122 SEATON ST., TORONTO, ONT.
E0INOST
296 Adelaide St. W. Toronto, Ont.
Entered as second class matter at the Post Office Dept. Otiawa.
NEODVISNO GLASILO KANADSKIH SLOVENCEV
Vol. 2 No. 39.
Priče 5.
TORONTO, ONTARIO TOREK, 30 NOVEMBRA 1943
Cena 5c.
Leto 2 Štev. 39.
japonci ob tung ting jezero v škripcih
Kitajska armada obkolila na tem kraju 100.000 Japoncev
Chunking — Kitajski vojaški zaupnik je naznanil poročevalcu British United Press, da je Kitajska armada ob jezeru Tung Ting, zožila jekleni pas in z tem o-groža obkolitev okrog 100. 000 japonsko armado na tem kraju bojne črte.
Japonske čete so si prizadevale probiti ob jezeru proti bogatim poljanam riže, toda proti uspehu, za kar so trpele izgube okrog 5.000 mrtvih le v nekaj spopadih.
Kitajska armada, katera v zadnjih nekoliko operacijah napreduje na več krajih bojne črte, je s zmago ob jezeru Tung Ting, zadala menda najmočnejši udarac japonskim impirijalističnim na črtom, katerim se gre za tem, da presekajo bogate poljane riže, kot skoraj poglavitni pridelek in hrana kitajske armade.
Kitajska vlada je medtem obtožila japonske vojne oblasti zaradi plina, katerega vporabljajo proti svojim.ne-
Berlin že v tretje pod dežjem zavezniških bomb
Stockholm, 26 nov. — Glasom današnjih poročil se trdi, da je skoraj četrtina Berlina porušena iz zadnjih zračnih napadov zavezniških letalcev.
Tisoči bombnikov so v nekaj kratnih poletih deževali z bombami Berlin in se računa, da je nad štiri milijone prebivalcev bilo prisiljeno se izseliti iz mesta.
Letalci so istočasno posneli slike iz katerih je razvidno, da je posebno prizadeto središče mesta, oziroma glavni stan Hitlerjeve vlade v Berlinu. Potniki ki so prispeli v Stockholm, so povedali da je bilo mesto popolnoma paralizirano z prometom in razsvetljavo. Veliko število prebivalcev j« pobitih in tudi ranjenih.
Nemški krogi so med drugim o zavezniškem bombardiranju poročili, češ da to ni človeški način. Saj res ni! Toda, to je lastni izum Berlina in se vsekakor naj sprijazni z svojo iznajdbo vniče-vanja mest in vasi. Pričakuje pa lahko še bolj etžko kazen, oziroma oni zločinci, kateri so odgovorni z,a gorja in trplenja narodov v Evro-piin drugod.
uspehom v zadnjih operacijah. Ni izključeno da bi se poslužili japonski impirijali-sti tudi vojne z plinom, ko jim vsa druga vničevalna sredstva ne prinašajo večjega uspeha v zadnjih bojih. Znano je, da je na tisoče zaprav milijone kitajskega naroda pobito s zračnimi napadi nad civilnim prebivalstvom. Po večini so bila razna mesta brez dobre protiobra-mbe„ toda japonski grabežljivi imperijalistični cilji, se ne ozirajo na ogromne žrtve in strašne masikracije nad civilnim prebivalstvom.
Kakor pa je razvidno odkar se je reorganizirala armada in deloma zedinile razne politične stranke, katere so vključene obenem v vladi, je postala ne le močnejša, ampak zadaja vedne večje udarce japonskim okupatorjem. Posebno so pa .aktivni partizani v zaledju sovražnikove črte.
RUDARJI DOBILI ZVIŠANO PLAČO
Edmonton — Rudarji premoga v British Columbiji in Alberti, po več dnevni stavki in z posredovanjem svoje unije, so dobili zvišano plačo en dolar dnevno. Njihove zahteve so bile minimalna mezdna lestvica $4.50 centov, razen akord-nega dela.
Kakor razvidno se rudarji povprečno strinjajo z omenjenim zvišanjem plač in se pričakuje povrnitev k normalnemu obratu premogovnih rudnikov. Odločno vztrajanje in tudi pritisk javnega mnenja v deželi, je vsekakor pomagalo k zmagi rudarjev v British Columbiji in Alberti.
NADZOR ZA OMEJITEV VENERIČNIH BOLEZNI
Ottawa — Nad 200.000 kanadskih delavcev trpi zaradi sifilisa brez vednosti; čigar posledice so srčna hiba in vnetja možganov, rekel je ravnatelj oddelka za veneri-čne bolezni, D. H. Williams.
Nadalje pravi, da bo najmanj okrog 30.000 od teh moralo umreti v prezgodnjih letih,, kot težke posledice sifilisa, kateri je razširjen med narodom. Zato je predložil načrt za omejitev te bolezni in dozdeva se, da bodo delavci od zdaj vnaprej natančno prepledovani ob vpo-slitvi, ter so bo nudila tudi gotova pomoč proti omenjeni bolezni.
ogorčenje javnega mnenja proti osvoboditvi m0seley
London — Neverjetno, a vendar resnično, da je v Vel. Britaniji osvobojen fašistični vodja, Britskih fašistov, kateri je bil zadržan od pričetka vojne v nekem udobnem zaporu z svojo soprogo in več drugih kolegijev.
Državni tajnik za notraj-nezadeve Herbert Morrison, kateri je naznanil gornji sklep za osvoboditev omenjena fašističnega vodje, je pripomnil, da je to storjeno zaradi njegove bolezni. Ta poteza državnih krogov je izzvala ogorčenost naroda po Vel. Britaniji in tudi tukaj v Kanadi. Tisoči protestov je naslovljeno na vlado Vel. Britanije,, da ta takoj posreduje in povrne v zapor znanega Hitlerjevega ljubljenca, Moseley-a. če je dotični bolan, tedaj so nabolj pripravna vešala za njegovo ozdravljenje, se glasi zahteva britskih delavcev.
V nekaj dneh je zbrano nad 250 tisoč podpisov protestne peticije, katero se po-dnese vladi, katera točasno zbroiuje. Zaeno pa po vsih večiih mestih v deželi so se vršila javna zborovanja ka-
terih se je vdeležilo na tisoče ljudstva v znak protesta proti osvoboditve fašističnega vodje v času, ko so obveznosti tako Vel. Britanije, kakor tudi drugih Zedinjenih Narodov, da se izreče kazen nad fašističnimi morilci in njihovimi privrženci,, za neštete nedolžne ljudske žrtve in materijalno škodo, prizadeto z njihove strani.
Kanadska unijska pokreta Tredes and Labor Coun-cil in C. C. L., sta naslovila protestno resolucijo na vlado Vel. Britanije, ter obsodila prej omenjeni sklep z,a osvobojenje Moseley. V resoluciji se poudarja, da je Moseley št. 1, Hitlerjev a-gent v V. Britaniji, ter zahteva za takojšno aretacijo njega in njegove soproge !
Več uglednih oseb je med drugim pripomnilo s ozirom na vse to: "Koliko voditeljev levičarskega pokreta je trohnelo v zaporih, toda nismo slišali sočutja napram njim. Zdaj pa vidimo skoraj največjo sramoto v tem oziru, ko se dovoljuje svoboda fašističnemu vodji,, Moseley"
Pregled bojevnih črt proti fašizmu
RDEČA ARMADA ZAVZELA GOMEL IN Z TEM OGRO-ŠA OBKOLITEV 250.000 NACISTIČNE ARMADE OB GOMELU IN MOGILEV. NACISTIČNI POLOŽAJ NA TEM KRAJU RAZBIT NA RAZDALJI 37 MILJ
Moskva 26 nov. — Premi-jer Maršal Stalin, je danes v dnevni poslanici naznanil za vzetje Gomela, važna nacistična utrdba in menda poslednja ob gornjem Dnjep-ru Stoštiriindvajset topov je izstrelilo 20 strelov salvo v Moskvi, v počast oddelkom Rdeče Armade pod poveljstvom Generala Rokosovsky, kateri so zavzeli Gomel in z tem postavili v past nacistične sile med>> Gomelom in Mogilev, katere se računa nad 2500.000.
Štiriindvajset divizij Rdeče Armade bo vnaprej znano pod imenom Gomelove divizije in čete, kot častno ime za njihovo hrabrost in srčnost!
Rdeča Armada je s zavzetjem Gomela, razbila nacistične položaje na razdalji 37 milj ter je v par dni napredovala 27 milj in z tem osvobodila nad 180 mest,, vasi in drugih naselj. Ta prodor je nasledil v bližini Pro-poisk in ob reki Sož in Pro-nja.
Medtem iz drugih virov iz Evrope, posnetih v Stockhol-mu se trdi, da je prišlo do notrajnih nemirov med na-
cistično armado v Nizozemski, potem ko je bilo naznanjeno, da se pripravi za odhod na vzhodno bojno črto. Vest trdi, da je bilo ustreljenih častnikov, kateri so de-zertirali in tudi večje števi-lio vojakov v barakah. Nadalje pravi ista vest, da je bilo to vojaštvo večinoma iz raznih krajev Astrije. In kot znano po Moskovski konferenci, katera je zagotovila neodvisnost Avstrije, je pri-
Zavezniška armada stopnjema napreduje v Italiji
Alžir, 28 nov. — Poročilo iz zavezniškega stana o vojnih operacijah v Italiji pravi, da se je vreme nekoliko popravilo, katero je oviralo hitrejšemu razvoju vojnih operacij.
Britska osma armada pod vodstvom generala Sir Bernard L. Mongomery, podprta s zračno silo in napovedjo omenjenega generala, pogna ti Nemce severno od Rima,
šlo do očitnejših znakov narodnega odpora proti nacistični okupaciji in njeni oblasti.
Nacistični krogi, kateri so na široko izkoristili začasni uspeh ob žitomiru, se zdaj sklicuje ob padcu Gomela, važnega železniškega spoja in stratežkega položaja, češ "zaradi skrajšanja komunikacij, je nasledila evakuacija Gomela i ndrugih mest na tem kraju bojne črte". Čudno da niso povedali, da je šlo po načrto, kokor se spominjemo iz prošlosti. Toda načrt je zdaj v napačno smer!
narodna osvobodilna borba v jugoslaviji
Narodna Osvobodilna Armada pognala nacistične sile od Novega Mesta. Nacisti bombardirajo razna mesta u Jugoslaviji. Četniki pa ropajo kmetije v Srbiji.
je naredila važen korak ob reki Sangro ob obrežju Jadranskega morja.
Večje krdelo zavezniških bombnikov je razbijalo nacistične položaje na tem kraju bojne črte, ter z tem dajalo podporo pehoti v na-topanju proti sovražniku. Zavezniška 5 in 8 armada je ob prej omenjeni reki si pripravila močno premostie čez reko, katero bo služilo za dobavo vojnega materijala in z tem tudi pospešilo hitrejši razvoj vojnih operacij.
Razjarjeni fašistični vni-čevalci vsled svojih neuspehov v borbi proti Narodni O-svobodilni in Partizanski armadi, bombardirajo razna mesta in vasi v Jugoslaviji. Zračni napad je bil izveden na Senj, Zlatar, Marijo Bis-tricu, Varaždinske Toplice in Papuka. Zaeno doznava se„ da so poslali nova poja-čanja nacističnih sil na razne kraje v Jugoslaviji. Zdi se, da je tudi Romelova o-fenzivca doživela poraz, kakor prejšne.
Medtem radio postaja "Svobodna Jugoslavija" po^ roča, da se so četniki poslužili ropanjo po kmetijah in
PONOVNE VOLITVE V KIRKLAND LAKE
OSLOBODILNA FRONTA SREDIŠČE NARODNEGA OSVOBOJENJA
V avgustu tega leta dr. Boris Furlan, je iz Londona poslal v domovino predsedniku Osvobodilne Fronte, Josipu Vidmarju telegram s sledečo vsebino:
"Mednarodni položaj nuj-tno zahteva ustanovitev e-notnega fronta. Telegrafiraj pogoje in sporoči navodila za nadaljno delo".
Na to brzojavko je dr. Furlan prejel 15 oktobra 1943, sledeči odgovor: Dr. Boris Furlan, London. "Enotnost Slovenskega naroda vspostavljena s pristankom vseh političnih skupin razven izdajalcev in denun-cajantov.
Osvobodilna Fronta je prevzela po kapitulaciji I-talije vso oblast, ter izvedla razorožitev in izvršila uspešno mobilizacijo po vsej Ljubljanski pokrajini in vsem Primorju. Narod enoten in navdušen kljub bombnim na padom.
Pozivam te v imenu naroda k delu za Osvobodilno Fronto!.
Poročila Kreku v Londonu, so izhajala od ljudi, ki so v brutalni borbi za oblast sodelovali z okupatorji ter na tisoče Slovencev pognali v ječe, mnogo pa celo v smrt. Na osvobodilnem slovenskem ozemlju razbitih, ujetih in razoroženih 5.000 Belogardistov in Mihajlovičevcev. U-jet ves Mihajlovičev kader, 30 oficirjev. Novakov namestnik,, kapetan Korpivica izvršil samomor. Mihajlovičev oficir Marjan Sterniša, Ko-mandand bataliona centralnega odreda, je poslal prostovoljno izjavo:
"Smatram za svojo narodno in oficirsko dolžnost izraziti, da je bila in da je pot Narodne Osvobodilne Vojske Jugoslavije, ter Osvobodilne Vojske v celoti pravična za Slovenski narod in za Jugoslavijo edino odrešilna, medtem ko je bila pot, ki smo jo prevzeli mi, nepravilna Slovenskemu narodu in Jugoslaviji škodljiva, koristna pa okupatorju in je torej izdajalska. Tradicija in pa dej-
stvo, da se nisem od vsega početka z vsem srcem predal Osvobodilni Fronti in njeni veliki stvari osvoboditve in združitve Slovenskega naroda; stvari velike svobodne in demokratične Jugoslavije, sta me zavedli, da sem se po logiki dogajanja razvoja prilik v Sloveniji podal vse globlje na stranpot, čeprav sem osebno vdan svojemu narodu in domovini. Kot mož, kot oficir, kot človek, ki da na svojo čast, smatram za potrebno izpovedati svoja spoznanja negi ede na vprašanje,, ali me bo Slovenska narodna justi-ca pustila pri živlenju ali ne. Končno smatram še za svojo prav osebno dolžnost, da pozovem zlasti mlade zavedne tovariše, naj se brez pridržka priključijo osvobodilni borbi, ki jo vodita Narod-na Osvobodilna vojska in O-svobodilna Fronta, ter naj tako popravijo s svojimi mladimi silami, kar smo proti narodu in Domovini, marsikdo in marsikdaj v za-(Nadaljevanje na 2 strani)
Italijanski generali in ustaški oficirji v avdijenci smotre Mihajlovičevih četnikov pod vodstvom generala Jevdžiča v južni Hercegovini pred odhodom istih v borbo proti Narodne Osvobodilne Armade v marcu 1943. Torej take skupine je ubežna vlada imenovala regularne oddelke Jug. armade, katere so kot znano sestav anti-komunistične milicije za teror in nasilje proti narodnega osvobojenja v Jugoslaviji.
Toronto — Takozvano delavsko sodišče v provinciji Ontario, katero se je od samega pričetka pri reševanju prošenj za pravo na kolektivne pregovore v največ slučajev res ponašalo nepristranski napram delodajalcem, toda ne napram delavcem, je preteklega tedna potrdilo svojo takozv. nepri-stranost.
Dotični slučaj je pri Lake Shore rudniku, kjer je kompanija organizirala svojo kompanijsko unijo, znano Workmen's Council Unijo. Prej enkrat je omenjeno sodišče rešilo, da se sprovedejo volitve pri dotični kompaniji in tako dcžene, katera unija naj bi zastopala delavce. Rezoltat volitev je bil od 489 delavcev vposlenih, 222 za International Mine, Mili and Smelter Workers unijo in 217 za omenjeno kompanijsko, dokler je 20 glasov bilo nevtralnih.
Gornji rezoltat je dal podlago M. M. and S. W. U, da naslovi prošnjo delavskemu sodišču za pravico do kolektivnih pregovorov. Vzlic temu, da je delavska unija dobila večino, kakor razvidno, sodnik Roach, je ukazal da se održijo ponovne volitve radi prej omenjenih 20 delavcev nevtralnih. Glasovanje se bo vršilo v teku naslednjih 15 dni. To je pa dovolj očiten dokaz, da soiT-nik želi, da bi dobila večino kompanijska unija.
Taka je torej takozvana nepristranost, katera se v marsikaterih ozirih izraža tudi v društvenih in družabnih zadevah. Toda delavci naj ne pozabijo le svoje dolžnosti.
nasilno odvzemajo od kmetov hrano in druge potrebščine. Posebno so ropali o-k-rog Užic, zlasti po onih kmetijah, katere so bolj siromašne in deloma ne navdušene nacističnemu "novemu redu". Toda niso se pa pritaknili veleposestnikov in prijateljev četniškega in nacističnega režima.
V Sloveniji je Narodna Osvobodilna in Partizanska armada, pognala nacistične sile od Novega Mesta, katerega so nacistični vničeval-ci popolnoma porušili, kakor je bilo prej poročano. Toda oddelki Narodne Osvobodilne armade,, so trdno zadržali svoje položaje na barikadah Nivega in Mesta, kot menda prve prestolice, kjer je zborovala prva Narodna vlada Slovenije!
Osvobodilna armada pognala naciste ob Jadranskem obrežju
London, 28 nov. — Regu larno poročilo Narodne O-svobodilne in Partizanske armade naznanja, da so oddelki Narodne Osvobodilne in Partizanske armade pod vodstvom generala Josip Brozoviča (Tita), pognali Romelove nacistične sile južno vzhodo od Reke. V no-trajnosti pokrajine kjer ni redna bojna črta, so pa partizanski oddelki zadali močne udarce nacističnim silam, njihovim komunikacijam in tudi prometnim spojem, predno zapade sneg in z tem delno omeji operacije na tem kraju, se glasi poročilo.
Branilci Jadranskega o-brežja,, kateri so proti sovražnikovi nadmoči prej morali odstopiti iz svojih položajev, so zdaj udarili proti sovražniku v smeri ob Novi in Senju, nasprotno otoku Krk ,ter pognali sovražnika severozapadno od obrežja.
Težki boji so se vršili pri Crikvenici, nekih 15 milj južnovzhodno od Reke. Zatem je naznanjeno, da so partizanski oddelki zavzeli vas Kosirič, 70 milj vzhodno od Sarajeva v bližini Užic. Enako so se razvili večji in odločni napadi proti sovražniku v črnigori, Bosni, Hrvatski in v Sloveniji.
Nadalje isto poročilo pravi o odločnih bitkah nedaleč Skoplja v Srbiji.
sestanek voditeljev treh velesil
London — Zadnje dni krožijo vesti, da se bodo pre-mijer Churchill, Roosevelt in premijer Stalin, kmalu sestali in raspravljali o novih udarcih proti Nemčiji, da se pospeši kapitulacijo.
Nekateri krogi domnevajo, da so bombni napadi na nemška mesta in važna industrijska središča, precej zrahljali bojno razpoloženje v Nemčiji in da je vsled tega pričakovati kapitulacijo.
Zanesljivi krogi zavezniš-
STRAŠNA MASIKRACIJA V KIJEVU
Kijev, 28 nov. — Ni besed z katerimi bi bilo mogoče najti primeru razbojništva, nad civilnim prebivalstvom z strani odstopajočih nacističnih morilcev. Celo v dobi invazije Tartarov o kateri so spisane strahote, niti od daleč ne senčijo sedajnim strahotam, ki so bile izvršene v tem mestu.
Nacisti so pobili 89.000 civilnega prebivalstva v Kijevu. Da prikrijejo strahotni čin, so nagrmadili trupla in jih zažgali na grmadi.
kih vlad medtem molče o sestanku omenjenih voditeljev. Osiščni krogi seveda so poročali, ki trdijo, češ da je ta sestanek blizu ali pa deloma že v teku.
Upati je, da se bo tak sestanek res vršil med zavezniškimi voditelji, kateri bo že na podlagi moskovske konference, katera je zadala precejšne občutke fašističnemu osišču,, ter reakcionarnim fašističnim krogom; podkrepil njene sklepe in jih tudi proširil v marsikaterih ozirih.
že iz tega sklepati je o večji pozornosti tega sestanka o katerem so dozdevanja, da je že nekje v teku. Toda zaenkrat zanesljivih poročil ni.
ZVIŠAJO LEGACIJE NA AMBASADE
Ottawa. — Ruska, Kitajska in Brazilska legacija bodo zvišane na statut ambasad, kakor se glasi poročilo. Dosegaj so te tri države imele zastopništvo v Kanadi, kot znano le kot legacije.
Odzdaj bodo ta zastopništva zvišana na ambasade.
"EDINOST"
Published trice monthly at 206 Adelaide St. W., Toronto, Ontario, by Edinost Publishing proprietor in Slovenian Language
Registered in the Registry Office for the Oity of Toronto on the 25th day of June, 1942, as No. 47939 C. F.
EDINOST
Izhaja trikrat mesečno v slovenskem jeziku. Naslov lista: 206 Adelaide St. W. Toronto, Ontario.
Dopisi brez podpisa se ne vpoštevajo. Rokopis nenaro-čenih člankov in dopisov se ne vrača.
Kongres Kanadsko-Sovjetskega Prijateljstva
Pred nedavnim se je vršil kongres kanadsko-sovjet-skega prijateljstva z namenom, da pospeši dobre odnošaje in tudi razvija boljše upoznavanje izmed enega m drugega naroda v raznih notrajnih zadevah, socijalmn in gospodarskih vprašanjih.
Ta želja izražena je na kongresu potom raznih delegatov in zastopnikov organizacij, društev m narodnih ustanov. Delegati naglašali so potrebo seznaniti se z neizmernim napredkom Sovjetske Unije v zadnjih petindvajset, kakor tudi z slikovito vztrajnostjo m sposobnostjo Rdeče Armade v borbi protiv fašizmu na vzhodni bojni črti.
Nobenega dvoma ni, da je Rdeča Armada, oziroma njena junaška vztrajnost in odločnost v zadnji dve leti, pridobila ne le simpatije in občudovanje celega svobod-ljubečega sveta, ampak istočasno zbudila globokejse zanimanje sveta v splošnem k nešteto opravičenim vprašanjem v narodnih in mednarodnih zadevah.
Vzhodna bojna črta je bila in tudi ostane v zgodovini reševalka narodov in človeštva pred fašističnim suženjstvom. Ta značilnost je izražena v dejanjih in ne golih besedah ali pa besedičenju o "demokraciji . Toda ž njo postavlja se obenem pred svobodoljubeci svet, da skrbi za varnost prijateljskih odnošajev z Sovjetsko Unijo kot temeljito zaščitnico narodnih pravic.
Temu najočitnejši dokaz je število narodnih republik v Zvezi Sovjetskih Socialističnih Republik. V tem sestavu vidimo različne narodnosti, toda obenem sestav družabnega reda, kjer ni narodnega zapostavljanja in kjer so rešena tako narodna, kakor tudi socijalna vprašanja v
interesu narodov skupno.
To je tista moč o kateri občuduje svet na vzhodni bojni črti. Zvedeti resnico o njej pomeni ogromno pridobitev za zunajni svet. To pomeni spoznati dejansko demokratcijo za narode in človeštvo, katero danes polaga ogromne žrtve na oltar boljše in sretneiše bodočnosti.
Sklepi omenjenega kongresa so sledeči:
"Kongres kanadsko-sovjetkega prijateljstva ostane setavljeni del organizacije, katera bo nadalje delala na
tem polju.	...	...
Da se v Kongresu organizirajo posamezne sekcije,
zlasti delavsko sekcijo.
Da se podvzamejo gotovi koraki za tesnejse prijateljstvo in sodelovanja med narodom Sovjetske Unije in Kanade. Priporoča se v izmenjavi razrih informacij z ene in druge strani, poglavitno pa za boljše upoznavanje naroda medseboj.
To so približno smernice Kongresa kanadsko-sovjet-skega prijatelistva in vsled tega tem značilnejše, če Domislimo da je Sovjetska Unija naša najbližja soseda na severu tako Kanade, kakor tudi Združenih državav.
V marsikaterih ozirih posamezni voditelji naglašajo važnost severnega tečaja za bodočnost, posebno za zra-koplovno službo, katera bo v bodočnosti izmenjala dosedajni promet in vezi.
Kongres kanadsko-sovjetskega prijateljstva v tem oziru ima veliko nalogo. Med prvimj je, kakor je bilo v njegovi raspravi naglašeno, da se prične podirati megleno obzidje neresničnosti o Sovjetski Uniji v zadnjih 26 let. Odstraniti je potrebno sovražno natolcevanje proti Sovjetski Uniji, katero škoduje ne le razvoju za boljše prijateljstvo in prijateljske odnošaje, ampak škoduje interesom kanadskega naroda v splošnem. Potrebno je razviti in sprijazniti se z ono resničnostjo, ki se izraža v raznih narodnih, socijalnih in gospodarskih zadevah ^ako v Sovjetski Uniji, kakor tudi obratno v Kanadi.
Zahvala našim naročnikom
V zadnjih nekoliko dni smo dobili precej lepo število ponovljenih naročnin, največ iz raznih raztresenih naseli. Ti naročniki so ponovili svojo naročnino in so zahvalili Upravi lista, ker ni zaustavila takoj ob poteku njihove naročnine.
Uprava lista ni tega storila vedoč okolščine in razmere v raznih naseljih, kjer ni neke posebne priložnosti za kupiti denarno nakaznico, včasih pa priložiti denar tudi v gotovini, kakor se v več slučajih posamezniki poslužujo.
To je vsekakor vzoren primer naših naročnikov iz manjših naselj ter raznih delovnih področji, odaljenih od večjih središč, kjer so organizacije, društva in tudi zastopniki lista. Z tem so moralno in deloma gmotno podprli list, katerega obstoj je izključno odvisen od naročnin in prijateljev z denarnimi prispevki za času kampanje za tiskovni sklad.
Edinost nima državnih subvencij, kakor ima vsai nekoliko drugih jugoslovaskih publikacij naklonjenih jugoslovanski režimski vladi. Njen uspeh in obstoj je odvisen kakor smo omenili on njenih naročnikov in požrtvovalnih prijateljev z denarno podporo, katera daje možnost za njeno izhajanje, ter z tem tudi drugim naročnikom v nizki ceni za naročnino. Brez denarne podpore za času kampanje, bi Edinost ne mogla izhajati. Tako pa ji daje pomoč v tem oziru tiskovni sklad, kateri je zbran v dobrovoljnih prispevkih.
Zaeno naj omenimo da je še nekoliko neobnovljenih naročnin v par naselbinah. Uprava lista skuša prihraniti zaradi opomina za ponovitev poteklih naročnin in tudi posebej pisanja. Boljše je obrniti dotične izdatke v tiskovni sklad in z tem zmanjšati stroške v splošnem pri listu, ker to je vrednost nas vseh skupaj, obenem pa tudi odgovornost za njegov obstoj. Torej skušajmo razumeti prvič od dohodkov za redno izhajanje lista, kakor tudi delo v Uredništvo in tiskarni. Drugič pa o njegovi vrednosti v tekočem času, za naš narodni, gospodarski in tudi kulturni napredek.
Nadejamo se, da nas bod razumeli vsi oni naročniki, kateri bodisi vsled okolščin ali pa priložnosti niso mogli ponoviti svoje naročnine, da store delno svojo dolžnost napram listu, kateremu je cilj. da služi našim skupnim interesom in interesom v splošnem narodovin človeštvu.
OSLOBODILNA FRONTA SREDIS-ČE NARODNEGA OSVOBOJENJA
Gornja slika predstavlja ustaše in Mihajlovičeve čet-nike, boreči se proti Narodni Osvobodilni armadi v južni Hercegovini. Slika je bila posneta v marcu mesecu 1943.
Sporazum Mihajloviče-vih četnikov in vstašev
Vznemirjene narodne množice v severni in južno vsho-dni Bosni, so bile pod vodstvom četnikov. Vojnim operacijam v tem kraju, kjer so partizani predstavljali neznatno vlogo, je načeloval major Dangič. V februarju, oziroma ko je prišlo do prekinitve odnošajev izmed Draže in Partizanov zaradi težkih in poraznih dogodkov pri Užicah, je prišlo pa do tesnejših stikov in odnošajev izmed Draže in Dangi-ča. Slednji je bil od pričetka nasprotnik sodelovanja s Partizani, ter je bil v ožjih stikih z Nedičem od katerega je dobival pomoč v moštvo in orožju, tudi imel trikrat sestanek žnjim v Belg-radu z nemškim zapovedni-kom Srbije. Zahteval je pripojitev vzhodne Bosne, Srbiji. Nemško vojno vodstvo v Srbiji, je odobravalo tej soluciji, videvši njej kot izhod za umiritev te pokrajine. Toda ta nkčrt ni odobren v Berlinu. Nato se je Dangič svobodno ponašal po Srbiji, v maju mesecu je bil aretiran in odpeljan v Nemčijo.
V južnem delu vzhodne Bosne in v področju italijanske okupacije, sklenjen je sporazum izmed Italijanov in četnikov. četniki dobivajo plačo in orožje od Italijanov, boreč se vred z slednjimi proti Partizanov. Muslimani, kateri so se angažirali za vstaše, po omenjenem sporazumu od straha pred osveto četnikov, so v vse večjem število bežali k partizanom. Sporazum izmed četnikov, Italijanov in vstašev v južnem delu vzhodne Bosne, vodil je s četniške strani Petar Grdjič in Do-broslav Jevdževič. Slednji je bil zaupna osebnost pri Italijani m zveza s Dražom. S hrvatske strani je vodil pregovore Vieko Vrar.čič. zamenik ministra zunainih zadev. Paveličeve "neodvisne".
Potem sporazumu, napa-
den je bil Grdjič v Mostaru od Partizanov in težko ranjen. V severnem delu vzhodne Bosne, podpisan je sporazum izmed četnikov in vstašev v Doboju. Njegova vsebina je sledeča.
1	— Podpisani sporazum izmed Nezavisne Hrvatske Države in zemlje kralja Petra II.
2	— četniki priznavajo Nezavisno državo Hrvatske.
3	— Obavezujejo se predati v najkrajšem roku spis četnikov in orožja.
4	— Obvezujejo se sodelovati v borbi proti Partizanov.
5	— Družine četnikov, katere se nahajajo v borbi proti partizanov, dobivajo podporo kakor družine "domobrancev", žene 10 kuna in o-trok 15 kuna.
6	— Družirla za padlim četnikom v borbi proti Partizanov,, dobi penzijo.
7	— Družine četnikov, katere se nahajajo v vjetništvu v Nemčiji ali pa logorjih, dobivajo državno podporo.
8	— četniki ranjeni v borbi s Partizani, se zdravijo na račun države.
9	— Za borbo proti Partizanov, četniki dobe orožje in municijo.
Gornji sporazum je podpisan po Mati Mikiču, za-povednik domobrancev v tem kraju.
Po sporazumu v glavnem je vspostavljen mir v vzhodnem ktaju, razen Mosturja in čapljine, kjer operirajo Partizani. Po odstopanju I-talijanov, oblast je prevzela "črna legija". V glavnem lahko rečemo, da vzhodna Bosna ni trpela tako, kakor so drugi kraji in razen tam. kjer so Muslimani prevzeli oblast, pobitih je mnogo Srbov. Poleg tega po sporazumu s četniki izražale so se nosebno nasproti a izmed Musolinija, Muslimanov in Srbov, ter so radi tega. Muslimani bežali k Partizanom.
(Iz prve strani) blodah zagrešili".
Izjavo sem podpisal iskreno in brez vsakega pritiska.
(Potpis)
V razumevanje gornjega: "Osvobodilna Fronta je bila proglasila amnestijo ob italijanski kapitulaciji za vse, ki bi prenehali s sovražnostmi do nje. Sterniša je bil ra-zorožeH v boju po danem terminu. Nekaj bojev še vedno traja danes 16 septembra. Ostanki Belogardistov in Mi-hajlovičevcev,, pa so pobegnili v nemško službo.
Daj ta odgovor na tvoj poziv v pogled vsem Slovencem v tujini!
Josip Vidmar.
Gornja vest je prvi direktni odgovor predsednika O-svobodilne Fronte, Josipa Vidmar, na brzojavno vprašanje dr. Borisa Furlan, za pogojno in nadaljno delo. Predsednik Osvobodilne Fronte poživlja v imenu naroda k delu za Osvobodilno Fronto, kakor tudi podaja enkrat za vselej očiten dokaz o izdajalski vlogi Mihajloviča in njegovih četnikov, ter takozvane "Belegrade", katera je zlasti v Sloveniji terorizirala ljudstvo in pomagala okupatorjem pri strašnih ekzekucijah tisočev Slovencev in končno pri iz-ganjajnu v koncetracijska taborišča, nadaljne tisoče rodoljubov iz domačih tleh.
Naši čitatelji se bodo spominjali prve obtožbe priob-čene v Edinosti v drugi številki od svojega izhajanja, proti Mihajloviču in njegovim četnikom. Omenjeno obtožbo je ondotno podpisalo 75 Črnogorskih rodoljubov in naslovilo svoj rodoljubni apel, na jugoslovansko za-mejno vlado, da ta posreduje in če je potrebno zamenja iz položaja Mihajloviča.
Takoj po priobčitvi obtožbe, smo bili poklicani pred odgovorne oblasti za cenzuro, najbrž po zaslugi predstavništva jugoslovanske vlade. Toda Edinost kakor tudi drugo proti-fašistično časopisje kljub omenjenim priložnostim ter grožnjam proti zaustavitve lista, ni odnehalo ob vsaki priložnosti opozoriti na izdajalsko vlogo proti-narodnih in proti-zave-zniških izdajalskih skupin v Jugoslaviji.
Zatem so sledile obtožbe z strani vodstva Osvobodilne Fronte v Sloveniji, proti organiziranju skupin "Bele-garde". Ta obtožnica je dol-žila odgovornega za te skupine, Dražo Mihajloviča. Kmalu potem ie sledila obtožnica, dr. Mikuša, proti skupinam "Belogardistov", kateri so vršili požig vasi in drugači terorizirali ljudstvo, tam kjer niso uspeli italijanski ali pa nemški fašisti.
Izjava Marijan Sterniša, Kapetana Batalijona cen-
tralnega odreda, potrjuje resničnost obtožb v letu 1942. Toda to potrdilo je toliko bolj važno ob tem času za čitatelje, da se istočasno spo-mnejo na ono časopisje, katero se je kritično ponašalo napram Osvobodilni Fronti, njenega vodstva in tudi vojaških oddelkov. Kajti v takem časopisju smo neštetokrat čitali visoko čislanje Mihajloviča in njegovih četnikov z ene in druge strani pa, obtožbe in obrekovanje protiv Narodni Osvobodilni in Partizanski armadi, katera da je izključno po volji Moskve iH komunistov.
Na žal temu, tudi danes čitamo v nekaterih naših ča-ospisih vpričo tako očitnih dejstev take nedoslednosti, da celo šolski otroci bi ne mogli dvomiti o izdajalski vlogi Mihajloviča, njegovih četnikov in tudi Belogardistov.
Pred nedavnim neki modrijan v bistvu tega vprašanja razlaga: "Saj so četniki Slovani — in kako se Moskva ponaša napram Hjim". Nobenega dvoma ni, da je
na isti način se posluževal gestapovski načelnik v Jugoslaviji v propagandnem delu.
Vprašanje je: Chamberlin je Anglež, Petan, Francoz; Franco, Španec,. Nedič, Srb; Pavelič, Hrvat itd., jih je cela vrsta fašističnih patriotov. Toda tisoči in tisoči naroda obtožujo in preklinjajo ta imena, ne po nalogu Moskve, ampak po nalogu narodnih in mednarodnih interesov.
Zato je potrebno obuditi spomin na take nedoslednosti zaradi varščine resnice in narodnih interesov, pred o-nimi reakcionarnimi elementi, kateri niso in tudi ne bodo odnehali po svoji zlobni gonji proti slogi in enotnosti ljudstva. Potrebno je o-buditi ta trnoviti in z krvjo poplavljen spomin na grobih tisočev nedolžnih žrtev, po-morjenih z strani izdajalske roke proti narodnega osvobojenja. Potrebno jih je o-buditi k zdramitvi in spoznanju resnice za narodno o-svobojenje pod vodstvom 0-svobodilne Fronte.
NAREDBA JEVDŽEVIČA ČETNIKOM
Nižjim in višjim komandan tom in vojakom severne vojske v zoni Nevesinja.
NEKOLIKO POJASNILA NA IZJAVE IN DOKUMENTE
V tem kratkem času mi smo že v tretje osramotili naše zastave, našo vojno slavo in srpsko ime. Kljub junaštvo in junaškemu vztrajanju zlasti bosanskega batalijona Rogatiške brigade drugega nevesinjskega batalijona, večina oddelkov je sramotno zbežalo pred sovražnikom, številno slabej-šim in slabejše oboroženim, ter se niso ustavili celo za 30 kilometrov vse do Blagoja. Z tem smo v času, ko so partizani tepeni na sve kraje, pomogli sovražniku da se zbere, a osramotili samih sebe pred Italijani in Hrvati za vse čase.
Vsled sramotnega drža-nja nekih naših oddelkov, postavili smo usodo naše organizacije, pokreta in naših domov na kocko. Z tem je vprašanje naše vrhovne komande, da nas difinitivno iz briše iz vrst srbske vojske. Zaeno v zadnja dva tedna izrazile so se gadnosti, slabosti naših poedincev in po-edinih edinic. Eni so obreko-vali oficirje; drugi so čislali moč sovražnika; tretji so pa siti in pijani bežali pred golimi, bosimi, gladnimi in žejnimi dalmatinskimi kuka-vcami; četrti so se pa zoper stavili da ne gredo v akcijo brez italijanske vojske. Vse naše prizadevanje kar smo storili istim vprid, ti so se brezobrazno ponesli na vse to. Dajali smo dve vrste hrano,, kupovali za poslednji denar obleko itd., vse je pa o-
V današnji idaji priobčili smo tri važna dokumenta, oziroma izjave in zapovedi ter sporazum imed četnikov, Italijanov in vstašev. V prihodnji izdaji priobčimo ne manj važne dokumente zapovedi četnikom Draže Mihajloviča v borbi proti Partizanov z dne 16 novembra in 20 decembra 1941.
Priobčene zapovedi od "vojvode" Jevdževiča in s-porazum izmed četnikov, Italijanov in vstašev ter Mi-hailovičeve zapovedi, smo dobili potom zanesljivih vi-
rov iz Evrope. Nobenega dvoma ni, da je vse to imela v svojih rokah jugoslovanska ubežna vlada prej, kakor pa mi, ter ostala javnost. Zato leži na njej temvečja odgovornost za nešteta zločinstva prizadeta proti narodom Jugoslavije in narodnega osvobojenja z strani četnikov Draže Mihajloviča.
Posamezni krogi vred z ubežno vlado, so marsikaj nam servirali v zadnii dve leti iz Jugoslavije. Vse razen resnice in poštenosti! (Nadaljevanje na 4 strani)
Z prvim januarjem prične prva kampanja za tednik. Nekoliko naselbin se je že oglasilo z pripravami m deloma tudi kvoto za svoie naselbine. Iz drugih nismo pa dobili nobenega obvestila. V pravem smislu pomena omenjene kampanje in od njenega uspeha, je odvisno ali bomo res ob njenem sklepu skupno rekli: "Dosegli smo uspeh in Edinost bo izhajala kot tednik"! Za tak uspeh je potrebno precej dobrih priprav, volje, požrtvovalnosti in odločnega dela. Ne zanašajmo se na zadnji čas, da nas ne zateče nepripravne in z tem postavi uspeh kampanje v negotovost.
Ta mesec moramo izkoristiti za priprave dela v januarju in februarju, da bomo res dosegli dober uspeh!
stalo brez uspeha.
Oni, kateri so bili junaki v ropanju in tatvinah in ubijanju žena, so bili kukavice takoj ko je počil prvi strel na bojnem polju. Vsled tega so izgubili obraz in pravi vojaki in junaki med vami, radi katerih nas svet občuduje, ter radi katerih se nazivamo Srbi. Kukavice vničujejo slavna junaška dela, katero so naredili naši heroji za dve leti vojne. Te kukavice izi-vajo z svojim sramotnim dr-žanjem,, da pridejo Nemci in vstaši v naše kraje, da preženejo partizane in da se potem zatre ime Srbov. Vsled vsega tega odločili smo sledeče :
Danas v teku 13 aprila, komandiri bodo sklicali vse svoje edinice in vse vojake, da izjavijo kdo hoče jutri dobrovoljno sodelovati v novem pohodu na Nevesinje. Vsi kateri se bodo izjavili pripravnih naj se jih prešte-je, njim bo razdeljena hrana in municija in dobili bodo navodila za akcijo v edini-cah, katere se bo formiralo napram potrebi.
Vsi ostali brišejo se iz vrst vojske, ter se jim zaustavi odmerke, kakor tudi dolžni so predati orožje. Vsak kdor se bi zoper stavil ali pa izražal neposlušnost, bo izveden pred vojno sodišče na licu mesta. Vojakom ne bo dajana nikakoršna predza-dovoljstva, obleka ali pa kakšno drugo priznanje, dokler se ne povrne Nevesinje. (Od partizanov. — E.)
Odgovor in spis dobrovolj-cev, komandirji in komandanti mi morajo dostaviti danes 13 aprila ob -5 uri popoldne.
Verom v boga, za kralja in Očetnjavo!
Delegat ministra vojske
Vojvoda Dobroslav Jev-dževiš, 1. r.
NAREDBA JEVDŽEVIČA ČETNIKOM
Italijanski oficirji na vodstvu Mihajlovičevih četnikov v borbi protiv partizanov. To je najboljši dokaz o sodelovanju Četnikov z Iltalijani in nacisti v Jugoslaviji.
Narodu Hercegovine!
Dokler naše trupe umirajo *n vodijo borbo,' a Hrvatski vojaki se skrivajo v barakah, hrvaški minister Vra-nčič govori brezsmislenosti po Mostarju.
Mi izjavljamo enkrat in za vselej, da je italijanski gerieral-komandant edini in odgovorni faktor za Mostar in sosednja mesta in so edino njegove izjave pravomoč-ne. Mi imamo jasen sporazum z italijanskim carstvom, zato ne "more biti govora o nelojalnosti.	,
Vojaki bodo nadaljevali izpolnjevanjem svojih dolžnosti, prebivalci pa naj bodo spojtojni in miroljubni. Gospod Vrančič bi storil pametno, da pride v naš štab in da sam osebno vidi moštvo komunističnih vjetnikov od katerih devedeset odstotkov so od redovite hrvatske vojske (domobrancev). Delegat vriiovne komande Vojvoda D. Jevdževič. (Gornja naredba je izdana v januaru 1943).

ODGOVOR GRE6ENCU NA NJEGOVO ODPRTO PISMO UREDNIKU "EDINOSTI"
Kirkland Lake — Čeprav moje ime ni bilo direktno i-menovano v dopisu pod gornjem naslovom, je pa moja oseba bila indirektno omenjena z tem, ko g. F. Grebene vpraša L. Z., kdo je bil zapisnikar itd. Ker sem bil jaz zapisnikar, katerega o-menjeni misli, mi je dolžnost da mu odgovorim. Da se bo-demo boljše razumeli mi je za pripomniti, da sem še zmiraj šel za tem, da naš spor ki ga imamo pri Zvezi, ne bi prišel v javnost, kar mi vsakdo lahko prizna in tudi F. Greben; da ohranimo naše Slovensko ime čisto; da ga ne umažemo tukaj v tujini! Zgodilo se je nasprotno. Rav no tisti, kateri bi morali molčati kakor ribe,, so našli za shodno, da druge napadajo po tistem starem hrvaškem pregovoru: "Recimu, jer če on tebi"!
Grebene vpraša L. Z. za zapisnike: "Kdo jih je pa pisal?" Z tem se kaže otro-ško-naivnega, kakor bi to naš vrli rojak Račič v Sud-bury, rekel. L. Z. konstanti-ra da so zapisniki "pomanjkljivi in prepravljani", glavne zadeve so pa preobrnjene tako, da se je skrila vsa nesposobnost bivše glavne u-prave. Zakaj mu Grebene ne odgovarja, kdo je zapisnike prepravljal da so postali pomanjkljivi in preobrnjeni ? Mora pač priznati če ima kaj poštenja v sebi, da so moji zapisniki zmiraj bili prava slika održavanih sej in da so bili zmiraj enoglasno sprejeti. Včasih so skušali da bi se nekaj izpustilo, češ tega ni potrebno dajati v zapisnik, proti tega se sem vedno energično postavil v bran zapisnika, ker končno tako so potekale seje in na kar so ti bili enoglasno sprejeti. Zatem vpraša, kako je zapisnikar redno obiskoval seje? če se Grebene še spominja prve konvencije in moje izjave, bi tega ne spominjal. Izjavil sem namreč tedaj, za kar lahko priča kovenčni zapisnik če ni se-žgan(?), da jaz prevzamem na sebe to dolžnost, ampak da v poletnem času ne bom mogel prisostovati sejam, če je v nedeljo na dan seje bilo lepo vreme, jaz sem navadno bil odsoten izven mesta, razen tega prisostoval sem pa drugim sejam, oziroma v grdem vremenu. To je prvo in drugo je pa: če bi Grebene povedal resnico in ne laž, namreč da zapisniki ne morajo biti prestavljeni v angleščino in njihove prepise poslati na zavarovalni u-rad, jaz ne bi nikdar te dolžnosti na sebe sprejel. Toda on je rekel da to zahteva zavarovalni urad. Ob priliki mojega poseta pri zavarovalnem uradu v Torontu, je na moje vprašanje glede prepisov sejnih zapisnikov bilo rečeno, da niso dobili nobenega in da jih ne potrebujejo. Vse kar potrebujejo, je letna bilanca. Na koncu konca mogoče pa L. Z., misli tiste zapisnike, ki jih je Grebene pisal, ko mene ni bilo prisotnega ?
Kar se tiče zlorabljanja Zveze Greben pravi, da je pokazal pregled po državnem organu, kateri je prišel na podatke poslane hujska-jočih itd., mi je izjaviti, da je ta prišel v Kirkland Lake, da tukaj na mestu vso stvar razvidi in potem potrebno u-tfrene in obenem je tudi knjige pregledal.
Takrat ko smo bili pri zav. uradi v Toronti, je ravnatelj urada odločil da bode poslal v Kirkland Lake svojega inšpektorja, k i bo pregledal tudi knjige. In je bilo dogovorjeno da pri pregledu knjig bom tudi jaz prisoten, da bom lahko dal pojasnila če bode potrebno. Zgodilo se pa je, da je inšpektor knjige pregledal brez da sem jaz bil prisoten. Nato sem protestiral in povedal inšpektorju, da si mi rezerviramo pravico da pokličemo neodvisnega auditorja, da nam knjige pregleda in izsledi. Ta nam je odgovoril, da to lahko storimo če hočemo. Torej ko bo novi gl. odbor podtrdil da so knjige res v redu. takrat bo tudi Grebene lahko povedal da so. če se ne motim Grebencu ie bilo že dokazano, da je Zvezo zlorablial z tem, ko
bival bolniško podporo in tajniško plačo ?!
Grebene omenj,a komuniste in hoče da postavi mene v temno luč z tem ko pravi: "naj omenim samo en slučaj ko je omenil Tvoj somišljenik ; javit ču vas komunisti." Sedaj pa ravno isti nas naziva fašisti. Tukaj hočem da razjasnim celo stvar. Grebene o tem ne ve nič,, ker ni bil zraven. On je to slišal od bivšega gl. pred. M. Spehar. Ali se more nekaj verjeti človeku, ki je javno obdol-žen da je ponaredil podpis svojega sodruga in kateremu je po zapriseženem grafolo-škem izvedencu dokazano da je ponaredil; kakor to on trdi. Ali ni čisto umevno da tak človek, bode sedaj vse mogoče naredil d,a se maščuje nad človekom, za katerega misli da je po njegovi zaslugi prišlo njegovo umazano delo na dan? Stvar je sledeča: "Kmalu potem ko je Rusija podpisala nenapa-dalni pakt z Nemčijo, vse narodnosti Kirklad Lake, so bile klicane na javno manifestacijo med temi tudi Slovenci. Po končani manifestaciji zbralo se nas je par v hiši našega prijatelja in tu je špehar pokazal da je proti demokraciji. Kaj je govoril ne bom omenil, ker so pač sedaj izredni časi. Jaz sem mu rekel, ti si komunist zato si proti demokraciji, ne pa javit ču vas komunisti, kakor pravi Grebene. Da sem mislil da je komunist je čisto naravno, ker kdo bi si mogel misliti, da je mogoče za enega Slovenca biti fašist! Ali pokazalo se je, da se sem motil. Ko je Nemčija napdla Rusijo in ko je državno posojilo bilo razpisano, sem predlagal, da naša Zveza kupi $500.00 vojnega posojila, je moj predlog propadel, ker so M. Spehar, F. Grebene in še par drugih is-tomišljenikov bili nasprotni. Takrat nisem zapisal mojega predloga v zapisnik in tudi ne kdo je bil proti ter kdo za, ker sem bil prepričan da je to sramota za našo Zvezo in za Slovence. Ravno tako je bilo pri drugem in tretjem vojnem posojilo.
Ko smo ob priliki drugega posojila zmage od Royal Bank bili poklicani da kupimo posojilo, je M. Spehar kot glavni predsednik Zveze predložil, da Zveza ne kupi posojila, ker da to bi bila politika, a v Zvezi d,a ne sme biti politike. Jaz sem predlagal da naša Zveza kupi posojilo da bodemo z tem pokazali našo lojalnost naši novi domovini ter obenem investirali denar za 100% več na obrestih kakor pa na banki, če predsednik misli da je to politika če pomagamo vojnim naporom Kanade in zavezniških držav, tedaj je v nasprotnem politika, če ne kupimo, ker z tem pomagamo nazizmu, oziroma Hitlerju.
Pri glasovanju je moj predlog z večino glasov odbit in jaz sem v zapisnik zapisal imena, kdo je glasoval proti in kdo za. Par dni potem sem srečal Speharja v mestu ter ga prosil da naj Zveza kupi posojilo, ker da je to velika sramota za nas vse če ga ne kupi, na kar je odgovoril, da bo priložnost še prišla in da ga bodemo tedaj kupili. Na konvenciji leta 1942 sem dal sledeči pismeni predlog:
1)	Poslati brzojavni pozdrav ministerskemu predsedniku Mr. McKenzi Kingu v katerem naj se izreče naša lojalnost naši novi domovini Kanadi.
2)	Poslati brzojav ali pa pismeni pozdrav jugoslovanskemu poslancu v 'Ottavvi Dr. I. Cankarju in ga obenem zaprositi, da sporoči jug. vladi v Londonu, da trdno ostane na narodnem edinstvu in da umakne z poti vse kar se temu edinstvu proti vi.
3)	Da Zveza kupi vsaj za $500.00 vojnega posojila, ko bode isto zopet razpisano.
4)	Da vsi člani Zveze kateri so ali Pa bodo prostovoljno stopili v kanadsko armado, ali so pa poklicani v vojno službo, ostanejo do-brostoječi člani z vsimi pravicami, pač pa jim ne bode treba plačati članarine.
In kaj je Matija Spehar storil ? Ni dal mojih predlo-
LE DOBRO SE PRIPRAVITE V WINDSORJU
Timmins, Ont. Odsek Z. K. Slovencev v Timminsu na svoji redni seji dne 21 novembra, je imel na dnevnem redu raspravo o kampanji Edinosti za tednik ! Potekala je zelo vneta diskusija in izražala posebno voljo. In kako bi ne, saj smo vendar prvikrat govorili o tem veleva-žnem predmetu z katerim hočemo postaviti svoj prvi slovenski list — tednikom ! —Seveda s posebno vnemo smo čitali dopis gl. predsednika Zveze Jožeta Miketiča iz Windsorja. Dopis je hvale vreden, samo kar se tiče kampanje Edinosti, Timmin-ščani opozarjamo "bahavi" Windsor; da je potrebno imeti dober načrt in držati tako široko fronto nazaj, kakor je severna Ontario, kaj pa še — drznejo se nam prištevati najbolj važno postojanko z vsimi sredstvi Sud-bury!
Windsor se je zaenkrat o-mejil povedati o svojem načrtu, misleč bomo se drugi kar ustrašili in prepustili celo incijativo iz svojih rok. Toda počakajte malo! Tudi mi smo izdelali načrt in nas ne straši povedati približno kako smo ga razvrstili.
Načrt je izdelal Frank Brkopec, fant od Novega Mesta! Kakšen pomen ima Novo Mesto za Slovence v splošnem, je že skoraj znano vsem, kajti približno v njem je potekla prva ustavna beseda Slovenske Narodne Zbornice. Frank je visoke rasti in tudi zato visoko doseže. Upam da ni posegel previsoko v načrtu.
Predlagal je kvoto v tiskovni sklad za Timmins "šustarjevo mesto in ježevo vas", $150.00, kar je sprejeto enoglasno. Sam si je pa napovedal dobiti 3 nove naročnine. K njemu se je pridružil Ignac Župančič za tri, Margareta Slak, za eno; podpisani za dve, Matija Plut za dve in Jože Starič za pet. Skupaj 16 novih naročje za časa svoje bolezni do- nin.
Vse drugo ostane zaenkrat tajnost. Omenili smo gornje javno le toliko, da se prav nič neustrašimo Wind-sorja. Nekaj takega je mislil tudi brat Miketič, ko je omenil, da so dobri aktivisti v severnem Ontario. Poleg tega se pa nista prav nič o-glasila Zdravje in Kobetič, kajti oba vesta in nista pozabila, kaj je severna pokrajina.
Priporočali bi bratu Mike-tiču, da se bolj seznani z severnimi trupami in naj ne pozabi na zimsko ofenzivo pri Stalingradu!
Nas tukaj prav veseli, ko močna sapa piha iz juga! Kaj pa naše sile v Norandi, Calgary, pa tam doli v kanadski Floridi okrog St. Ca-tharines? Zdaj so že pospravili poletne pridelke in se najbrž vsaj deloma pogovarjajo o novi setvi poleg žlahtne kaplice!
Torej vsa čast Windsorju, ki je prvi sprožil bojevno zamisel. Njegove moči so res bolj obsežne in tudi priložnosti ima boljše. Zanaša se na svoje sosede tam čez most,, katerr bodo sigurno podpili kampanjo za tednik, prvega slovenskega časopisa v Kanadi — Edinost!
Mi na severu se bomo držali partizanske taktike, zaekrat. Zmago bo naša! Brez pomoči drugih držav Windsor, ki se je grozil se naj pa pripravi kakor hor.}. Naj izkoristi diplomacijo in diplomatične sporazume z svojimi sosedi. To je opomin Timminsa — Windsorčan-jem!
Povrh vsega naj nas pa navdaja le ena vneta volja in požrtvovalnost v prihodnji kampanji, katera naj bo kronana — Edinost, tednik!
"Vsaki teden Edinost naj izhaja! Vsako našo hišo redno — vsaki teden naj prihaja" !
Martin Bayuk, srl. Organi. Martin Bayuk, gl. Organizator.
gov na debato in tudi na glasovanje ne! če ni to fašistična politika, potem jaz ne-vem kaj je fašistična politika. Pred enim mesecom mi je M. Spehar rekel: "Veš, ti nisi smel imen dati v zapisnik, kdo je glasoval za in proti. Imena ne slišijo v zapisnik !
Torej sedaj po enem letu, je prišel do prepričanja, da se mora za svoja dejstva sramovati in obžaluje, da poleg Grebenčevega in drugih i-men, je tudi njegovo ime o-vekovečeno v zapisniku. Prepozno ! M. Spehar in F. Grebene, ne bostd več igrala nobene vloge v družabnem živlenju, ne tukaj v Kanadi in ne v Jugoslaviji.
Ko so nekateri Slovenci ustanovili tukaj v Kirkland Lake Zvezo Kanadskih Slovencev, med njimi tudi L. Zdravje, so diktatorji naše Zveze začeli kar divjati in večkrat je skoraj prišlo do pretepa. Vpili so: "Nam ni treba druge Zveze, mi imamo našo Zvezo Bled". In zakaj ? Zato, ker je Zveza Kanadskih Slovencev naperjena proti fašizmu, drugače se njih divjanje ne more razumeti. Saj se interesi V. P. Z. Bled, nikjer ne križajo z interesi Zveze Kanadskih Slovencev! Meni izgleda kakor da so onr vzeli Hitlerjev "Mein Kamf" za svoj katekizem in da se po njem ravnajo. Gledajo očrniti enega pred drugim, nahujskati enega proti drugemu. Lažejo, da se kar kadi! Pišejo od hrvatskih špekulantov od nečiste krvi (Grebene pravi da ima čisto slovensko kri) itd. Gestapovske metode so jim tudi všeč. če se kdo izmakne iz Kirkland Lake v drugo mesto na obisk svoje rodbine ali znancev, takoj za njim pride brzojav na odsek tistega mest«. in se glasi: "Takoj sporočite ime tistega človeka, ki se mudi tem gori in kaj govori !" Odsekom se sporoča, da če se ne bodo ravnali po navodilih bodo takoj izključeni iz Zveze. I-gnorirali so vse proteste odsekov kakor tudi zahtevo dve-tretjinske večine odsekov da skličejo izredno konvencijo. Celo zahtevi zavarovalnega urada so kljubovali in niso hoteli sklicati izredne konvencije. Krona vsega pa je, ko so nas obtožili,, da smo komunisti in to nam je bilo rečeno v parlamentarni palači v Torontu. Rečeno nam je: "Vi ste toženi da ste komunisti in vse drugo. (You are accused of being cummunist ,and every-thing else). Obtožili so nas da smo poslali iz izredne konvencije 9 mapa 1943 brzojavni pozdrav na največjo komando komunizma in da smo vpeljali v Zvezo nacionalistični duh, ki se protivi zakonom Kanade in kanadskim navadam.
Grebene, ali naj vse to potrjuje tvoji čisto slovenski krvi? če je prej bila bleda, bi sedaj morala biti rdeča, namreč bi se morala rditi od sramu!
Mi smo pozdravili Vse-slovanski kongres, ki se je obdržaval v Moskvi istega dne, kakor naša izredna konvencija. Potom njega smo pozdravili ves Ruski narod, njegovo herojsko armado, vojno mornarico in zračno silo, kakor tudi smo zaprosili, da nam pozdravijo ves Jugoslovanski narod in herojske borce za svobodo! če smo mi zaradi tega komunisti, potem sta tudi Churchill in Roosevelt, ker sta istega dne in na isti naslov poslala brzojavke.
Glede nacionalističnega duha naj omenim, da sem izrekel pri zaključku izredne konvencije : "Sedaj ko smo odstranili vse kar je stalo na poti napredka naše Zveze, je naša Zveza postala Narodna in so vrata odprta za vsakega Slovenca in Slovenko v Kanadi, da v njo rv i-stopi. Torej ta moja konsta-eacija se protivi kanadskim zakonom in navadam? Vsai tako se'glasi v obtožba proti nas! Kako naj pa opravičimo vaše predloge, kateri so bili proti temu. da se pomaga Kanadi sedaj, ko se nahaja v najbolj kritičnem stadiju vojne? Kie ie potem izdajstvo n,a vaši ali na naši strani ?
(Nadaljevanje na 4. ts.)
Malo pojasnila na ka priče in zavijanja
Kirkland Lake — Da je
g. Grebene pokazal svoje pravo lice počem hrepeni, je razvidno iz njegovega dopisa. Domišljuje si, češ da je nekakšen "nadčlovek" ali pa takozv. "superman" med izseljenci v Kanadi. To či-tatelji lahko razvidijo iz njegovega "odprtega pisma" priobčenega v Edinosti z dne 30 oktobra t. 1.
Po mojem mnenju bi bilo v njegovo lastno korist, da je dotični spis zaprl na dno s-krinje in dobro zapečatil, ker z njim se je pokazal v vsej svoji sijajni goloti. Seveda jezi se na list Edinost, ker je dala priložnost dopisnikom, da se pritožijo zoper krivico in neurednost v društvenih zadevah. Tudi pri njej bi kakor razvidno rad diktiral, kot je to že njegova taktika od nekdaj. Toda zaenkrat se bo moral v-sekakor sprijazniti, da je to ne mogoče!
Zaletuje se v Alojza Zdravjeta, da ni dal polnega podpira na njegov dopis. Seveda on oi z tem rad okrnil sum na Zdravjeta, da se podpisuje pod tujim imenom, dasi dobro ve, da je patentiran ponarejevalec tujih podpisov njegov ožji sodelovec pri sestavu odprtega pisma. Zvrača krivdo da je Zdravje kriv, da je prišlo do spora pri Zvezi. lEnkrat bi bilo res pametno z njegove strani, da položi roko na prsi in reče: "m&a culpa mea culpa".
Ali bi ne bilo pošteno povedati kdo je Zdravjeta izključil in na kakšen način iz odbora zadnje konvencije leta 1942. Pošteno bi bilo povedati naši javnosti, zakaj je Zdravje bil izključen iz odbora, ko vendar ni bilo dejanskega vzroka zato, razen da sta se kakor Grebene tako tudi špehar bala, da bo Zdravje odprl delegatom oči. Torej bojazen za položaj,, katerega je potrebno vzdržati kljub neurednosti in kljub nezadovoljstva članstva.
Grebene tako imenitno prepričuje v svojem dopisu o svoji poštenosti itd. Toda če pogledamo zapisnik konvencije 1942 leta, ni nikjer
pojasnila in tudi črke o zadevi Zdravjeta? Torej Z-dr.avje je bil član, po vsih pravilih upravičen da priso-stuje konvenciji, je kot tak bil izključen iz konvenčne rasprave. Ali ni nekaj že v tem neurednega, ko ni nobenega pojasnila v konvenč-nem zapisniku o tej zadevi?
Zatem je vprašanje, kje je original prve konvencije leta 1940, katerega je spisal J. Pogorele, takratni član št. 3 v Norandi. Ko je bilo postavljeno vprašanje o tem zapisniku, se je junaško odrezal rekoč, da je bil zamazan. Ako je to bila resnica, tedaj je bila dolžnost takratnega zapisnikarja, da ga prepiše in potem dolžnost tajnika, da skrbno hrani društveni arhiv Zveze. Medtem priznal pa je, da z arhivom Zveze, kuha kislo mleko.
Torej to sta dva vprašanja ko bi ne bilo prav nič drugega, bi se morala pravilno rešiti in tudi dognati v pravi sklad. Ker pa to ni kakor je razvidno bila želja popraviti bodisi napako ali pa škodo, torej ni čudnega ko se izraža tako očitna samovolja človeka, kateri v stiski pozabi na doslednost in me-rodajnost,, povrh tega pa na večino članstva. Kajti pošteno povedati o pridobivanju članstva pri naši Zvezi, moramo priznati po vsi pravici, da gredo zasluge L. Zdrav-jetu največ. On je trošil denar, čas, enargijo, gasolin in tudi brusil pete, za porast Zveze. Vprimeru z delom Z-dravjeta za napredek Zveze, je Grebene res majhen in neznaten, če tudi si prišteva v svoji naivnosti zasluge drugih ljudi.
V svojim dopisu namiguje tudi na mene, oziroma radi moje točnosti in poštenosti. Nobenega dvoma ni, da je z svojimi pajdaši prebrskal po moji preteklosti in sedaj-nosti, ter skušal nekaj izviti sicer in trte kakšno cedilo. Seveda da v tem ni bilo uspeha ! človek, kateri sega po preteklosti drugega človeka brez objektivnih vzrokov in se sklicuje na prenašanje steklenice mleka, je otroško
ZAHVALA ROJAKOM V JORDANU IN OKOLICI
Minulo soboto, oziroma dne 20 novembra kakor je bilo prej naznanjeno, so naši rojaki iz Jordana in tamkaj-šne okolice priredili večerno zabavo vprid Edinosti, pri dobro znanih rojakih Plut in Kump. Oba sta iz črnomelj-skega Okraja v starem kraju, kakor tudi več drugih rojakov iz okolišnih vasi, Griblje, Zapodje, Dragatuš itd. Nekaj jih je od Metlike ; zatem Ribnice in pa Gorenjskega, kakor včasih navadno v veseli družbi radi zapojemo "Le pridi, le5 pridi Gorenje, boš videl kaj dela Dolenje"! Nekoliko rojakov je prišlo na zabavo celo iz Ha-miltona.
Zabava je bila res pomembna ne le zaradi pomoč Edinosti, prvemu slovenskemu časopisu v Kanadi, marveč tudi po vdeležbi rojakov in rojakinj od blizu in od d.aleč. To je bil zaprav družabni večer tamkajšnih Slovencev in Slovenk, kateri mi ostane v globokem spominu. Prvič zaradi njihove prijaznosti in tudi postrežbe in drugič pa ohranjeni narodni zavesti. Kako lepo je bilo slišati narodne pesmi, katere so segale nam vsem do srca in obujevale pretekli spomin na našo ljubo rojstno domovino, če tudi v zamislih in notri v globočini srca čutili težko rano našega trpečega naroda in se tola-šili dejstvom, da mogoče ni več daleč dan rešitve, smo pa v narodnih pesmih izražali svojo pripravnost kot rodoljubni Slovenci vprid najlepšim idealom tekočega času in tudi bodočnosti sveta. O-gorčenost proti fašističnih morilcev in njihovih privržencev, za pravico, svobodo in enakopravnost našega in drugih zasužnjenih narodov.
ozirih na poljedelstvu, toda zaenkrat se vse to prenaša. Njihovi pridelki so naj v V, vinogradi, razno sadje in po-vrtnina. Cena tem pridelkom je vsaj v vojnem času nekoliko boljša, kakor je bila pred vojno. To bo vsaj delno pomagalo recimo onim, kateri so se pred par leti naselili tukaj in z tem pričeli novo živlenje in delo.
Drugega dne se je vršilo predavanje in potem na podlagi razlage o nujnosti, da smo organizirani in da potom organizacije delujemo tako za nujne zadeve tekoče vojne v borbi proti fašizmu do končne zmage nad njim, ravno tako tudi za naše lastne gospodarske in kulturne interese. Ob tej priložnosti se je vpisalo precej lepo število tamkajšnih ro-
naiven. Celo otroci se zdaj ne tepejo več zaradi barve na svinčniku, vedoč da je pisanje ž njimi enako ne glede če je en rdeč, a drugi zelen. Toda Grebencu se zdi pametno in umestno podtikati drugemu človeku zaradi prenašanja steklene mleka.
Ko sem bil prejšna leta večkrat poslan po naselbinah v svrho kampanje za nove člane in vstanavljanje novih odsekov, sem skoraj v vsaki naselbini naletel na njegove bljižnje rojake, ki so se mrzlo ponašali napram Zvezi. Slednji se je izrazil, kaj niste mogli dobiti boljšega človeka za tajniške posle pri Zvezi, kot je F. Grebene. Nadalje so pritrdili v kolikor ga poznamo že od prej, bo ta človek v veliko oviro Zvezi pri njenem razvoju, ker nima zaupanja pri nas domačinih.
V takem slučaju sem do-tičnim rojakom odgovoril: "Članstvo ga je postavilo o-ziroma odseki, ako pa nebo delal v zadovoljstvo njih, ga bo članstvo tudi odstavilo". Nisem pa uspel jih z mojim pojasnilom prepričati in pridobiti v Zvezo.
Za času svojega tajniškega poslovanja, je bil enkrat zunaj Kirkland Lake v svrho vstanovitve novega odseka, pa še takrat je prišlo do nezadovoljstva, ker so dotični povedali: "Pridite drugič sami brez Grebenca in uspeh vam je zajamčen".
Ko že namiguješ glede moje poštenosti, bi bilo dobro da tudi poveš jasno. Toda če nisi pozabil, čigavi podpisi so na dotičnem čeku, katerega hrani pred gosp. odbora ? Zatem, kdo je bil v oklepu za času stavke, se ponašal z zlomljenim križem in v takem stanju vozil avto na sto milj v daljavo. Zatem pa tisti ček za času inšpektorja na tvoje ime od $80.00 v namenu da bi ga blagajnik podpisal, če tudi je inšpektor povdarjal, da se bodo čeki podpisali samo za izplačila bolniške podpore in tudi posmrtnine.
Ker se že usti, da je vedno delal za razvoj Zveze, bi bilo bolj pravilno povedati — so delali, sam pa kolikor je meni nosilo, pa ti bo vsak potrdil.
Da tvoji otroci tukaj v Kanadi čitajo in pišejo Slovensko, to je resnica. Vsa čast v tem oziru! To sem opazil dokler so imeli dovoljenje z tvoje strani posečati pevske vaje Mladinskega zbora. Zares posnemanja vredno ! Toda enako bi bilo pošteno priznati, da so bili vsled tvoje prepovedi prikrajšani na de-tinsko mladi užitek,, ko niso smeli več obiskovati Slovenskih predstav, vaj itd. Ali jaz se ne čudim temu. Kako daleč boš prišel z tem, bo pokazala bodočnot. Toda zbadati druge zaradi otrok in celo če jih gotovi starši nimajo, je res nepošteno in neopravičeno. Kajti človek si ni nakopal proklestva zaradi tega, če v družini ni otrok. To tudi ne more dati kakoršno koli podlago za
jakov v novo vstanovljeni [obtožbo, glede vzgoje in skr-
Iz pogovora z našimi rojaki o njihovem živlenju in delu, ni recimo večjih pritožb. Nobenega dvoma ni. da so težkoče v marsikaterih
odsek Zveze Kanadskih Slovencev. Na svoji prvi redni seji bodo pa izvolili izvrše-valnj odbor, za nadaljevanje dela na kulturnem- polju, kakor tudi medsebojnem sporazumu in soglasju.
Z tem so Slovenci v tam-kajšni okolici Jordana, St. Catharines, se pripojili v chužinskem, narodnem in kulturnem smislu z Slovenci vsepovsod v Kanadi, ter odseki Zveze Kanadskih Slovencev.
Zaenkrat se moram omejiti na obširnjšo razlago o vsemu, zlasti o bujni mladini naših rojakov, katera kaže zdravo potomstvo starejših. To storim enkrat ob drugi priložnosti. Torej tem potom je moja želja se iskreno zahvaliti vsem posetnikom, kakor tudi prirediteljem o-meniene zabavave, posebej pa članom in članicam odseka Kanadskih Slovencev. Naj nam bo skupno geslo ob vsaki priliki in priložnosti: "Sloga jači — ne sloga tlači"!
Geo. Matešič.
bi za iste v slučaju da jih taka družina ima.
Zaenkrat naj zadostuje! Edino kar bi priporočil je to, da nas naj ne nadvlada o-sebna volja nad interesi članstva, ampak zdrava in objektivna razsodba vprid naših ustanov!
Matija Otoničar.
HERNANDEZ V INTERNACIJI
Washington — Pred nedavnim je v Združenih državah v Seatlu, na potu iz Sovjetke Unije v Meksiko, aretiran in zadržan v zaporu, minister prosvete Narodne Republike vlade Negrina v Španiji, Jesus Hernandez.
Dokler je Hernandez a-retiran z Združenih državah na potu v Meksiko, kot odločen anti-fašistični bojevnik, druga vest nam priča o osvobojenju fašističnega vodje Moseley v Vel. Britaniji.
Kako naj razumemo demokracijo? V tem oziru demokracija je le krinka v marsikaterih zadevah!
iz urada slovenskega ameriškega narodnega sveta
Glavni zaključki s seje SANSa 14 novembra
Seja se je vršila v Slovenskem narodnem domu na St. Clairju v nedeljo, 14 novem-mbra dopoldne. Navzoči so bili sledeči: častni predsednik Louis Adamiš„ predsednik Etbin Kristan, prva podpredsednica Marie Prisland,, drugi podpredsedink Janko N. Rogelj, pomožni tajnik in zapisnikar Mirko G. Kuhel, blagajnik Joseph Zal,ar, odbornika Vincent Cainkar in dr. F. J. Kern, namestnica Katka Zupančič; kot gost je prisostoval tudi Sava Kosa-novič.
Sprejeta je bila resigna-cija iz odbora od rev. Aleksandra Urankarja in rev. Johna J. Omana. Izraženo je bilo obžalovanje, da je prišlo do tega koraka. V odbor sta bila soglasno potrjena od kongresa izvoljena namestnika : Katka Zupančič in John Lokar. Vincent Cainkar je bil izvoljen za zastopnika SANSa v Združenem odboru jugoslovanskih Amerikan-cev Na tej seji je bilo ugotovljeno, da vzroki za odstop iz SANSa omenjenih dveh ne drže ter da se je ekseku-tiva SANSa ves čas držala in se sedaj drži in izvaja zaključke Slovenskega narod-sta bo v celoti objavljen v listih. Ravno tako zapisnik te seje.
Prva Sansova obletnica
Dnevi našega življenja se z veselimi in žalostnimi dogodki vred vrstijo v tedne, ti pa v mesece in dvanajstori-ca slednjih tvori časovno e-noto, ki jim pravimo leto.
To časovno razdoblje bo skoro za nami, odkar se je vršil naš prvi narodni kongres, na katerem se je iz lepe misli porodila lepa slovenska narodna organizacija — Slovenski ameriški narodni svet.
Smernice njegovega pre-važnega in prepotrebnega delovanja so bile podane v re solucijah, soglasno sprejetih na kongresu. V glavnem so mu zastopniki vseh slovenskih Amerikancev naročili z njimi,, naj po vseh svojih močeh deluje na to, da se slovenski narod v stari domovini osvobodi, reši tujega jarma in združi v okviru nove, demokratične in federativne Jugoslavije, ki naj po možnosti postane del demokratične balkanske federacije vseh južnih Slovanov. Zato mu je bila naložena tudi naloga, da skuša zbližati in s-praviti v prijateljski krog Srbe, Hrvate in vse druge južne Slovevane v Ameriki.
Po koledarju, ki je sedaj tu v veljavi, bo dne 6 decembra prva obletnica Slovenskega ameriškega narodnega sveta in vprašanje nastane,, ali se je ta naša narodna politična organizacija držala ves ta čas svojega obstanka od kongresa začrtanih smernic. Ali je bilo njeno delovanje plodovito in uspešno? Ali je njeno vodstvo z njenim članstvom vred držalo roke križem, ali pa je neumorno stremelo za cilj, določenimi v kongresnih resolucijah ?
Preveč bi vzelo prostora, če bi hoteli podrobno našteti vsa dela, ki jih je opravila ta organizacija v svojem enoletnem življenju slovenskemu narodu v prid. Zato naj omenimo le to, da je Slovenski ameriški narodni svet natanko seznanil z že-nega kongresa.
Obljubljena je bila Združenemu odboru finančna pomoč v znesku $1500 mesečno za dobo pol leta. Vsa kampanja za zbiranje prispevkov med Slovenci za Združeni odbor se bo vršila le po SANSu. Ugotovljeno je,, da so slovenski interesi v Združenem odboru večji nego hrvaški, srbski, bolgarski ali mecedonski in radi tega je SANS pripravljen podpirati ga v polni meri. Odstranitev italijanskega generala Roatte iz Badoglijevega kabineta je delno zasluga Z-druženega odbora. Poleg Mussolinija in drugih fašistov je ta general naiveč odgovoren za zločine nad slovenskim narodim v Sloveniji-
Predsednik Kristan je bi! pooblaščen, da se snide z zastopniki demokratičnih, a-vstriianskih odborov glede vprašanja koroških meja.
Gradivo za liste bo v bodoče sestavljeno večkrat na teden in objavljeno čim preje. Gotove objave bodo po-šiljane na podružnice iz u-rada bolj pogostoma.
Zapisnik seje z 21. avgu-ljami in težnjami tistih, ki jih predstavlja, in s pravicami tistega naroda, v čigar imenu govori,, vse odlučujoče činitelje tu, v Londonu in Moskvi, a to pa tako, da se njegove besede upoštevajo pri najvišjih vladnih krogih na zavezniški strani. Vrh vsega tega mu je uspelo zbližiti vse napredno misleče Amerikance južnoslovan-skega pokolenj,a v Združeni odbor, s čimer se je dal še vse večji pomen, vse večji vpliv našemu gibanju.
Na Slovenskem narodnem kongresu so Sansu obljubili zastopniki, da ga bodo ameriški Slovenci gmotno in moralno podpirali pri njegovem delu. Ali smo držali po njih dano besedo v tem letu ?
število naših podružnic, ki jih je sedaj 96, in pa številke prejetih prispevkov, ki segajo že preko $25,000.00. to oboje nam dokazuje, da se naši ljudje po naših naselbinah v polni meri zavedajo svojih obveznosti do Sansa in da ta uživa pri njih popolno zaupanje.
V tej zavesti naj člani naših podružnic in drugi prijatelji tega zgodovinsko pomembnega gibanja obhajajo prvo obletnico Slovenskega ameriškega narodnega sveta ter sklenejo, da ga bodo v njegovih plemenitih prizadevanjih gmotno in moralno podpirali po vseh svojih močeh do konca — dotlej, ko zašije svetlo solnce zlate svobode vsemu svobodoljubnemu svetu in tako tudi slovenskemu narodu, ki se kljub neznosnemu trpljenju z občudovanja vrednim junaštvom bojuje zanjo.
PRIZNANJE
Sporočano nam je, da je ameriški vojni department založil ponatis 225,000 izvodov Adamičeve knjige THE NATIVE'S RETURN za vojaško uporabo. Knjige so mehko vezane, zelo kompaktne in vsebina ni skrajšana. Baje so namenjene ameriškim vojakom, ki bodo okupirali Jugoslavijo. Civilna u-poraba je prepovedana. To je najboljše priznanje našemu častnemu predsedniku, njegovim nasprotnikom pa velika — zaušnica. Louis A-damič bo glavni govornik na javnem shodu v paviljonu Pilsen park v Chicagu dne 5 decembra. Prirejajo ga čika-ški Jugoslovani.
Miklavževa večer v Timminsu
Odgovor Grebencu na njegovo od prto pismo uredniku Edinosti
Kot navadno smo z vso radovednostjo otroci se v zgodnjem jutro vstali in po-tihoma šli pogledat na mizo, ali je Miklavž prinesel kako darilo po noči. Seveda tudi starejši se niso odrekli daril ! Navadno so se pa ti zabavali na veselici itd.
Torej tudi tukaj v Timmin su preiredimo Miklavževo večer v četrtek dne 4 decembra v Poljski dvora?-' šesti Avenji. Miklavž bo ob tej priložnosti delil darila pridnim otrokom in celo kakšnemu dekletu in fantu. Mogoče pa ne bo pozabil tudi na kakega starega grešnika !
Za godbo bo igral mladi muzikant na harmoniko, katero vsi radi poslušamo in nas kar nekam zvabi k poskočni polki in tudi valčku.
Vstopnina je za mlade in stare 25 centi! Pričetek kot navadno ob 8 uri zvečer.
Zato uljudno vabimo skupno mladino, starejše in tudi otroke, Slovence in Slovenke, kakor tudi sobrate Hrvate in druge Slovene, za obilno vdeležbo!
Naj bo to res ne le Miklavževa, ampak obenem dri-žabna večer nas vseh!
Prireditveni Odbor.
širite čitajte in postanite naročnikom Edinosti
(Iz 3 strani)
V kolikor se tiče komunizma, tukaj slovesno izjavljam da nisem nikdar bil komunist. Bil sem od mladih let vse do danes demokrat, če bi se pa končno moral odločiti na eno ali pa drugo stran, tedaj se bom seveda pridružil Sovjetski Uniji, ker ta je postavila novega človeka, kateri danes rešuje človeštvo celega sveta in pa zato, ker je ta novi človek produkt slovanskega naroda, ki je do pred par let bil prezi-ran in skoraj nepoznan v svetu. Sedaj me pa lahko toži Grebene,, da sem Pan-slavist!
Pisati po odsekih, da nisem čiste slovenske krvi; da mi je oče Slovenec, mati pa Hrvatica in da sem rojen na Hrvaškem, je vsekakor ena od največjih naivnosti za od-raščenega človeka, zlasti za onega kateri se peča v društvenih zadevah. Kajti razumni ljudje sodijo človeka po njegovem delu, ponašanju i t. d. z čem do gotove stopnje izraža tudi narodni ponos. Da bodo odseki na jasnem, je tukaj deloma moja biografija:
Moj Oče in Mati, sta rojena n,a Vrhniki, okraj Ljubljana. Očeta so klicali po domače "Pelenc",. mater pa "Prnoseva". Jaz sem bil pa rojen v Dubrovniku v Jugoslaviji in potem smo se preselili v Bakar, Hrvatsko Pri-morje. Tukaj sem hodil v šolo, odrastel in se tudi pozneje poročil. Moja žena je Hrvatica in sem ponosen žnjo kot Hrvatico, ona pa z svojim Slovencem. V nabornem letu sem brl poklican h Kranjskim Janezom, oziroma 17 peš. polku in sem služil pri 11 stotniji v Celovcu. Torej Grebene, če je potrebno analizirati mojo kri, so tukaj očitni podatki za tebe in tudi še za nekatere druge, ki se kaj radi spotikajo z takim nedostojnim obrekovanjem.
žal temu recimo da mi ni bila priložnost pohajati slovensko šolo,, toda z ponosom" povem, da sem ohranil kljub temu materin jezik (Mate^ rin jezik je, katerega govori Oče) Torej če se Grebene ponaša v svojem dopisu, da njegovi otroci govore slovenski jezik, bi bil vsaj toliko razsoden v moji zadevi, ki nisem nikdar pohajal slovensko šolo in nisem bil v Sloveniji, dokler nisem šel k vojakom, da sem ohranil narodno zavest in tudi jezik, zavedni Slovenci! In če so To pomeni, da so bili starši starši zavedni,, tudi otroci ne bodo renegati. če so pa starši problematičnega karakterja kakor je to včasih slučaj, od njihovih otrok se more vse pričakovati, celo izdajstvo svojega naroda.
Nadalje se hvali, kako je pripomogel Zvezi odkar je sprejel gl. tajništvo. Pravi, da je takrat štela 67 članov, a koncem leta 1942 pa skoraj 400. Zares agromen napredek. Toda prav pošteno bi bilo od njega, da vpraša L. Z., koliko je ta pripomogel k temu napredku. Kakor večina članstva tako tudi jaz lahko rečem, da je L. Zdravje organiziral dvarat več odsekov,, kakor je Grebene pridobil članov. To bi bilo pošteno z strani Grebenca, da prizna, kajti sigurno je, da člani niso pozabili. Po mojem mnenju on pa lahko se-šteje, koliko članov je pridobil.
Nadalje tudi pravi, da je delal za Zvezo in da bo v bodoče. Približno je rekel inšpektorju zavarovalnega urada na konferenciji v Park Lane Hotel v Likland Lake. na kateri smo skušali doseči sporazum. Mi smo namreč zahtevali, da Grebene odstopi kakor tajnik, in inšpektor je delal na njega priitisk,, čeprav indirektno. Ampak Grebene ie to zasto-pil in je rekel: "Veste gosp. Inšpektor, jaz sem pripravljen vse narediti za našo Zvolzo" in pri tem obračal svoje farizejske oči. Inšpektor mu vpade v besedo in pravi: "Torej resifirnirajte!" "Ja, to pa ne! To bi bUa sramota za moje otroke"!
Kakor sem že omenil Inšpektorjeva glavna naloga je bila ne pregledati knjige, ampak da med nami naredi
sporazum. To pa zato, ker je Zavarovalni Urad po zaslugi Grebenc-Speharja bil vmešan v naš spor z tem, ko so oni pisali laži na odseke in to, vsaj odseku št. 11 v Torontu, je Grebene pisal, a mislim tudi vsim drugim. Dobesedno se njegovo pismo glasi: "Sporočilo imam potom zveznega zastopnika, naj poročam odsekom da zavarovalni urad čaka, kaj bo naredila redna konvencija 2 avgusta, ker le na ono se bo zavarovalni urad oziral v bodoče". To sem kopiral iz fotostata Grebenčevega pisma odseku št. 11, ki ga imam pred seboj.
Spehar je pa šel še delj. On piše odseku št. 1 v Kirkland Lake: "Ni treba da ne bi izvolili delegate za to konvencijo, ker ta konvencija se sklicuje po nalogu zavarovalnega urada".
Seveda da sem jaz na vse to protestiral pri Zav. Uredu in je glavni inšpektor Mr. Armstrong, kakor hitro sem pokazal photostat in prevod istega v angleščino rekel: "1*11 givel Grebene a wrap right away". Prav po domače pomeni, "takoj bom dal Grebencu pod nos", na kar je odšel v drugo sobo in diktiral pismo za Grebenca. Dvo min, da je Grebene svojim pristašem kaj povedal od tega pisma ? ! Torej radi tega je zavarovalni urad prišel v naš spor, kakor Poncius Pilat v Verovanje Apostolsko, ter je poslal svojega inšpektorja v Kirkland Lake, kjer se je na njegov predlog obdržala konvencija.
Da bode celokupno članstvo moglo soditi kakšna je razlika med Novakom in Speharjem, naj omenim to: "Ko je Inšpektor Tinline povedal da želi pogovor z tremi zastopniki z naše in tremi z Grebenčeve strani, da se naredi sporazum, sem povedal to A. Novaku. Toda on je kljub temu da je bil izvoljen na izredni konvenciji izvoljen za gl. predsednika, odlonil rekoč: Jaz ne grem, ne maram da bi kdo
"Lažni Zdravnik" na odru
PISATEU L. ADAMIČ BO GOVORIL V DETROITU
Odsek Zveze Kanadskih Slovencev, priredi dve igre v nedeljo dne 5 decembra v Poljskem Narodnem Domu, Frood Dd.
"Lažni Zdravnik" dvo de-janka in "Fotograf" pa v enem dajenju. Pričetek točno ob 8 uri zvečer. Poleg tega bosta dva dobitka žreba-na isto večer.
Ker ste obe igri polni posebne živahnosti in z tem se bo nudila gledalcem ena najbolj užitne priložnosti ob v-prizoritvi omenjenih iger. Zato uljudno vabimo Slovence in Slovenke, kakor tudi sobrate Hrvate in Srbe ter druge Slovane iz Sudbury in okolice,, da se omenjenega večera vdeleže.
Naši igralci so se prav posebno pripravili in bodo svoje vloge izvrševali na zadovoljstvo prisotnih!
Torej ne pozabite v nedeljo dne 5 decembra.
Vabi, Odbor:
ZAHVALA FINAČNEGA
ODBORA GL. ORGANIZATORJU ZVEZE
Timmins — Finačni odbor petega vojnega posojila je poslal osebno zahvalo gl. O-rganizatorju Zveze Kanadskih Slovencev, za njegovo izvrstno pomoq za dobo do-tične kampanje.
Zahvalno pimo se glasi:
Mr. Martin Bayuk, Timmins, Ont. 104 — Fifth Ave. Dear Martin:
On behalf of the Victory Loan Organizatiort, I take great pleasure in thanking you for the splendid work and support you have given, and playing a part in hel-ping to bring the Fifth Vic-tory Loan to a successful co-nclusion. I reinain, Yours very truly Sol Shankman Assistant Organizer Citizens Committee Secti-on
District of Cochrane.
mislil da mi je do časti. Sem za sporazum in se vnaprej strinjam z vsem kar boste naredili. Izvolite predsednika in odbor, kakor je najbolje za Zvezo,, samo da ne bode ta trpela"!
To so bile moške besede človeka, ki mu je napredek Zveze pri srcu in ne osebna čast, kakor je to slučaj z Grebencem in špeharjem. Ker je njih zastopik Bruce Williams K. C., mene je dvakrat na tratorju zaustavil in je rekel, da so njegovi klienti pripravni na sporazum tako, da jaz prevze-raem predsedništvo, a to isto je potom telefona javil našemu zastupniku Mr. A. Li-llico, kar sem jaz obakrat odbil, sem tistega dne bil pripravljen da sprejmem predsedništvo in sem naredil listo glavnega odbora, katero sem predložil na konferenci Mr. Tinlineju, in to samo zato, da se reši Zvezo in da pokažemo da smo za sporazum. Bil sem pa presenečen ko sem slišal špeharja rekoč, da on ne mara pustiti predsedništvo. Nato sem vprašal Grebenca, zakaj so dali svojemu zastopniku drugačne informacije, a Grebene mi odgovori, da oni niso dalj takih instrukcij. Jaz sem jim rekel dobro, saj jaz ne grem za tem, oziroma predsedništvom. Bil sem 1942 leta predlagan na konvenciji,, toda se sem zahvalil na nominaciji, kakor vašemu zastopniku sem dvakrat odklonij to obljubo. Postavimo predsednika ki je na vaši strani. Mi se strinjamo! Nato je špehar odgovoril, ne! Potem sem predlagal, da se celi odbor- zahvali in ponudil Grebencu in špeharju svinčnik ter papir, da sestavita imena za Glavni Odbor. Toda tudi to sta odklonila z ne!
Jaz mislim da sedaj vsakdo vidi, kdo želi Zvezi napredek in kdo pogin!
Sedeli smo v Inšpektorjevi sobi od 4.30 do 10.20 zvečer, nismo pa dosegli ničesar in tudi nismo prišli do kakega sporazuma. Za Grebenca vem, da je bil pripravljen M. špeharja žrtvovati, ampak mismo zahtevali tudi njegovo resignacijo. Rekel je, ja, jaz bom resigniral na konvenciji, ampak sedaj ne. Pripomnil sem, da najbrž zato ne, ker se je že prej izrazil da v slučaju da bi on moral odstopiti, bi poklical državnega kontrolerja, kateri naj bi zaplenil vso imovino Zveze; povrh tega pa, Slovenci nikdar več nebi mogli dobiti dovoljenja pri zavarovalnem uradu, za ponovitev društva itd. Tako nekako pripoveduje tudi Račič v Sudbury; tako so povedali pri zavarovalnem uradu v Torontu. Toda moje skromno prepričanje je,, da ne Račič, ne Grebene in celo ne zavarovalni Urad, nam ne more naše Zveze vničiti. Saj vendar živimo v Kanadi, demokratični državi. In če bo potrebno iznesemo celo stvar pred parlament, ki bo vprašal zavarovalni Ured, zakaj bi ne mogli Slovenci imeti svojega društva?
Doli z diktaturo, pa naj pride od zgoraj ali pa od spodaj! živela demokracija! Dol z fašizmom!
Iskrene pozdrave vsem Slovencem in Slovenkam širom sveta, posebno pa Slovenskim rodoljubnim partizanom v stari domovini!
Franc Marušič, 1. r.
Box 991.
Kirkland Lake, Ont.
Ogledalo rešilo živlenje treh letalcev
Detroit, Mich. Podružnica štev. 1 Slovenskega Ameriš-4 kega Narodnega Sveta, za Detroit in okolico,, priredi na čast pisatelja Louis-a ADA-Mlč-a, častnega predsednika SANSa in predsednika Združenih jugoslovanskih Amerikancev, družabni večer z večerjo, 11 decembra, točno ob 7 uri zvečer, v Slovenskem delavskem domu 437 S. Li-vernois Ave. blizu Jefferson W.
Večerja $1.50 po osebi.
Vabi se naše sosede, kanadske Jugoslovane in se jih prosi, da se vsak,, kdor se želi udeležiti večerje, ter se spoznati z našem velikim Slovencem oz. Jugoslovanom Louis Adamičem, pokliče: Ma-dison 2864, ali piwe na Lia Menton, 1205 Pallister, Detroit 2, Mich.'Lahko tudi pokliče ali piše na slovenski delavski dom: Vi-Newd-2-95 87. Mrs. Ločniškar bo preskrbela, da pride na listo gostov. Prijave se bodo, radi izrednih časov sprejemale le do prvega decembra.
Vsak zaveden Jugoslovan bi se moral potruditi, da ne zamudi te izvenredne prilike, da vidi in sliši našega naj požrtvovalnega borca za
pravice naših sedaj tako mučenih in zasužnjenih bratov in sester v stari domovini in bodritelja junaških borcev v osvobodilni armadi in partizanov v Jugoslaviji in na Balkanu. Dolžnost vseh, ki cenijo civilizacijo in demo kracijo je, da Adamiča v njegovem požrtvovalnem in zgodovinskem delovanju za združenje vseh Jugoslovanov v svobodno in demokratično balkansko federacijo, moralno in gmotno z vso močjo podpro.
Po večerji ob 8 uri bo A-damič govoril o sedajnem položaju v Sloveniji, Jugoslaviji in na Balkanu in podal vsa pojasnila na stavljena vprašanja v diskuziji, ki bo govoru sledila in tako nam bo jasno, kaj si narod v Sloveniji in Jugoslaviji želi, ko konča to grozno krvolit-je in uničenje ljudskih dobrin.
Kdor ne more na večerjo, naj pride na diskuzijo. Vstopnine ni. Prebitek prireditve je pamenjen v korist S A NSu in Odboru Združenih Jugoslovanskih Amerikancev.
Za podružnico štev. 1 SA NSa. Lia Menton, tajnica.
nekoliko pojasnila na izjave in dokumente
Tri letalci na potu iz Vel. Britanije v British Columbi-jo, so si rešili živlenje z pomočjo ogledala potem, ko je njihovo letalo bilo prisiljeno spustiti se na morju ne daleč Greenlanda.
V desetih dnevih borbe med živlenjem in smrtjo med ledenimi gorami ob obrežju Greenlanda, se ie posrečilo omenjenim rešiti si živlenje z pomočjo ogledala. Z ogledalom na solnčne žarke na izmenjavo so tri letalci dajali znak potujočim parnikom, kakor tudi letalom. Toda megla in slabo
(Iz 2 strani)
Mihajlovič jim je bil svetinja! Pripisati njemu narodne zasluge v težki in krvavi borbi za čast in narodni obstoj,. pri teh to ni bil ne zločin in tudi ne laž. Nasprotno vse to je bilo na zvit način zavito v ruho "patriotizma" in celo tako daleč, da je več drugače poštenih ljudi bilo v dvomu o resnih razmerah v Jugoslaviji.
Stari pregovor pravi: "Laž ima kratke noge"! In ta se je docela uresničila v zadevi prej čislanega Mihajloviča in njegovih izdajalskih skupin, ter rodoljubnih oddelkov Narod.ne Osvobodilne in Partizanske armade.
Omenjeni dokumenti dajajo čitatelju očiten dokaz, kaj se je vse dogajalo v Jugoslaviji na čelo skupin Jev-džiča, Dangiča, Mihajloviča, Nediča, Paveliča, Rupnika in Novaka. Delo teh ljudi je odgovorno za tisoče nesrečnih žrtev na jugoslovanski zemlji! Ti so postavili samih sebe nad površje narodnih interesov in deloma v dosti
slučajih odločevali o nesrečni usodi ubogega ljudstva, kar jih je končno privedlo v naročaj in podporo sovražnika,, a v najčrnejšo povest izdajstva in bratolomstva Jugoslovanskih Narodov.
Narodno vstajenje proti i-menovanih ter formiranje zasebnih narodnih oddelkov je bila končna rešitev in tudi ob pravem času vprid občih narodnih interesov in narodnega osvobojenja, predno niso uspele posamezne izdajalske skupine razedini-ti narod in ga podvrči izključno volji fašističnih razbojnikov.
Z tem je Narodna Osvobodilna in Partizanska armada postala ne le naslednica najlepših tradicij Slovencev, Hrvatov, Srbov, in drugih tlačenih narodov, ampak zaveznica in del armad Zedinjenih Narodov v borbi proti fašizmu, za narodne čast,, svobodo in enakopravnost ! Dočim se pa izdajalske skupine potaljajo vedno v večjem blatu izdajstva in bratolomstva!
Zahvala Iz Jordana
i
Zabava, katera se je vršila dne 20 novembra v Jordanu, nam je prinesla lep uspeh! Kajti iz same vsote je razvidno, da je bila obiskana v lepem številu, po naših zavednih Slovencih. Zavedajoč se tudi, da nam je časopis Edinost potreben in kot tak, nam kaže pravo pot v lepšo bodočnost.
Edinost je list kanadskih Slovencev, pristopen in priporočljiv vsakemu pošteno mislečemu Slovencu in Slovenki. Prinaša nam zanimive članke in dopise v polnem materinem jeziku,, deluje na demokratični podlagi in kulturnem polju, kar je pa največja psidobitev za kanadske Slovence, če pomislimo na naš položaj narodno in tudi kulturno in odkar se smo priselili v to deželo.
Zato je potrebno, d,a delujemo vztrajno in požrtvovalno za njegov obstoj, da ga širimo ob priliki in priložnosti med svojimi znanci in prijatelji. Z tem bomo pomogli list gmotno in moralno, sebi pa ustregli želji, da čim prej izizde kot tednik.
Tukaj prilagam čisti dobiček zabave, katera je bila prirejena vprid Edinosti, čisti dobiček znaša $139.47. Zatem sta se naročila dva rojaka, ter plačala letno naročnino, kar skupno znaša vsoto $143.47.
Najlepše se zahvalim vsem
posetnikom in darovalcem,, kateri so z svojim prispevkom pomagali k uspehu gornje vsote.
Prav posebno se pa zahvalim uredniku Edinosti, ki nas je ob tej priložnosti obis kal omenjene večeri in nam podaril tako lep in ginljiv govor. Nadvse značilno je bilo pa predavanje drugega dne, oziroma v nedeljo popoldan. Orisal nam je položaj v naši ižji domovini; njen nastanek v letu 1918, ter zaporedoma do tekoče vojne. Kot smo mogli razumeti iz predavanja, torej ni čudno da smo morali v široki svet iz rodne grude. Toda tolažimo se dejstvom pri-čujočnosti naše slavne in junaške narodne osvobodilne armade v borbi za svobodo, pravice in narodno enkopra-vnost.
John Crnič.
VABILO NA ZABAVO
vreme je zadržavalo hitrejšo priložnost za rešitev. Končno se pa je posrečilo opaziti znak Kapetanu na manjšem parniku Združenih držav, nekih 20 milj od obrež-ia Greenlanda, rta kar so bili reženi. Norman E. Greena-vay, Alta., Robert ž. Coff-man, Montreal, Ronald E Enow„ Nova Scotia, gotove smrti.
Odsek št. 12 V. P. Z. ''Bled" v St. Catherines priredi večerno zabavo dne 4 decembra pri rojaku F. Stare.
Ker je F. Stare novi naseljenec tukaj,, naj navedemo za ravnanje potokaz. Ako greste po novem Highway E. R. od Hamiltona proti St. Catherines, je četrti Rd. od 15 mile Creeka. ali bolje rečeno prvi od Mr. črničevega naprej obrnite na levi strani ceste.
Ako pa greste od St. Catherines po istem Highwayu, ie prvi Road, ko pridete iz Port Dalhouse mosta. Na Desno cesta ki vodi na most ni prava.
Torej pridite v čim vor-iem število od blizu in daleč, ker bo poleg zabave tudi pogovor kie in kdaj bi se sestali v obširneiše posvetovanje o Slo. Narod. Domu.
Jos. Pogorelec, tajnik.