¦j^stfc^
Hofbibliothek,
Wien
St. 23.
V Gorici, 7. junija 1880.
„SoSa" iahaja vsak petek s in velja h poSto prejemana ali v Gorici no dom poSiljana:
Vse Ieto.....f. 4.50
Pol leta.....„ 2.3(»
6etvrt leta    .   .   .   .   „ l.*o Pri osnaailiU in |»rav tako pri „^o-tlanicah" se placuje za uavaduo t rib top-no vrsto:
8 kr. ie se tiska 1 krat 7   „   „   »     »   2   .. 6   „   „   „     „   3   „ Zavece ft-ke po prostoru.
Tecaj X.
Praincine Stevilke se dobiVajo no W sqMov v Gorici v tobakarnici v go-sposki uJIci. blizo .,treh. kron". i* na starem trgu.~ V TrBtu v tobakarnici  .,Via  <!<'Ha msoi'toa 3".
Dojisi naj se bl&govoljno poSil.jajo uirdnifitvu „Sofip" v Gorici v Hilarijanuki tisUarni, narognlna pa opraVnii^u,SSo8e" na Korenji v Sticsa-vl HiSi it. 853 XL nadg'tr.
Uokopisi »e ne vracajo; dopisi naj se blagovoljuo fraukujejo. — Delalcera in drugim nepreraoiuim «e narofinina rniia, akoie oglase pri urcdnifctvu.
P. n. narodnikom!               |
S konccm t. m. potede prvo polletje.   Gg. naroeniki,   kateri niso Se poslali naro&nine tega ' polieta, so naproxen!, da pred koncem t. m. svojo dollnost spolnijo, drugafie se jim list ustavi. OPEAVNISTVO nSGOEK.
Dopisi.
V GorlGi due 4. junija, 0 volitvi del poslan-ca, katura se je vccraj vrSila v Tolmiuu, smo pozve-deli, da je dobil gospod Jonko, posestuik in trgovec v Bovcu, 87 glasov volilcev bovSkega trga; od Sofie v dogovoru tudi zbovSkimi volilei postavljeni kandidat gosp. dr. Nikolaj Tonkli, odvetnik v Toltninu, je dobil 47 glasov, tri glasove pa gospod Schemed, c. k. glavar v Tolmiuu, zatoraj je izvoljen za del poslanca gosp. Jonko.
Kc»r imajo trgi KobariSki, Tolmfnski in Kanalski -— iz Ajdovgffnc ni priSel k volitvi kot en sam vo-lilec —- vefc kot 50 glasov, ne vemo kateri volilei niso pri§li na voliSce, naj brze so ti iz Kobarida, kateri so iz Stcvila memo gredoCih BovcauoY preracu-niii, da bi utegnili Inez vspeba na voliSce glasovati za Soclnega kandidata, in so namara doma ostali. 0 tem pricakujemo uatanjfoiega poroSila.
Mi nimamo ni6 proti izvoljenemu poslcncu gosp. Jonku, ker smo preprieani, da bo v del zboru gla-sovai vselej se slovensko stranko, zamerimo mu samo to, da ni naznanil k njemu doSliui poslancem svoje in menenje bovskih volileev, ker po tem bi bill na-ravnost njega za kandidata postavili, ker nam ni Slo za osebo, ampar za rec\ za to, da zadobimo neodvis-nega iu narodnega poslanca vdezelni zbor, kakorsmo to vselej povdarjali.
Vendar pa izrekamo svojo zadovoljnost z izidom te volitve, ker smo dosegli glavni namen, da je izvo-Ijen za poslanca v naSih trgib neodvisen naroden moL, in stem podrli dosedajno pogubljivo navado, da so nam volilei slovenskih trgov zaporedoma poSiljali v del zbor svoje c. k. predstojnike in glavarje, tako da t*mo se ze bali, da iz tega uastaue pravi fidei-komis, in da bi ne bil vselej za poslanca vna§ih trgih zvoljen le c. k. okrajnl glavar v Tolminu.
USTEK.
PosveCevanje novega Krskega skofa prefast. dr. FranS. Feretifi-a.
„SoCa je svojim bralcem 2e povedala, da so Njih prevzvigenost knezo nad§kof GoriSki 23. maja t. 1. v Skofa posvetili KrSkega kanonika dr. Fr. FeretiC-a. Tako cerkveno opravilo se le redkokrat godi, in §e takrat jib je le malo, ki se ga zamorejo vdele^iti. Slo-venci pa se radi zanimajo za posebne eerkvene slo-vesnosti in prav z veseljem prebirajo, ce jim o tem kaj pride v roke. Menim tedej, da BSocatt vstresSe marsikomu, te jim pove, kako se je vrSilo posveCeva-nje novega Skofa se svojimi pomenljivimi in ginljivi-mi obredi. Kdor je ic imei prilo2nost videti, kako se masniki posveCujejo, ve iz lastne skusnje, kako lepi in ginljivi so obredi tega sv. opravila; veliko globokeji in presunljivi so pa oni pri posveCevanji v Skofa.
Omeniti je treba, da po cerkvenem pravu ima pravi co posvetiti metropoiit dotiine eerkvene provin-cije ; v pomanjkanji tega pa starejSi ikof provincije. Bva druga skofa morata pa kot asistenta streCi pri tem opravilu. Ce pa ni tretjega Skofa, nadomestuje ga lahko tudi navadni duhoven, Ce jecerkveni dosto-janQ|yeotk in & ima pravieo, nositi Skofovsko opra-
V GorlCI, 3. junija. (Obfoi zbov „SlogeB.) — Danes je imelo naSe politifino druStvo BSlogaa obgnl zbor, katerega se je udelezllo lepo Stevilo odlifinih clanov iz vseh stanov. Predsednik g. dr. Jos. Tonkli ja odprl zbor ob 13/4 Uri popoldne koj z dnevnim redom.
Po Jivahni razpravi sprejel je zbor sd znamenito veCino glasov sledede petieije do visokega delelneg^ zbora:
I. Naj bi visoki dezelni zbor sedanje ^upanijo po Slovensko-GoriSkem tRko preuravnati izvolil, da se — z ozirom na krajne razmere — zlolijo obCine y ^upanije tako, da bo obsegala vsaka kakih pet tfsufi prebivalcev, in da sd za vsako 2upanijd uie pri usta-novitvi odlofii stalni sede« za 2up»nstveni urad.
H. Naj bi vis, M, zbor izvolil: A) na to de-lati in za to potezati se, da sprejme vlada med dr-^avne ceste in jib oskrbuje iz ddavnega zaloga sle« de«e skladovne c#.ste: I. cesto derle^o od Podgore 8kozi Lo6nik in Kormin do laiko mejfi pri Bn&titt}
2.  cesto od GradiSke skozi Vilei, Rudo, Skodovako <lo Cervinjanft; 3. cesto iz Gorlce skozi Domberg, Stanjel v Se^ano; 4. cesto iz Volfi skozi Tolmin, if. Lucijo, Slap, TribuSo, Zelin v nemSko Idrijo; in 5. cesto od Kobarida skozi Staroselo, Robic" do la§ke meje,
B) prestrojiti sedanjo castno postavo tako, 1. da se popolnoma opustijo skladowid eeste in razglaaijo za o b fi i n s k e c e s t e sd sedanjo Sirjavo; 2. da sa sednnje obfiinske ceste imenujejo obfiinskepoti;
3.  da pHpada obclham skrbeti za vzdrzevanje vseh obeinskib poti; 4. da bo pokrival vse strolke za Vzdrzevanje obainskih — sedaj skladovnih — cest, ki jih ptouzrofiajo mostovi in umetno pod porno zidovje, deielni zalog, vse druge stroSke pa do-tiene zupanije.
III. Naj bi vis. del zbor izvolil vse potrebno ucmiti, da se preosnujejo postave za ljudske Sole tako:
1.  da se opustijo krajni SOlski sveti in ohranita le okrajni in dezelni Solski svet;
2.  da se dolgnost otrok v §olo hoditi skrtt v m e s t i h in trgih na Sest let, to je od izpolnjenega 6. do koncanega 12., in ria kmetih na pet let, to je od koncanega 7. do izpolnjenega 12. leta;
3.  da se za otroke, ki stopijo po dovrSeni Ijud-ski §oli v praktiCno iivljenje, osnujejo ponavljav-ne nedeljske ali vcfierne zimske Sole2 do]2nostjo, da morajo taki otroci obiskovati te ponavljavne Sole do izpolnjega 16. leta;
vo.~Pri imenovani konsekraciji sta slulila kot   asistenta precastita Skofa TerfaSki in PoreSko-Puljski.
Slovesnost je priCela ob 9. uri. Takrat so se pripeljali Skofje se svojimi kaplani v dveh koSijah do stolne eerkve. Tarakej jih je pod vhodom pri(5akovala dubovSCina stolne eerkve z bogoslovci GoriSkega se-meniSca. Pri slovesnem vhodu ima Skof posveievalec novoposve^enca na levici, druga dva pa gresta pred njima. V cerkvi ima vsak Skof svoj posebett altar, da se tamkej Skofovsko opravi. DospelSt v cerkev podajo se Skofje vsak k svojemu altarju; Skof posve-Cevalee k glavnemu, kjer se za slovesnqmaSo opravi, drug: pa k stranskim. Dva Skofa asistenta vzemeta pluvijal in mitro, novoposveCenec pa se opravi kot navadni duhoven 2a: sv. maSo; za zdaj pa vzeme tudi on le pluvijal. Ko so vsi upiavljeni, podasta te Skofa assistenta k novoposvcCencu, ga vzemeta v sredo ter sprejmeta k glavnemu altarj, kjer jib 2e 8aka Skof posvecevalec sede na posebnem sedezu v sredi altarja z mitro na glavi. Skofa ausistrnta in novoposveCenec se nizko uklonijo Skdfu posve^evalcu, potem se vse-dejo iijemu nasproti, novoposve^enec v sredi, asistenta po Btrani, in tako poCivajo hekoliko treuutkov. Na to prifine:
PEEVI DEL SV. OPRAVIL/L, ki obsega branje pape2evega pisma, prfsegb in izpraSevanjev                     "i
Branje papelevega pisma.^-Po kratkem odpoeitku vutane starejSi gkofov asisteRtov tor pros!
4. da se omeji poduk v ljudski Soli na glavne predmete, ki so: Citanje, lepopisje, pravopisjo in te-mcljni nauKi iz raSunstva, za Cetorto in pnto Icto na kmetih pa Se poduk o poljedelstvu, posebno o sadjo-in trtoreji, da se a Litanjem zdru^i poduk v slovnici o pogtavitnih toCkah; da se imajo berila (Citanke) tako osnovati in sestaviti, da bo v njih uveden poduk o zgodovini, zemljepisji in naravoalovjl vglavnih po-tezah in sicer po progrcBivnem ali nadaljevalaem ko-pitu po tecajih.
IV. Naj bi izvolil vis. del zbor vse potrebno ufiiniti, da se srednje Sole: to je viSa realka in visa gimnazija v Gorici preosnujete tako, da se rozdelite cela realka in cela gimnazija v v&trjcne razredc se elovenskim v enih z IaSkim kot uCnem jezikom v dru-gih, in da se proglasi nemSki jezik za obligatul pred-met za Slovenes in Lake v vseh raziedih realko (in* gimnazije.
Zborovanje je ttajalo do 8 1/s uro popoldne, In predsednik je sklenil zborovanje s kratkim primernim govorom,___________
Iz So{e dne 30. maja. (Izv. dop.) Cudno vre-me jn tukaj pod Triglavom. Pred 14 dnevi so Bfli bile naSe v nebo kipeiie gore le inegom pobclile in nam napravile prav lep panorama. Hribovita okolica je bila spodaj v dolini zelena, na verhih hribov se je pa leskutala v sneieno bela odeja. Pretekli teden je pa jela afrikanska vroSlna pritiskati, ter nam je gor-kote nevajenim podtriglavekim prebivalcem prov^roCila mnogo znoja. Zeleli smo okrepCevalnega deija enako po rarzli vodi hrepeneSemu iejneniii jelenu. NaSe felje so se spolnile. De2uje v dolini v2e dva dni ne-prenehoma, po gorah pa sne2i. Ves Trjglav in nje* govi sosedje: Kamnik, Razor, Pihavec, Konjavec, Ver-Sac, Kal, Vogel, Kuk in Grintovec itd. vsi so z ink* iano obleko pokriti. Y dolini je pa mfaz. Danes sem paC zakuril zarad neprijetnega mraza. Ne vemo, kako bi se vsled te iudne vremeuske gpremembe o-blacili. En teden nosimo zimsko, drugi tedea pa po* letno obleko. Kakor se vreme spremihja, enako spre* minjamo tudi mi obleko. Poljski pfidelkl ka2ejo Se precej lepo: le trave ne bo letos veliko, a kmetje, jO bodo lahko pngreSall, ker jim je ostalo od lani Se mnogo sena. Nesrece se vedoo mnoje*. .Danes teden ae je zgubila 19 letna deklica, ki je z bozjastjo trpela ze veliko let, in Se sedaj niso naSU revoe vkljub skrb-nerau ukanju niti 2ive niti mrtve. Misliti je, da so je vtopila v potoku Srsnik izvlrajo6em izpod brio*
skofa posveCevalca v imenu sv.toatere eerkve, da pri-, fujoCega duhovna posvetl v Skofa. Posvecevalec vpra-Sa: „Ali imate aposteljsko poveljd Na?tf odgovor: nimamoK, prebere ga tajnik Skofa posveSevalca. Pismo pove 2ivljenje, delovanje in zasluge npvoposveCenca, vsled kterih ga je riraski. pape« v konsistoriji za Skofa proglasil ter zapove njega posvetiti pod, raznimi pogoji, kteri se imajo izvrSiti pred posvefonjem.
Prisega. — Na to poklekce novoposvetenec pred posveSevalca sedeCega Se vedno na sredi altarja in bere prisego, da hofie trdno verovati vse resnice sv. eerkve in zvesto varovati vse njene in svoje. Sko1* nje pravice.
IzpraSevanje.—Potem priCne Skof pOsVeee* valec obSirao in nadrobno izpraSevati novoposvefienca^ ali veruje v posamezne glavne resnice: svj vcre in ce, obljubi sploh in v posebnih slufajih biti vselej zveat sin in skrben delavec v vinogradu sv. kat eerkve, ter po njenih zakonih vedno ravnati.
NovoposveCenec vrne se pred tem na svoj sede2 nasproti posveSevalcu. Koneo vsacega vpraSanja vsta^ ne, odkrije se ter odgovori doloCao, ali: „vefujemw, ali who6emB ali Bvjemam se", kakor zahtova vpraSa-nje.   Drugi pa sedijo med tem.
Le-ta obred izpraSevanja izvira Se iz prvih ve-kov kristjtfnskih, kjer ni bib vselej lahko vslbdbftYi nih casov in> raznih WivoveWtcV sptoznati" miSlenja in veiskega pfepriCanja novoposvecenca, DandaaaSnji je preplsaneintt i«prftS«vanja glavni uemen, da uovopo*
Koludar. OpoHiniui §e tndi veselo novico, da je sek-cnsko-taristicno druStvo za Primorskosklenilo na Lo-gu v Trenti zidati novo kolibo (Ktabnftttr* zenijalne-mu pesniku „Zlatorogu" na Cast. Za Trcio bode to podvzelje ˇ gmotnem obzini korstno in npajmo, da jim bo donatio zdaten dobicek. Pozdravljamo to kolibo in lelimo Trentarjem obilo turistvo, kojim bipot kazali v naSe visuke gore in pitoreske kraje, tar tako pomagali siriti slutstTO naSih gora.
|Z Solkana, l. junija t. 1. (Izv. dop.) Ker se nikdo ni oglasil o zadnji besedi naSe citaloice, do-ideva so mi — dasi nekoliko prepozn© — priroerno poro&ti, da se ne bo mistito, tudi nasa ditalnica je uspaU, kakor - aaBbog — nze toliko njihv naSej okolici. Po doJgeia prenchljaii priredila je naSa citable* dne 9. maja o priliki obc. zbora tasedo s pie-torn, A ni priSlo pray obilo obiskovalcev; sploh seje ohladilo veaelje na&ga obcinstva do narodnih veselic. Ne vem, ao li nzrok slabe letine ali naSe iitalnice tame; preporedkoma se oglaSajo, da jih skoro po-zabljft n»Se oWinatvo. Meoira, da so privedle k temu malomarae Citalnke, ali bolje receno, njih vodje: vsaj vendar ne preseza mala natopnina k takim veselicam moii naSih rodoljvbov.
Oraenjeno veselico pricela je tombola. Igra *Me-tuljevost", ktero so igrali soudje titalniCM iz Gorice in Vertojbe, versilaseje precej povoljno. Gtedepetja aerapeterskim in damacim pevcem gre posebna hvala. Opozoriti moram tftoloicni odbor, da drugikrat objavi boy jasno vse tocke oa vabilu, da ne zapusti obcinstvo dvorane, dokler se ne izvrsi program. Odbor naj bi bolj pazao gledal na red in prijazoo sprejemal u-deleznike v dvorano. Omeuil sent nze zgoraj, da je bita ta veselica o priliki letnega obcnega zbora ;na§e titalnice. Predsednik pozdravil je zaienSi zborovanje prav prijazno navzoce ude; tajnik preCita v kratkem poroCilo odborovega delovanja — se vc da malo delovanja, malo pisanja; blagajoiCar naznanil je, da je denarnicni Btan Se primerno ugoden. Na to volil se je novi odbor, in sicer so voljeni: predsednik g. M. Pczdii; podpredsedoik: g. T. Jug; denarniear: g. X Makuc; odbomiki: gg. MozetiC, St. Makuc, I#i8ar Joi. Vug a, Aug. Kovaci$, And. Milost.
Kef so voljeni veCinoraa prejSnji odborniki, mo-ramo jim priporocati, naj zanaprej z iskrenejim delo-vanjem dokaiejo, da znajo prav ceniti skazano jim wupanje; pa naj jih vsak po svoji moci podpira, da v lepej sloznosti in z marijivim delom reiijo narodne Cast nasemn Solkanu.
Politidni pregled.
S &ESKEGA. —. Kale misli in nase srce biva te dni na Ceskem, In sicer v zlati Pragi, kjer se modi svetli c§3ar uze vec dni, od toreka xjutro. Vladni in polvladni Iisti so sicer vedno trdili, da potovanje Nj. Velifianstva na Cesko velja Ie vojaskiin vajam po raznih mestih, pa da nima politicnega pomena. Ali strah in gri-zenje ustavaskih casopisov na eni, nade avto-nomnih na drugi strani so jasno kazali, da potovanje ima velevazen politiCen pomen. Tndi vsak,
avefcnec vprifio Skofov in zbrane dahovStine slovesno obljubi, trduO verovati vse resnice in zvesto spolno-vati vse zakone hi dolocbesvete cerkve.
Eo je to dokoDtano, kar trpi blizo tri Setrtinke are, zaCne sv. masa, od pristopnib molitev pod stop-nicami do zadnjega versikeljda iz Graduala pred Evati-gelijem kot
DRUGI DEL SV. OPRAVILA.
Pontifikalno maSo opravlja sam skof posveCeva-lec, z Djim vred pa tudi novoposve^eni Skof, ravno tako kakor pri masnikovem posveCevanji. Do konca pristopnih molitev so vsi pri glavnem altarji, novo-posvecenec na levici posveCevalca, Skofa asistenta pa pri SYOjih sedezifa. Potem nadaljaje posveCevalec pontifikalno maso po navadniof * obredu nain pri glavnem altarji do Ev&Dgelija.
NovoposveCenec pa se poda po pristopnib mo-litvah k svojemu altarji, z njim ikofa assistenta in fsi ki jim strezejo pri sv. opravilu. NovoposveCenec oblece narpred skofovsko opravo za sv. maso: nogo-vice, opanke, prsni kri^ec, tunicello, kazalo itd. Mitro pa, palico, prstan in rokovice prejme Se le pozneje s posebnimi obredi. Na to nadaljaje tudi on sv. maso, stoje na svojem altarji v sredi dveh §kofov assi-stentov, bere pa sv.maSolebolj tiho. Pri poslednjim versikeljnu pred Evangelijem peljeta skofa assistenta novoposveLenca sopet k glavnemu altarji do posveCe-valca, sede^ega na posebnem sedezu v sredi altarja-S tem pricne
TRETJI GLAVNI IN BiSTVENI DEL SV. OPRAVILA AU P08VLOENJE NOYEGA SKOFA.
(Da^e prfh.)
ki trezno prevdarja, moral si je bitl svest, da potovanje Nj. Veiidanstva ni brez pomena v 6asu, ko zapriseieni sovrazuiki Slovanstva vse nioci in zvija&e napenjajo, da zabranijo sporaznmljenjt^ med narodi v Avstriji na podlagi pravice, ki privo§^i vsakemu svoje. Vedli sino, da pri tej priloznosti bode se nekoliko odgrnilo precej temn) zagrinjalo, ki pokriva politiM polozaj y Av-striji. Hvala Bogu, Njih velifanstvo je tamkej spregovorilo besede, ki so nam odvalile tezki kamen od srca, da caka inorda Taaifejevo rai-nisterstvo enaka osoda, kakor Hohenwarthxjev.. j ali Belcredijevo. — Nj. velicanstvo je ze sedem -krat pred tem obiskalo glavno mesto na C'eskeiu; vselej je zlata Praga sijajno in srLno sprejela svojega vladarja. Ali takrat presega sprejem vse dosedajne sijajnosti in priprave, tako velikanske so in tako navdusenost svedu^ijo. Obe stranki, nemsko-ustavoverna in sluvansko-avtonomna, tL-k-inujete, da skazete svojo odkritosrdno ndanost presvitlemu vladarju; odiiknje se pa povsod kon-servativno plemstvo. Cesar je med tem casom obiskal razne ustanove in sprejel razne deputa-cije. Na ogovore glavnih deputacij odgovarjal je cesar navadno v obeh dezelnih jezikih, nem-ski in ceski. — V torek in sredo vecer bilo je mesto sijajno razsvitljeno, posebno pa je raz-svitJjava v sredo vefier prekosila vse, kar je do sedaj Praga vidila. Svetli c«sar se je peljal iz dezeinega gledisLa, kjer je bil enako sijajno spre-jet, s cesarjevicem Rudolfom po glavnih ulicah razsvitljenega mesta. Ljndstva id gnjefie je bilo toliko, da se je cesarska kooija le pocasi naprej pomikala med ogromnimi zivijo-klici.
0 tem obiskovanji piie „PoIit|ka, glavni list narodne stranke, da se ne sme vec dvomi-ti, da vladar popolnem odobruje spo-razamljevalno akcijo grofa Taaffeja, in da ni vet misiitir kakor bi bila ka-ka razlika med zeljami cesarjevimi in sistemom Taaffejevim.
P o m e n 1 j i v o je to, da se Njih Velic. prav pohvalno pri =neki priloznosti izrazilo o ne-umornem in vspesriem delovanji drzav-nega zbora. To je velik udaree za neke go-vornike nstavaike y &rL. zboro, ki so vedno v ni6 devali in sramotili delovanjc avtonomne stranke.
Te in enake izjave, — ki kaiejo tvdko voljo in srcno zeljo presvetlega cesarja, da se narodi v Avstriji sporazumejo, —je Njih velicanstvo nalas6 tako glasno in doloeno izgovorilo. da bi jih vsi okoli stojeci slisali, kakor so sami ome-nili. Po takih izjavah nam bije zdaj sree bolj mirno, ker bati se je bilo v resnici, danamza-grizenost in krifianje ustavakov sopet zmede Sire-no kakor pod Hohenwarthom. Pa je tndi zadnji cas, da se slovanskim narodom v Avstriji enake pravice podelijo, kakor Nemcem, pred da hinav-skega Bibmarka skrivni nakani proti Avstriji dozorijo.
Mudilo se bo Nj. Velicanstvo na Ceskem in Moravskem do 12. t. m. — Med tem obi* skuje razne mesta, da pregledaje napredek v vo-jaskih vajah. — Kjerkoli se nstavi, ga sprem-ijajo z nenavadno sijajnostjo in nepopisljivo nav-dusenostjo. ¦*- Nekaj to ze pomeni, kar ustava-kom ni po volji, na3 pa z boljsimi nadami na* polnuje.
LJUBUANA. — Sopet voljeni nstavaski znpan Laschan je polozil 3. jnn. svojo prl-sego v roke <LeL predsednika Winklerja. 0 tej priliki mu je dez. predsednik polozil na srce, naj se trudi in dela, da se stranke porazumijo. Ali cujte! znpan odgovori, da hoce strogo dr-zati se nstavnih paragrafov. — Vemor kaj to pri Laschana pomeni.
Dezelni poslanci narodne stranke bo-do vender nstopili v dez. zbor, pa s protestom proti nepostavnostim, koje so pocenjali ustavo-verci pri zadnjih volitvah za dez. zbor*
HRVASkO. — Hrvati nadejajo se, da bo Granica v kratkem zdruzena z Hrvasko.
SRBIJA. — SknpScina obravnava zeleznifi-no pogodbo z Avstrijo. Doticni odsek jo je skor enoglasno sprejel na Risticero pojasnilo.— Sploh
se razmere med Srbijo in Avstrijo vedno boljsa.
NE]M§KO. BismarkOvo pogajanje z apostolj-skim sede^em se je razrusilo. Saj ni bilo dru-gega pridakovati. Bisraark, le po notranjem po-loiaji Nemcije prisiljen, se pogajati, ni ni'idar nameraval do pravicne sprave priti. Njegov na-men je bil le, omamiti pruske katolicane ,s sle-pilnimi ponudbami, in s tem re§iti se za zdaj sitne zadrege, v koje je sam zabredel po svoji oholosti in trmoglavosti. Ali apost. sedez ne da s& vjeti. Bismark bi bil moral to znati. — Da bi se zma§ceval, razglasil je Bismark nekoje od-lomke o tem dolgem pogajanji. Nameraval je s tem svetu pokazati, da ni on kriv, 6e ni pri§!o do sprave, temvefi le ncstrpljivi Rim, ki hofie povsod gospodovati. Ali moz jo le samega sebe pri vsi svoji zvijaci straSansko osramotil in po-kazal se v svoji oholi in hinavski podobi, — Rim je na vse to minio odgovoril, da mu je ne-mogoce privoliti v to, da se sv. cerkev na mi-lost in nctnilost Bismarku z zvezanimi rokami uda. Zdaj hoce Bismark na svojo roko pomiriti pruske katolicane, pa ne bo slo.
RUSKO. — Ruska cesarica je umrla po dolgem bolehanji. Bila je neki blaga gospa. — V znamnjo socntje je Njih velicanstvo v Pragi odpovedalo obiskovanje nem§kega gledi§6a in ba-kljado, namenjeno v cetrtek ve6er.
Domade stvari.
Opomba. Da se je danaSja Stevilka „Socea nenavadno zakasnila, pri§lo je od tod, da je bil njem duievni urednik preoblozen z drugtmi neodlozljivimi posli, in da mu jo slednjid — kedar je imel „SoCoa sklepato — do§la prezalostna vest, da je njegov brat, c. k. sodnik v Kanmiku umerl; zatoraj pro si mo m zamero vse p. n. gg. narocnike,
Gospod baron Pino, c. k. namestnik v Gor-nji Austriji odpovedal se je dezelnemu poslanstvu go-ri§kemu; imeli bomo toraj v kratkem novo volitev poslanca za .naS dezelui zbor in sicer za meato. Gca-do in trga Cerviujan in Monfalconu.
Dobrodelni koncert gorigke ditalnice. Ko smo zadnjo stevilko na§ega lista razposiljali, nismo mislili, da nam bode danes prijetna ualoga sporocati o veiikem sloveuskem koncertu, kojega smo ze v prej-smn §tevilkah BSo5ea napovedali. Metiilismo marvefi, da nazoanimo v denaSnjem listu Se-le natanfien spo-red. A moral se je koncert dva dni pred doloCeuim (Sasora napraviti vsledi uecih sluCajnih ovir, o katerih pa pozneje kaj veC spregovoiimo.
Bii je tedaj koncert preteceni fietertek v dvo-ranidiuStva ^Concordia" naTravniku. Kmalo po napovedatii uri pricue svirati p o p o 1 n i orkester tuk. peSpolka Hess pod vodstvom g. kapelnika znano E. Titl novo „Oaverturo po slovan* skib napevih." Re<5em znano, ker se je ie tolikokrat igrala v nasej fiitalnici, a obcinstvo jo je kakor §e vselej spremljalo z burnim ploskanjem — znamenje, da se lepih narodnih pesni. AKje dom je moju in pa „Hej Slovani" nikedar ne navelica posluSati. Radi bi kaj spregovorili o preciznosti in dover.senosti, s kojo je vojaSki orkester t«» kot naslednji dve svoji to5ki izpeljal, a reklo bi se vodo v Soco napeljevati, ako bi hoteli zopet ponavljati ono slavo in pohvalo, kojo je ta slavna godba ze pri razlicnih priloznostih zela.
In vendar jej je bilo takrat na§e obiinstvo nekoliko nehvalezno, nehvale2no zato, ker je ni z duo pazijivostjo kot navadno spremljalo; pac verjetno,ako povemo, da je bila ta veCer pozornost vseh posluSal-ced obernjena le na Lestito dvojico Gerbid. Z zivo zadovoljnostjo sprejeloju je obcinstvo, ko sta stopila na oder, z neprenehljivira rokoploskom zahte-valo ja je po izverSenji posamnih tofiek zopet pred se.
Gospod GerbnS bil je ta veccr s6 svojim glasom" posebno dobro razpolozen. Schubert- ovega „Rado-vedneia" in pa Meyerbeer-ovo nRomanco iz Hageno-tovu pel je z neko lebkoto, z neko samosvestjo, da smo se mu kar cudili. Slisali smo g. Gerbic-a peti pri predzadnjem koncertu v terzaSkem giedaliS^i „Fe-nice," a pripoznati moramo, da se je njegov glas od takrat jako zboljSal. Veseli nas tedaj serfino, da nje-gova pijuLna bolezen pretefiene ziiue ne bo iraela za glas nobenih nasledkov.
Gospa Gerbic-eva zdela se nam je nekoli* ko terpeca; z glasom vsaj ni bila tako verb dobro razpoMena kot zadnjifi v Terstu. Rossini-jevo „Ca-vatino iz opere il Baibiere di Siviglia" pela je zacet-» ka ^ neko uemirnostjo, a proti koncu se je polastila je zopet navadna hladnodervnost. Posebno ugajali so obcinstvu dni odskocni trili in pa oni njezni 9staccato* na kontai te pesmi, Mnogo srecnej* la bila je gospa v izvkrScvanji Gounpd-ove sscene in
arijc iz opere Fanst." Pokazala nam je, da m iznr-jena le v petji, ainpak ravno tako v agiranji in mi-miki. Zadnje se jej je verlo dobro sponeslo, Zato je pa tudi obCinstvo z burnim ploskaojem zahtevalo ponovitev zadnje to6ke, a gospa iznenadila nas je na-mesto zlepo narodno pesnijo „Lun;i sije," kuja je mej [poslu§alci §e vecje odobravanje uzbu-dila.—
Dvospev „v noclB jeprav lepa kompo/.icija gosp.
Gerbi6-a.   Ona ljubka otoznost,  lastna  slovanskim
skladbam, jej verlo dobro pristoji.   Le zdela se nam
je pesem nekoliko prenizka, posebno zagospinglas.
(Konec prihodnjic.)
VIII imenik dobrotnikov, ki so podpirali pod-porni odbor zastradajoce naGoriSkein: preilahtna gospa baroneSa N. N. v Gorici gld, 25; slavna 2upa-nija v Cirknem gld, 12; Slavno c. k. vojno poveljini-fctvo v Gorici fiisti dohodek koncerta v vrtn Caltari-ul-jevem gl. 122:60; gospod c. k. Stabalni zdravnik dr. Platzcr gld, 5; gosp. c. k. oficijal vojnega oskrb-niStva Hudlergl. 1. Visoko c. k. namestnistvo v Terstu dele2 zneska podarjenega od odbora za Koruael in du-najskoga dru&tva konkordija gld. 1000, skupaj gold. 1965.60; prejSni imeniki dokazujejo dohodek gl. 9306:89 toraj znaSajo vsi dohodki skupaj gld. 11272:49.
V Gorici dne 4. junija 1880
denarnicar A. PAULETTIG.
Kakor sliSimo je razdelil podporni, odbor za stradajoce v Gorici zadnjo svoto gl. 2000 na ta na-cm, da je odlocii; zupanstvu v Gorici gld. 100, za Furlanijo gld. 600, za 8rda gld. 400; za glavarstvo Sezansko in GoriSko gld. 900, in da so ie vsi ti de« narji razposlani v odlocene kraje.
Godba c. k. peSpolka baron a Hess-a St. 49 bo svirala pri ugodnem vremenu od 12. meseca junija tek. 1. naprej vsako saboto od 6. do 8. ure popoludne na streiiSSu v Panovcu.
Banka Slavija. Iz letnega sporo6ila, ki nam je priSlo v roke, posnemamo, da je banka „Slavija« zopet v preU'fienem letu sijajno napredovala, — dokaz da Be zaupanja do t*>ga skoz in skoz narodnega za-voda Cedalje bolje mnoif. Da bode naSe oMinstvo ve-delo, kako varnost imnjo pri banki „Slavijia sklenena zavarovanja, navajamo iz lastnega sporoftla, da so ujeni fondi koncem leta 1879 presezali zncsek Itiri in pol milijonov gold., blagajnicnega premo^enja pa je banka imcla Stiri milijone gold. Kako velikansk je denarni promet banke, razvidi se die iz tega, ker je sarao glavna blagajnica v Pragi tckom vlanskega leta prejela 120.141 poStnih nakaznic, neglede na ostale denarne poSiljatve in upla&la pri glavnih zastopih, katerih itna banka deset. Dohodki celega leta znaSali eo 1,574.497 gld. 38 kr.; Skod pa je bilo od banki-nega ustanovljenja do konca vlanskega leta izplaCanih za 4,729.238 gl. 53 kr. Iz racunskih sporofiil posa-meznib zavarovalnih oddelkov posnemamo, da je vza-jemnim podedovanj.skim dru§tvom vlansko leto pri-padlo samo Cistega dobiCka 106.498 gold. 10 kr. in iznasa sedaj njthovo premoSenje 3,162.794 gld. 31 kr. in da se je iz cmtega dobiSka v oddeiku zavarovanja proti pozaru doslej nakupilo in mej posamezne obclne porazdelilo brizgalnic in gasilnega orodja za 81.423 gld. 73 kr. — Znesek, s kakorSnim se gotovo ne more ponasati nobena druga zavarovalnica, da bi ga bila t enako svrho izdala. Po sklepu leto§njega obCnega zbora imate se v ozemlji ijubljanskega glavnega za-stopa zopet oddati dve Stirikoiesni brizgalnici in si* cer ena v okraji ljubljanske okolice, druga pa vokraji puljskem v Istri. Kakor vsako leto doloeili so se tudi letos razlicnim slovanskim kulturnim zavodom znat-ni doneski in mej temf tudi — kakor smo uze poro-cali — „Matici alovenskej" in „Narodnej Soli" po 100 gld. — Koncevaje ta kratki posnetek in ob§ir-nega letnega sporocila backinega, izrekamo le 8e ze« Ijo, da bi tudi po slovenskih deZelah itevilo njenih clanov vedno nara§Salo, kajti tudi tu nam mora ve-Hati gaslo: „svoji k svojiin 1*
___________    (Slov. Narod.)
Razne vesti.
Carica mska umrla je po dolgi bolezni v Pe-terburgu due 3. junija, tekocega. Ces^rica Marija Aleksandrovna, popred Maksimilijana Viljehnina Augusta Maria Sofija, bila je rojena dne 8. augusta 1824 1. kot priocesinja v Hesen-Darmstadtu, omo2ila se je se sedanjem Carjem Aleksandrom dne 16. aprila 1841 1. Bila je nekda jako verua, pobozna in dobrotljiva,
Kaz-cesarica francoska Evgeuija je bila, kakor utegne u^e znano biti, pred svojira odhodom v juino Afriko, kjer so divjaki jej bili sina ubili, pari-iki cerkvi „Notre Dame des Victoires" bogato ce-sarsko krono darovati namenila; da bi jo nosila Mati Bozja na glavi. Zupnikone cerkve pa je to darilcr zavrnil in krono bivSi cesarici nazaj postal. Cudnol
Obsojenci Nove Avstrije. C. gg. aitatelji se
bodo St spominjali, da je pred uedavnim dr. Bencdikt
v jetniSmci v Lepoglavi na HrvaSkem preiskaval o-braze ondotnih kaznencev. C. k. vlada je sedaj skle-nila, da se bodo v Lepoglavi zapirali tudi oni hudo-delniki iz Bosne in Hercegovine, ki imajo ve6 kot 3 leta sedeti. Zalibog, da tea ljudij ni malo! Skoraj dan za dnevom prihajajo cele vrste obsojenih iz Nove-Avstrije v Lepoglavo.
Sultan v zadregi. Pravijo, da ima turSki sultan prepir v lastni hi§i. Reve2 ima obilno druiino, pa premalo dohodkov. Upniki ga terjajo, naj jim plaCa. Jel je var^no gospodariti. Pa in} I Sultan je zapovedal, da ne smejo njngovi bratje, zenc in sluge ve6 tako ziveti, ko do sedaj. Pa njegovi bratje niso s to prepovedjo zadovoljni. Pohotnost in nezmemoBt potrebujeti denarja. Kako si bo „kralj vse zemlje" iz te zadrege pomagal?
# Oboro^avanje. NaSa vojaSka gosposka dobro utrjuje, kakor se ka2e, prvo pomorsko trdnjavo na-Sega cesarstva.—Pulj v Istri. Ni §e davno, ko so tje prjpeljali dva velikanska topova; in sedaj so iz Nem-Skega dobili nov velikanski top, ki tehta z vso pri-pravo ni6 manj ko 550 stotov.
Veteran. V Pizenu na Ceskem je umrl te dnl 88 letni major baron „Fttller von der BiHcto", Bta-rosta viteikega reda Marije Terezije, Dobll je bil viteSki red M. T. zaradi vspe§ne obrambe mostudrez So6b pri Rubiji 1813. leta.
Kaj je zemlja razlidnim stanovomP Kaj
ti je zemlja, deLek ? nIgrali86ett. — Kaj ti je zemlja, deklica? „Plesi§Lett.~Kaj ti je zemlja, vojak? „Bo-jiSe©".—Kaj ti je zemlja, mornar ? „Morje mi je zemlja" .—Kaj ti je zemlja, lenuh? BSpalnicaB. —Kaj ti je zemlja, siromak? „Lesovje beraSkim palicamtt. — Kaj ti je zemlja, vrjova? „Dollna mi je solzna*. — Kaj ti je zemlja, ktnet? nNeizmerno polje".—Kaj pa tebi trgovec? nVeliki sejema.---Kaj patebi, bogatin? aPosoda za denar". —Kaj pa tebi, minister? nDom fiasti in slave." — Koj pa tebi, kralj? „Moja last".— Kaj ti je zemlja, boliiik? BNi6 za me".—Kaj pa tebi starec? „Grob mojej mladosti".--Kaj pa tebi, grobo-kop? nPokopaHSeeii.-In knj je tebi zemlja, kristjan? „Trnjeva pot v nebesa".—Vsakemu ivoje 1—
Kmetystvo.
Ali je Avsti'iju poljedelska all obrtnijska driavft ?
Kar je minister kraetijstva v drzavnem zboru povdarjal, da je.Avtrija bolj poljedelska kakor obrtnij-ska, se je vnelo priSkanje med konservativci in libe-ralci, ki trdijo, da Avstria je obrtnijska drzava, in ker jeliberalizem pefiat obrtniji, zato mora tudi Avstrija liberalna biti. Poglejmo statiStiCne Stevilke in vpraSajmo jih, kaj one pravijo.
V  najnovt>j§ih statistidnih knjigah Kolba in Bra-cbellia, kakor w0aten" pi§e, beremo, da koncem leta 1869 se je z razli5nimi obrtnijami bavilo: 399.619 lastnikov in zakupnikov, 1 milijon in 775.686 delav-cev, 23.511 uradnikov fabriSkih in druzih;
s poljedelstvom pa: 1 milijon in 843.995 go-spodarjev in zakupnikov, 5 milijonov in 623.935 de-lavcev, 29.570 uradnikov kmetijskih;
pO takem s poljedwlstvom: 1 milijon in 444.876 gospodarjev, 3 milijone in 847.249 deiavcev, 6059 uradnikov veL, kakor z obrtnijami.
V  celi Avstriji z Ogersko vred je s kmetijstvom in gozdarstvom imelo opraviti 12 milijonov 521.005 ljudi, s produktivnimi obrtnijami pa le 2 milijona in 675.793. JaSno je tedaj, da delo od vefi kot 12 milijonov ve6 iznaSa kakor pa delo le 2 milijonov.
Po statistiki Neumanovi se vrednost poljedelskih pridelkov sme ceniti na 1696 milijonov gld. (Avstrije na 916, Ogerske pa na 780 milijonov gl.). Vrednost obrtuij skih izdelkov zalibog ni znana.
Primerimo naio obrtnijo z obrtnijo po druzih tujih drzavah.
Najvecji obrtniji ste obrtnija z zelezom in pa obrtnija tkanja (Textilindustrie).
Leta 1878j se je v Avstriji z Ogersko vred iz-delalo 7*8 milijonov centov surovega Seleza, v Nemdiji 633, naFrancoskem 28'9, naAngleSkem 127*4, vsever™ Ameriki 56 milijonov, —jekla pav Avstriji 1*6 milijonov, v NemCiji 2*5, na Francoskem 5'2, na AngleSkem 20, v severni Ameriki 16*8 milijonov centov. Isto tako je obrtnija Avstryc z volno veliko zadej za to obrtnijo druzih drzav.
Vse druge Stevilke pa kaz*e avstrijsko-ogersko poljedelstvo.
GoVed je"Avstrija z Ogersko §tela 11 milijonov in 78.000, NemCija 15 milijonov in 300.000, Franco-ska 11 milijonov in 700.000, AngleSka 9 milijonov 761.000, sevetna Amerika 34 milijonov,— ovac: Avstrija 18 milijonov in 701.000, Nemfiija 27 milijonov in 300.000, Francoska 28 milijonov in 700.000, An* gle.ska 32 milijonov in 571.000, Amerika 40 milijonov, — preSicev: Avstrija 5 milijonov in 742.000, NemSga T miiyonov ia 100,000, Francaaka 5 milijonov in
750.000, AngleSka 3 milijone in 767.000. Amerika 32 milijonov.
Vinski pr?delek je v Avstriji znaSal 6*7 milijonov hektolitrov, v NemCiji 5*5, na Francoskem 70, na An-gleskem p, v severni Ameriki 75 milijonov hektol
Ako se zdaj preraCuna, koliko obrtnijskih izdelkov in koliko kmetijskih pridelkov pride na enega Slo-veka v Avstriji, Nemciji, Francifi, Angliji in severni Ameriki, je jasno kot beli dan, da je Avstrija v po-glavitnih razdelkih velike obrtnije veliko za drugimi obrtuijskimi diiavami, — o kmetijskih pridelkih pa, stetih na enega iloveka, vse druge evropske drzavc dalee prekosi, le za severno Ameriko zaostaja.
S tem je dokazano, da prvo mesto v Avstriji ima poljedelstvo in da kriC liberalcev, ki trdijo, da je Avstrija obrtnijska drlava, je le Jvmdel", kakor je ves njib liberalizem le ^humbug".
St 404%
Hazpis ufciUIjskiSi sluzeb.
V tukajlnjem S. okraju se s tem razpisujo 8. u6iteljskih sluieb III. plafiilne verste, s ka-terimi je zdru^eno voditeljstvo, in steer: dvo-razrednice v Kri&u, enorazrednic: v Cerovem, Perva6ini, Kronbergu, Kalu, BanjSici, ViSnjeviku, Smarjah.
Dohodki so dologeni v de^elnih §. postavali 10. marcija 1870. in 4. marcija 1879.
Prosilci naj vloie svoje proSnje prevldene s postavnimi spri^evaU naj da"; do 16, julija t. I po njim predstojnim oblastt^am, pa'naj na-vedejo v pro^nji za katero mesto prose".
C. KB. OKKAJNI SOTJ3KI SVET
v Gorki dm SO, maja 1880,
Velika zaloga
posebno dobrcga bclega alt visoko rudeSega do-Ijenskega vina po gold. 5.50 do 6 vedro proti po§iljatvi posode, kakor prava dobra slivovka in pravi vinski ocet (jesi) po naj ni^ji ceni pri A. Cvenkeljnu v Sevuici (Lichtenwald) Sfcajersko.
{Borsne operaoye opravjjn toJno A Bemkina hiaa „Leitha" na Duuaji, Heldenaohuas 1. < T        Z         a) pri samo VtcsUjeni zgubi (prcmijti gl.
^       ~-          10—30 za gl. 5000 efektov na operacije a^
idOhidkom   la hauase ali baisso;                                 '
"^SiSSF- c) da so v zalogi ohrani, dokler we' '-"   ' .               dobiCkora ne roalizujojo,
.     Spekulaoijska operacija toeno in diBkretno. f Druibena opravila (samo 15-40 gl. pokritve zaiOoO gi. efekt.). 1 gL- Prorizije samo 60 kr. "W                4
Po tem nafiinu, kojega smo mi uvfidli, pa so je ule j fpoYHod prtkapil, spolnujemo naroSila na skoro vsa v ku»>p
^nem listku zaznamovane efokte.                          _____
MTNi treba nobene pokritve v gotovint^WB
Zav jovanje oqb.
kr. aTstr. ogr.
pred zgubo, naj se zadene nt'-nanjii dobitek (Treffor). Premija za celo leto od 15 kr. vide.
Gmucijsh svota do 500 gl, lie bb salens najniii ioM <
Ta za kupovalco in posostnike are&k, za Stodovce ini kapitaliste jako vaSna oanova, zakoje ustanovitov nam jel izreklo novinarsftro in obfiinstro nookradeno priznanje, jef vredna, da se spodobno ceni tudi iz gospodarskega, stall- m S6a; glode znamenitih korisli ittftdoloceb" zavracamo I na obSirni prospekt'
^Pflia«nila olozih, TrednoatniU papirjih in nnanSmhza-l A      J             devah   dajemo vsakemu franco in zastonj vi
TMLeithaw glasilu za, narodno-gospodarske interese. Iztiso * Tpoailjamo brozplaftno na V8e strani.      ,                          1
As0gT Opozornjemo posebno na zanimivo ttlanke o „po-a Tvrnitvi vseh mogocik stroSkov, zgub" itd., tako tudi „loz- a T ne drufcbe (preskrbovanie dot, vdov, starib in otrok)44.      T
4«ajbolji naLiu za nalaganje T                   fitednvcem.
pridr2(5 v zalogu po ban-, ¦ kirn
kincm kurzu,               .
d) proti tem, da se Tsaki4
mesBC nekoliko plaia. j
X         Vse narodbo z deiele se tocno izvrsujejo in tako tu- ^
Tdi vsa povelja segajo8a v menjavsko poslovanje. P'f-Tf ¦ spektn. tarife itd. tmSUiamo radovolino (franco in zastonj). 9
> spekte, tarife itd. ptfsijjamo radovo^no (franco m zastonj).« Solidntm armam izrocujerao zastopuistva.      ^
St. 10$E
Oziitiilo.
Ravnateijstvo zastavljavnice (Monte di pieta) vstanovljene po grofu Thurnu v Gorici nazuanja, da bode due 7. juiuja 1880 za6ela javn-drazba (kant) nereSenih zastav I. Cetert leta 1879 t j. tiste, Id so bile zastavljene meseca janua arija, febniarija in marcija 18797
Bavnatelj: lovisoni.
Lejettrat
podaje se tako ugodna prilika,   da si
za polovico prave cene omisli vsakdo
izvrstno uro.
Velikanska razprodaja.
Polittfne mzmero, ki so naaUle v celoj  Evropi, iwdele ao tudi Srico; TBted teh mimer a» jo
delavcev ixselilo, iako da je obstanek tovarn jakodvom-IjiT. Tudi najveksa fabrika za are, katero smo mi za-¦topali, se je saprta zacasno, ter nam je zanpala pro-dajo svojib. or. Te tako zovane iepae ore so najboljie ure celega sveta, kojih okrovi so izdelani iz najfinejaega srebrnega niklja, so izredno elegantno gravirani in giljciirani, ter ao amerikanskega siateraa. Vsled neke vlastne konstrukeile ne more se taka nra nikdar pokvariti, fade lehko na tla, sme se stisniti, a vender on pri ten nii me trpi.
Proti povietja, ali vpoailjatvi male avote, katera je pri vsakej bail nr zaznamovana, a katero je plaJana le pridejana zlata doable ann vertfica, barzunasti etui, glavni kljnfc za are in delatska plaLa, dobi vsakdo naj-finejge repasirano nro skoraj na polovico zastonj. Tee ure ao natanko repasirane, ter garantojemo za vsako uro pet let.
V dokaz gotovega jamstva in stroge solid-nostl, prevzemamosteniaolznost javno, da vsako nepristojeco uro nazaj Tzamemo, in z drngo za-
IzpiseJx. ixx».
1000 komador remontoir zepnih nr, katere se pri kozici narijajo brez kljnca, z dvojnim okrovom in kri-stalnim okrovom, izredno itatancno regalovane; razen tega ao tudi elekteogalvanicno pozIaCene, tako da jih nobedon zlatar ne more od pravo zlatih razlofiti; z reriiico, medaKonom itd. preje jeden komad gl. 25, zdaj le gl, 10.20.
1000 komador krasnih or na sidro (ackerubr) od najtezjega srebrnega niklja, teko&b na 15 robinib, z emailiranimi kazali, kazalom za trenotke in kristalnim ploSczatim steklom, natancno repasirane; preje jeden nomad gl. 21, zdaj samo gl. 7.25.
1000 komadov mobilnih nr n&valje (cyiinder-uhr) v teSkih gilioliranii. okrovih od srebrnega niklja, s kristalnim ploSSnatim steklom, tekocih na 8 rubinifa-, fino repasirane, z verfzico, medaljonom, ic barznnastint etuijem, jeden komad preje gl. 15 zdaj le gl. 5.60.
1000 komador WasningtonsMh nr na sidro od lsiotnega srebra, potrjene od e. k. denarnega n-rada, tekoce na 15 rubinih, elektro-galvanicno pozla-cene, da jib. ne more nobeden strokovnjak ali zlatar od pra.ro zlatih, razlo&ti; fino natrenotek regulovane in poskuiene. Ten nr stal je preje jeden komad gl. 27, zdaj pa le gl. 11.40.
1000 komadov Waslringtonakin remontoir zepnih, nr, od praregs 131otnega arebra odobrenega od c. k. denarnega urada, pod najstrozjim jamstvom na treno-tek repasirane, s kolesjem od niklja in pririlegiranim regnloranjem, tako da se nij treba teh or nikdar po-praWjati. Pri Tgakej uri da-se zastonj tudi jedna zlata doble tt-na rerizica, meda^jon, barznnasti etui in kliud: vaaka taka nra stala je preje 35 gl. zdaj pa samo gL 16.
1000 komador nr za dame od pravega zlata z 10
, rat™. P»je gl. 40, zdaj gl. 20.
1000 komador remontoir nr od pravega zlata za gospode ali gospe^ preje 100 gL zdaj gl. 40.
650 komador nr z ropotcem, fine regnlorane, dajo se rabiti tudi na pisalnej mizi, preje gl. 12, zdaj
650 komadov ur Z majatnikovi (pendelohr) r fino izrezjjanih gotiCkih visokih omaricah, narijajo Be vsa-kih osem dnij, fino na trenotekregulovane, .Iepe in impozantne. Ker je taka nra po minolib 20 letih ie dvakrat veL vredna, naj bi jo imela vsaka druzina, posebno ker sea tako uro soba olepia. Teure stale so preje gl. 35, zdaj se dobi jeden komad za smesno nizko eeno gl. 15.75.
Pri narofiilih za ure z majatnikom (pen-
deluhren) priloii naj se tudi mala svota,
Naslov: Uhren-Ausverkauf
rcn
Philipp Fromm, MM,
Wien, Rothenthurmstrasse N.ro 9.
Vsakej gospodinji prekoristno!
Ces. In kr. privilegiran
IPECNI PRAH
prve avstr^ske tovorniee za petal prah
od Karola Russ&Comp.,
Dnnaj 1. Bez. Weihburggaf«$e 21.
TSe& peJIni pnib (trajni alisuhi kvasi nadomestnje
popolnoma rsaki kvaai. 3f e pekvari se nikdar in se to-'
rej lahko obrani; vsaka pekoripa dobi ponjem brie ka-
kor po najbotjSem kvmit fineji in ^isteji okns,  postane
krajSi in rahleji, *ea*o so nagleje in enakomemejse
vzdiguje in se nikdar ne poleie; pri tern se pa pribra-
n|jO obebi in jajca;  p* tudi na fiasn se priStedi, ker in
treba cakati, da se testo vzdigne, so pri krofih ne — in kar
veliko velja, da ne napenja. — V paketib po 5, 20 in 50
kr. Svari se pred nifi vrednim ponarejenim hlagom^
Hip- Frodajalei dobe primeren nametek. •^W
St. 1975/1880
flisarai, Harv In mm IP
f Gorici, goaposki ulice I it 270
je prav dobro zalozena z 2VEPLOM rim-Skim in Sicilijanskim, prav drobno zmie-tira, najbolj§e in Listeje sorte po jakc spodobni ceni; — y njej se dobiva tndi izvrsten CEMENT engleski „Portland' in kufsteinski; obc bazi se kaj dobro prilegati za vsako delo. Dalje je tn bo-gata zaloga vsakovrstnih barvil zmletih za rabo z oljem  in  suhili,   fcopifcev in
verniSev, pa tndi diSavin, kemi6nih pre-paratov in barvanskega blaga.
Slednjic se priporo6a popolna zbirka vseh vrst 686116 za narejanje rozolijcv is zganja s podukom, (cc ga kupci M&) kako se imajo rabiti.
Priporofiam se slav. oMinstvo, naj me blagovoljno pocasti z mnogimi naro-$ili; jaz bom gotovo skrbel, daodvrncm skazano mi zaupanje z dobrim blagolT in toino postreibo.
Anton Mazzoli.
VPBI
H. NICMANU,
zaloiniku v Ljubljani,
je rarnokar prisla na svitlo:
Miizbcni razpk
Na slovenskem   oddelku   kmetijske   sole v | Gorici je izpraznjena sluzba kmetijskega oprav-nika,  kojega dolznost je z tifienci   vred   oprav-Ijati vsa kmetijska dela na Solski kmetiji.
Opravnik dobiva 400 gl. letne pMe, iina stanovanje na kmetiji in uzltek 5 arov obde-lane zemlje.
Proinje naj se podajo podpisanemu  de^el-¦ nemo odboru do 15. junija t. I.
DE2ELNI ODBOR V GORICI
dm 18. maja 1880.
za dezelnega glavarja
Dr. TONKLI m.p.
cetrtega natisa, popravljena in pomnoiena, ki obsega 260 strani. Ker ljudje radi be'rd „Stoletno Pratiko" In vedno po njej porprasqjejo, izdali smo jo * detrtem natisu. In res, sko-raj da si upamo reLi, da no bode nihie rekel, da bi se mu ne bila ta „Pratika" popolnem prikupila, Le jo j© le nekoliko t prebiral; posebno pa zato, ker t njej najdemo tako nataacno ' in umevno razlaganje ysen stirarij in oddelkoT, kakor do sedaj t nobenej sloTenskej „Pratiki". Yejja trdno t pol platan Te-zana 85 kr., v pol nsnjn 90 kr.
Pri rarao tem zaloznikn je tudi na stitlo priSIa in se dobwa:
Castna straza
Jesusovega presvetega Srca.
Poslorenii J. Dolenec, stolni kaplan.  Obseea 64 strani. Yelja 12 kr.
Ravno tako tudi:
na§e Gospe presvetega Serca.
Izdelana za Slovence poleg francoskega ,»ia Zelattice". Obaega 56 strani. Telja 10 kr.
RAZLAGA SVETE3   MASS
Jjo 5. 06. Martinti Cochem-u ilne bukve.   Obsega uIO strani in velja t pol usnje gl. 1.24, v usnje gl. 1.40 in z zlato obrezo gl. 2.
kaj so, in kako si jilt v prid obrafott.   ,
Po 14. francoski izdaji P. A. Maurel-a. Ha avitlo dal P. .F. Sajwic, maSnik ravno te dru^be. Obsega 370 strani, in velja ˇ pol usnje 90 krn v utaje gl. 1.10 in rzlatiobrezi §L 1.40s
tilavni dobi-
tt»k ev. 400.000 mark.
NAZNANILO SREtal.
Bobitke
garantira
(U'^ava.
Vabilo na udelezitev
dobitnih Sans
veltke, od hamburske  drzavo gnrantovane dcnarno loterije, v katerej ae mora nad
8 milijonov 300.000 mark
gotovo dobiti.
Dobitki t© ngodno denarne  lotorije,   katoni ima po na«5rtu Io 87.500 lozov, so sledeft:
Najve^ji dobitek je ev. 400.000 mark.
Premija 250.000 mark 1 dobit. po 150.000 mark
, 100.000 mark
60.000 mark
50.U00 mark
40.000 mark
30.000 mark
25.000 mark
20.000 mark
15.000 mark
12.000 mark
10.000 mark
8.000 mark
6.000 mark
5.000 mark
4.000 mark
68 dob. po 3000 mark
214
10
2
531
673
050
65
100
35150
2100
70
7300
7850
2000 mark
1500 murk
1200 mark
1000 mark
800 mark
300 mark
200 mark
150 mark
138 mark
124 mark
100 mark
94 in 67
mark
40 in 20
mark
kateri  se  bodo v malo  mesecih v 7 oddelkih   gotOYO odlo&Ii.
Prvo \zdiganje dobitkov je uradno na
9. in 10. junija t. 1.
eel originalni loz    le 3 gld. 50 kr.,
poi originaln. loza   le 1 gld. 75 kr.,
cetrt original, loza le              88 kr.,
ter te od driave ga ran to vane originaln e loze (ne
prepovedane promese)  proti  frankovanej  poslatvi
STOte tudi v najoddaljenej^e kraje razpoSiljam.
Vsak udeleienec dobi zraven originalnega loza tudi originalni e"rtei % driavnim grbom zastonj, ter se mu takoj po uzdigovanji dobitkov nezahtevano poslje uradni listek uzdignenih Stevilk.
Izplacevanje in ra/po^iljanjc dobitkov
izvr3ujem direktno iaz interesentom  to5no in z najbolj strog» tojnostjo.
V9" KaroSila izvrSujcjo  se najlaglje  po  postnej nakaznici ali pa z rekomandirrfnim pismom.
Jj0T Naj se tedaj narocila, zaupno posljejo do
na
Samuel Heckscher sr.,
Banquier und Wecbsel-Comptoir in Hamburg.
Vdano podpisani bnkvovez naznanja, da si je omislil stroj za pozlaeenje knjig in drugi stroj za Srtanje registrov, popirja itd. v vsakej obliki, kakorina bi najbolje fstrezala gg. naroSevalcemj on obljubuje, da izvrli vsako tako delo; kolikor se da, dobro, naglo in prav po ceni.
Ob enem opozoruje fiestito duhov§6ino, da. rad preskrbuje missale iz trdnega, na okvir in in ne z masino narejenega papirja z novimi Sr-kamij po devet goldinarjev petdeset novcev, dalje rituale, brevirje in dr. e.
Priporo^a se z vso vdanostjo nmogobrojnim naro5bam
Leopold Leban
sVia del DuomoK §t. 36 v Gorici.
ladftvatejj io odgovorni uredftik; JQ&SF ZJKI. — Tiska: 8Hiiarijanska tiskaraa" v Gorici,