Mcsfo zlafa — porcclan. Celotna znanost in posebno še kemija je bila pred 250 leti globoko pogreznjeha v razne čarovnije. Vse je verjelo v zdravilo, ki napravi človeka- nesmrtnega tudi po telesu in posebno še v ono tekočino, ki spreminja navadne kovine v — zlato. Čarovnij so se oklepali dvori knezov v Berlinu in Dresdenu. Kako pa tudi ne! Neprestane vojne so požirale velikanske svote in nič manj tudi vzdrževanje dvorov. Na drugi strani pa so bili uverjeni tudi možje znanosti, da je mogoče spremenjenje kovin. V taistih časih se je rodil Janez Friderik Boettger v neznatnem nemškem mestecu Schleiz. Oče mu je umrl kmalu; mati je v drugič poročila tehničnega oficirja, ki je znal Boettgerja navdušiti za kemijo. Kot učenec pri tedaj znanem ber.inskem lekarnarju Zornu je pridno proučeval opise vseh znamenitih kemikov, fci so opisovali poleg resnice razne tajnosti ter čarovnije. Iz skrivnostnih beležk je posnel leta 1701 mladi Boettger tekočino, s katero je hotel pridobivati zlato. Njegov očim se je smejal, ko mu je poročal pastork o najdbi. Kralj Friderik Viljem se je začel zanimati za mladega Boettgerja, ki je pa ubežal na Saksonsko. Ko so poskušali iz Berlina, da bi dosegli njegovo izročitev, so 171etnega kemika na povelje Avguština Močnega enostavno ujeli in privedli v Dresden. Knez Egon iz Fiirstenberga mu je opremil v lastnem gradu dve sobi kot delavnico in ga je založil tudi z denarjcm. Zlata kletka Boettgerju ni prijala. Junija 1703 je poskusil pobegniti, pa so ga prijeli in odvedli nazaj na grad pri Dresdenu in njegov stan strogo zastražili. Ko je zagrozil z gladovnim štrajkom, da si konča življenje, so ga prisilili, da je jedel in pil. Med tem se je bil povrnil Avguštin Močniiz Poljske. SkleniJ je z Boettgerjem pogodbo, da bi si zasigural izrabo njegovih iznajdb in mu je oskrbel na Albrechtovem gradu delavnico. Ko so se bližali sovražni Švedi, so odvedli kemika pred njihovim prihodom v trdnjavo Konigstein, kjer je delal raznc poskuse v posebnem paviljonu. Tukaj ga je posetil lepega dne plemenitaš Čirnhaus, ki je posedal velike steklarne in druga podjetja. Temu naobraženemu možu je potožil radi knežjega pohlepa po zlatu tako dolgo ujeti Boettger svojo usodo in gorje. Zaupal mu je tudi, da je sit ujetništva in žo davno je obupal, da bi se dalo napraviti zlato umetnim potom. Čirnhaus mu je tolmačil svojo željo, najti zemljo za porcelan, da bi lahko izdeloval v Nemčiji kitajski porcelan, ki je bila tedaj ena najbolj iskanih dragocenosti. Boettger se je navdušil za t.o misel In je usmeril zanaprej vso svoje poizkuse na porcelan. Posrečilo se mu je, da je leta 1707 žgal rdečkast Boettgerjev porcelan, ki je vzbudil zanimanje. Knezu je odkrito priznal, da ne zna delati zlata, pač pa porcelan, ki je vreden ravnotoliko. Avgust Močni je bil tudi s porcelanom zadovoljen. Spremenil je »zlato« kuhinjo v tvornico za porcelan, v kateri je delal Boettger z 20 delavci. Rdečkasti porcelan ni našel odjemalcev. Na razstavi v Leipzigu izdelki iz tega porcelana po večini niso bili prodani. Avgust Močni je moral zalagati tvornico z vedno novim obratnim kapitalom. Boettger je preiskušal večkrat noč in dan razno zemljo. Še le 1. 1709 mu je uspelo, da je lahko pokazal knezu izdelke iz prozornega, mlečno-belkasfcega porcelana. Čirnhaus ni več doživel evropske iznajdbe porcelana. Boettger je delal šc štiri nadaljna leta razne poskuse, dokier se mu je posrečilo, da je napravil z raznimi barvami trpežno poslikano skodelico iz porcelana. Med tem so bili spremenili Albrechtov grad v tvornico za porcelan in tukaj je uspela leta 1715 iznajdba res finega in trdega porcelana. Boettger sam pa je še vedno Čepel v sicer zlati — kletki. Poskušal je najti razvedrilo v vrtovih, v vinu in slednjič v žganju. Alkohol mu je uničil duševno in telesno moč. Radi pijančevanja je zapravil celo milost Avguština Močnega — knez je bil prepričan, da izdaja Boettger recepte za porcelan druginv in radi tega ga je izročil sodišču. Še isti mesec je umrl iznaMitelj porcelana, star komaj 36 let.