št. .15 „S L- O V EN K Str. 5 Gospa Milka. Spisal Fr. V. Javor. Prav odvečerjali so. Služkinja je odnašala krožnike, skledice in drugo jedilno orodje, domači hčerki pa sta razdeljevali male krožnike za .desert"* z ličnim, svitlim nožičkom ter ponujali sadje in pecivo, ki je bilo umetno naloženo na dveh krasnih srebrnih nastavkih. Danes je bila pri Kolarjevih večja družba, nego sicer. Pripeljala sta se iz bližnjega mesta na obisk k stricu in teti gospa Milka — tako so jo vedno imeno- vali — in njen brat Ivan, huzarski poročnik. Gospa Ko- larjeva je povabila k večerji tudi mlađega profesorja Hrasta, ki se je mudil na počitnicah v svojem rodnem kraju. Kolarja pa ni bilo doma ; imel je opravke pri vi- nogradih, kar je cela družba iz srca obžalovala ; saj je zna! prav on svoje goste kar najbolje zabavati ; k čemur ga je usposobljala njegova izobrazba, agilnost, njegovo fino uprav salonsko vedenje in duhovito dovtipkovanje. Ko so posedeli pri mizi še nekaj časa, v katerem je pripovedoval poročnik Ivan razne dogodbice iz mino- iih manevrov, vstalla je gospa Kolarka, pravi uzor skrbne gospodinje, da izvrši še nekaj potrebnih opravkov in raz- deli poslom delo za drugi dan, gospa Milka pa je pro- • sila domači hčerki Vero in ötanko, da zaigrata kaj na glasoviru. In kmalu sé .je pričela godba. Vera je vzela prvi brač ter zabrenkala nekaj komadov iz Farkašćve zbirke, Stanka pa jo je spremljala na glasoviru, Ivan, prijazen, iipb^znjivjn lep faBt-Je prisedel; k Bjima, izvlek^-jokar fino', katero je nosil vedno seboj, in se skušal prigla- siti Veri in Stanki. Vmes ju je dražil ia zbadal, tako, da se je razvila precej živahna zabavica. Gospa Milka in profesor Hrast sta nekaj časa, pri mizi sede, poslušala sviranje, pohvalila včasih mlade »nadebudne umetnike" ter se živo razgovarjala. »Sediva na divan, da ne bova tako osamljena pri mizi !" — je dejala nakrat mlada gospa, vstala ter sela na lep dekorativni, z zelenim, pretisnjenim ..plišem' pre- oblečen divan, na kojega visokem naslonjalu so stali tisti obligatni staronemški vrči z napisi in dve krasni, rožnati vazi iz snežnobelega mramorja. Hrast je prisedel, vprašaje : ,,Vas je-li bilo strah z menoj pri mizi, milostljiva ?" ' „Nikakor ! Bog obvari", — odgovorila je Milka, upiraje svoje lepe, temne oči v Hrasta. — „Toda ko- modnejše se sedi tukaj in prijetnejše je brbljati na meh- kem sedežu" -- in koketno se je zazibala na elastičnih peresih divanovih. ¦ „Kako dolgo se nisva videla, gospod profesor?" ,Če se ne motim, deset let!" ¦¦' ,0h, kako dolgo! Kaj se je vse zgodilo v tem času in kaj sem zlasti jaz preživela ! Saj vam je menda znano vse, gospod profesor ?" je dejala, malo zarudela, potem pa zopet pobledelar povesila oči in om'olknila. ,Da, milostljiva, zvedel sem nekoliko, kar mi je letos povedala gospa Kolarka! Pa le površno, samo ne- koliko . .. Milostljiva, iz srca vas pomilujem...!' — Težko je izgovoril te besede. Nekaj ga je stiskalo t grlu in mu oviralo govorico. "Predmet, iia katerega je zasukala Milka pogovor, mu je bil silno neprijeten, koč- ljiv. — Vedel ni prav, kaj naj odgovori, da bi ne vzbujal Milki žalostnih spominov. Gospa Milka je bila ljubezniva, prikupna dama. Krasotica — z umetniško-kritičnega stališča — ni bila, toda imela je na sebi nekaj mičaega, nežnega, ljubkega, kar je vleklo s silo vse moške k njej. Bila jo od nekdaj slabotna, vitka, brez ostrih oblik in nežnega oprsja. Njeno bledo, belo lice, njena fina skoro prozorna polt, njene majhne, ozke ročice, njeni bujni kostanjevo-rujavi lasje, katere je nosila preko temena sicer gladko poče- sane, vender nalik blazinici narahljane, njene temne iskre oči, s katerimi je znala tako linbeznjivo in tako žarko pogledati, njena salonsko - elegantna, elastična hoja in njena mirnost v družbi — vse to ji je dajalo nekaj od- ličnega, skoro bi rekel aristokratskega, seveda brez — vsake oholosti, ošabnosti iir ledenosti. Milka je prihajala kot dekle skoro vsako leto o počitnicah s svojim bratom Ivanom h Kolarjevim, da obiščeta teto, strica in sestričini. Pri taki priliki se je nekega poletja kot štirinajstletna punica seznanila tudi s sedmošolcem — sedanjim profesorjem Hrastom, s ka- terim sta tedaj mnogo občevala. Bila sta dobra prijatelja. Pred petimi leti se je Milka omožila z advokatom dr. Halerjem, katerega pa ni ljubila. Udala se je želji starišev. ki so smatrali zvezo za — ,dobro partijo", ne mene se za to, ali je med zaročencema kaj srčnega na- gnenj« ali ne. Str. () ,S LOVE N K A« Št. 15 In zakon ni bil srečen ! Dasi je bila Milka mirna in potrpežljiva, vender se nikakor ni dalo prikriti goro- stasno, očitno nasprotstvo med moževim in ženinim zna- čajem. Ona — fina, rahločuna, izobražena, on pa — brez vsake olike, pravcati zarobljeni gorjanec z doktor- skim diplomom ! Umevno je torej, da se nista mogla privaditi drug drugemu ; sporazumljenje je bilo nemožno in nasprotstvo je postajalo od dne do dne ostrejše, tako, da sta se naposled povsem odtujila drug drugemu in posledica je bila, da sta se dala sodnim potom ločiti. Ta korak je bil tem laglji, ker kljub triletnemu skupnemu življenju nista imela nič otrok. Milka je bila preslaba ; in prav to ji je delalo bivanje od strani ro- batega, surovega moža še neznosnejše. Šla e torej zopet k svojim starišem in živela kakor mlada ločena gospa isto življenje kakor dekle pred poroko ! Le bolj tiha in otožna je postala. ,Da, da, to so bile prijetne urice, katerih se tako rada in z veseljem spominjam! Ob takih spominih po- zabljam vse poznejše neprijetnosti. Zdi se mi, da znova oživim, ako se spominjam naše vesele družbe!' ,Saj ste pa tudi imela obilo častilcev, ki so vam služili kakor vitezi iz dobe „Minnesängerjev" in .tru- badurjev". ,Res ! Le škoda, da sem bila tedaj še tako ne- rodna in nisem razumela vsega ! Pa kaj hočete od šti- rinajstletnega »pozreta' ! Bila sem še povsem otročja. Le malo se še spominjam tistih svojih častilcev. Kje je vaš gospod brat? — jurist je bil tedaj". „Sodni pristav je na Koroškem. On vas je silno obožaval". „Cutila sem sama in spoznala, da me je rad videl. Tudi medicinec Zvonimir se je rad smukal okoli mene. Toda tega sem najmanje marala ; bil je prerobat in su- rov ! Kar videti ga nis em mogla, menda zato, ker je bil grozno usiljiv'. „Sedaj je zdravnik v bližnjem trgu. Žene ne more dobiti radi svojih originalnostij. Obdolžuje pa druge, češ, da odgovarjajo njegovim ljubicam iz same — za- visti !• • Ha, ha! Bedak! Če se ni nič obrusil in opilil, bi morala pač biti slepa, katera se mu uda !" ,,Kje pa je sedaj »boječi Matijče" ? Prav rad me je imel, postal je ves vznemirjen ter zarudel preko ušes, kadar sem se mu približala.' ,Pokopal je svojo ljubezen v — bogoslovnici in kaplanuje sedaj nekje v Slovenskih goricah." gReš, ljubezniv fant je bil. Sedaj sva pa menda pri kraju z mojimi — trubadurji in vitezi?'' ,Ste-li mene povsem pozabila?* ,Vas ? ! — Pozabila nisem ! Kako bi vas vender pozabila, saj sem uprav z vami skoro največ občevala, kedar sem se hotela otresti svojih nadležnih trabantov, in sem vas sicer prav dobro marala. Toda med častilce vas vender ne morem uvrstiti, ker mi niste pokazali nikdar, da bi vam bila ugajala. Vsi so se mi laskali, prilizovali in lazili za menoj, samo vi — samo vi ste ostali resni ! . Oh, dobro se še spominjam, imela sem vas za groznega »ginekofoba", o čemur se menda nisem motila — ' ,Iz česa sklepate to?" s.,,- ,Nu, ker ste še vedno samec!" ,To ni nikak dokaz in tako naglo ne smete skle- pati — in obsojati ! Bil sem morda — ne, smelo rečem gotovo — najzvestejši in najgorečnejši vaš vitez in hudo sem bil ljubosumen na svoje tekmece, ker ste jih na- vadno bolj protežirala nego mene. No, bil sem pač bo- ječ — silen strahopetec, prav kakor kaplan Matijče!" ,0h, vi hostni zajec, vi ! — Zato nisem nikoli za- pazila, da bi se bili sploh kaj zame zanimali ; že tedaj ste bili cel profesor ; ledocirali ste, o ljubeznivosti pa ni bilo niti sledu ... „In vender sem vas tudi jaz obožaval!" ,Ah! Kako mi to laska!* — dejala je in se ko- ketno nasmehnila. — ,Pa prosim, prosim, povejte mi kaj iz svoje .ljubezni ; morda se i jaz česa domislim" — silila je gospa Milka v mladega profesorja, ta pa je pričel : ,Bodi vam ! Izvestno se še spominjate, da so se tisto poletje, ko sva se midva seznanila, pripravljali naši j diletantje za gledališko predstavo. Igrali so Vera in Stanka ter; omenjeni vaši trije častilci. Midva sva bila — premajhna iu premlada.* „Da, da, dobro se spominjam tistih kratkočasnih vaj, pri katerih sva dobila marsikak ukor, ker sva mo- tila „umetniško delovanje" mladih glumčev." „Zabavala sva se vender ž njimi vred pri vajah, ki so vzbujale vedno toliko smeha, da nikoli niso prišle do konca. Ker s prostorom niso bili nič kaj izbirčni in so imeli vaje, kjer- in kadarkoli so se zbrali vsi umet- niki, povzdignili smo nekega večera v Talijin hram le- seno uto — saj veste, tam doli na stričevem posestvu, par korakov od tod. umetniki so zavzeli vsak svoj pro- stor, Zvonimir je že raztegnil svoj kilavi obraz v in- trigantsko krinko, midva pa sva fungirala kot — „pu- blicum" ; zlezla sva na galerijo — na stare sani, ki so bile spravljene v uti. Ker sva pa i midva vse uloge znala že na pamet, izkazala se nisva hvaležen, pazen ,publikum", temveč sva se zabavala med seboj !" ,To je bilo res krasno tedaj !" »Kako srečen sem bil tiste trenutke, ko sem smel sedeti tako blizu vas ! Dobro še pomnim, da sem se ves tresel kakor šiba na vodi od same razburjenosti in nervoznosti." ,Ali res? Ah, vi revež, smilih bi se mi bili, da bi bila vedela to J Danes se ne tresete več, dasi sedite zo- pet prav tako — blizu mene ! . . . Kako se spreminjajo časi, kaj ne gospod profesor?" — dejala je Milka z dražljivim nasmehom na rudečih ustnah. „Saj sem vedel, da se bodete norčevala, če vam povem, kaj sem čutil za vas — pred desetimi leti!" ,Da, da, prav zato, ker . . . ker so spomini izza deset let" — ... je odgovorila ter koketno se ozrši v Hrasta, malce zarudela. „Toda dalje! Ugibal sem in ugibal, dajal si sam pogum, da vam povejn, k^ko iskreno vas ljubim^ pa. St. 15 ;s L O V E N- K a:« Str. r iji zamau, üi mi šlo' iz ust!/ In — sedaj pride' najime- j sitnejše — najbolj otročje! Na verižici ste imela ličen kJijščen navisek v podobi male buteljke. Občudoval sem to igračice, nagibal se k vašim prsom, da sem bil le bliži vas, tedaj pa ste dejala : „Ali jo želite?" — Kri mi je šinila v lice. Kako rad bi bil vzel to malo darilce! Moj pogum poprel se je takoj za par stopinj višje, saj sem sklepal : ,.Tudi ona te ima rada, le zini - pa bo!" Ko pa sem se — samo radi lepšega branil vašega da^ ' rila, češ, da vas nočem oropati tako lepega lišpa, bila ste tudi vi zadovoljna in ste se malomarno obrnila na pozorišče, kjer je prav v ištelh trenutku Zvonimir z neko mefistofelično rutino intrigiral proti junaškemu zaljub- ljencu Matijčku — mene pa je zopet minila korajža." -• . „0, vi nerodnež ! Torej iz takih malenkostij ste vi sklepali na naklonjenost dam proti vam!?" • ¦ t . ,,Sam priznavam, da sem bil silovito neroden." „Sram vas bodi, gospod profesor ! Skoro bi vam rekla, da ste se rodili prepozno ali pa prezgodaj. Priti ti bili morali v dobo - Putifarke ali v dobo moderne emancipacije, kakor nam jo slikajo za bodočnost, kjer mislijo prevzeti ženske ulogo moških. Tam bi bili menda prav na mestu! Ali me razumete?" t „Milostljiva, nikar ne pretiravajte !"•¦¦ "*f„"''''o „In naprej?" ' - ''i^^lo ^iilU-::. : ¦'• ,,Naprej!— Tako ugodne prilike nisem imel nik- dar več. torej tudi v svojih ljubezenskih načrtih nisem prišel nikoli več tako daleč. Po gledališki predstavi ste kmalu odpotovala, prihodnje počitnice pa nisem do šel domov, ker sem'„hofmeiströval" dva grofovska paglavca-' na nekem gradu v Češkej — in tako se nisva sešla do danes." „Vi pa ste me seveda pozabili!" ,,Ne tako hitro! Ej povem vam, zadnje leto na gimnaziji sem bil ves izgubljen, tako, da so mi profe- sorji prorokovali, da niti mature ne naredim. K sreči so se motili. Ko sem došel na dunajsko vseučilišče, lotil sem se z vso strastjo filologije — in pusti, suhoparni kodeksi so zadušili zadnji plamenček ljubezni, ker ni do- bival več nikake hrane — postal sem zagrizen, dolgo- časen filolog, ki ni več za žensko družbo!' „Kar ste prav sedaj pokazali, gospod profesor ! Čudni patroni to, ki morejo ljubezen do ženske zame- njati z ljubeznijo do — filologije, uh ! , , ." dejala je gospa Milka z nekoliko pikiranim, vender mirnim glasom. Videti je bilo, da je užaljeno njeno samoljubje. Hrast je takoj spoznal, kaj je storil, ter dejal : .Milostljiva, oprostite mi mojo nerodnost; vidite, tak sem, kakor sem bil; nič se nisem poboljšal. Saj niste huda, ker setn se drznil priznati vam čutstva, ka- tera sem gojil nekdaj do vas ?" / ' ' „Ne, radi tega ne ! Pač pa bi bila lahko huda radi nečesa drugega !" Jn to bilo — ?" ,Da mi tega niste povedali poprej ! . . ." — de- jala je gospa Milka jedva slišno, ter močno zarudevši obrnila lepo glavico proti glasoviru, kjer so se zabavali Stanka, Vera in Ivan. , . • . ¦¦¦<¦ ¦ Hrastu pa so paloiše-le'sedaj luskine raz oči . .i .Tepec, strahopetec!' — dejal sije sam pri sébi, srce pa mu je zopet nemirno bilo,; kakor nekdaj v leseni-utid na starih saneh poleg Milke4-ü. ./"..v-! Čez nekaj časa se je obrnila'gospa i'Milka zopet Hrastu ter, ne mene se za to, kar je bilo, dejala: "¦'5' »Kje pa službujete, gospod profesor?" ' .„Doslej sem bil v Ljubljani. Sedaj pa semV'jiré^' meščen v vaše rodno mesto, milostljiva, na noVo 'usta- novljeni zavod !" ¦ ' ¦ ' ' - .Tako, ali res?" — vskliknila je začudeno gospa Milka, ki se je pri zadnjih Hrastovih besedah vidno zganila in vzradostila. „üpam, da se vidiva odslej več-, krat, in ne še-le čez — deset let ! Obiščite nas, prosim, kmaluK..."* ^ iii«;;-.;. u ..sriv-^ijf-tii:.'--¦) ni. v ¦ : . ,:Hvalq^ milostljiva !' — šepnilje Hrast ter pri- tisnil gorak poljub na ozko ročico Milkino. „Izvestno bo- dem tako svoboden in posetim vas, čim ..." Pri teh besedah se je vrnila gospa Kolarka od svojega inšpekcijskega romanja po hiši. Gospa Milka in Hrast sta prisedla zopet k mizi, umetniški tercet je kon- čal svojo produkcijo in vsi skupaj so se zabavali še dolgo v noč, kakor bi se ne bilo ničesar zgodilo. 'i Ljndje smo res izvrstni, rojeni komedijailtje! ... •'