GLASILO DELOVNIH LJUDI OZD GIP GRADIS idk Leto XXIV Ljubljana, november 1982 štev. 295 Mesto Gradisa kaže na njegovo uspešnost V poslovnem in zasebnem življenju Se določeni dogodki ponavljajo enkrat na leto. V poslovnem svetu so to dogodki, ko napravimo takšen ali drugačen obračun. Tokrat bomo pregledali lanskoletne podatke največjih Podjetij v Sloveniji in Jugoslaviji in mesto Gradisa v tem pregledu. Lestvice sta objavili reviji »Gospodarski vestnik« v številki 37 in »Ekonomska politika« v posebni številki — Z naslovom 200 največjih. Lestvice, objavljene v slovenski reviji, razvrš- čajo delovne organizacije po dohod- nanašajo podatki — zaostal, predv-ku. Ustreznejši kriterij je dohodek ali sem spričo nadaljnjega upadanja in-družbeni proizvod (DP je dohodek in vesticijske potrošnje. Med največjimi amortizacija), saj se tudi v gradbeniš- podjetji v Jugoslaviji je na 79. mestu tvu v celotnem prihodku izkazujejo (leta 1980 na 62. mestu, leta 1979 na dela, ki jih določene organizacije ne 54. mestu), med največjimi gradbe-opravijOi pa jih vštejejo v celotni pri- nimi podjetji je na 9. mestu (leta 1980 hodek (na primer premostitveni ob- na 8. mestu), v Sloveniji pa je na 16. jekti, ki jih je Gradis zgradil na za- mestu (leta 1980 na 13. mestu). Še hodni ljubljanski obvoznici in na vedno pa je Gradis največja delovna obali, so všteti v celotni prihodek organizacija v Sloveniji. Razen Gra-SCT). __ disa in SCT so vse večje OZD sestav- Grarjisje v letu 1981 —na to leto se Ijene organizacije. Stane Uhan nadaljevanje na 4. strani UREDNIŠTVO Na kongres prišel iz Iraka ^ Delavci na delu v tujinix sprejemamo ukrepe, ki so nujni Na 10. kongresu Zveze sindikatov Slovenije je sodeloval tudi Ivan Cestar, delavec našega tozda GE Maribor, ki je govoril v imenu nekaj tisoč delavcev, zaposlenih v Iraku. V svojem referatu je nakazal predvsem probleme, s katerimi se srečujejo gradbeniki rih področju družbenoekonomskih vprašanj, do katerih prihaja predvsem zaradi pomanjkanja predhodnih izkušenj pri izvajanju investicijskih del v tujini: Prav pri neurejenosti teh vprašanj pa povzroča skoraj vse probleme pri delovanju v tujini. »Pred pričetkom izvajanja investicijskih del v tujini nam večkrat manjka bistveni element, to je poznavanje delovnih pogojev, organizacije dela in življenja, možnosti družbenopolitične organiziranosti in samoupravnega delovanja,« je na začetku svojega referata naglasil tov. Cestar in Ivan Cestar dodal, da temu botrujejo dostikrat samoupravni akti sprejeti v domovini, ki pa so vse prevečkrat presplošni in nedorečeni. Zato je treba akte dp-polniti tako, da bodo vanje vnešene praktične rešitve, ki temeljijo na pozitivnih izkušnjah pri delu v tujini, in ki nikakor ne smejo biti enostranske in sprejete le od delavcev v domovini, temveč morajo vsebovati tudi tiste rešitve, ki so dogovorjene med delavci v tujini. r »Status delovnih enot v tujini ni zadovoljivo rešen. Zaradi prevelike razdrobljenosti slovenskega gradbeništva predstavlja delovna enota v tujini največkrat le skupek delavcev različnih delovnih organizacij. Zato se pojavljajo, nerešena vprašanja uveljavljanja samoupravnih pravic in dolžnosti, ki izvirajo iz dela, vprašanja pristojnosti skupnih organov, vprašanja družbenopolitične organiziranosti in vprašanja kompentanc in odgovornosti poslovodnih struktur na delovnih enotah v inozemstvu,« je o statusu delovnih enot v tujini zaključil Ivan Cestar. »Pripravlja se nov sporazum oz. družbeni dogovor, ki naj bi enotno za vse organizacije v Sloveniji uredilpomanjkljivosti, ki sem jih nakazal in bo poenotil osnove, merila in pogoje uresničeva- nja pravic in obveznosti iz dela pri izvajanju del v tujini. Sporazum je potreben. Delavci na delu v tujini sprejemamo rešitve, ki so nujne in bodo zagotavljale uspešno izvajanje del. Te rešitve morajo biti takšne, da bodo zagotavljale delavcem osebni dohodek, ki bo rezultat dejansko vloženega dela in pogojev, v katerih se to delo opravlja, družbenopolitični skupnosti pa delež, ki je v trenutnih zaostrenih pogojih gospodarjenja nujno' potreben. Smatramo pa, da morajo k sporazumu oz. družbenemu dogovoru pristopiti tudi delavci vseh drugih panog gpspodarstva, ki se pojavljajo na izvajanju del v tujini. Mislimo predvsem trgovinske organizacije, razna predstavništva itd. Istočasno predlagamo, da dajo slovenski sindikati pobudo za enotno urejevanje teh vprašanj za celotno območje Jugoslavije. niziramo osnovne organizacije sindikata na principu skupnega projekta tako, da so člani ene osnovne organizacije iz različnih delovnih organizacij. Kljub tema, da ima ta način organizacije nekatere konkretne prednosti, pa nam predstavlja resen problem vprašanje povezovanja osnovnih organizacij sindikata z>osnovnimi organizacijami v tdmeljnih organizacijah, ker je na ta način pretrgana vez med delavcem in njegovo temeljno organizacijo. Sindikat v tujini se aktivno vključuje v razreševanje vseh vprašanj, ki vplivajo na družbenoekonomski položaj delavca v Iraku. Z uspehi ne moremo biti zadovoljni, ker se izredno težko vključujemo v krog samoupravnega komuniciranja v temeljnih organizacijah in drugih problemov, ki So vsakodnevno prisotni. Naj naštejem nekaj problemov: 1 Delavci na delu v tujirii zato soglašamo s spremembami, ki imajo za posledico spremenjeno razmerje devizni-dinarski del osebnega dohodka, nadomestilo za čas koriščenja letnega dopusta, korekturo raznih dodatkov, vendar ne za popolno ukinitev slednjih. Dodatki za nadurno delo, nočno delo, za klimatske pogoje itd. morajo ostati, višina le-teh pa naj se določi v podobnem razmerju, kot je razmerje neto OD v domovini — neto dodatki v domovini. Pri sprejemanju sporazuma in pred pričetkom izvajanja sporazuma velja posebno pozornost posvetiti tudi rokom za izvedbo sporazuma. Da bi se izognili težavam, ki sem jih uvodoma navedel, bi bilo treba razmisliti, ali naj nov sporazum ali dogovor velja za vse udeležence sporazuma od določenega trenutka dalje, ali pa naj se sporazum prične izvajati postopoma. S postopnim pričetkom izvajanja sporazuma bi se izgonih masovnim, odmevom. Če takšna rešitev ni mogoča, pa je nujno določiti prehodno obdobje, v katerem se bo lahko vsak delavec osebno odločil, ali je še pripravljen delati v tujini pod spremenjenimi pogoji. Tistim, ki pogojev novega sporazuma oz. dogovora ne bi mogli sprejeti, naj se omogoči vrnitev v matične organizacije. S slednjim v zvezi je potrebno poudariti še to, da je nujno, da pristopimo h kadrovanju za delo v tujini odgovorneje, predvsem v tem smislu, da ugotovimo, kdaj in pod kakšnimi okoliščinami je delavec dolžan oditi na delo v tujino in kdaj sme odhod na delo v tujino odkloniti. Kljub mnogim težavam, s katerimi se srečujemo na delu v Iraku, se delavci zavedamo, da moramo razvijati samoupravne socialistične odnose. Prepričani yno, da brez tega tudi prevzetih del ne bomo kvalitetno in v rokih dokončali, ekonomski efekti pa bddo bistveno slabši. V ta namen smo pristopili k organiziranju vseh družbenopolitičnih organizacij, posebej pa sindikata. Na projektu, na katerem delam, imamo organiziranih devet osnovnih organizacij sindikata, njihovo delo in 'aktivnost pa vsklajuje konferenca OOS. Pri organiziranju sindikata smo se srečali s problemom načina organiziranja delavcev v osnovni organizaciji, ker na tem projektu sodelujejo delavci iz 4 delovnih organizacij. Mi smo se odločili, da orga- Na kongresu je z referatom nastopila tudi naša delegatka iz tozda GE Gradnje Ptuj tov. Marija Tominšek — problem samoupravnega in splošnega informiranja — kadrovanje — kulturno delovanje • C _ ' — organizacija prostega časa kot nadomestilo za dobrine, ki so delavcem projekta zaradi oddaljenosti od doma in družine odvzete. I. f' 1 J i > : ' ' 1! ■1} — pomanjkanje ustreznih gradiv za družbenopolitično delo ■ , voli- oj! vi.i. j — težji delovni pogoji. ii|z' • : ' , i i/i,|/ iniiq v ‘ji h,J" Pričakujemo širšo družbenopolitično akcijo, ki mora razrešiti sistemsko ini;trajnOi vsa! (pomembnejša vprašanja, ki sem jih mvVedel; paludi druga, ki jih ugotavljajo v zvezi'z delorti v tiijifllorganizacije združenega dela v domovini. KfjuNkratkemu času, ki je za to na razpolago; mora1 pristopiti k temu reševanju čim širši krog delovnih ljudi, saj nam le-to jamči, da bomo odnose urejali tako, da bo delo in življenje v tujini organizirano, kar je osnovni pogoj uspešnega dela v tujini.« . Kazalci poslovanja po 9 mesecih Družbeno omejevanje investicij občutimo vsi Y tgm zapisu so prikazani rezul-“tti poslovanja Gradisa kot celote. 0 Pomeni, da so zbrani rezultati Vse“ sedemnajstih temeljnih organi-Zacij in vseh treh delovnih skupno-stl- Prikazani so rezultati dela delavcev zaposlenih v domovini. Rezul-atl dela v tujini so prikazani le kot «raz blaga (to je kot prihodki od Prodaje na tujem trgu) in kot prihodki od delovnih enot v tujini (to je eisti devizni priliv predvsem od DE rankfurt in nekaj malega od DE v raku). Omenimo lahko, da smo /neti v devetih mesecih v tujini poprečno zaposlenih 733 delavcev. Z rezultati poslovanja Gradisa po evetih mesecih dela ne moremo biti Preveč zadovoljni. Občutno je upa-anje obsega del in slabšanja pro-( uktivnosti in ekonomičnosti, med-her^ko je naš uspeh, izražen z do-°ukom na pogojno uro, sora-Zmerno dober Primerjava s slovenskim gradbeništvom f.redno pa se lotimo pregleda asih številk, si na kratko predoči-kakšen je položaj v slovenskem gradbeništvu. Prve podatke o ob-del, opravljenih efektivnih rah in številu zaposlenih objavi £.avyd za statistiko SR Slovenije. nUz”a.družbenega knjigovodstva Pa podatke o celotnem prihodku, °hodku in osebnih dohodkih, torej ratka skoraj vse podatke iz bilance speha, obdela in objavi po področij dejavnosti šele v mesecu decembru. Podatki Zavoda za statistiko se jnašajo na gradbeno operativo, ato lahko za primerjavo upošte-aiiio le podatke naših gradbenih enot. „ V devetih mesecih dela so naše I jdbene enote opravile skoraj Vseh gradbenih del v Sloveniji, hii s*cuPv‘)e8a števila zaposlenih je ° v naših gradbenih enotah zapornih dobrih 11 % delavcev, ki so 0Pravili 11 % vseh efektivnih ur. aša produktivnost, izmerjena z ednostin rioi r... di t ■ s 5 % nad poprččr kovnostjo slovenskega g stva. Obseg del v naših grai 'otah se je v primerjavi z 1< '^četrtletjem znižal za 4 %, venskf»m ..............I„ „ °dku. Vendar je ta izguba janjša kot ob polletju. Zr . je od 24 milijdnov dinar m|hjonov dinarjev. Obseg del in zaposleni Vrednost opravljenih del je bila ob tričetrtletnem obračunu 7006 milijonov dinarjev in se je v primerjavi z lanskim tričetrtletjem povečala za 25 %, kar pomeni, da se je vrednost opravljenih del realno znižala za 16 %. Letni plan je ob triče-, trtletju dosežen s 77 %. Obrtniških del smo imeli za 1523 milijonov dinarjev, kar je nekoliko manj kot lani. Povečale pa so se gradbene iz-delavne storitve drugih za 30 % in so znašale 682 milijonov dinarjev. Vrednost lastne proizvodnje je bila 4801 milijonov dinarjev. Porast je nak kot pri vrednosti proizvodnje. Število zaposlenih delavcev se je zmanjšalo od 6987 lani na 6570 letos, kar je za 6 % oziroma za 417 delavcev manj. Zmanjšanje števila zaposlenih se odraža tudi na številu opravljenih ur, ki so se zmanjšale za 6%. Zaposleni delavec je letos opravil poprečno 182 ur na mesec, od teh je bilo 154 efektivnih ur, vštevši 7 nadur in 28 ur nadomestil. Lani je zaposleni delavec prav tako opravil 182 ur na mesec, vendar je bilo število efektivnih ur manjše, le 152 z 8 nadurami vred. Realizirane ure so se zmanjšale za 5 %. pogojne ure za 3 %. Kvalifikacijski količnik se je povečal od 2,128 na 2,180 ali za dobra 2 %. Celotni prihodek in dohodek Celotni prihodek (to je plačana realizacija, povečana za druge prihodke) je 7536 milijonov dinarjev. S tem zneskom je dosežena planirana vrednost s 78% in lanski rezultat presežen za 14 %. Materialni stroški so se povečali na 15%. Njihov delež v celotnem prihodku je nekoliko večji kot lani, kar pomeni, da se je poslabšala ekonomičnost poslovanja. Zaradi spremenjenih amortizacijskih stopenj se je minimalna amortizacija povečala kar za, 98 % in je 267 milijonov dinarjev. Dohodek je 2190 milijonov dinarjev. Vpčji je za 6% in dosega 79% plifiiirane vrednosti. RAZPOREDITEV DOHODKA Najprej moramo iz dohodka plačati vrsto obveznosti. Ob tričetrtletnem obračunu so znašale vse obveznosti 657 milijonov dinarjev. Povečale so se za 5 %, to je nekoliko manj kot se je povečal dohodek. Po plačiltFobveznosti nam ostane čisti dohodek 1533 milijonov dinarjev. Povečal se je za 7 %. Začasno smo ga razporedili takole: 1 —IX/81 *GN 1982 I—IX/82 Cisti dohodek 100,0 100,0 100,0 Osebni dohodek 58,2 65,4 63,0 Stanovanjske gradnje 3,8 3,6 3,7 Skupna poraba 6,6 6,4 6,2 Poslovni sklad 27,9 21,0 23,9 Rezervni sklad 3,5 3,6 3,2 Iz zgornje preglednice je razvidno, da se začasna razdelitev čistega dohodka nekoliko močneje razlikuje od načrtovane le v dveh postavkah: osebnih dohodkih in poslovnem skladu. Za osebne dohodke smo razporedili manj, kot smo načrtovali, pa vendar precej več kot lani. Del čistega dohodka, namenjenega jEa stanovanjsko gradnjo, je 57 milijonov dinarjev. Osnova za izračun so osebni dohodki. Obvezno moramo razporediti za namene stanovanjske gradnje nekaj več kot 4 % od osebnih dohodkov. V odvisnosti od doseženega dohodka in glede na potrebe lahko v tozd razporedijo v ta namen višji odstotek. V Gradisu smo do sedaj namenili za stanovanjsko gradnjo 5,9 % od osebnih dohodkov. Za sklad skupne porabe smo začasno razporedili 95 milijonov dinarjev. To je za 1 % manj kot lani. Za poslovni sklad smo namenili 366 milijonov dinarjev, kar je za 9 % manj kot lani, vendar že 91 % načrtovane vrednosti. Za sklad poslovni sklad smo namenili 366 milijonov dinarjev, kar je za 9 % manj kot lani, vendar že 91 % načrtovane vrednosti. V rezervni sklad smo razporedili 49 milijonov dinarjev. To je toliko kot lani. Razporeditev v rezervni sklad je odvisna od doseženega dohodka. Razporediti moramo 2,5 % od doseženega dohodka. Osebni dohodki Ob tričetrtletnem obračunu smo ka. Skoraj vse temeljne organizacije so pri delitvi upoštevale merila z izjemo TOZD OGP Ljubljana in TOZD SPO Ljubljana. V TOZD OGP so dovoljeno višino prekoračili za 2milijona dinarjev, v SPO Ljubljana pa za 21 milijonov dinarjev. V TOZD OGP Ljubljana imajo kljub temu, da so prekoračili dovoljeno višino osebnih dohodkov, zadovoljiv rezultat, saj se poslovanje te temeljne organizacije izboljšuje vsak mesec. Prav tako so tudi v TOZD SPO Ljubljani v primerjavi s polletjem izboljšali svoje poslovanje, saj se je izguba zelo znižala. Delovna organizacija Gradis pa • mora pri razporejanju dohodka na osebne dohodke upoštevati določila dogovora. Po teh določilih je rast osebnih dohodkov odvisna od rasti primerljivega dohodka, to je dohodka, povečanega za minimalno amortizacijo. V Gradisu se je primerljivi dohodek povečal za 12%. Osebni dohodki so večji za 16%, dovoljeno povečanje pa je po dogovoru le 13 %. Iz tega sledi, da smo po tem periodičnem obračunu preveč razporedili za osebne dohodke in bomo morali v zadnjih treh mesecih povečati dogodek, da ne bomo tudi ob koncu leta med kršitelji dogovora. Ob tričetrtlet ju znašajo povprečni osebni dohodki v Gradisu 12094 dinarjev na mesec in so v primerjavi z lasnskimi večji za 23 %. Osebni prejemki so se povečali prav tako za 23 % in znašajo 14425 dinarjev na mesec. Indeks I-IN/82 I —lX/82 Kazalnik I —-IX/82 GN 1982 l-IX/82 I —lX/82 GN 82 Produktivnost 480 554 529 1 10 95 Ekonomičnost 1,45 1,41 1,41 97 100 Rentabilnost 0,42 0,41 0,39 93 95 Akumulativnost 0,10 0,07 0,08 80 114 D/ph 84,96 92,07 93,06 110 101 OD/ph ■34,51 43,08 41,05 119 95 za osebne dohodke namenili 966 milijonov dinarjev, roečan so se za 16% in dbsegajo 74% planiranih osebnih dohodkov za leto 1982. v oradisu razporejamo osebne dohodke v skladu z našimi merili, sprejetimi z gospodarskim načrtom. Po teh merilih so osebni dohodki odvisni od višine doseženega dohod- Kazalnlkl v našem poslovanju Naš glavni kazalnik je dohodek na pogojno uro (D,ph) in je v Gradisu 93,06 dinarjev. V primerjavi z lanskim obdobjem se je povečal za 10% in že presega planirano vred-Nadaljevanje na 4. strani Nadaljevanje s 3. strani nost za 1 %. Ob vsakem periodičnem obračunu je vrednost kazalca D, ph visoka, nato malo pade in se ob naslednjem periodičnem obračunu zopet izboljša. Izjema je konec leta, ko je vrednost tega kazalca skoraj vedno nižja kot v septembru. Naša produktivnost, izražena z vrednostjo lastne proizvodnje na efektivno uro, je 529 dinarjev, kar je nominalno za 10% več kot lani. Z upoštevanjem porasta cen za 24 % pa se je produktivnost realno zmanjšala za 12 %. Ekonomičnost se je poslabšala. Rentabilnost, ki je prikazana kot odnos med akumulacijo in vloženimi sredstvi, je tudi slabša. Akumulativnost tako zaostaja za lansko, presega pa planirano vrednost za letošnje leto. Kot vidimo, naši rezultati ob zadnjem periodičnem obračunu niso najboljši in si bomo morali prv vsi še bolj prizadevati za izboljšanje našega dela, ki se odraža v poslovnih rezultatih. ZORA VEHOVEC Drobne vesti Ljubljana, skladno s statutom TOZD Inženiring so v TOZD organizirane naslednje enote-oddelki, ki jih vodijo: IDD — investicijska dela v domovini — inž Janez Kuštrin I D l — investicijska delta v tujini - inž. Boris Pečenko TS — tehnični sektor, priprava dela — inž. Franc Hren N P — nabava in prodaja — Ivan Božič ZT — zunanja trgovina — inž. Peter Vrhunc Ljubljana, Delavski svet SPO je na zadnji seji razpravljal o organiza-i ciji prehrane delavcev, ter imenoval posebno komisijo, ki bo pripravila tozadevno analizo in predlog. Komisijo sestavljajo: Jože Hudolin, predsednik, Marina zaviršek ter Bojan Kovačič. Maribor, v okviru Centra za izobraževanje je bil v Mariboru organiziran dvodnevni seminar kadrovi-kov TOZD in DSSS, na katerem so pripravili Osnutke pravilnika o delovnih razmerjih, pravilnika o vzgoji in izobraževanju ter pravilnika o prerazporeditvi delovnega časa. Vsi pravilniki bodo, kakor tudi delovno gradivo kmalu dani v javno razpravo. ' Celje, na svečani seji delavskega sveta dne 28. 10. 1982 so svečano podelili jubij^jne nagrade TOZD naslednjim delavcem: Rudi Lukner, Hasip Hrapič, Miha Juršek, Vahid Jelečevtč. Diplomo za najboljšo enoto pa so prejeli delavci gradbišča’ Mlekarna Arja vas. Celje, skladiščniku Salku Imumo-viču je nekdo iz predala ukradel bloke za tople malice in kosilo v vrednosti 45.000 dinarjev. Salko je tatvino prijavil, vendar storilca še niso našli. Nadaljevanje s prve strani Leta 1980 je bil Gradis razen po številu zaposlenih delavcev večji kot poprečno najvpcja gradbena podjetja Jugoslavije. V letu 1981 pase približa poprečno največjim podjetjem le po poslovnih sredstvih (in- deks nivoja 98). Gradisova donosnost (rentabilnost) je zato za 15 % pod poprečjem (leta 1980 16 % pod poprečjem) in je na 13. mestu med 19 OZD (leta 1980 na 17. mestu med 21 OZD). Pač pa je Gradis zelo nadpoprečna organizacija po produktivnosti, saj presega poprečje za 20 % (leta 1980 celo za 27 %). Med ’ največjimi OZD je Gradis na viso- kem 4. mestu (leta 1980 na 3. mestu). Novi in zanimivi so podatki o OZD, ki so imele leta 1981 največ investicijskih del v tujini. V posebni preglednici so navedene jugoslovanske, pod črto pa slovenske OZD, ki -so bile največje izvajalke investicijskih del v tujini. Mesto Gradisa, ki sicer ni objav- NAJVEČJ1 V GRADBENIŠTVU JUGOSLAVIJE Rang po DP Ime. sedež in vrsla OZD Družbeni proizvod (DP) Število zaposlenih Poslovna sredstva (PS) Celotni prihodek Donosnost DP PS Produktiv. DP del. Rang •80 81 ST-RJ donosn. produkt. . 1 2 , 3 4 5 ‘ h 7 8 -P" 10 11 12 _ 1 12 Energoprojeki Bg DO jO. h 54 h.038 16.882 17.579 ' 0.63 1.764 7 1 2 2 35 Imos l.j. SOZD h.092 15.209 15.616 19.585 (Lib 401 15 5 1 3 40 Giposb l.j. SOZD 5.4hO 14.013 I UM 1 19.232 0.50 390 12 6 v 4 50 Hidroelektra Zg SOZD 4.173 1 1.881 13.992 13.728 >,17 7.512 0.78 200 17 14 14 . 94 Rad Bg DO 2.5b4 7.385 3.993 6.780 0.64 347 5 9 17 15 98 Rutko Mitrovič Bg DO 2.204 h.857 3.4hh . 6.955 0.64 321 6 10 6 Ih 112 Adrijagradnja Reka SOZD 2.18h 14.451 5.96 1 7.573 0.37 151 17 19 IS 17 113 Medimurje Čakovec DO 2.072 7.314 5.903 9.628 0.35 283 18 13 15 , 18 1 18 Komgrap Bg SOZD l.97h 7.778 3.950 (<.326 0.50 254 9 15 Ih 19 1 19 Pelagonija Sk DO 1.9h5 . 10.923 2 431 6.915 0.81 180 1 18 __ Poprečje 19 OZD 3.55h lO.Ohh 7.2h4 10.402 0.49 353 — - Indeksi Gradisa 1981 83 h9 98 89 . 85 120 13 4 1980 99 78 119 1 1 1 84 127 17 3 NAJ VEČJI IZVAJALCI INVESTICIJSKIH DEL V TUJINI Ime in sedež OZD Vrednost del v (KK) S Delavci na gradbišču 1981 Jugoslovani domačini 1 Energoinvčst Sa 545.(8)0 F> 1.600 2 Energpprojekt Bg 350.(8)0 2.000 8.000 3 Planum Zemun 176.326 ; V. 728 557 4 Monting Zg 130.(88) 4.100 150 5 Pelagonija Sk 126.100 2.442 104 6 Naftagas N. Sad 75.000 ' 32 —" 7 Invest—import Bg 73.336 84 6 8 Makedonijainvcst Sk 65.529 i ; —• , — 9 Hidrogradnja Sa 59.843 810 186 10 ' Rad Bg 59.185 1 ‘ 445 4 — —:— 15 a Gradis l.j. 38.565 714 7 ' '2 21 Hidromontaža Mb 23.(88) 600 2(8) • 30 IMPLj. 15.299 333 — 31 Giposs Lj. 14.909 455 32 Iskra-commerce Lj. i 13.984 45 — 41 Termika Lj. 5.449 245 47 Konstruktor Mb 3.523 145 NAJVEČJI V JUGOSLAVIJI IN SLOVENIJI ljeno v »Ekonomski politiki«, je so- Rang SFRJ Rang SRS-81 . Ime, sedež in vrsta OZD Družbeni proizvod število zaposlenih Poslovna sredstva celomi na 16. mesto v Jugoslaviji, oziroma prihodek na ohljavljene podatke na !• 80 81 1 2 3 4 5 6 7 8 mesto v Sloveniji med izvajalci inve- 1 2 6 4 3 5 9 7 11 12 25 23 22 32 34 24 30 36 40 68 75 L 2 3 4 5 6 7" 8 II 14 26 27 28 33 35 40 44 45 46 60 61 62 1 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14, 15 WA Zg SOZD šipad Sa ~’ SOZD Združ. elektr. Bg SOZD Naftagas N. Sad SOZD Energoinvčst Sa SOZD RMK Zenica SOZD Zavodi CZ Kragujevac SOZD Iskra Lj. - SOZD Zdr. el. podj. Sl. Mb SOZD Slov. železarne Lj. SOZD Zdr. podj. stroj. Lj. SOZD Uniles Lj. SOZD Slovenijales Lj. SOZD TAM Mb SOZD Imos Lj. SOZD Giposs Lj. SOZD Gorenje T. Velenje SOZD REK T. Velenje SOZD Kemija l.j. SOZD 1MP L) SOZD GLG Bled SOZD Sava Kr SOZD 37.861 20.528 19.966 19.256 19.048 17.588 13.646 12.991 11.163 9.995 7.333 7.144 7.113 6.150 6.092 5.460 5.061 5.049 4.812 3.667 3.396 3.393 30.205 72.917 15.860 17.845 42.404 44.319 48.687 29.942 16.655 18.113 16.538 16.5(8) 15.339 14.159 15.209 14.013 16.829 6.993 6.457 8.1)04 5.298 6.577 . 146.411 58.865 98.478 94.102 88.303 95.843 43.158 36.304 69.681 32.531 16.538 25.930 15.850 15.616 11.011 20.438 14.034 10.177 7.378 6.422 8.479 205.834 stidjskih del v tujini. Spričo množice številk ne nava-169^074 jamo še pregledov iz »Gospodar-95.247 skega vestnika«, ki ima OZD ra-'44 W7 zvr^ene P° dohodku, pri čemer ne 43^499 upošteva sestavljenih organizacij-19.463 Po tem pregledu je t)O Gradis V 39.166 Sloveniji na 4. mestu ža kranjsko Iskro, jeseniško železarno in mari-37J28 borsldm TAM —- in pred SCT, Žele-39.040 žarno Ravne ril REK Vefenje. w-585 Lani smo V podbbnemčlanku na 3^,24 koncu zapisali;'da s' ptikjfcanimi re-9.247 zultati in primerjavami 'nismo zado-18.656 voljni in dodali, da se ..bodo prikazi)* zana gibanja nadaljevala. Tako mo-1L346 ramo žal ugotavljati uresničitev na- 62 79 16 Gradis Lj. - DO 2.960 6.962 7.127 9.302 povedi in hkrati ob vse večjem 83 85 79 81 85 )j8 92 17 J* 19 20 SCT Lj. DO Kerna Mb SOZD H P zdr. pod. SOZD El kom Mb SOZD 2.843 2.768 2.730 2.670 5.727 4.725 5.196 7.867 7.630 6.195 6.824 4.380 ' 1|(W, zmanjševanju• investicijske izgrau 93)54 nje v naši družbi predvidevati po-9.417 dobna gibanja tudi poslej. 7-* 1 * * *-'5 Stane UhaO Za doslednejšo uveljavitev samoupravne delavske kontrole llz seminarja za člane samoupravne delavske kontrole i Moč delavskega razreda je v njegovi organiziranosti, kamor spada tudi aktivno delovanje samoupravne delavske kontrole. O organiziranosti, vsebini dela in bodočih nalogah SDK v Gradisu, je v glavnem tekla razprava na seminarju za člane SDK in predsednike OO v Ljubljani. Razpravo na seminarju so vodili: prof. Zdravko Troha, RSZSS, Marija Fedran, dipl. pravnik, iz občin, sindikalnega sveta in namestnik okrožnega javnega tožilca v Ljubljani Franci Mazi, dipl. pravnik in Lojze Cepuš. Med samoupravni družbeni nadzor, spada tudi delo delavske kontrole, ki je pomemben instrument za spoštovanje in zagotavljanje zakonitosti družbene lastnine, odgovornosti ter pravic vseh delavcev. Dosedanje izkušnje in delo Gradisove SDK., kažejo na dosežene uspehe, zlasti če bežno pogledamo teme razprav na sejah SDK, kot so: nadurno delo, trošenje materialnih stroškov, %bčasni obračuni, izgube, odpiši osnovnih sredstev, nagrajevanje kooperantov Itd. Mnogo je bilo tudi govora o izvajanju stabilizacijskih ukrepov in spremljanju poslovanja. Organ delavske kontrole seveda ni »notranja policija« niti sam ne odloča, pač pa opozarja in daje predloge samoupravnim organom, če pa ti ničesar ne ukrenejo lahko delavska kontrola sodeluje z družbenimi pra- vobranilci, skupščinami občine, DPO. Delavska kontrola tudi ni strokovni organ, kot npr. SDK. Za uspešno delo delavske kontrole je nujno načrtovanje dela, osredočiti na izvajanje stabilizacijskih in planskih nalog, nadziranje samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov, na izvajanje sklepov delavskih svetov, izvršilnih in poslovodnih organov, delitvi dohodka in drugo. Pri tem je v vsakem primeru potrebna obveščenost, kajti neobveščenost je lahko razlog za prepozno ukrepanje. Ko so udeleženci seminarja ob začetku in zaključku odgovarjali na postavljena vprašanja je prišlo do izraza, da so člani SDK le premalo seznanjeni z dogajanjem v TOZD, DO, da se dostikrat križajo. Interesi poslovodnih in vodstvenih struktur z interesi in nalogami delavske kontrole, da ponekod ne dobivajo vabil in gradiv za pomembnejše seje, da se dogovrojeni sklepi neizvršujejo v celoti, da jih osnovna organizacija sindikata premalo podpira, ter, da je bilo dosedaj premalo storjenega za usposabljanje članov SDK. Še bi lahko naštevali njihove pripombe. V vsakem primeru pa je bil seminar, koristno napotilo za nadaljnjo delo samouprave delavske kontrole v Gradisu. Seminar je po oceni večjne v celoti uspel, le škoda, da na seminarju ni bilo članov delavske kontrole iz Maribora, OGP in železokrivnice. Lojze Cepuš Prošnja za sodelovanje pri zbiranju slovenske pripovedne slovstvene folklore V sekciji za ljudsko slovstvo pri Inštitutu za, slovensko narodopisje (Znanstvenoraziskovalni .center Slovenske akademije znanosti in umetnosti) v Ljubljani je v pripravi zbirka slovenskega slovstvenega folklornega gradiva (bajke, povedke, pravljice, smešnice, uganke, pregovori), pri kateri želimo dati prednost novemu terenskemu gradivu. Prizadevamo si, da bi bila zbirka kolikor mogoče popolna, zato se z zaupanjem in prepričanjem, da naš klic pe bo zaman, obračamo tudi na cenjene bralce Gradisovega vestnika z naslednjo prošnjo: — prosimo in vabimo vas, da bi BSjke, povedke, pravljice, smešnice, nganke, pregovore in mogoče še kaj podobnega, kar živi v vašem okolju ali zgolj le še v spominu iz mladih dni, zapisali in poslali na Inštitut za slovensko narodopisje na spodaj navedeni naslov. Veseli bomo, če se bo Arhiv slovenskih ljudskih pripovedi, ugank, pregovorov pri omenjenem inštitutu obogatil ž vašim prispevkom, saj to pomeni kamenček več v mozaiku slovenske kjulturne — v tem primeru slovstvene dediščine. Vaše delo bomo ustrezno citirali in na' primernem mestu popdarili — kadar bo do predvideneizdaje pač prišlo. Pri tem je treba (Tpfizoriti, da ne pridejo v pošteV prepisi ali obnove iz starih zbirk ljudskih pravljic, pripovedk ipd., saj te že imamo na razpolago in jih bomo vsekakor primerno upoštevali. — druga možnost je ta, da nam sporočite naslove ljudi, za katere veste da z njimi ljudsko oz. ustno oz. folklorno izročilo še živi. Ob priložnosti bi jih obiskali sami in njihove pripovedi posneli na magnetofonski tAk. V vsakem primeru pa prosimo, da navedete natančen naslov pripovedovalca, njegove rojstne podatke in poklic, prav tako pa tudi naslov in omenjene podatke zapisovalca ter kraj in datum zapisa oz. pripovedovanja. Zanesljivo pričakujemo vašo pošto in vas v tem upanju prav lepo pozdravljamo. MARIJA STANONIK ZELENA luč za tozd inženiring 2 zadovoljstvom smo sprejeli vest, da je zaključeno konstituiranje našega — Gradisovega — novega TOZD Inženiring. \ Da veliko pričakujemo od njega in da se zavedamo težav, ki ga čakajo v prvem obdobju poslovanja, zato mu želimo dobrodošlico. Predvsem bi radi poudarili, da je naš TOZD — Biro za projektiranje Ljubljana z vsemi svojimi razpoložljivimi kapacitetami in izkušnjami vsak trenutek pripravljen na sodelovanje zlasti na tehničnem področju, tako konstruktivnem kot arhitektonskem. Posebej ne bomo naštevali referenc ter izkušenj posameznikov, predvsem pa celovitih ekip, saj smo dovolj dolgo skupaj. Poitdarjli bi le to, da imamo glede na trenutno gospodarsko situa-TJ0 vr^dukcijp investicij proste kapacitete, kar naj bi čimbolj upoš-ring r?ov'h delovnih mest v konstituiranem TOZD Inženi- • ^r^^amoi pred prvimi novimi potrebami po kapacitetah, icientičnjjj.na^imsesjanemo in domenimo za trajno sodelovanje, če je Potrebnp jtgdi v qbl||ri dogovora, kar bi olajšalo planiranje našega in Vašega 4e ^. umi Direktor biroja Boris Vede, dipl. inž. arh. :n t (.m : j zaLul«? !‘on,einerie’ *d jo je zgradil naš tozd GE Koper je velika pridobitev -------- . Gradimo v Titovem Velenju V_________________________J Delavci našega tozda v Celju so v preteklosti zgradili številne objekte v Titovem Velenju, kjer je Gradis prisoten že več kot 20 let. Tako tudi sedaj gradimo dva objekta. To sta stanovanjski objekt Šalek in nova pošta v Velenju. STANOVANJSKI OBJEKT ŠALEK Za investitorja TGO Gorenje smo v Titovem Velenju pričeli z gradnjo stanovanjskega objekta E-1, v sklopu katerega je lokal, ki ga bomo gradili v I. fazi in zaklonišče za 200 oseb. S pripravljalnimi deli smo pričeli 17. 6. 1982, z gradbenimi deli pa 2. 8.. 1982. Trenutno je na gradbišču zaposlenih 21 delavcev, ki zaključujejo dela na temeljih, temeljnih zi-doVih in zasipih, pričeli pa smo z izvajanjem kletnega dela. Izdelan je prvi takt, opažen z velikostenskimi NOE opaži, ki smo jih predhodno obnovili na -gradbišču. Dela potekajo po planu. Sledijo nadalje dela na kletnem delu i zaklonišču. Zaklonišče bomo opažih s sestavljivim opažem Grosuplje, ki je z manjšim rastom bolj prilagodljiv in je sestavljanje opažev V takem primeru hitrejše. Dela vodi vodja sektbrja Oto Holzinger skupno Z delovodjo Stanislavom Čohom in Rankom Vukeličem. V bloku E-l bo 45 dvo in trisobnih stanovanj. Tehnologija izgradnje so lite stene (opaž NOE) in omnia plošče. Kletna etaža je v nivoju terena oz. obstoječe ceste in je stanovanjska. V vzhodnem delu objekta je predviden poslovni lokal, ki ga bomo zgradili do I. faze. V ostalih etažah so stanovanjski prostori in od tretjega nadstropja dalje tudi pokrite terase. Podstrešni del ni izkoriščen in je dostopen le za popravilo strehe. Rok za izgradnjo objekta je 14 mesecev od pričetka del, predračunska vrednost pa je 74 milijonov dinarjev. OBJEKT PTT Objekt PTT je lociran ob rekonstruirani Kidričevi cesti, v sklopu stanovanjskega kompleksa Šalek II. Je tolirsne velikosti 62x25 m, ima klet in tri tiadstropja, višina od kleti do slemena pa je 11,5 m. Objekt PTI se dilatacijsko deli na objekt »B« in » A«. V kletnem delu objekta »A« je zaklonišče. Plošče so armiranobetonske lite na mestu in debeline 20 cm. Vse stresne površine so izolirane preko parodifuznega sloja s termoizolaci-jo, na objektu »B« pa je dvokapnica. Fasade objekta bodo v glavnem izvedene iz ALU trapezne pločevine, stopnišče objekta »A« bo iz silikatne opeke, stopnišče objekta »B« pa iz dcmit fasade, nekaj pa bo tudi vidnega betona. Do sedaj je bilo vgrajeno 2.600 kub. m betona, 234 t armature in 12.000 kv. m opaža. Tudi na objektu PTT prihaja do določenih zastojev oz. oteži te v dela, kar je posledica pomanjkanja določenih materialov in dolgih dobarv-nih rokov. Trenutno se vsa dela odvijajo v objektu »B«, ker moramo v kratkem času objekt prostorsko predati zaradi dobave in montaže PTT opreme. Prepričani smo, da bomo objekt pravočasno in kvalitetno predali. Ob zaključku meseca požarne varnosti Naša trajna naloga je preprečevati požare Mestni štab CZ pri skupščini mesta Maribor je ob koncu meseca požarne varnosti pripravil ob sodelovanju s koordinacijskim odborom za LO in DS pri mestni konferenci SZDL razgovor z novinarji dnevnikov in glasil združenega dela o požarnem varstvu na območju mariborskih občin. V prvih devetih mesecih je, po podatkih požarnega inšpektorja gorelo kar 188-krat. Skoda, ki jo je povzročil požar znaša 107,844.000 dinarjev. To je enkrat več, kot lani celo leto. Gmotna škoda pa je v primerjavi z letom 1978 za celih 340,77 odstotkov večja. / „ Po besedah požarnega inšpektorja preventivne službe znotraj delovnih organizacij in krajevnih skupnosti niso dovolj usmerjene v požarno varstvo. Redki pa tudi niso primeri, da gledajo ponekod na požarno varnost kot na odvečno nad- Če lahko verjamemo podatkom in ugotovitvam ustreznih strokovnih služb nastane 80 odstotkov vseh požarov zaradi človekovega nepravilnega ravnanja, prenizke stopnje delovne discipline, nespoštovanja 'predpisov, neustrezne usposobljenosti in končno tudi zaradi prenizke stopnje osveščenosti in požarno varstvene kulture. Kako pa je s to stvarjo pri nas? Za oceno smo poprosili varnostnega inženirja v mariborski gradbeni enoti Ivana Verheja: »Lahko rečem, da požarni varnosti pripisujemo enako pomembno vlogo, kot varstvu pri delu. Pri lej stvari ne delam razlike, ko na primer obiščem gradbišče. Posle- dice požara so lahko še kako velike, da moramo o tem prav vsi resneje razmišljati. Seveda je v gradbeništvu nekoliko težje, ker imamo gradbišča, ki so med seboj precej oddaljena.. Vendar moramo reči, da dobro sodelujemo z vodji sektorjev, ker se oboji zavedamo odgovornosti. Redni preventivni pregledi po gradbiščih precej pripomorejo k temu, da številke, ki govorijo o številu požarov in nesreč v naši enoti niso v porastu. Kljub temu ne smemo biti zadovoljni z tem kar smo dosegli. Prav preprečevanje požarov in nesreč mora biti naša stalna naloga.« Da bi morali biti kljub organizirani službi varstva pri delu vsi še bolj dosledni, smo se prepričali na gradbišču VTŠ-laboratorijski objekt, kamor sva se odpravila z varstvenim inženirjem Ivanom Veherjem. Moram takoj reči, da to ni posebno velik objekt in da je bilo večina stvari vzorno urejenih. Vsa dokumentacija, ki jo je ob prihodu kod običajno zahteval varstvenik je bila na svojem mestu prav tako gasilni aparati, budno varstvenikovo,oko pa je med žagovino okoli krožne žage odkrilo nekaj »čikov«, kar je zgovorno pričalo o nespoštovanju požarno varstvenih predpisov. Tudi table, ki bi opominjala, da je tukaj prepovedano kaditi ni bilo zaslediti. Zaenkrat se ni bilo posledic, morda pa bomo že jutri morali poročati o požaru. Žaga, ki tudi ni bila zaklenjena (zagonsko stikalo) sicer ne more povzročiti požara, lahko pa napravi invalida delavca, ki nepoučen sploh me bi smel imeti dostopa do krožne žage. Posledice — bolje, da o tem ne razmišljamo. Poleg gorljivega stiropora, ki je bil sicer pravilno zložen, je bil res gasilni aparat, v posmeh pa je stal samo pol metra vstran sod z oljem. Res da je bil sod last SPO-a, škoda pa bi bila Gradisova. Rekli smo, da smo obiskali manjše gradbišče, toda tudi na manjših gradbiščih so lahko veliki požari. Prihodnjič bomo obiskali kakšno večjo gradbišče ali obrate in se prepričali kako tam skrbijo za Varstvo pri delu in kako se bojujejo proti rdečemu petelinu. Zaenkrat pa naj velja BOLJE -PREPREČITI KOT ZDRAVITI. FRANJO ŠTROMAJER Nezaklenjena krožna žaga, okrog nje pa polno »čikov«... daleč od varnosti IV. kulturno srečanje gradbenih delavcev Slovenije se je začelo z literarnim večerom Morda bo kdo rekel, »Gradisove nagrade« se delijo 4. oktobra, ob obletnici ustanovitve Gradisa. Danes so že »zastarele«. Toda temu ni tako. Gradisove nagrade so najvišja priznanja poedincem ali skupini, pa naj se razdelijo ob obletnici ali ob prazniku 29. november. Svojega namena in pomena ne izgubijo. Moralno in materialno priznaje za svoje delo je gotovo najvišja vrednota, ki ga človek lahko doseže. Kot vsako leto smo tudi letos nagrajencem postavili nekaj vprašanj iz različnih področjih in njihove pogovore in misli objavljamo v celoti poštenim delom lahko obdržali sloves Gradisa na takem nivoju, kot nas do sedaj poznajo investitorji. Ker že čutimo pomanjkanje dela v gradbeništvu, sem prepričan, da je naš kolektiv toliko močan in sposoben, da bo prebrodil tudi to krizo. Ivan Janževec — Železokrivnica Poklic sem pridobil v Gradisu Začel sem pri gradnji HE Moste, maja 1948. Takrat nam ni bilo Rudi Kraker — OGP Ljubljana , V Gradisu sem si: pridobil bogate življenjske izkušnje Presenečenja v življenju sc zares redka. Tako jebildtudt, kti sertizvte-del, da sem med letošnjimi gradiso-vimi nagrajenci tudi jaz. Zato -mi gradisova nagrada pomeni veliko priznanje za moje dosedanje delo, obenem pa obveznost za nadaljnje delo, tako na delovnem mestu, kot pri razvoju delbvne ofgahižacije. Nikola Novak — Ravne 1 Gradis mi je drugi dom •i. ' ; moei •■■■• < ■ 9 Petintrideset let sem ostal zvest član velikega kolektiva Gradis razen prekinitve, zaradi služenja vojaškega roka/ Lahko bi rekel, da je bil ' GRADIS moj drugi dom. Delovne naloge so me vodile po raznih krajih domovine in sicer: od gradnje mostu na Muri v Petanjcih nato meljskega mostu v Mariboru, nato izgradnja avtomobilske industrije TAM Maribor, kasneje izgradnja železarne Ravne-1 na* Koroškem, avtoceste smo morali izpolniti tudi mnoge težavne naloge. Moja želja je, da bi pri Gradisu dočakal tudi zaslužen pokoj. Gradisove nagrade nisem pričakoval, zato me je toliko bolj prijetno presenetila. Zanjo se iskreno zahvaljujem! Celotnemu Gradisovemu kolektivu želim v bodoče še veliko uspeha. Stane Mihelič — KO Ljubljana * O sebi ne govorim rad, toda če že moram iz mojega dolgoletnega dela, delavnic je nastala proizvodnja gradbene opreme in iz prejšnjega izdelovalca obrtniških del za potrebe gradbeništva sem postil izdelovalec gradbene mehanizacije. No in sedaj, ko imam do upokojitve še nekaj let, se zgodovina ponavlja. Kovinski obrati zopet gradimo, ne sicer tako kot takrat v letu 19481. j. z lopato in krampom, vendar pa je doba samoodpovedovanja zopet pred nami. Koristi te investicije, s katero bomo dobili boljše delovne pogoje pa žal zardi skorajšnje upokojitve ne bom dolgo užival, vendar pa zaradi tega nisem nevoščljiv, saj vem, da bo sadove tega dela uživala vrši mesečni obračun in vse analize o uspešnosti posameznega sektorja. Za vsako gradbišče izdelamo tudi mesečni plan, ki je osnova za delovno nalogo organizatorjev proizvodnje. V sistem nagrajevanja je v TOZD vključen celotni kolektiv. Skrbimo tudi za modernizacijo naše opreme. V letu 1981 in 1982 smo poleg ostale opreme in strojev nabavili tudi konterjnerje za opremo gradbišč, kar nam omogoča hiter in učinkovit pričetek del. Izpopolnjujemo tudi organizacijo tesarskega obrata, ki naj bi prešel od posojanja opreme k pripravi in izdelavi opažev. Prepričani smo, da bomo samo s stopke, ki dosežejo pa prav nasprotne učinke. Morali bomo opustiti drago administriranje in bolj zaostriti odgovornost.tistih, katerim smo zaupali izvedbo posameznih nalog. Za visoko priznanje pa v vsakem primeru najlepša hvala. Franc Predikaka — Maribor Kar imaš mine, kar znaš ostane S kolektivom sem povezan že od otroških let. Moj oče, kovač pri Ivan Podgoršek Jože Ferjan — Jesenice Prva skrb mi je vedno bilo delo Vest, da sem letos med gradiso-vimi nagrajenci, meje zelo iznenadila. Res, da sem pri Gradisu preživel že več kot pol svojega življenja, vendar nikdar nisem premišljeval o priznanju ali nagradi, pač pa mi je bila prva skrb edino delo. Zavedam se, da uspeha pri delu nisem mogel doseči le s svojim delom, pač pa le s skupnim delom svojih vestnih sodelavcev v kolektivu Gradisa na Jesenicah. Mislim, da moramo vsi v našem TOZD-u še bolj vestno opravljati svoje delo, ker bomo le z dobrim in lahko, zlsti nam je mankala mehanizacija. Delali smo ročno, toda elektrarno smo le uspešno in kvalitetno izgradili. Dokaz vsa leta obratuje brez zastojev. Delal sem tudi na drugih gradbiščih kot so slap Savica, Papirnica Vevče itd., ter leta 1969 pristal v železokrivnici. V Gradisu sem obiskoval razne tečaje ter si pridobil naziv kvalificiranega železokrivca, ves čas sem rad delal, pomagal pri organizaciji nove železokrivnice, na katero smo lahko ponosni. Nagrada pomeni zame najvišje priznanje za skoraj 35-letno delo v Gradisu. Moje dolgoletno sodelovanje pri Gradisu mi bo ostalo, v lepem spominu. Pri podjetju,šem sl pridobil bogate življenjske izkušnje, keter sem skušal posredovati tudi mlajšim sodelavcem, fflŠ. )e uspelo. Menim, da so še tovariši in tovarišice v našem podjetju, ki si gradisovo nagrado zasluzijo;'Vienciar pa mnogokrat iz neznanih vzrokov ostanejo pozabljeni. Na vprašanje kakšno naj bi bilo naše skupno delo v bodoče menim, da bi bilo potrebno zbuditi pri vseh članih kolektiva pravilen odnos do dela in -sodelavcev, predvsem pa občutek odgovornosti do sebe, podjetja in družbe v celoti. Za nagrado pa vsekakor najlepša hvala. Krško — Brežice, cementarne Anhovo in zopet železarne Ravne. Večino- svojega delovnega časa sem preživel na terenu ocjvajeo od družine, saj sem bil samo vRbvnah na Koroškem celihi27- lobiSedajiSo. me končno deloVnejobvfcznioisti pripeljale , bližje: dcrniai to! »tet, na; gradbišče v TAMilMpriboro-kjer opravljam de:lovne)qalQgezadnje-štiri.|eta. N š vprašSnjtH1 ki Šte^Pga zastavili, bi vam odgbvoril:'0Il kar sem se zaposlil; serri 'Vedno 'Opravljal svoje delovne nafoge; ž ve^tijSm in pono-šeh sem, da ščm postal'elan tega velikega Gradisovega kolektiva. Delo mi ni bilo nikoli pretežko, čeprav n/i v tem dokaj dolgem delovnem stažu ni bilo vedno z rožicami postlano, saj hi omenil: V Gradis TOZD Kovinski obrati Ljubljana sem prišel v težkem letu 1.948 in kot mald fant začel ž-ivljenjsko pot v ključavničarski delavnici. V tistih časih smo pričeli z udarniškimi urami urejati pogoje za normalno delo t. j. izdelavo delavnikih hal. Ta leta ustvarjanja pogojev za delo ko bila polha samoodpovedovanja in sarna^ po sebi niso bila lepa vendar pa nas je družila mladostna zagnanost in tovarištvo. Moje življenje je dolgo potekalo po terenu, glede na to, da smo bili Kovinski obrati formirani za potrebe Gradisa, ki je na gradbiščih potreboval tudi usluge kovinarjev. Leta so tekla in z leti se je spremenila tudi dejavnost. Iz prejšnjih obrtniških generacija ključavničarjev, kateri sem tudi jaz prenesel del svojega znanja in izkušenj. Anton Petrovič — Celje Inovacije, naše notranje rezerve Ker me sprašujete o poslovanju in uspehih celjske enote, potem moram reči, da je naša TOZD v zadnjih letih uvedla pri poslovanju vrsto novosti, ko so v veliki meri prispevale k našemu uspehu. Za vse naše objekte so sestavljene interne cene, na podlagi katerih se specializacijo proizvodnje dosgli večje učinke. V TOZD-u je razvita tudi inovacijska dejavnost. Naš sistem interne cene nam omogoča tudi .bolj točen izračun prihrankov, ki so osnova za izračun nagrade. Osebno mislim, da je ravno na področju inovacij največ notranjih rezerv. Morali pa bi biti bolj odprti pri vrednotenju ustvarjalnosti vsakega posameznika in s tem vspodbujati vključevanje čim večjega števila predlagateljev. /Dosedanji dolgotrajni postopki in zahtevana dokumentacija skoraj onemogoča neposredriim proizvodnim delavcem intenzivnejše vključevanje. Mnogokrat je žal tako, da bi preprečili zlorabe, vpeljemo komplicirane administrativne po- Gradisu me "je pripeljal v podjetje pred 29 leti. Gradbeništvo mi je prešlo v kri že kot otroku, ko so nam zidarji postavljali nov dom na pogorišču leta 1945. Še danes se spominjam očetovih besed: »Sin, kar imaš mine, kar znaš pa ostane.« Tako sem se vključil v Gradisov kolektiv že kot zidarski vajenec v Kidričevem. Želja po znanju me je vlekla dalje. Končal sem delovodsko šolo ob delu. Priznanje, ki ga sprejemam mi pomeni veliko. To je priznanje mojih sodelavcev, a hkrati priznanje tudi njim samim. Kajti vse uspehe sem doživel v njihovi sredini. Ponosen sem na Gradis, na vsak ) -Gradisov znak na gradbiščih širom domovine in tujine. Ta znak na,s tudi združuje in prav je tako, kejti le z združenimi močmi bomo kos nalogam, ki nas čakajo. Ivan Podgoršek — Ljubljana Utrjujemo zavest pripadnosti 'Gradisu Prišel sem k Gradisu leta 1946 kot izučen tesar. Moje prvo delo je bilo na avtocesti Ljubljana — Vrhnika. Ril sem še zelo mlad, zato me to ni niti motilo, da smo spali v barakah in pod kozolci. Nato sem delal po gradbiščih po celi Ljubljani, Zalogu, Ankaranu, Medvodah. Če pomislim, na tiste čase,"kako je bilo, se človek kar nasmehne. Namesto strojev je bila samokolnica pa še ta lesena, kramp in lopata, namesto avtobus pa je bil trolejbus in kolo za prevoz na delovno mesto, pa če tudi po 15 km na dan. Kljub temu sem z veseljem hodil v službo, in rad delal, četudi smo delali Janez Zupan pod težjimi pogoji kot danes. Velikokrat pa je bilo potrebno delati tudi več kot 8 ur. V tem času se je zelo veliko delavcev zamenjalo, le malo nas je ostalo tako dolgo. Imam lepe spomine na pretekla leta, saj smo delali v dobrih odnosih med seboj. Z mnogimi delavci sem delal, toda veliko jih ni več med živimi. • Ko takole premišljujem, koliko smo naredili v vseh teh letih, pa si "mislim, da bi mogoče še kaj več, če bi bolj pazili na gradbeni material, izboljšali odnos do dela ter bolje vrednotili neposredne proizvajalce na gradbiščih, kajti le z boljšim vrednotenjem njihovega dela bomo lahko med gradbince dobili dovolj kvalitetni kader. Nadalje bolj dosledno izvajati nagrajevanje po delu, dati večji poudarek na strokovno usposabljanje delavcev ter seznanjati delavce z novo mehanizacijo, z noVimi materiali in novo sodobno tehnologijo gradnje. Med našimi delvci bi morali bolj gojiti in vzbuditi zavest pripadnosti GRA-DIS-u. Inž. Saša Škulj Dobro organizirano in močno gradbeništvo — pogoj za uspehe Nagrada, vesel sem je. Hkrati me obvezuje, da bom vse svoje sile posvetil gradbeništvu, zlasti danes, ko celotno naše gospodarstvo posluje v zelo težkih razmerah, vsled primanjkljaja deviz je otežkočen uvoz zadostnih količin repromateriala in goriva. Da bi obvladovali te tžave, se izkopali iz velikih deviznih dolgov in Inž. Saša Škulj stva, ki je nujno potrebna za razvoj družbe. Potrebno bo zaustaviti nadaljnji večji pad investicij, oživiti gospodarstvo in povečati njegovo akumulacijsko moč. Predvsem pa bo potrebno z manj denarja ustvariti več — zgraditi več. Potrebno je graditi bolj racionalno, tako v pogledu cene investicije kot kasnejših eksploatacij-skih — pogonskih stroškov. Tu pa je velika naloga gradbeništva! Tej nalogi primerno naj bi se gradbeništvo posvetilo in organiziralo, samoupravno povezalo, razvijalo raziskovalno delo in dvignilo produktivnost ter svojo učinkovitost. Samo dobro organizirano in močno gradbeništvo — povezano v svoji panogi ter z ostalim gospodarstvom, bo sposobno v večji meri izvajati dela na tujem, si ustvariti trajnejše tržišče za svojo dejavnost ter za izvoz blaga in investicijske opreme drugih naših proizvajalcev. Naš cilj torej je: nadaljevati razvoj gradbeništva, industrije gradbenega materiala in industrije investicijske opreme, razvijati tehnologijo in znanje, vse z namenom, da dosežemo nivo pruduktivnosti, kva- težki mehanizaciji. Moje delo ni lahko, zlasti v času našega gospodar- j stva, borbe za stabilizacijo. Ovire pri zadovoljitvi gradbišč po j zahtevnih strojih in ostalih delovnih ! prpravah je v tem, da tega v glavnem primanjkuje. Pred vsem opreme kar je tujega izvora, doma pa ni proizvajalca. V zadnjem času nastajajo večje težave pri uvozu rezervnih delov in plačila teh z deviznimi sred-, stvi. Posledice se že kažejo v tem, da se nekaterih strojev ne more popraviti, niti z doma improivziranimi deli. Ker se z znamimi gospodarskimi težavami pričakujejo še manjše možno^i nabave mehaniza- i cije iz uvoza, priporočam večjo pazljivost in skrb za pravilno uporabo in vzdrževanje strojev med delovnim procesom. Priporočil bi tudi še večje sodelovanje, tako kot je bilo včasih med TOZD-i. Predvsem med delavci, katerih delovno opravilo je uporaba in vzdrževanje mehanizacije. Le tako bomo dosegli s skupnimi močmi, da naša mehano-opremlje- j nost, če že ne bo naraščala, vsaj pasti ne sme. Vsem je znano, da produk- ; tivnost in s tem dohodek poraste z ; večjo uporabo strojev, ne pa s pot- | nimi sragami. Priznanje za 30 let dela v Gradisu je letos prejela tudi Slava Oberleit zagotovili dovolj sredstev za nujni uvoz, mora naše gospodarstvo več in bolj produktivno proizvajati, uvajati tehnologijo, ki naj temelji na lastnih surovinah in znanju ter še veliko več izvažati predvsem na konvertibilno tržišče. Te gospodarske razmere po-•gojujejo v gospodarstvu in v celotni družbi 'manjšo akumulacijo in predvsem manj sredstev za invstici-je, zato se je obseg naložb že bistveno zmanjšal in bati se je, da se bo še zmanjševal. S prekomernim zmanjševanjem investicijskih naložb se bot|o zmanjševale možnosti prestrukturiranja gospodarstva, možnosti za izgradnjo kapacitet, ki bi proizvajale za izvoz in ogrožerta bi bila vsaj minimalna rast gospodar- litete, znanja in medsebojne povezanosti ter kapacitet, ki bodo sposobne učinkovito opravljati naloge na področju domačih investicij ter sposobne še razširiti dejavnost in uspešnost gradbeništva na težkih tujih tržiščih. Janez Zupan — SPO Ljubljana Mehanoopremljenost se mora večati Gradisova nagrada me zadolžuje, to pa pomeni še večjo skrb lahko in x Slava Oberleit — Maribor Delo mora biti opravljeno 32let mineva od takrat, ko sem se zaposlila v Gradisu. Če za trenutek j pomislim nazaj, moram priznati, da nisem povsem zadovoljna s tem, kar sem v teh letih naredila. Morda bi mi uspelo kaj več, toda takrat, ko je človek najbolj ustvarjalen ima tudi druge obveznosti, ustvarja si družino, ki ji mora posvetiti tudi del svojega časa. Čeprav sem predlani prejela državno odlikovanje — Red dela s srebrnim vencem — mi Gradisova r nagrada pomeni dosti več, sai je bolj neposrdna in ti prazaprav z njo izražajo priznanje sodelavci sami, tisti s katerimi si ysa leta skupaj delal in bi številni od njih tudi zaslužili takšna priznanja. Tako kot oni tudi jaz nikoli nisem razmišljala ali je neko delo v mojem delokrogu ali ne, delo je bilo treba opraviti. To misel smo dolžni prenašati tudi na mlajše sodelavce, kajti s tesnim sodelovanjem med nami, ki imamo več izkušenj in mlajšimi sodelavci bomo lažje prebrodili težave, v katerih se trenutno nahaja naša družba Projektantska skupina: Miro Kajzelj, Silvo , Zavratnik, Boštjan Kolenc — PB Ljubljana Nagrada je potrditev našega dela Nagrada za delo na razvoju sistema Gradisovih montažnih hiš pomeni potrditev in popularizacijo GMH v okviru celotne delovne organizacije. Na vprašanje kakšen je naš po- gled na porjektiranje v pogojih stabilizacijskih ukrepov, lahko odogo-virmo z besedilom ugodnega teksta razstave GMH v Novem sadu: — Gradisove lesene montažne hiše so del kompletne ponudbe stanovanjskih zgrab, s katero si prizadevamo vnesti nove kvalitete v našo stanovanjsko kulturo. — Montažna gradnja osvobaja stanovalca vseh prekomernih organizacijskih in fizičnih naporov in mu daje čas za kreativno delo v službi in doma. — Montažna gradnja v’ okViru organiziranih zazidalnih akcij daje jamstvo za homogeni videz naselja in prispeva svoj delež v boju za ohranitev dragocenih primestnih zemljišč, ki jih vedno bolj ogroža polucija stihijsko nastajajočih naselij. Sistem GMH omogoča relativno visoko gostoto naseljenosti v strnjenih zazidavah. — Stanovanjske enote so rastoče. Omogočajo postopno rast stanovanja z ozirom na rastoče stanovanjske potrebe in finančne možnosti stanovalca. — Montažna hiša zahteva manj vgrajenega materiala in manj porab- 1 j enega delovnega časa v primerjavi s klasično gradnjo, večina del je opravljenega v montažni hali, odvisnost od vremenskih razmer je majhna. Projektiranje montažnega sistema predstavlja neprekinjeno interdisciplinarno delo, katerega rezultati izhajajo iz tesnih recipročnih stikov s proizvodnjo. Naše dosedanje začetno delo temelji na sodelo- vanju med TOZD LIO Škof ja'Loka,. Razvojno enoto in TOZD Biro za projektiranje Ljubljana. Da bi sistem GMH lahko neovirano razvijali naprej in sledili sodobnim konstrukcijskim trendom, bi bilo potrebno sodelovanje večjega števila temeljnih organizacij tako, da bi bil končni izdelek slika kompleksne sposobnosti Gradisa na področju lahke montaže. Z GRADISOVE DIPLOME A X J Poleg nagrad so bile letos pode- TOZD KO Maribor (3.) 1020 ljene štiri grdisove diplome, ki so jih očkami prejele: 'TOZD LIO Škofja Loka (1.) Nagrade in diplome so bile slove- sno podeljene na seji delavskega 1153 točkami svetai delovne organizcije. IOZD Ravne na Koroškem (2.) 1088 točkami Vsem skupaj naše iskrene čestit- TOZD nizke gradnje Maribor ke. (3.) 1020 točkami Lojze Ccpus Po IV. kulturnem srečanju gradbenih delavcev Slovenije Kultura v Gradisu šepa Vladimir Valant, TOČKA VRAČANJA Moški pevski zbor Salonit Anhovo, Mešani pevski zbor EM Hidro-montaža Maribor, Oktet Obnova Ljubljana Mešani pevski zbor SGP Primorje Ajdovščina, Moški pevski zbor SGP Kograd Dravograd Moški pevski zbor IMP Ljubljana Mešani pevski zbor Stane Kosec, Gameljne Vokalno instrumentalni ansambel Črni asfalt SCT Ljubljana Godba na pihala — Salonit An-novo Vokalno instrumentalni ansambel EM Hidromontaža. Vokalno instrumentalni ansambel Ingrad Celje. Vsaka skupina je zapela dve pesmi v presledkih pa so nastopali člani recitacijske in dramske skur pine SCT Ljubljana. Tako se je končalo IV. kulturno srečanje.gradbenih delavcev Slovenije, ki je bilo za nekatere pravo doživetje zaradi visoke ravni kulturnega ustvarjanja. Za nekatere pa tega srečanja sploh kot da ni bilo. Žal smo Gradisovci med temi drugimi čeprav slovimo kot veliko gradbeno podjetje — vendar pa se tega po tako majhnem zastopstvu naših delavcev ni dalo čutiti. Zgovorno priča tudi podatek, da sva se velikega zaključka udeležila le dva Gradisovca — čeprav so bili plakati obešeni povsod in smo dovolj pisali v časopisu — nekateri pa so celo osebno prejeli vabila za zaključno prireditev. Vendar žal ni bilo nikogar, da bi si ogledal dosežke na področju amaterske kulture. Če bi prišel, bi gotovo lahko občutil, da tako velika delovna organizacija kot je Gradis, ne bi smela ostati tako nezainteresirana za področje kulture. To je težko spoznanje, zato želim in upam, da bo kdo o tem vsaj premišljeval, če ne tudi kaj popravil. MILENKO NIKIČ Srečanje se je začelo 18. 10. z otvoritvijo likovne razstave in literarnim večerom v KS Stadion za Bežigradom. Likovna razstava je bila odprta do 22. 1. 1982, ko je bil slavnostni zaključek srečanja na Gospodarskem razstavišču. Nastopali • so pevski zbori in glasbene skupine, ki so dali končni pečat IV. kulturnemu srečanju gradbenih delavcev Slovenije. Na_ likovnem področju nas je predstavljal vzgojitelj doma Otona Zupančiča, Vladimir Valant. S fotografijami sta nastopila Franjo Štromajer iz Maribora in Ludvik Šnajder iz SPO Ljubljana. Z literarnimi pri- spevki smo nastopili trije pesniki: Milenko Nikič, Milodin Masanovič in Vitomir Duričič. Izbrane pesmi so predstavljene na literarnem večeru. Likovna razstava je bila dobro obiskana in dobro ocenjena; o tem pričajo zapiski v knjigi obiskov. Na zaključni prireditvi so nastopi- Mešani pevski zbor SGP Grosuplje, Mešani pevski zbor Pionir Novo mesto, Mešani pevski zbor SCT Ljubljana, IV kulturno srečanje gradbenih delavcev Slovenije se je začelo z literarnim večerom Borštnikovo srečanje Kultura je del nas Gradisovcev ...Naj bo letošnje Borštnikovo srečanje namenjeno komedijantom še bolj kot doslej, čeprav se jim bo po opravljenem delu vedno znova mudilo domov, sprejmite jih.v kratkih trenutkih trajanja Borštnikovega srečanja s Hamletovsko skrbjo, pozornostjo in spoštovanjem. » Ravnajte z njimi po svoji časti in veljavi.« pravi Hamlet, »poskrbite, da bodo, dobro nastanjeni, glejte, da bodo z njimi^dobro ravnali, zakaj oni so zrcalo in skrajšana kronika dobe; bolje za vas, ako dobite po smrt slab nagrobnik, ko da ste pri njih na slabem glasu, dokler živite,« je na začetku Borštnikovega srečanja v Mariboru dejal predsednik IO skupščine Borštnikovega srečanja Branko Gombač. Letošnji pokrovitelj 17. Borštnikovega srečanja je bil kolektiv Tovarne avtomobilov in motorjev. Slavnostni govornik na otvoritvenem večeru je bil Andrej Marinc, predsednik CK ZKS. Tudi gradbena enota iz Maribora kot tozd Gradisa je povezana z tem dogodkom, saj je izvajalec del na izgradnji novega dela gledališča. Tudi letos so se delavci Gradisa potrudili in opravili vsa dela, ki bi eventuelno onemogočila normalno delo Borštnikovega srečanja. Kljub težavam, ki pestijo tudi gradbenike, so dela na novi zgradbi opravili kvalitetno, pa tudi zahtev- Ignacij Borštnik nost gradnje je bila vsaj v začetku fazi zelo velika. Ko že omenjamo Gradis kot izvajalca del na SNG, ne moremo mimo tega, da ši je letos ogledalo predstave Borštnikovega srečanja lepo število gradisovih delavcev. Še več pa jihxbi bilo, če bi organizator upošteval želje gradisovcev. Le ti so si želeli še enkrat toliko vstopnic kot so jih nato dobili. Resnici na ljubo je potrebno povedati, da v zadnjem času narašča zanimanje za kutlurne prireditve med našimi delavci. To je posledica dobrega dela komisije za kutluro v gradbeni enoti, pa tudi Časa v katerem se nahajamo. Seveda pa je potrebno vsrkavati kulturne dobrine čez vse leto in nč samo v času Borštnikovega srečanja. Posebno pri mladih bi bilo potrebno vzbuditi večje zanimanje za gledališče. Morda pa je le, to srečanje nekaka vspodbuda mladim, da tudi kdaj čez leto obiščejo gledališče. Nov most na Ravnah Delo disciplinske komisije v Celju delavci Gradisa z Raven zaključujejo gradnjo novega mostu pri kino dvorani na Ravnah na Koroškem. Stari most je bil porušen že pred časom, vendar se je z gradnjo novega odlašalo predvsem zaradi spremembe načrta. Prvotno je bilo namreč načrtovano, dobo novi most širok okrog sedem metrov, saj naj bi po njem peljala obvoznica za naselje Kotlje. Pred časom so bili ti načrti spremenjeni in to tako, da bi zgradili še en most in obvozno cesto za Kotlje pri javomiški kapelici v bližini Votle peči, tako da bi cesta peljala pod Javornikom. Novo most pri kino dvorani bo torej širok le štiri metre in bo . brez pločnikov, saj bo namenjen le dovozu v naselje ob Malgajevi cesti In bližnji okolici. Novi most na Ravnah bo povsem betonski, njegova'gradnja pa bo veljala okrog štiri milijone dinarjev. GV Novice iz gradbeništva Ena od pomembnih karakteristik naše samoupravne socialistične družbe je, poleg ostalega, tudi ta, da delavci v skladu z veljavnimi predpisi neposredno in enakopravno urejajo, odnose o odgovornosti delavcev za kršitve delovne obveznosti. Sedanji predpisi ne izpostavljajo več le pravice delavcev, ampak istočasno tudi naše obveznosti'in dolžnosti. Zakon pravi, da je delavec odgovoren osebno, obenem pa smo delavci med seboj tudi vzajemno odgovorni. Pri tem moramo vedeti, da je odgovornost disciplinska in tudi odškodninska, oziroma materialna odgovornost za povzročeno škodo: Statut temeljne organizacije določa, da za ugotavljanje kršitev delovnih obveznosti ali drugih kršitev delovne discipline, ugotavljanje odgovornosti in izrekanje ukrepov zaradi teh kršitev, delavci temeljne organizacije volijo disciplinsko komisijo. Število članov disciplinske komisije določa SaS o združevanju dela delavcev; v naši TOZD ima komisija 5 članov in'5 namestnikov, od katerih sta 2 voljena iz liste, ki jo določi zbor združenega dela Skupščine občine Celje. V Pravilniku o delovnih razmerjih določimo delavci TOZD lažje in hujše kršitve delovne obveznosti. V istem samoupravnem aktu je opisan tudi način uvedbe in vodenja disciplinskega postopka ter ukrepi, ki jih komisija izreče, ko ugotovi oz. dokaže kršitev discpline delavcu v postopku. Delovna disciplina je, kot vsi vemo, zelo pomembne faktor za nemoteno in čimbolj produktivno delo. Žal ima disciplinska komisija naše temeljne organizacije vse več dela, kar kaže na to, da je zavest posameznih članov kolektiva glede odgovornosti slabo razvita. Naraščanje-števila disciplinskih postopkov pa pomeni, da postajamo doslednejši in se zavedamo, da je naša dolžnost prijaviti disciplinski komisiji kršitev, s katero smo seznanjeni. V preteklem l^tu je discplinska komisija obravnavala 34 kršitev delovnih obveznosti: — zaradi neopravičenih izostankov 30 disciplinskih postopkov — zaradi odklonitev del in nalog 1 disciplinski postopek — zaradi ponarejanja listin 1 disciplinski postopek , — zaradi povzročanja pretepa 1 disciplinski postopek — zaradi neprimernega odnosa do sodelavcev 1 disciplinski postopek — skupaj 34 disciplinskih postopkov. Disciplinska komisija je glede tega izrekla 2 opomina, 3 javne opomine, 17 delavcem je prenehalo delovno razmerje, dvanajstim pa je bil izrečen ukrep prenehanja delovnega razmerja pogojno za dobo I leta. Do oktobra 1982 je disciplinska komisija obravnavala 22 kršitev delovnih obveznosti, osem delavcev pa je še v postopku. Razen dveh primerov alkoholizma so bile vse ostale obravnavane kršitve zaradi neopravičenih izostankov z dela. Disciplinska komisija je izrekla 3 opomine, 1 javni opomin, trem delavcem je prenehalo delovno razmerje pogojno za dobo enega leta, 14 delavcem pa je prenehalo delovno razmerje v temeljni organizaciji. Alenka Rojnik NAJVECJA OPEKARNA V Evropi V 24. mesecih je \ vasi Bogda-novci pri Ubu, SR Srbija, beograjska delovna organizacija Ivo Lola Ribar projektirala in zgradila naj-večjo tovarno opfeke v Evropi; ki ho poslovala v sestavi gradbenega podjetja »Trudbenik«, iz Beograda. Investicijska vrednost opekarne je vnašala 460 milijonov dinarjev. Proizvodni proces je popolnoma avtomatiziran, tako da bo v tovarni delalo samo 108 delavcev v treh izmenah. PRVI DOMAČI SUHI OMEL Že dve desetletji v svetu izdelujejo in uporabljajo tako imenovani »suhi omet«. Pred kratkim smo ga začeli proizvajati tudi pri nas. Prve količine suhega ometa, irhenova: nega »Podralin« so proizvedli v Industriji gradbenega materiala v Du-rdevcu. Suhi omet pri nas izdelujejo po posebnem postopku na osnovi suhega odprašenega kremenčevega peska. Kvadratni meter površine obdelane s Podralinom stane okrog 130 dinarjev. q p f H Pravni nasveti VPRAŠANJE: D. M. nas sprašuje, koliko dni izrednega plačanega dopusta mu Pripada ob selitvi. ODGOVOR: V naših pravilnikih o delovnih razmerjih imamo določeno, da ima delavec prčivlcb biti odsoten z dela do sedem dni v posameznem koledarskem letu, pri čemer ima pravico do nadomestila osebnega dohodka v primerih, ki so našteti v pravilniku. Med te primere sodi 'tudi preselitev z družino, in Sicer: kadar gre za preselitev z družino iz enega kraja v drug kraj, pripadata delavcu dva dni, kadar gre za preselitev z družino v istem kraju; pa pripada delavcu en dan odsotnosti z dela s. pravico do nadomestila osebnega 'dohodka. VPRAŠANJE: Delavec, ki služi vojaški rok, sprašuje v kolikem času po odslužitvi vojaškega roka se mora javiti na delo v TOZD. ODGOVOR: Delavec se mora zglasiti v TOZD ter pričeti z delom v 30 dneh od dneva, ki je v vojaški knjižici zapisan kot zadnji dan vojaškega roka. V času, ko je delavec na odslužitvi oz. doslužitvi vojaškega roka, pravice in obveznosti,Td se pridobivajo iz dela, mirujejo. Služenje vojaškega roka ne šteje v delovno dobo. VPRAŠANJE: P. K. sprašuje, kakšna dela oz. naloge opravljajo delavci, ki so invalidi oz. imajo zmanjšano delovno zmož- DROBNE VESTI Ljubljana, zaradi boljšega poslovanja v tujini je bil imenovan začasni poslovni odbor za DE Frankfurt v sestavi: inž. Franc Gačnik, direktor TOZD Maribor inž. Jože Ločnikar, direktor TOZD Ljubljana Božo Lukač, direktor TOZD Jesenice Tone Zaletelj, direktor TOZD Ravne na Koroškem nost glede na določila "naših pravilnikov o delovnih razmerjih TOZD. ODGOVOR: V naših pravilnikih o delovnih razmerjih TOZD imamo zapisano, da ima delavec, pri katerem nastopi invalidnost, pravico delati na svojem ali na drugem ustreznem delovnem mestu, če to zmore glede na svojo preostalo delovno sposobnost brez poklicne prekvalifikacije oz. dokvalifikacije. Delavca, ki ima zmanjšano zdravstveno in delovno zmožnost, je treba s poklicno prekvalifikacijo oz. dokvalifikacijo usposobiti za določeno delo in mu dati delo, za katerega je usposobljen v TOZD. Delavcu z zmanjšano zdravstveno in delovno zmožnostjo, ki pa je s poklicno rehabilitacijo sposoben določeno delo opravljati uspešno in dosegati osebne dohodke po delovnih uspehih in. vrednosti svojega prispevka v višini, kot jih dosegajo drugi Suwaira, na zadnji konferenci sin-sikata P-202-D so izvolili več odborov in komisij, med njimi: Odbor za prehrano: Dušan Dol jak, Djordje Kasnja, Ivan Kukovec. Odbor za nastanitev: Momčilo Dubravac, Života Mitič, Marjan Cukmas, Disciplinsko komisijo: Adolf Kranjc, Stevo Milanovič, Silvo Ostasevski in Milivoj Kuzmanovič Odbor za cene: Mario Janušič, Ivan Lovec, Radiša Todorovič. , Lojze Cepuš delavci pri takih delih, je TOZD dolžna z raznimi sredstvi in pripomočki ustrezno prirediti delovne pogoje; šele nato se takega delavca razporedi na to delovna mesto. TOZD je v skladu z zakonom dolžna zagotavljati možnosti zaposlovanja invalidnih oseb po njihovih sposobnostih. V primeru, da se za določeno delovno mesto prijavi več oseb, imajo prednost nezaposleni invalidi, če njihove strokovne iti druge zmožnosti ustrezajo zahtevam dela. TOZD je dolžna z obrazloženim sklepom obvestiti tako osebo o odklonitvi njene prednostne pravice pri zaposlitvi. Delavcu, ki mu pristojni zdravstveni organ zaradi invalidnosti (glede na preostalo delovno zmožnost) določi krajši delovni čas, se tako določen delovni čas ne sme podaljšati niti v petdnevnem delovnem tednu. Mira Bartol Srečanje naših veteranov v Strojno - prometnem obratu Ni bilo prvo, pa verjetno tudi ne zadnje srečanje upokojencev SPO. Že leta se srečujejo v jesenskih dneh ne glede na vreme. To srečanje je za naše nekdanje sodelavce velik praznik. Že od vsega začetka so prihajali v Gradis delavci, ki so prevzemali delo s stroji. Bili so z vseh koncev Slovenije, zadnje desetletje in še prej pa tudi iz naših drugih republik. Iz tega se da razbrati, da se upokojenci pretežno dobivajo le na teh srečanjih, ker so sicer medsebojno oddaljeni in le redke so priložnosti za občasna srečanja med posamezniki. Kruta resnica, je, da se med seboj srečujejo največkrat le še na pogrebih. Srečanja za vsakega posameznika pomenijo mnogo. Vsak izkoristi trenutek časa, da pokramlja s tistim, s katerim je na blatnih gradbiščih delil dobro in slabo. Na hitro se obudijo spomini — prijetni in neprijetni, eni in drugi pa so vgrajeni v njihov mozaik življenja. Včasih še tako zoprni in neprijetni doživljaji danes kot anekdote lahko zvenijo prav zabavno. Naši nekdanji sodelavci so dejansko začeli z golimi rokami. Popravljali so predvojne in medvojne stroje in z njimi deloli. Mnogo truda je bilo vloženega v delo z zakrpanimi in okornimi stroji. Kljub temu se je' mnogo napravilo. Delalo se je s srcem in velikim čutom odgovornosti. Ta generacija je dočakala tudi prehod na novo tehniko. Hitro so obvladali nove stroje, ki so bili mnogo lažji za delo in so jih z velikim veseljem tudi upravljali. Znali so vzljubiti delo in stroj, katerega je marsikdo teh veteranov imel za člana svoje družine. Taki se še danes zdrznejo, ko si ob takih priložnostih ogledajo kako gradbišče in vidijo drage stroje zanemarjene, kot da bi bili brez gospodarja. Minuli mesec pa so se sešli naši upokojenci v SPO, kjer jih je seznanil direktor inž. Fidler s sedanjim delom, težavami in načrti. Pozdravila sta jih tudi predsednik DS Tone Stanonik in predsednik "sindikata Janez Tomšič. Z zanimanjem ' -------------------------X Alkoholizem krade delovne ure, sili v nesrečo pri delu November, mesec boja proti alkoholizmu --------------___----------------v V novembru namenimo vsako leto nekoliko več pozornosti izredno perečemu družbenemu problemu, boju proti alkoholizmu, ocenimo naša prizadevanja ter sprejmemo dogovore za nadaljnjo aktivnost. Koordinacijski odbor za boj proti alkoholizmu in nartfbmaniji pri Predsedstvu RK SZDL Slovenije in Skupščina SR Slovenije sta po obravnavi analize akcijskega programa boja proti alkoholizmu v oktobru letos sprejela ustrezna stališča in sklepe. Ugotavljata, da ta program ' še vedno predstavlja ustrezno izhodišče za pripravo konkretnih aktivnosti. Alkoholizem moramo ocenjevati kot množični družbeni pojav, kar potrjujejo med drugim tudi naslednje ugotovitve: 10 odstotkov izostankov z dela je zaradi.alkoholizma; 20 odstotkov delavcev v industriji ima zaradi alkohola neposredne ali posredne težave pri delu; alkoholik dva meseca na leto izostane z dela in 10 let manj dela zaradi invalidnosti; tretjino nesreč pri delu s smrtnim izidom ali hujšo telesno poškodbo in večje število prometnih nesreč pripisujemo alkoholizmu; v Sloveniji je okoli / 0 tisoč družin, v katerih se pojavlja alkoholizem z dramatičnimi posledicami. Ugotavljamo, da je temeljni vzrok za premajhno učinkovitost na področju hoja proti alkoholizmu v tem, da je odnos celotne družbe do alkoholizma preveč strpen. Boj proti alkoholizmu je zahtevna in trajna družbena naloga, ki zahteva še večjo uskaljenost, vztrajnost in doslednost. Zato morajo vsi družbeni,dejavniki v skladu s svojo vlogo ter objektivnimi možnostmi konkretno opredelitii svoje naloge in jih dosledno izvajati. Osnovni nosilci boja proti alkoholizmu morajo biti organizacije združenega dela, saj pomeni boj proti alkoholizmu tudi boj za večjo produktivnost, večjo delovno disciplino in odgovornejši odnos do dela. Pri tem je treba okrepiti vlogo koordinacijskih odborov pri občinskih konferencah SZDL, kjer so frontno povezani vsi družbeni dejavniki v so med potjo v Pomurje prisluhnili *et P°Srkamo naše žene — upoko- tudi teh. pomočniku direktorja tov. jenke, ker se ne udeležujejo srečanj. Gartnerju, ki jih je podrobno sezna- Vemo, da imajo določene težave, nil o delih doma in v tujini. Spotoma vendar vse prav gotovo ne. Prosimo so si ogledali del SPO v Mariboru, in vabimo vas na naslednje srečanje, novi dvoetaži most v Mariboru ter če boste le imele možnost, ostale objekte v Pomurju. V imenu celotnega kolektiva že- Za dobro organizacijo in energijo, limo našim upokojencem mnogo ki je potrebna na taki poti, je na zdravja in srečanj, oni pa se nam vsesplošno zadovoljstvo poskrbel zahvaljujejo za to prijetno srečanje tov. Šiftar. in nam želijo čim več uspehov pri Letošnje srečanje je popestrilo delu. nekaj žena naših veteranov. Že več Ludvik Snajder Upokojenci SPO v Pomurju skupnih naporih za zmanjšanje alkoholizma in njegovih posledic. V naših prizadevanjih in načrtovanju aktivnosti mora imeti osrednjo vlogo preprečevanja alkoholizma, predvsem ustrezno informiranje ter vzgoja in izobraževanje. Tudi zdravljenje alkoholikov in odpravljanje posledic alkoholizma morata biti ozko, povezana s preprečevanjem. Koordinacijski odbor za boj proti alkoholizmu in narkomaniji pri Predsedstvu RK SZDL Slovenije bo v tem mesecu pripravil oceno uresničevanja stališč II. konference SZDL Slovenije o boju proti alkoholizmu in narkomaniji še posebej vlogo in delovanje subjektivnih sil. Gradivo bo vsebovalo tudi usmeritve in konkretne naloge na tem področju. Delo, ustvarjalnost, solidarnost in odgovornost predstavljajo najširšo podlago tudi za učinkovitejšo družbeno akcijo boja profi alkoholizmu . in drugim zasvojenostim. Z ustvarjanjem ustreznega družbenega vzdušja in s sodelovanjem vseh delovnih ljudi in občanov nam bo uspelo postopoma zmanjšati obseg in posledice tega družbenega zla in s tem zagotoviti ustreznejšo socialno varnost delovnih ljudi in občanov, večje deloviie uspehe ter omogočiti vsestranski razvoj osebnosti in humanizacijo družbenih odnosov na osnovah samoupravljanja. ‘ KOORDINACIJSKI ODBOR ZA BOJ PROTI ALKOHOLIZMU IN NARKOMANIJI PRI PREDSEDSTVU RK SZDL SLOVENIJE Čeprav je kazalo, da bo dež pokvaril prijetno srečanje mariborskih upokojencev, je popoldan le posijalo sonce. V dvorani gasilskega doma RUŠE, kjer so si najprej ogledali temkajšnje gradbišče se je zbralo kar lepo število starih znancev. Obrazi so jih sijali od zadovoljstva ob ponovnem snidenju. Harmonikar je raztegnil meh in zadonela je lepa slovenska pesem, pa tudi kakšna zagorska je bila vmes. Direktor Franc Gačnik jim je orisal čas od lanskega snidenja pa do orni . „;/o1i'^»qoqst m ■ uf/'1'1 danes. Za vedri del jej poskrbel. . ^ dramski igralec Klasjlneiziod-tv) lomkom monorfotrnen DEflELEnub ZGODBE PETRAjFULE^A. Pri- Mi jetno pa so presenetili ponovno mladinci (brata DVORŠAK in. Adela Ferlež) z kratkim skečem na račun administracije pri d(Xteljeva-D n ju pokojnin. ,• j* SVETILO RUSKI SIOL. 04 S PANSKA TO DZ SUVA SAMA TEMELJ BAZA INDUSTRI- JSKA RASTLINA TELOVA- DK/' ELEMENT VEZMI K PANJ PA ter PECA cuka e. tone MENIČNI DOLŽNI/K VELETOK HA PIRI-pevskem POL OTOKU POKRAJI- NA v ITAUT/I A NT o It/ TOR. KAK KRAJ PRI MAMO V PASTIRSKA SOMbOR. bPEZ- VLADJE- PRIJETEN V O V 3 LOVSKA ha-STAVA CELOVŠKI špoRnvi KLUB AH TIČ HI VERSKI ODPADNIK OSCA. DOMAČE 2 E US k 0 IM E MEt>r& c>[> voukt 1/sz ri/7£- h? ~ Suo IME AMERIŠKI F/LOZOF /h p/s EC (SEJRC,) 6,/oe LITERARNO t>ELO TRD IN ČVRST MINERAL POK L OP TEL L/A KONIČASTI OORI-Uvt MEČ ZVEZNA DRŽAVA V Z.PA IM E Režiserja CLAiKA FRANCOSKI PISATELJ (ENUL E) ČEŠ K/ dehaP HAKARSKA 5 AE/J HZHPEH VZKLIK bi KOV qiAS> NAS OTOL< V JADRANU KRATICA ZA URO PRIPADNI- CA AVAJLOV FRANCOSKA TERORISTIČNA ORLA' KllJAUJA KEPO CVETOČA lohČmica LJUDSKA TEHNIKA REKA SKOZ' F/Z EN LB TANTAL PRIDELEK ehbc,a LETA PEN ARNI- ČA /VEPZO-FESI0 /TALEC v IN DR o - PHA RASTLINA, VRSTA KDHJSICE6A FF K A