že tri in večkrat na letovanju bodo upoštevani samo v primeru, da bo še kašno mesto prosto. Starši, katerih otroci bodo sprejeti na letovanje, bodo po končanem prijavnem roku in po predložitvi zdravniškega spričevala dobili pismeno obvestilo in potrebna navodila.
Opozarjamo, da bodo otroci sprejeti po vrstnem redu prijav in po zdravstveni ter socialni potrebi.
!VAN CANKAR	10
Martin Kačur
Življenjepis idealista
Po darovanju je stopil v zakristijo, slekel je plašč in Jc šel na prižnico. Ko je blagoslovil in odmolil, se je useknil v velik zelen robec in Kačur je ugledal začuden, da so v tistem trenutku potegnili robce vsi; moški in ženske; s^ar kmet, ki je stal za durmi, se je useknil v roko in je pljunil. Nato je izpregovoril župnik.
..Kristjani! Prišel je v Blatni dol nov učitelj, mlad go-spod, tamle stoji pred zakristijo!"
Vsi so se ozrli na Kačurja.
„Da boste pošteno ravnali z njim! Drugače boste imeli jLniano opraviti! — Zakaj pa se smeje tisti paglavec tam?
ki stojiš zraven, primi ga za lase; dobro ga primi! — .j* ne boste tako ravnali s tem učiteljem, kakor ste s prejš-opm, ki ste ga gnali, rokovnjači, naravnost v peke)! Če sc le eden dotakne, ali če ga postrani pogleda, mu bom tako neznansko nategnil ušesa, da bo pomnil svoje žive dni! In Po odvezo naj si gre k Nacetu iz Razora ali pa Brlinčku iz ^očilnika; pri meni jc ne bo dobil! Pa otroke pošiljajte v Solo, kolikor morete! Če nimajo posla na polju, naj ne po-jjtnjajo brez opravila, naj ne hodijo za gnezdi stikat in žogo "n! Nikar naj ne ugledam takega smrkavca na cesti! Ne-nsniiljeno ga bom naklesti) in očetu bom poslal žendarje v *nšo! Kaj mislite, da je učitelj zastonj plačan? Saj bi nam oenar kradel, če bi stal v šoli s svojo palico in bi nobenega 'izu ,nc bilo! Pa vam še jaz maše ne bom bral, ne bom iz-Povedaval in ne obhajal, ampak samo vlekel denarje in pa ycs dan: luk, luk, luk — in mav, mav, mav! — Učitelju pa Jc tudi treba povedati, da naj z našimi paglavci po pameti ^ cekar hodi! Dobro naj jih naklesti, korenito nabije, kadar
je potreba! In potreba je zmerom! Naučili se itak ne bodo nič, ker so preneumni, ampak vsaj strah bodo dobili pred palico! — Kar vam je treba danes še drugega povedati, je tole: ne kradite, ne pobijajte se po krčmah in dedci naj puste babe in babe dedce pri miru, drugače bo joj! Amen." —
Med pridigo, ki ga je zelo presenetila, in med drugim delom maše	se je ozrl	Kačur	malokdaj na dekleta z	rdečo
židano ruto;	toda videl jo je	zmerom, kakor ostane	svetla
podoba v očesu, če zatisneš trepalnice. In videl jo je, ko je šel iz cerkve in ko se je napotil v farovž. Najbolj čudno se mu je zdelo, da kljub rdeči bluzi ni bila čisto nič podobna Minki. Njeri	obraz ni	bil bel	— belota razbeljenega	železa
— njene oči	niso bile	črne in	se niso bleščale, njene	ustnice
se niso smehljale. In vendar se ji je bližalo trepetaje in ne-radovoljno njegovo srce in njegova kri je bila vroča, ko so bile še hladne njegove misli.
Župnik ga je pozdravil veselo; sedel je za mizo golorok in brez kolarja. Natočil je žganja Kačurju in sebi.
„Take pridige pa še nikoli nisem slišal!" se je nasmehnil Kačur.
„Kaj ni bila dobra?" ga je zavrnil župnik z resnim obrazom. „Kako pa bi vi pridigali tem bebcem in razbojnikom?"
Kačur je spoznal, da je pravica na župnikovi strani in ni odgovorit. Kosila sta hitro; debela, mozoljčasta ženska jima je nosila na mizo in je gledala na Kačurja z neprijaznimi očmi. Župnik je pokazal s palcem za njo.
„Teže se je otresti človeku takele ženske kakor zakonske žene! Ali mislite, da kaj pomaga, če jo podim stran? Ozmerja me in še komaj, da bi jaz ne moral iz farovža! — Je pa že spet zasmojeno!"
„Bog vedi, ka je bolj prismojeno!" je odgovorita ženska, pogledala je prezirljivo na obadva in je zaloputnila duri.
„Veste, kaj jo jezi? Ker vas že sinoči nisem privlekel s sabo in ker ne maram, da bi sedela z nama. Rada ima mlade fante!"
Položil je roke na trebuh in se je zasmejal naglas.
„No, kaj bi o tem! — Ali mislite dolgo ostati v Blatnem dolu?"
„Nič ne mislim! Nisem mislil priti sem in tudi ne mislim, da bi kaj pomagalo, če bi si želel stran. Samo to mislim, da dolgo ne ostanem, ker bi moral drugače umreti, tako žalostno morda, kakor je umrl moj prednik in tovariš."
..Privaditi se je treba, to je vse! Tudi jaz sem se privadil. Zdaj ne maram odtod in če bi tudi hotel, bi ne mogel, ker bi mi ljudje zastražili pot s kosami! — Kam pa bi zdaj? Živel sem tukaj dvajset let in sem se pokmetil — kako bi živel drugače? Ni tukaj drugačnega življenja; bodi z ljudmi, kakor so, ali pa umri. In zdaj še nečem ne drugam! Kam pa bi? Saj bi se mi povsod smejali in neroden bi bil kakor netopir v soncu!"
„Kaj so tudi vas za kazen poslali sem?"
„Seveda! Kdo pa bi silil v Blatni dol? Ampak zakaj so me kaznovali, ne vem še natanko. Kadar se človek privadi ječi, pozabi na greh. — Tudi vi, mladi fant, tudi vi boste še kidali gnoj!"
„Kaj ni druge rešitve? Saj ima človek misli, saj ima knjige!"
„Ne! Poglejte mojo knjižnico: brevir je tam in drugega nič! Bilo je še nekaj knjig, pa je menda kurila z njimi in zaradi tega je ne bom zmerjal. Misli, knjige — to napravi človeka nezadovoljnega; slabotnega in bolnega ga napravi. Ampak če delate na polju, če se ukvarjate z živino, vas ne nadlegujejo prav nobene misli in visoko starost dosežete! Meni je že sedemdeset let, pa vas tako položim na tla kakor otroka! Še sto let bom dočakal!"
„Čemu?"
„Glejte, to so vaše misli! Take napravijo človeka čemernega in kislega! Čemu živeti? Vsako leto posebej sem v skrbeh in bridkostih, kako bo rodilo polje, kako bo z živino, kolika bo bera — in kakor bi mignil, mine pomlad in jesen in zima! Vi pa sedite pri svojih bukvah in jamrate: čemu življenje? — Slišal sem že o ljudeh, ki so si sami končali ^ življenje; to so pač tisti, ki se pečajo z bukvami; nobeden
" — Štev. 21 (1762)




21. maj 1976
Kako preprečiti zastrupitve
s hrano?
VčdjiA, Ao jo A;7: v j/MŽA: Mwo TMožje, jo Me žet:e Jowa,- MAv%rjg/f jo je DAAo Mwo z gojpoJmjjA:w:	z vzgojo otroA, JC-
vej^. 7we/e jo Jovo/j &M, J^ jo /aAAo Je-/<^/e v zwerwew te?HpM.
D^ttej je c/e/ovN; Jttw večine žen^ precej Jr::-g^čen Aot MAMt. Dopo/Jne Je/o v z/%žAi, po-po/Jne Jom^. 7*orej Je/% zupos/en^ žen^ je enAr^t to/iAo Aot mož in otroci, Ai jo npr. v jo/:.
V mnogiA JrnžmuA je tuAo. /n to vjeAttAor K: pr^v, M j jo z^poj/cne muterc preoAreme-
Ro^ro na srce
njene, niAo/i nimajo MM, Ja Ai je JoJoAra jpočJe in ime/e neAaj čaja tn Ji zaje :n za Jra-žaAnojt v Jrnžini.
Na/oga vse/? č/anov Jražine pa je, Ja materi powag^jo :n Ja .sAapno jArAijo za arejeno Jomače ognjišče. De/o Joma je treAa organizirati, taAo je Aomo :zogw:7: mnogim nepo-treAnim prepirom, Aot npr., Mo Ao je/ v trgov/no po m/eAo, AraA in Jraga živi/a, AJo Ao oJneje/ jmeti, AJo Ao Arija/ praA, Mo pometa/, Arija/ /n pojprav/ja/ pojoJo, pojprav/ja/ po-jte/je, jtepa/ preproge — našteva/i Ai /aAAo je v neJog/eJ.
NajAo/je je jA/eniti .pogoJAo" o porazJe-/itvi Je/. Do/ocena opravi/a naj prevzame jin, Jraga AčerAa, oče pa naj Ao za Jo/žeu za tretji Je/ na/og. Do/žnojt /aAAo waA teJen zamenjajo, Ja ne Ao preveč eno/Zčno. ^eveJa pa AčerAa ne Ao Jtcpa/a npr. težA:A preprog, Mj sta oče Zn Arat močnejja. Če je pr:' Aiši je-ja/niA za praA, prZJe to opravZ/o /aAAo v poštev /e prZ temc/jitem Zn ve/iAem čiščenja. /VZ-AaAor pa ne pojAašajte Je/a Jon?a Je/JZ na .mošAa" Zn .ženjAa", Aer nobeno .žcnsAo" Je/o za moj^ega nZ jramotno (taAo namreč mnogi mij/ijoj Zn najprotno.
7n je neMj o MMnjn. Če je ne /:ran:7e v menzZ, nZ tre/^a ča^a:Z, Ja prZJe o/? po/ tre/? Jomov vja zajop;7:ana wa:Z Zn začne z vjo nag/Zco ^n/?a:Z, :aM Ja j^oraj ne ve, A'j e A; zače/a. TčJor prZJe Jomov prvZ, naj jam prZčne pr/prav/jatZ. 5'prva ne Ao zna/ je n/če-jar, po:em pa je Ao ta JZ to naačZ/ Zn verjemZte, Ja ne /*o jAoJova/o.
O/: taAZ organZzacZjZ Je/a Z?o ta J: matZ Zme/a ^Jaj čaj za po/po/JanjAZ jpreAoJ, j/a Ao /aAAo na oAZjA A prZjate/jZcZ, ne Ja AZ je neprejtano mačZ/a m:'je/ na to, Aaj vje je mora Joma nareJZt/.
7'aAa organZzZrana JražZna je JojtZ Ao/je razame Zn ozračje je v njej — pr/jetno.
Najbolj pokvarljiva so jedila iz mesa, mleka in jajc, ker so za klice Izredno dobra podlaga (hranivo). Na njih namreč lahko zrasle iz ene že v kratkem času med jutrom in večerom na milijone klic in če pomislimo, da nekaj klic še ne povzroči bolezni, jih le malokdo brez škode použije tako veliko količino.
Zato je naša osnovna naloga, da vsa jedila, pa tudi živila kar najbolj skrbno zavarujemo pred morebitno okužbo, pa naj bo to v trgovini ali pa doma v kuhinji in shrambi. To pomeni tudi, da ne pustimo blizu muh, miši in druge golazni, ki prav tako lahko prenašajo okužbo.
Zato živilo ali hrano pokrijemo s pokrovom, tenko tkanino ali pa plastično košarico. Tudi sito nam bo prišlo prav. Okna shrambe zavarujemo s (ino mrežo ali pa tenkim blagom (tetra plenice ali gazo).
Druga napaka je precenjevanje hladilnika ali improviziranih hladilnih naprav. Hladilnik hrane ne razkuži, ampak le zadrži za določen čas sicer hitro razkrajanje. Ker pa pogosto živila nosimo dalj časa domov, ko so bila že prej zmrznjena ali podhlajena in se med potjo ogrejejo, se razkroj nadaljuje. Ponovno ohlajevanje to sicer zadrži, a ne popolnoma in je tako lahko živilo že pred pripravo nevarno za naše zdravje.
Res pa je, da smo nekoliko pozabili, da za ohladitev živil ali hrane ni vedno potreben hladilnik. Lahko si pomagamo tako, da izkoristimo izparevanje vode in damo posodo s hrano v večjo, po možnosti nepolo-
ščeno glinasto posodo. Če je ta posoda napolnjena z vodo, bo voda na prepihu in v hladnejšem prostoru izparevala ter tako ohlajevala shranjeno hrano. Pomagamo si lahko tudi s severnimi kletnimi prostori, ki so ponavadi najhladnejši, le zračni morajo biti.
Kako pa ravnamo s posameznimi jedili?
Juhe in druge jedi, ki smo jih namenili za naslednji obrok ali dan pustimo v isti posodi in pod istim pokrovom, le da jih čimhitreje ohladimo. V isti posodi jih tudi na hitro prevremo, če je le mogoče. Tako se izognemo okuženju hrane zaradi slabo pomite ali umazane posode. Kuhanje je namreč že samo po sebi nekakšna razkužitev.
Kuhano ali sveže meso naj bo vedno na hladnem, pokrito z mrežasto posodo ali sitom. Mesne omake shranjujemo na isti način kot juhe, v isti posodi in jih po možnosti čimprej porabimo. Pogrevanje nasploh ni preveč zdravo in ga lahko samo odsvetujemo.
Konzerve pojemo takoj, ko smo jih odprli. Vsako postavanje in pregrevanje je lahko nevarno. Če je konzerva taka, da jo moramo prekuhati, storimo to torej samo enkrat! Še nekaj: ne hranimo konzerv na vlažnem ali toplem kraju!
Tudi ribe, gobe in druga hitro pokvarljiva živila pripravimo čimprej in jih tudi pojejmo takoj, ko so skuhane!
Mleko in mlečne jedi, razne pudinge in podobno hranimo čimbolj na hladnem in čimmanj časa.
Sadje in povrtnine hranimo primerno očiščene na hladnem, ne presuhem kraju in
Drobni nasveti
HC Če vijak noče obstati namestu, ga potegnite ven, očistite, potisnite v luknjico malo kita in vijak ponovno zavijte.
^ Razpoka na porcelanastem krožniku ne bo več vidna, če boste krožnik slabo uro kuhali v posodi z mlekom.
^ Pri rezanju čebule ne boste jokali, če si prej nosnice zamašite s kosom vate.
varne pred zajedalci in glodalci. Isto velja za „suha" živila, od kruha do riža, moke, zdroba, fižola in drugega.
Poleg dobrega in pravilnega shranjevanja pa je še enkrat najpomembnejša osebna higiena vseh, ki pridejo v stik z živili in hrano, prav tako pa tudi tisti, ki jo bodo pojedli. Izogibajmo se, če je le mogoče, prijemanju z golimi neumitimi rokami in ne pozabimo na umivanje rok pred vsakim obrokom. To naj velja vedno, posebno pa še, če pridemo iz stranišča.
Od kod stabosti na vožnji?
Milijoni ljudi se bojijo dolgega potovanja, pa najsi bo to z vlakom, avtobusom, letalom ali osebnim avtomobilom. Da o ladji sploh ne govorimo. Seveda ne gre za strah pred kakršnokoli prometno nesrečo. Ti potniki bolehajo namreč za tako imenovano potovalno boleznijo. Naj sedejo v tako ali drugačno prevozno sredstvo, že po nekaj kilometrih (nekatere kasneje), jih prične mučiti huda slabost. Na morju imenujejo ta pojav preprosto morska bolezen. Toda če ne gre za potovanje z ladjo, je to potovalna bolezen.
O vzrokih te nadloge že marsikaj vemo. Gre za draženje organa za ravnotežje v ušesu. V njegovem polžastem kanalu (v notranjem ušesu) je tekočina, tako imenovana endolimfa, ki se nenehno giblje in bolj ali manj močno pritiska na bližnje živčne celice. Iz razlik v pritisku si ustvarjajo možgani podobo o telesni legi. Na to opozarja možgane živec za ravnotežje, ki je izredno občutljiv. In ker mora ta živec med vožnjo v letalu, avtomobilu in podobno prestajati nenehne dražljaje, pride tako rekoč iz tira. Nepojmljivo razdraži v možganih središče, ki povzroča bruhanje. Posledice poznamo, in te so neznosne.
Borbo proti potovalni bolezni so spremljale težave. Leta 1952 so poizkusi z vitaminom B6 pokazali, da bi to utegnila postati rešitev. Vendar so ugotovili, da je delovanje tega vitamina v splošnem nezanesljivo. V zadnjem času so stopili v ospredje fenotiazini, ki zanesljivo delujejo na živčni sistem. Z njihovo pomočjo je mogoče umiriti živec za ravnotežje, kar mnoge potnike reši bruhanja.
Danes imamo na razpolago že zelo zanesljiva sredstva, ki jih je treba jemati, preden se odpravimo na potovanje. Tako ni več potrebna skrb, kaj naj potnik, preden odpotuje, je in pije.
Meso na žaru
Nek poseben čar je v tem, če v naravi, kjer v privlačnem okolju zakurimo ogenj in — spečemo kaj dobrega. Meso na žaru in ražnju je že ena izmed takih dobrot. Meso na žaru pa je tudi iaže prebavljivo.
Če imamo raženj, ne bo nobenih težav. Če pa se nam zdi izdatek dvesto do tristo šilingov, kolikor ta naprava stane, previsok, si lahko pomagamo tudi tako, da oglje — ali kar boste pač zakurili — naložite med nekaj kamnov, čeznje pa položite pločevino, v katero ste navrtali nekaj lukenj.
Ražnjiče pripravite tako, da svinjsko meso zrežete na majhne kose v velikosti treh do štirih centimetrov. Nato jih nataknete na lesene ali kovinske ražnjiče in to po štiri do šest na enega. Meso je treba posoliti, popoprati in namazati z oljem, nato pa jih lahko spečemo. Dobro je, da z oljem namažemo tudi ploščo. K pečenim ražnjičem serviramo grobo narezano Čebulo, lahko pa tudi zeleno papriko in paradižnik.
Pleskavica je zmes svinine in teletine — v enakem razmerju — z dodatkom soli, popra, česna, drobno sesekljanega feferona. Meso zmeljemo, solimo, popopramo in mu dodamo strt česen in zelo drobno sesekljan feferon. Maso je treba dobro pregnesti in jo ponovno zmleti. Če to ponovimo še enkrat, bo pleskavica še boljša. Meso naj ostane na hladnem nekaj ur, da se spočije. Nato iz njega naredimo zrezke v obliki biftekov in jih spečemo na žaru. Serviramo jih z drobno sesekljano čebulo, feferoni in mladim lukom.
Namesto običajnih čevapčičev pripravimo tokrat vinogradniški čevap. Meso zrežemo kot za ražnjiče, čebulo pa na tanke lističe. Koščke mesa in čebulo zmešamo, osolimo, popopramo in dobro pretresemo. Pokrijemo in pustimo tri ure. Nato meso očistimo čebule, ga nabodemo na ražnjiče, dobro pomažemo z oljem in pečemo na žaru. Pečeno meso damo nazaj v čebulo, ga vanjo zmešamo, za nekaj trenutkov pokrijemo in nato serviramo.
kmet se še ni obesil in tudi o žitnem klasu še nisem slišal, da bi se bil sam končal!"
Kačur je bil potrt; nekaj težkega, mrtvega mu je leglo na srce.
„Kaj torej razlikuje človeka od živali?"
„Vera!"
Kačur je povesil glavo.
„Pa to ni vse življenje, gospod župnik, teh dvajset let! Saj je bilo življenje tudi prej... pred grehom! Kakor sem ga okusil jaz ..."
Župnik se je ozrl v stran in je gledal s polzatisnjenimi očmi, kakor v veliko daljavo.
„Bilo je! — Kaj bi zdaj z njim? Kaj bi s spominom?"
Nasmehnil se je in čudna, mehka svetloba se mu je razlila po obrazu.
„Jaz sem bil takrat ,hecer'! Dolgo je že!... Prezgodaj sem bit narodnjak; zdaj je lehko vsak kaplan brez škode narodnjak, prej ni bilo tako! ... No, mlad sem bil pač in neumen! Kadar je človek mlad, misli, da se vrti ves svet okoli njega! Velike dolžnosti ima, silen poklic, slovesno nalogo — in če je ne izvrši, joj narodom! Resnica pa je samo, da ima preveč krvi! Tudi jaz sem je imel preveč! In kaj mislite, da je bita moja velika in slovesna naloga? Učil sem fante prepevati; tiste domorodne pesmi namreč, ki jih poje človek, kadar je pijan! In za Koseskega sem bil navdušen! In za Tomana tudi! Ali Toman še živi?"
.Umrl je!"
„No, Bog mu daj mir in pokoj! — He, kakšen pa je vaš poklic? Kakšna pa je vaša naloga?"
Kačur je zardel in ni mogel odgovoriti.
„Kaj takega bo, kakor je zmerom! Z narodom se ukvarjate, kaj?..."
Pogledal je skozi okno in je skočil izza mize.
.O ti prokleti paglavec, ti! Še pozimi mi ne puste vrta na miru! Čakaj vsaj, ušivec, da bodo hruške zrele! Te že
poznam, Mrkinov si!"
Stopil je od okna, še ves rdeč in razburjen.
„Iz same hudobije gre in mi reže s popkarico v cepike!
— Nikar se ne ukvarjajte z narodom! On že najbolj sam ve, kaj je zanj: je, pije, pogine — kaj še drugega? Samo tisti ljudje se ukvarjajo z narodom, ki so se mu izneverili. Sami so drugačni, tuji, pa mislijo, da mora biti tudi narod drugačen! — Jaz, glejte, sem se vživel vanj in živim z njim že dvajset let in čez, pa ne verjamem čisto nič, da bi se mu hotelo iz tega gnoja v kakšne višave! Naj ostane, kjer je! Kobilica na polje, brencelj na konja, muha pa v krčmo!"
Župinik je vstal izza mize in Kačur se je poslovil.
.Pridite še časih k meni, pa ne prepogostokrat. Imam veliko posla. Pa s šolo si ne delajte preveč skrbi in truda; saj tako ne boste nič opravili. — Zbogom!" —
Kačur je šel in ni vedel, kam bi se napotil. Izbe ga je bilo strah, ulice so bile puste in žalostne, goli, blatni hribi so dremali nad kotlom — nikamor niso mogle oči in tudi srce ni moglo nikamor. Koncu vasi, že pod hribom, je stala dolga, nizka, zelo umazana in čemerna hiša, nad vratmi pa je visela oblanica. Ni bilo glasu iz izbe in okna so bila tako umazana, da se ni videlo ne v izbo ne na ulice.
V veži je stala pbstarna, debela ženska in je umivala kozarce.
„Kaj je res krčma tukaj?" je prašal Kačur.
.Seveda je!"
Stopil je v izbo, postal je med durmi in bolj se je prestrašil, nego razveselil. Sedela je sama za mizo; v rdeči jopi in zelenem krilu.
Ozrla se je nanj in je vstala počasi.
.Kaj pa bi, gospod?"
.Vina!"
Šla je mimo njega, zibala se je v bokih, debele ustnice so se smehljale.
.Nikoli več ne pridem sem!" je izpreletelo Kačurja v nerazumljivem strahu; prijel je za klobuk, toda sedel je in je ostal.
Prinesla je vina, postavila je steklenico predenj, pogledala mu je v oči in se je nasmehnila. Nato je prisedla, oprla je komolce ob mizo; Kačur je videl jamice v njenih okroglih, močnih rokah in napeto bluzo nad polnimi laktmi in na prsih.
.Niste še dolgo tukaj, gospod; šele danes sem vas videla v cerkvi. Dolgčas vam bo v Blatnem dolu!"
.Dolgčas! Že snoči mi je bilo dolgčas! Zato bom prihajal pogostokrat sem . . ."
Komaj je izpregovoril, ga je bilo sram besed; ona se je zasmejala, prikazale so se jamice v njenih licih in svetli beli zobje so se prikazali.
.Čemu pa bi ne govoril z njo?" je pomislil Kačur. .Čemu pa bi sc malo ne igral z njo?"
Takrat je legla na njegovo srce prva, še rahla, komaj vidna senca iz Blatnega dola. In takrat je še sam slutil v polzavednem strahu, da je oškropljen.
.Kje pa ste bili popred?"
.V Zapolju sem bil."
.Tudi jaz sem že bila v Zapolju; lepo cerkev imajo tam!'*
.Lepo cerkev!" je ponovil nekoliko začuden in ji je pogledal v oči. In ko ji je pogledal v oči, se je zasmejala vdru-gič in je položila nenadoma svojo roko na njegovo. Izpreletelo ga je toplo in ni odtegnil roke.
.Kako ste čudni, gospod! Kadar izpregovorite, ali če vas pogledam, se moram smejati ... In kako majhne roke imate; veliko manjše nego jaz! In čisto bele! ..."
Kačurju je bilo vroče v obraz in oči so se mu zameglile-Prijel je njeno roko in jo je stisnil.
.Saj vas še prašal nisem, kako vam je ime! Prijatelja bova, zato vas bom klical zmerom po imenu!"
.Tončka mi je ime! — Jaz bi rada, da bi bila prijatelja!"
.Dajte mi roko, Tončka! Ne, ustnice sem!"
Poljubljal jo je na ustnice, na polna, vroča lica, na vrat in na bluzo.
.Kako znate poljubavati! To ste se pač naučili v mestu, gospod? V Blatnem dolu niso tako voljni in gosposki! Ah boste prišli vsak dan, gospod?"
.Vsak dan!"
„Le pridite! Ko sem bila v cerkvi, sem si precej mislda* morda pride k nam; rada bi, da bi prišel!"
(MzJd/jffdHjf v pr/Aodnj; jtefJA/)
Stoietnica rojstva !vana Cankarja
Umetniško in kritično-publicistič-no delo nobenega slovenskega pisatelja do Ivana Cankarja ni tako tesno povezano z družbeno narodno-ljud-sko in socialno-moralno problematiko slovenskega naroda, kakor je Cankarjevo. Po svoji idejno analitski prenikavosti pa marsikje presega nacionalne meje, saj je v strženu svoje biti splošno družbeno in tako kljub Močnemu narodno-ljudskemu poudarku vendarle občečloveško, če ga dojamemo v vseh globinah.
Kljub mladostnim, močno intimnim lirskim, zlasti erotičnim pesniškim jzpovedim v stihu in prozi, je Mogoče takoj na začetku ugotoviti ostro kritično noto do okolja, raz-Mer in ljudi v družbi, v kateri so mu Minevala detinstvo, otroštvo in dijaška mladost. Raznoterost njegovega dela, ki je naraven in tako neposreden izraz njegove človeške in pisateljske nature, kakor tudi družbenih razmer, se prepleta skozi vse njegovo delo in tvori v njem kljub različnim nasprotjem celovito in nedeljivo osebnost Ivana Cankarja.
Čeprav obsegajo njegovi kulturnopolitični članki, v katerih izpoveduje neposredno svoje socialistične nazore, ae eno knjigo, se iste misli in ideje prepletajo na različne načine, tu bolj tam manj, tudi skozi njegovo umetniško delo. Zato ni mogoče ločiti Cankarja umetnika od Cankarja kritika, satirika in družbenopolitičnega misleca, ker je večji in danes nemara tudi najbolj živ del njegovega pisateljskega ustvarjanja družbeno angažiran, nič manj družbeno pogojen kakor pogojen v njegovi vseobčutljivi m eruptivni naturi. Zato so jalovi poizkusi tistih, ki bi radi na ta ali drugi način ločili umetnika in misleca iz raznih tendenčnih pristranskih razlogov, ker jim zlasti Cankar in njegov socializem ni po godi. Zaradi tega bi radi videli v njem nad življenjem, nad družbenimi tokovi in nasprotji zvišenega umetnika, predvsem pa le velikega mojstra slovenske besede. Ta pa mu nikoli ni bila sama sebi namen, kakorkoli se je trudil s tenkim posluhom za njeno lepoto in glasbeno zvočnost. Zme-faj je tehtal tudi njeno vsebino in mi-sel in si ustvarjalno prizadeval, da bi jima dal enakovredno muzikalnost M ritem z izbrano besedo slovenskega jezika. Zavedal se je, da bo le v takšni ustvarjalni soglasnosti njegovo človeško in umetniško doživetje, ^Poznanje, misel in čustvo polno Zaživelo in učinkovalo ter osveščalo ysakogar, ki bo zbran vzel v branje M premislek njegovo delo, če bo seveda tudi notranje dovolj pripravljen in umen, da sprejema njegovo tuisel vase in da svoj jaz sooči s pisateljevim jazom.
Mladi Cankar si je mukoma krčil Pot, preden je našel za sebe pravo smer v književnosti in v idejni usme-titvi. Od mladostnega svobodomiselstva Aškerčevega literarnega realizma, ki sta ga oba spremljala še na Uunaj, kjer sta se kmalu precepila v individualizem in anarhizem, v literaturi pa za hip tudi z literarno smerjo dekadence, pa do lastne literarne smeri in miselnosti, je bila viharna Ppt opazovanj, doživetij in spoznanj, M si jih je sproti začel odkrivati v dunajskem delavskem predmestju Gttakring, da je naposled prešel do socializma. Tega je leta 1907, Ro je Kandidiral na socialdemokratski listi ?a državnega poslanca, začel javno, Jasno in glasno izpovedovati tja do svoje smrti tudi v svojih publicističen člankih. Sam pravi, da je dihal cjckadenco toliko časa, da se je utru-<Jtl.
Cankarja človeka in pisatelja je . ucalo življenje in ga izzivalo s svo-Pmt socialnimi in moralnimi nasprotja Zato mu je bila vase in v literarne alone in ločine zaprta samovšečna Književnost različnih takratnih izmov b*ja in prazna, ker je bila daleč od r^n^ncga življenja, zlasti pa daleč
z.ivjjenja slovenskega ljudstva, ki sc ni gg zmeraj bilo le za svoj na-odni obstoj, marveč se je tudi slovenska družba začela socialno diferencirati. Cankar je že zgodaj spo-^al, da mora tako kot pisatelj in . ovek stopiti v areno življenja. Zato Je tudi literarno dekadenco kaj hitro
odločno odklonil.
Slovenskemu proznemu jeziku je ustvaril novo lepotno in muzikalno obliko, ki je tako izvirna in osebna, da upravičeno govorimo o Cankarjevem stilu in jeziku. Ta odlika njegovega pisateljskega dela je bila tolikšna, da so mu jo vse življenje priznavali celo največji nasprotniki vsebine in ideje njegovih del. Pred očmi mu je bil ideal takšnega pisatelja, ki ni samo umetniški oblikovalec in mojster forme, marveč ki mu gre v enaki meri za to, da je njegovo delo po besedah Shakespearovega Hamleta ogledalo dobe in družbe, umetniško in kritično. Vedno znova se z občudovanjem sklicuje na Dostojevskega, Tolstoja in Gogolja in postavlja Tolstojevo epopejo „Vojna in mir" skupaj z Gogoljevimi „Mrtvimi dušami" poleg Homerja in Shakespeara ter jih primerja s preroki in evangelisti, ker so bili in so s svojimi deli tudi glasniki ljudstev.
Tak glasnik je hotel biti z vsem svojim delom Cankar in je tudi bil. Upravičeno in programatično je zato napisal kot geslo svoji za nas naj-
sam. Začel jo je že s pesniško zbirko „Erotika", s katero je tako razburil klerikalno višjo družbo z neposrednostjo nekaterih ljubezenskih pesmi, da je dal ljubljanski škof pokupiti večino izvodov, ki so jih nato sežgali. Po škofu Hrenu, ki je dal se-žigati protestantske knjige, je bil to drugi sežig slovenske knjige, o katerem je v epilogu k drugi izdaji dve leti kasneje napisal Cankar, da so v tistem ognju zgorele vse njegove pesmi, napisane in še ne napisane. Gotovo tudi iz protesta pa je drugi izdaji dodal v ciklu „Dunajski večeri" socialno anarhoidno, po cerkveni dogmi zares blasfemično pesem: V bogatih kočijah se vozijo / baroni, tatje, bankirji, / mimo mladih kostanjev, skozi jasni večer, / ob nas siromakov špalirji.
V njej se je po lucifersko uprl krivičnemu bogu in socialno-moralne-mu redu, kakršen vlada po njegovi volji v meščanski kapitalistični družbi. Uporniško terja mladi Cankar od njega obračun, češ kakor ta gospoda z dunajskega Ringa je tudi on siro-
boju vseh jugoslovanskih narodov in revoluciji uresničilo šele leta 1945.
Cankarjevi kulturno politični spisi so neizbrisljiva priča, da ni bil Cankar le velik umetniški ustvarjalec, pripovednik in dramatik, tudi ne zgolj velik umetniški oblikovalec slovenskega jezika, marveč tudi jasnoviden dialektik in politični mislec. To je prav tako kakor z napovedjo nujnosti federativne republike jugoslovanskih narodov dokazal, ko je leta 1918, nekaj mesecev po oktobrski revoluciji zapisal prav tako programatično preroško misel o različni poti, ki jo bodo morali prehoditi različni narodi v socializem: „. ..temeljna načela socializma in zadnji cilji njegovi so last vseh narodov; toda pota, ki vodijo do teh ciljev, si more začrtati le vsak narod zase, po svoji osebnosti, po svojih domačih gospodarskih, političnih in kulturnih razmerah."
Veliko primerov v njegovem umetniškem in publicističnem delu zgovorno priča, da Cankar ni bil velik nasprotnik in kritik le meščanskega
!VAN CANKAR
gtasnik našega upora in hoja
Na osrednji proslavi stoletnice rojstva tvana Cankarja v Ljubljani, o kateri smo poročati ie v zadnji številki našega iista, je imel stavnostni govor podpredsednik Siovenske akademije znanosti in umetnosti akademik dr. Bratko Krett. V nastednjem povzemamo glavne misti njegovih izvajanj.
bridkejši drami „Hlapci", prvi in še zmeraj največji slovenski politični tragediji, Hamletove besede, ki jih je celo nekoliko po svoje stiliziral, da bi načelo in namen svojega dela poudaril jasneje: „Namen umetnikov je bil od nekdaj, je ter ostane, da naturi tako rekoč ogledalo drži: kaže čednosti nje prave črte, sramoti nje pravo obličje, stoletju in telesu časa odris njega prave podobe." Vse njegovo delo je manifestacija tega poslanstva.
Iz Cankarjevega umetniškega dela jasno izhaja literarni nazor kritično usmerjenega in angažiranega pisatelja, ki mu je bil kakršenkoli larpur-lartizem tuj že zaradi njegove bojevite in zaradi tega tudi močno k uporu, kritiki in satiri nagnjene nature.
Pri njegovem razvoju iz mladostnega svobodomiselstva in anarhoid-nega individualizma v revolucionarni socializem, ki ne le v marsičem v nasprotju z ideologijo vodilnih zastopnikov socialne demokracije in avstromarksizma, pa ne smemo spregledati, da je izpovedal svoje revolucionarno spoznanje: „Pri nas tam doli je potreba reformacije in revolucije v političnem, socialnem, v vsem javnem življenju in tej reformaciji mora delati literatura pot."
Veliko Cankarjevih socialno in etično kritičnih del zgovorno priča, da je pot reforme in revolucije pripravljal med vsemi pisateljskimi sodobniki najbolj in predvsem Cankar
mak storil kup pregreh in vendar je pravični bog tisti gospodi nasul „bo-gastva, blaga in časti in odel jih povrh še z glorijo veličanstva", medtem ko se on „siromak, ves truden in lačen in ves bolan spotika ob vsakem koraku". Kje je tu božja pravica? Zdaj trka na božja vrata in terja od boga ..Plačilo sem, saldiraj račun pošteni!" Po svoji uporniški tendenci, v kateri se mladi Cankar upre vladajoči družbi in njenemu bogu, je to dotlej edinstvena pesem v slovenski književnosti, težko pa bi ji mogli najti v tistem času vrstnico celo v svetovni liriki. Z njo je napovedal Cankar svoj socialno revolucionarni upor in revolucionarno etični boj. Bil ga je kot umetnik in kulturno politični mislec vse življenje tja do smrti.
V predavanjih ..Slovenska kultura, vojna in delavstvo" in v „Očišče-nju in pomlajenju" je nedvoumno in ponovno izpovedal svoje socialistično revolucionarno prepričanje, ki ga je javno in glasno izpovedal že v svojem programatičnem predvolilnem predavanju ..Slovensko ljudstvo in slovenska kultura". Skupaj s predavanjem ..Slovenci in Jugoslovani" iz leta 1913 je preroško napovedal, da ni za jugoslovanske narode nobenega drugega izhoda, kakor da se v prihodnosti odcepijo od Avstro-Ogr-ske in se enakopravni in enakovredni združijo v federativno republiko, kar se je po težkem osvobodilnem
liberalizma, marveč še v večji meri klerikalizma. Drama „Hlapci" je poleg drugega največje naše dramatsko delo z zaostreno protiklerikalno ostjo.
Cankar je kljub nekaterim protislovjem, hkrati pa tudi zaradi njih celovita osebnost, kajti kar je napisal, je zmeraj napisal kot svojo izpoved, kot izraz vsega, kar se je dogajalo v njem in izven njega, do česar pa je imel zmeraj kritičen odnos. Kljub vsem subjektivizmom pa ni njegovo delo le izraz osebnega in vase zaprtega subjektivizma, marveč je hkrati kritično ogledalo družbe, njenih socialnih in moralnih razmer in nasprotij, ki pa jih je zmeraj prikazal z veliko umetniško in etično odgovornostjo.
Tudi njegovo pojmovanje socializma je nedeljivo od etike njegovega humanizma. Kot živa rdeča nit se prepleta skozi vse njegovo umetniško in publicistično delo, od prvih dveh njegovih knjig ..Erotika" in „Vinjet" tja do „Podob iz sanj" in zadnje njegove povesti „ Hudodelec Janez", v kateri se je spet povrnil v svet svojega „Hlapca Jerneja" in Šimna Sirotnika. V delih, kakor je komedija „Za narodov blagor", drama „Kralj na Betajnovi", roman idealista-socialista Martina Kačurja, predhodnika Jermana v ..Hlapcih", v socialnih povestih iz dunajskega delavskega Ottakringa, v knjigi ^Po-
vesti za lahkomiselne ljudi", v romanu „Hiša Marije Pomočnice", v „Kurentu" in kaj vse bi še mogel našteti, povsod je uresničeno na ta ali drugi način tisto literarno idejno načelo, ki ga je že leta 1901 izpovedal v enem izmed svojih pisem bratu Karlu: „Vse, kar pišem, je tendenciozno; v drami ali noveli povem tisto, kar mi je najbolj pri srcu in kar bi v članku ali eseju ne mogel tako jasno in tako odkrito povedati." Toda tudi v svojih esejih in člankih, zlasti v kulturno-političnih, ni bil nič manj udaren.
V njegovem obsežnem delu se stvarno odraža vse narodno in družbeno dogajanje njegovega časa pa tudi prek njega. Zato je njegovo celotno delo enciklopedija slovenskega biti ali nebiti. Če je Lenin zapisal o Tolstoju, da je ogledalo ruske revolucije, velja to tem bolj še za Cankarja v razmerju do naše preteklosti, do našega osvobodilnega boja in revolucije. Celo več je kakor ogledalo: kakor je Gorki burjevestnik ruskih revolucij, tako je Cankar vi-harniški predhodnik in glasnik našega upora in boja. Kljub Hermanovi drami o ..Hlapcih" je po kovaču Kalandru veroval v tisti ogenj, ki je tlel trajno v biti slovenskega človeka vsaj že od kmečkih uporov dalje, saj jih je v naši zgodovini toliko, kakor pri malokaterem narodu s podobno mučno zgodovino tja do uporov slovenskih vojakov v prvi svetovni vojni v Judenburgu, Murau in Radgoni, v posamičnih uporih neposredno po vojni, dokler ni izbruhnil naš največji upor in boj z Osvobodilno fronto pod umnim vodstvom komunistične partije.
Če zmerja Cankar po Jermanu ljudi za hlapce, zmerja le tisti del amorfnega množja in jenih vodni-kov-zvodnikov, ki ga držijo v lap-čevstvu in ga za hlapčevstvo vzgajajo razni dr. Grozdi, dr. Grudni, Kantorji in oblastni župniki, ki izrabljajo vero kakor v protireformaciji za to, da si ohranijo svojo oblast. Od njih in njihovega zaslepljevanja in v hlapčevstvu s pomočjo oblasti vzgojenega in držanega množja vodi pot iz kritike in obsodbe Cankarjevih „ Hlapcev" do fašističnih in nacističnih kolaboracionistov in njihove bele garde, ki so iz svoje hlapčevske in razredno protirevolucionarne nature zanetili državljansko vojno in skočili za hrbet tistim slovenskim ljudskim množicam, ki jih je tudi Cankar pozival k osveščenju in uporu. Tudi po njegovi zaslugi so sledile njegovemu kovaču Kalandru in v boju Davida z Goljatom kljub velikim žrtvam kovali sebi in potomcem nov svet. Tega kujejo še danes, kajti revolucija še ni končana.
Če je to ali ono v Cankarjevem delu močno pogojeno v času ali njegovem lirskem, po sebi grebečem jazu, živi zlasti tisto, kar je trajno v njem umetniško, socialno in etično revolucionarno tudi v naš čas in celo v prihodnost, kajti Cankar umetnik in socialistično etični kritik in upornik ni bil le vest svojega časa, marveč je prav tako vest našega in tudi prihodnjega časa. Od nas samih pa je odvisno, kolikor mu znamo prisluhniti in kolikor se znamo po njem ravnati, delati in si kakor on sproti spraševati vest. Le tako nas ne bo zadela Jermanova kletev in le tako se bomo tudi v bodoče smeli imeti za vredne potomce Cankarjevega kovača Kalandra, Cankarja samega in njegovega velikega umetniškega in idejnega izročila in S tem tudi izročila našega osvobodilnega boja in revolucije.
Zahtevamo dosiedno izpoi-nitev č!ena 7 državne pogodbe

di ob pritožnosti pogovorov med predstavniki te organizacije in par-tamentarnim pododborom dne 12. maja 1976 na Dunaju, ko je Hei-matdienst odkrito zagrozi! $ konfrontacijo svoje moči tudi proti strankam, v kotikor ne bi se ukto-ni!e njegovim zahtevam. To je že samo na sebi potrdito naših stat-nih opozorit, da stranke, ki so zastopane v koroškem dežetnem zboru, iz oportunizma in strahu za gia-sove popuščajo nacionatistom in na ta način Karntner Heimafdienst tahko igra „v!ado v viadi", kar zadeva manjšinsko potitiko.
Če že stranke in zakonodajatec ktonijo pred nacionatističnimi sita-mi, pa koroški Stovenci nismo votjni sprejeti rešitev, ki jih izsitjujejo organizacije, katerih dejavnost meri na to, da siovenski narodni skupnosti vzamejo značaj in pravice kot manjšine.
K vzajemni rešitvi morejo voditi samo konstruktivna pogajanja o iz-
poinitvi vseh dotoči! sedmega čte-na. Razgovori z eksperti, dokter so z njimi doseženi sporazumi za via-do in potitične stranke te neobveznega značaja, se ne smejo nada-tjevati v nedogted in so za manjšino v enaki meri neobvezni kakor za stranke in vtado.
Zahtevamo dostedno izpotnitev sedmega čtena avstrijske državne pogodbe na osnovi občinske strukture iz teta 1955 povsod, kjer koroški Stovenci živimo avtohtono, tako da bo imet vsak pripadnik sto-venske narodne skupnosti na Koroškem možnost, da uživa pravice, zajamčene v državni pogodbi.
To so v nasprotju k vsem ziona-mernim dezinformacijam v tisku in drugih javnih sredstvih obveščanja naše neodsvojtjive zahteve in naši načetni pogtedi na skupno sporazumno reševanje živtjenjskih vprašanj naše narodne skupnosti, pri katerem smo pripravtjeni konstruktivno sodetovati.
(Nadaljevanje s 1. strani)
TGziTz D:T(<zge, predcvg fnTrat — odgovorni prircdite/j ni jasno dovoij nakaza/ svojega ocenjevanja ^oroš^ega zgodovinopisja? TaMne smo (?ra(i izpod peresa tega predstavnica „znanosti" o C prosiavi 7943;
Q „Denn die Rodenjnnde Cetceisen, daj? mindestens seit etwa 323 ostgot;scCe Besatznngen in Xarnten iagen, Germanen im Lande siede/ten. Die romiscCen Reamten vnrden entjernt. ^eit jener Zeit vor 2400 /aCren Cis in %nsere 7*age ro(/t ein nnnnterCrocCener 3trom germa-niscCen Rintes dnrcC Darnten."
#	Erst seit etwa 730 /aj?t sicC in Drain ettvas sia-tviscCe Topjervare nacCtveisen, im Zitgarr Xarnten gar nnr ein einziger 3'cCerCen ans dem 2. /aCrCnndert."
^ Die Germanen toaren seit 323 eCen die toajjen-tragende and damit die tonangeCende, die NerrenscCicCt in /(arnten. Die im Lande aas vorromiscCer Zeit verCiie-Cenen /i/prer and t^eiten and die seit 320 nea einge-drangenen ^/awen Ciideten iedigiicC eine DnterscCicCt."
#	„Da'rntens ZLage vor 7200 /aCren war aiso diet Eine an ZaCi geringe germaniscCe OCerscCicCt stand in der GejaCr der ^iavtisierang."
$ „Was aCer ist aas Earnten getvorden? Es ist ein
Ara; praznuje?
deatscCes Eand/ Das verdanCt es der Orientierang nacC Norden, das verdanCt es dem ZnscTdaj? an den deat-scCen AfatterCoden, der im /aCre 743 vo/izogcn toarde. Desvegen ist dieses Ereignis, dessen ztooijCandert-jaErige V7iederCeEr var eCen jeiern Connten, von so grandiegender Eedeatang jar Earntens GescCicCte."
# ,,/m /aCre 276 tvird aCer das /ierzogtam Earnfen von Bapern getrennt. Dnd dieses Earnten des 70. /aEr-Canderts mit seinen AfarCen .SteiermarC, Erain, /strien, Eriaai and Verona aCernimmt and erjaiit nan die ztvei-seitige ZajgaCe, einerseits BoHtverC gegen den TngrzfJ asiatiscCer NomadenvoiCer za sein, andererseits die deatscCe OrdnangsmacCt in /taitca za verCorpern, eine zlajgaCe, die aacC Ceate tvieder sein BcCicCsai ist."
Eatero oCietnico torej s/avi sedanja EorosCa? Din-Ciagejevo 2400-ietnico germansCe Črvi, Wattejevo 2200-(etnico „Grenzianda des EeicCes" aii 7000-ietn;co „Bo(i-werCa" proti vzCoda in nemšCe „OrdnangsmacCt" v /taiiji?
dr. Miran Zwitter
Siovensko g!eda!išče v T rstu
je morato prekiniti deiovanje
V letu, ko oboja 30-letnico svojega neprekinjenega delovanja in ko ves slovenski narod praznuje 100-letnico rojstva največjega slovenskega dramatika Ivana Cankarja, je bilo Stalno slovensko gledališče v Trstu prisiljeno k usodnemu koraku: zaradi nevzdržnega finančnega položaja, v katerem se je gledališče znašlo zato, ker ni de-težno potrebne in obljubljene pomoči pristojnih uradnih dejavnikov, je predčasno prekinilo svoje delovanje.
Ta hudi udarec je doživela slovenska narodnostna skupnost v Ita-tiji prav v času, ko ji je novi sporazum med Italijo in Jugoslavijo zagotovil ,največjo možno zaščito" ter ji zajamčil ohranitev ve-tjavnosti vseh pridobitev njenega dosedanjega boja; udarec je doživela torej v trenutku, ko so se nakazovale možnosti večjega razmaha
Vtada ngnornrata
pomisleke manjšine
Ministrski svet je v torek odobrit osnutek tako imenovanega zakona o narodnih skupnostih ter ga posredovat partamentu v nadatjnje obravnavanje.
tzgteda, da ob nagtict, ki jo po dvajsettetnem nereševanju manjšinskega vprašanja in neizpotnje-vanju tozadevnih obveznosti iz državne pogodbe zdaj nenadoma kaže, zvezna vtada te občut! tudi neke vrste stabo vest: izrecno za-gotavtja, da se bodo razgovor) na-datjevati, čeprav je osnutek zakona že v partamentu.
Seveda pa je vprašanje, ati nameravajo morebitne rezuttate takih razgovorov in pogajanj potem tudi primerno upoštevat), ati pa bi kontakte s prizadeto narodno skupnostjo spet enkrat hoteti izkoristiti samo za zavajanje mednarodne javnosti. Dejstvo, da se vtada ni oztrata na upravičene in utemetje-ne pomtsteke, ki sta jih k osnutku zakona izraziti poteg drugih ztastt stovenska in hrvaška narodna skupnost, je vsekakor značitno!
in večjega jamstva za njen nemoten in svoboden kulturni razvoj.
Tako se je slovensko gledališče v Trstu v dobrih petdesetih letih že drugič znašto v položaju, da mora proti svoji volji prenehati z de-iovanjem: teta 1920, ker so mu fašisti zažgali poslopje; leta 1976, ker mu demokratična republika italija
noče ali ni sposobna zagotoviti pogojev za obstoj in delovanje.
Primorski dnevnik je zato protestiral .z dnevom in odporom proti taki nekulturi" ter izrazil popolno solidarnost Stalnemu slovenskemu gledališču „v trdnem prepričanju, da mu življenjskih korenin kljub vsemu ne bosta izpodrezali niti politična slepota, niti birokratska pri-tlikavosf v demokraciji, kot mu jih ni fašistično nasilje pred 56 leti".
Proslava študentov
ob obletnici državne pogodbe
Za jutri, soboto, vabi Klub stovenskih študentov na Dunaju na stavnostno prireditev ob 21. obtetnici podpisa avstrijske državne pogodbe.
Prieditev, ki bo v stavnostni dvorani Porrhausa (Treiti-straf)e 3 v 4. okraju), bo potekata pod gestom „Za izpotnitev čtena 7 — proti ugo-tavtjanju manjšine ". S tem hoče ktub tudi nemško govoreči javnosti prikazati potožaj stovenske in hrvaške narodne skupnosti ter jo opozoriti na probtematiko dosedanjega reševanja ati botje nere-ševanja manjšinskih dotočit državne pogodbe.
Na prireditvi bo govorit predsednik Ktuba stovenskih študentov na Dunaju Mirko Boročnik.
Ugotavljanje — čemu?
Danes zvečer bo na Dunaju jv domu Atberta Schweizerja v 9. okraju, Garnisongasse) forumska diskusija pod gestom „Ugotav!janje manjšine — čemu!". Diskusijo prirejata Soiidarnostni komite za pospeševanje in pravice stovenske in hrvaške narodne skupnosti v Avstriji ter Akcijski komite proti ugotavtjanju manjšine in za pravice koroških Siovencev. Pri diskusiji pod vodstvom Utricha Trinksa bodo sodetovati postanec univ. prof. dr. Fetix Ermacora (OVP), postanec Herbert Pan-si (SPČ), univ. asistent dr. Hanns Haas za komite in dr. Reginatd Vospernik.
ŠPORTNI

ŠPORTNI

9 SAK PREMAGAL ŠKOFU DVOR 4:0 VSt NA TEKMO SAK — POREČE
V nogometnem prvenstvu 2. E razreda je v nedeljskem 20. prvenstvenem kolu klonil za Hortendorfom še drugi resnejši kandidat za prvo mesto. Enajsterica iz Škofjega dvora je imela v gosteh vodečo ekipo Slovenskega atletskega kluba in bila poražena 0:4 (0:2). Slovenski atletski klub je z zmago nad neposrednim tekmecem stopil za korak bliže mojstrski lovoriki. Odločitev o mojstru pa bo po vsej verjetnosti padla že v nedeljskem 21. nogometnem kolu, ko si bosta stala nasproti Slovenski atletski klub in ekipa iz Poreč. Tekma se bo pričela ob 15.30 uri na Koschatovem igrišču. Prva tekma se je v Porečah končala z remijem 1:1. Slovenskemu atletskemu klubu bi teoretično zadostoval izkupiček ene točke, a bi moral v ostalih težkih prvenstvenih tekmah igrati s polno koncentracijo. Sigurno se bodo namreč vsi ostali nasprotniki še posebej potrudili, da bi z dobro igro odtegnili SAK to ali ono točko. Poleg tega pa nam je še vsem pred očmi, ko je tik pred osvojitvijo prvega mesta SAK bil oškodovan v tekmi z
SLOVENSKt ATLETSKt KLUB vabi na odtočitno prvenstveno nogometno tekmo
SAK — Poreče
v nedetjo 23. maja ob 15.30 uri na igrišču ob Koschatovi cesti v Cetovcu.
Launsdorfom od pristranskega sodnika. Igralcem SAK torej v nedeljski predodločilni tekmi s Porečami ne bo preostalo nič drugega, kot da se borijo s polno paro in skušajo doseči obe točki. K zmagi nad najhujšim tekmecem pa naj bi po mnenju funkcionarjev pomagali tudi gledalci. Zatorej, vsi ljubitelji slovenskega nogometa na tekmo SAK — Poreče!
K prvenstveni tekmi med Škofjim dvorom in SAK je še treba dostaviti, da ni bilo videti paralel k prvemu spopadu obeh moštev jeseni lanskega leta v Celovcu. Kot je znano, so jeseni pristaši enajsterice iz Škofjega dvora svoje moštvo pospremljali v Celovec z heimat-dienstovskimi transparenti, letaki in parolami. Menda so se Škofjedvorčani spametovali, saj podobnih .spodrsljajev" v nedeljo ni bilo opaziti. Občinstvo se je proti vsem pričakovanju zadržalo napram slovenskemu moštvu športno in celo priznalo njihovo premoč.
Slovenski atletski klub je tokrat igral dopadljiv nogomet, v moštvu samem pa ni bilo slabe točke. Iz moštva pa je treba posebej omeniti režiserja Marjana Pandla, strelca dveh zadetkov Jožeta Fero, Janeza Tratarja (ki je dal drugi zadetek) in Benota Kraut, ki je branil tik pred koncem enajstmetrovko.
Rezuttafi 20. kota: Poreče — Pokrče 6:1, Gospa sveta — Sele 3:2 (gola za Selane dosegla Starovasnik in F. Dovjak), Kriva Vrba — Galicija 2:1, HSV — Horten-dorf 0:0, Šmarjeta — Teholca 1:0.
#	SAK mt. — ŠMARJETA mt. 10:0
Mladinska nogometna ekipa Slovenskega atletskega kluba je v nedeljo slavila nad sovrstniki iz Šmarjete visoko zmago 10:0. Gole so dosegli Polanšek 5, Velik 4 in Rojšek. Odločitev o prvem mestu v lestvici pa bo padla že to nedeljo, 23. 5. 1976, ko bodo mladinci SAK gostovali v Blatogradu, kjer bodo ob 16. uri igrali s tamkajšnjo drugouvrščeno mladinsko enajsterico.
#	STENMARK TUDi V BODOČE NA ELANOVKAH
Sloviti švedski alpski smučar Ingemar Stenmark bo slej ko prej tekmoval na smučeh gorenjske tovarne Elan. Potem ko je Stenmark zmagal letošnje tekmovanje za svetovni pokal, je preizkušal avstrijske in francoske smuči, vendar z materialom ni bil povsem zadovoljen. Po končanem testu so Francozi Stenmarka vabili z odlično ponudbo, pa tudi avstrijski proizvajalci smuči niso nič zaostajali. Stenmarkova odločitev, da bo tudi v naslednji zimski sezoni smučal na Elanovih smučeh, je vsekakor veliko priznanje begunjski tovarni športnih rekvizitov, ki si že nad 30 let utira pot v svetovno tržišče. Kvaliteta Elanovih smuči je tudi doprinesla, da je tovarna članica jugoslovanskega, češkega, švedskega in nemškega skipoola. Poleg Stenmarka tekmujejo na Elanovih smučeh znani alpski smučarji kot evropska prvakinja Kuzmanova, Zemanova (obe iz ČSSR), Jugoslovan Križaj in drugi. Poleg smuči za alpske discipline pa izdeluje tovarna Elan tudi kvalitetne smuči za skakanje, ki so priznane po celem svetu. Ni treba posebej poudarjati, da je vsa svetovna skakalna elita nekdaj tekmovala brez izjeme na Elanovkah.
#	LAUDA HtTt OD ZMAGE DO ZMAGE
Avstrijski svetovni prvak v formuli-1 Niki Lauda je tudi v letošnji avtomobilski sezoni na najbližji poti do ponovnega podviga — osvojitvi naziva svetovnega prvaka v formuli-1. Na svojem petem nastopu je Lauda v nedeljo slavil v Zolderju na dirki za .Veliko nagrado Belgije" svojo četrto zmago. Za Avstrijcem se je uvrstil na drugo mesto Švicar Regazzoni, ki tekmuje kot Lauda z avtomobilom italijanske znamke Ferrari.
Po petih dirkah za svetovno prvenstvo v formuli-1 vodi Lauda z velikim naskokom 27 točk. Doslej je zbral 42 točk, drugouvrščeni Regazzoni je zbral 15 točk, tretji Depailler (Francija) pa jih ima 10.
tzdajatal], zaloinlk In lastnik: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem; glavni urednik: Rado JanežU; odgovorni urednik: Andrej Kokot; uredništvo In uprava: 9021 Klagenturt - Celovec, Gasometergasse 10, tel. 32 5 50 — Tiska: Založniška In tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec — Borovlje.
Pod gestom ..Beseda soseda" bo v gateriji Hitde-brand, Cetovec, Wiesbad-rter Strafje 3 v ponedetjek 24. maja 1976 ob 19. uti
UTERARN) VEČER
na katerem bosta iz svojih det brata
ANDREJ KOKOT in VALENTiN POLANŠEK
Siovensko prosvetno društvo „Trta " v Žitari vasi vabi na
SREČANJE
MOŠKtH PEVSKiH ZBOROV tZ PODJUNE
ki bo v četrtek (na vnebohod) 27. maja 1976 ob 19.30 uri pri Rutarju v Zi-tari vasi.
Sodetujejo moški zbori: SPD ..Zarja" iz Železne Kapte (vodi Joško V/rutich), SPD ..Edinost" iz Ptiberka (vodi Foiti Hartman), SPD „V. Poljanec " iz Škocijana (vodi Hanzi Kežar), SPD ..Edinost" iz Štebna pri Gtobasnici (vodi Janez Petjak) in SPD ..Trta" iz Žitare vasi (vodi Jozej Starc).
Prisrčno vabtjeni!
Siovensko prosvetno društvo ..Radiše" vabi na
MATERiNSKO
PROSLAVO
ki bo v četrtek 27. maja 1976 ob 15. uri v dvorani pri cerkvi.
Sodetujejo: Gojenke gospodinjske šote iz Št. Ruperta in mešani zbor domačega društva.
Prisrčno vabtjeni!
Siovensko prosvetno društvo „Rož " tn mešani pevski zbor v Št. Jakobu v R. vabita na
ST!LN! KONCERT ROŽANSKE LJUDSKE PESM)
v nedetjo 30. maja 1976 ob 20. urt v farni dvoran) v Št. Jakobu v Rožu.
Zborovodja:
Lajko Mitisavtjevtč
USKARNA
za!oin!ške in tiskarske druibe z o. j.
DRAVA
Podljubelj/Unterloibl 41 9163 Podgora/Unterbergen (Tel. 232 In 250)
razpisuje ob koncu šolskega leta mesto
vajenca
kt se žet) izučiti za črkostavca
Pogoji za sprejem:
Znanje obeh deželnih jezikov t" dovršena glavna šola ali nižja gimnazija. Interesenti se lahko oglasijo na zgornji naslov, kjer je možen podrobnejši razgovor in ogled delovnega mesta.