plač t v gotovini
Leto III
t#
1 7 77 77
f:	v
! !

J U >lJ
L J
r
r	n>n r J

"1

\r j nr”
I : \	{
' 'Oj
...y t j v \ l
V Kočevju dne 25. aprila 194
n
z
i \ aža t \ X K
\ f
d/'-'s-	■	v-.,
(* sjr.VMi *j
*x .r "/1
\J
iVittete7
Štev. 12
H
f\ .ji 1
v yl rmv
V-	*vr	■	'	i	r\r	'	■	-
\	.v, t.	1 ■	j	\	\
s n	/	i	!	r. i:	-	1	m	lj
'■	-	; i
v I I i jv j r I LJ L Zlu
v/
1
V i
I f i
Izhaja vsakega 5., 15. in 25. dne v mesecu; če je na tak dan praznik, dan prej. — Pes. žhv. V— din.; letna naročnina 30 din.,-v zamejstvu 60 din. — Poštco-čes. rač. št. 17.v '5 Oglasi po ceniku. — Izdaja konz. lista, čigar predst jo Karel Škulj, župnik v Bel. vasi pri Ribnici. — Urednik Andrej Struna, Kočevje. — Tiska tiskarna J. Pavliček, Kočevje
H
IS
fe

gg
W
mi
te
radost
m
nas ponos
Tako naslovimo današnji uvodnik, da damo čim jačji poudarek akciji, ki se vrši 2. maja na praznik Vnebohoda po celi Sloveniji, ko se pod okriljem „Slovenske straže11 v Ljubljani vrši nabiralni dan darov in podpor iz ljučno le za kočevske Slovence. Nehote se spomnimo pomembnih besed voditelja slovenskega naroda g. dr. Antona Korošca, ki je na I. Slovenskem dnevu v Kočevju 3. septembra 1938 zaklical vsem kočevskim Slovencem: „Niste več sami! Z vami in za vami je ves slovenski narod.11 Ponovno smo čutili, da si uresi ičujejo zgornje napovedbe g. dr. Antona Korošca, a tako otipljivo in v tako velikem obsegu, kot nam kaže nabiralni dan za kočevske Slovence, tega še nismo doživeli. I. Slovenski dan v Kočevju je bil 3. septembra 1938, II. Slovenski dan na Kočevskem je bil 4. septembra 1939 v Mozlju, letos 2. maja pa bo kočevskih Slovencev dan po celi Sloveniji. Navdušena šolska mladina, naši prosvetni delavci, naši narodni borci, posebno pa naši vrli akademiki se bodo ves dan trudili in žrtvovali, da naberejo čim več narodnih dinarjev za kočevske Slovence.
Ta in oni Slovenec bo vsaj trenutno obstal pri vprašanju, če kaj daruje za kočevske Slovence in pomislil na naš težki položaj; začutilo bo slovensko srce sorodstvo z nami, saj kri ni voda in znova se bo oživela ljubezen do nas. In to bodo veseli dogodki, ki se bodo neprestano vrstili j ves dan. O, ko bi mogli vse zbrati, na tisoče jih bo. Katoliško časopisje tudi prinaša pozive na slovensko javnost, da se odzove klicu po pomoči nam, kočevskim Slovencem, in marsikdo, ki je opuščal doslej priliko, poučiti se o nas, bo sedaj rajši prisluhnil besedi, ustni in pismeni, ki slika našo bedo, našo potrebo in naše življenje. Mnogi, ki so nas smatrali že zapisane narodni smrti, bodo uvideli, da smo še tu, da hočemo čuvati slovensko zemljo tudi tam, kjer je naseljen tuje-rodec, pa četudi je v večjem številu kot je nas samilu Nismo še umrli in : mo umreti! Živeti hočemo mi kočevski Slovenci! Kar je narodno slabega, hirajočega, hočemo dvigniti, kar je zdravega, opogumiti in okrepiti. Zato je potrebno narodno delo. „Pomagajte nam bratje 1“ to je klic kočevskih Slovencev v Sloveniji. Še enkrat poudarimo: to je prvič, odkar živimo Slovenci na Kočevskem. Te in one veje slovenskega naroda, živeče ■ bjj	; v večjei ali
manjšem obsegu posebnih akcij, ki jih naj podpro^moralno in gmotno, le mi še nikoli. Že samo to dejstvo je naša radost in naš ponos. Naši napori, prikazati slovenski javnosti naš beden položaj in opozoriti na nevarnosti, v katerih neprestano živimo, posebno naša mladina, niso zaman. Led je prebit, sonce živahnega narodnega dela ga je predrlo in odslej bo toliko bolj ogrevala ljubezen celokupnega slovenskega naroda rojake, živeče na Kočevskem. Kdor je enkrat videi našo osamelost, zapuščenost, v kateri živimo med tuje-
„ Niste več sami!“
■ V Dr. Korošec na •/. Slovenskem dnevu
rodci, ki jim je naša beseda po sili tuja, naše mišljenje zoperno, naša narodna zavest v spotiko, ta bo razumel, koliko radost nam vzbuja skupna akcija slovenskega naroda za našo narodno rešitev, okrepitev in napredek. In, če se ves narod zanima za nas, če
žrtvuje za nas, smo uverjeni, da so vsi tudi naši prijatelji, ki nam hočejo pomagati na boljše. Brez kakšnih sebičnih namenov izjavljamo, da to doživetje dviga naš narodni ponos neverjetno visoko. Kakor nas je z novim veseljem navdalo dejstvo, da smo dobili svoje organizacije, da imamo lastno glasilo „Kočevski Slovenec11, tako nam tudi dviga naš narodni ponos ta nova ustanova, o kateri čujemo, da bo ostala stalno — nabiralni dan za kočevske Slovence. Vsi vi,. ki ste v svoji ljubezni do kočevskih Slovencev zamislili to akcijo, bodite uverjeni, da že sama -i zamisel rodi lep sad v nas brez c Ta : ria gmotno pomoč in ta sad je močno ; ojačena naša vez s Slovenstvom. Kot ;■ je siromak vesel, če mu voščiš lepo besedo, ako mu drugega ■ motv-dati, tako srno tudi mi veseli akcije j in ponosni nanjo. O, vi prir iji, in vi, ki boste šli po cestah i;r ulicah, po hišah in po cesti od osebe do osebe nabirali narodne dinarje, in vi, ki boste odprli srce za trpečega brata na Kočevskem, vi vsi ste tako globoko zapisani v našem srcu, kot je nepo-1 zabna ona roka, ki trpinu otira znojno čelo in mu briše solze, ki polže po njegovem licu. Laskavih besed ne poznamo, umetni pokloni so nam tuji, bogatih darov ne zmoremo, imamo pa hvaležnost, ki jo pozna le ono srce, ki je preživelo cela desetletja prezrto, neupoštevano, neuslišano in trpinčeno. Rajska pomlad, ki stopa v naše gaje, slika naše livade in ogrinja našo zemljo z nebroj cvetja in zelenja, nosi neštete lepote v svojem naročju, pa vse bo zvenelo; rože gorke ljubezni in neminljive hvaležnosti, ki je zraslo v takem srcu, ta pa ne zvene in noben vihar je ne zlomi. Sprejmite jo v znak hvaležnosti, ljubljeni bratje in sestre po lepem Slovenskem. Kot rodi v nas kočevskih Slovencev dan v Sloveniji radost in ponos, naj v vas rodi zavest, da bo vaša zamisel in vaša žrtev rodila trajen sad v narodno ogroženih kočevskih Slovencih.


f
ijilh”'
?!

ki deluje za vse narodno predseduje naš ožji rojak
je osrednje narodno obrambno društvo, ogrožene Slovence v državi. Sedaj ji g. Etbin Bojc, profesor v Ljubljani, ki je svojo mladost in nazijska leta prežival v Kočevju, zato dobro pozna življenje in
potrebe kočevskih Slovencev.
K
m
m*
r~~
m
ms
ms
H

’ '
. i.
Nabiralni dan za kočevske Slovence znači praznik ljubezni vsega slovenskega naroda do nas. Kako ga praznujmo? S tem, da premislimo, koliko smo grešili zoper skupno mater Slovenijo. Če nismo bili preboječi proti prevzetnemu tujerodnemu sosedu na vasi in smo pokazali premalo odporne sile zoper njegovo narodno nasilje. Če nismo bili preveč popustljivi, ko je bilo treba braniti našega naroda čast in pravice, če njsmo pokazali poguma, ko je tujec zlorabljal slovensko ime in njegovo čast. Če se nismo udinjali tujeroden za majhen dobiček in oškodovali brata, ki je bil zavednejši kot mi ter ga pahnili v bedo in pomanjkanje. Če nam je bil ljubši sladko priliznjeni tujec kot odkritosrčni naš brat po krvi in jezika. Če smo v to malo število Slovencev, kar nas je v vasi ali občini, sejali razdor in sovraštvo in sami sebi izpostavljali 'roganju in zasmehovanju ter razbijali narodno skupnosti Če smo prezirali slovensko knjigo,, slovenski časopis, ki bi nam dala krščansko in narodno izobrazbo. Smo puščali svoje otroke v hiše, v družbe, kjer so srkali so-
I duve; iesm I
vrašfvo do slovenske besede, krvi in naroda?
Te in podobne misli naj nas obdajajo ob velikem dogodku, kakršnega še nismo doživeli, ko se po vsej Sloveniji izgovarja naše ime in zbirajo darovi za naše narodne potrebe. Pa tudi mi se dvignimo in prispevajmo od malega, kar imamo, za nabirke tega dne. Nismo sposobni, mnogo darovati, a bo pa toliko bolj blagoslovljen dar uboge vdove. Ves dan naj se naš pogovor suče o požrtvovalnem delu v Sloveniji za nas, o voditeljih, ki hočejo našo narodno rešitev in okrepitev, o mladini, ki nabira darove, in onih, ki bodo darovali. Naš sklep pa bodi, da še bolj okrepimo ljubezen in zvestobo do Slovenstva, tisto zvestobo, o kateri poje pesem: „Hrib se omaja in hrast, zvestoba Slovencev ne gane". Z vso silo ustavimo narodno odpadništvo med nami, o katerem srno že toliko pisali. Zares „črna zemlja naj pogrezne tega, kdor odpada." Ce bomo tako izkoristili ta dan, smo že plačali vsem, ki se bodo trudili za nas, ves njihov trud. To jim bo v največje zadoščenje.
polnili svoje dolžnosti do svojih bratov in sester. V prvi vrsti je dolžnost zlasti nas Kočevcev, da se izkažemo ob tej priliki. Na nabiralni dan 2. maja se bodo pobirali prispevki za socialne in narodnoobrambne namene našega o-kraja tudi p l pri nas, v vaseh in v mestu.
Vsak naj žrtvuje za naše socialne in narodnoobrambne namene po svojih močeh.
Naj ne bo Kočevca, ki bi se ne odzval. našemu pozivu, če le količkaj zmore. Vsak dar je dobrodošel, v denarju in v blagu. Pri raznih tvrdkah se bodo zglasili tudi pooblaščeni pobiralci in dvignili prispevke za kočevske rojake, v blagu in v denarju. Naj ne do nikogar, ki bi jih odklonil!
Spomnimo se ob tej priliki lepega Grego] čiv ega 'gesla:
Odpri srce, odpri roke, otiraj bratovske solze. . .

-.■■■■ i-r.



Mesto
Kočevje
wamammaaasBaBsaam »saBessa
V’ i! Pm
p Elsveiiji
Na Vnebohod 2. maja priredi Slovenska Straža v Ljubljani nabiralni dati za kočevske Slovence po vsej Sloveniji.
Vsa zavedna Slovenija nam bo pomagala s svojimi žrtvami, da oskrbimo jjosebno revne otroke kočevskega okraja
-j- Dekan Anton Skubic:	5
'	/ ’ rS '3 Up-
rp n T v),	; ::xp
Še bolj je francoska vlada zadela v ljudsko dušo s tem, da je ukazala sklepati zakone pred mairom, kar se je zdelo ljudem uprav „cigansko". V Ribnici so sklepali zakon pred županom Rudežem. Zanimalo vas bo, ako iz tačasnih poročnih knjig navedem, kako so župani poročali. Ženin in nevesta sta stopila preu maira in izjavila, da se hočeta vzeti in zapisali so oklice. Maire stopi točno opoldne na veliki županski prag, zaročenca glasno okliče in zapisani oklic prilepi na vrata. Tako je storil tudi pet ali osem dni kasneje. Ako ni bilo pri-
ka, sta prišla zaročenca" tretjič s pričami pred Rudeža, ki jih je poročil. V poročno knjigo pa je zapisal: „In jaz sem njuno voljo izpolnil, prebral vsa potrebna pisma, kakor tudi šesto poglavje petega oddelka o zakonskih, potem pa vpričo navzočih prič (navadno štirih) ženina in nevesto vprašal, ali se hočeta vzeti.
f£isri223san*2E3
z obutvijo, obleko, šolskimi potrebščinami. Pomagati hočemo s primernimi darovi v blaga še posebno svojim družinam, ki jih je Bog obdaril z velikim bogastvom otrok. Naše socialne in narodnoobrambne potrebe so velike in zato nam je priskočila narodna celokupnost, da jih z njeno pomočjo lahko vsaj deloma zadovoljivo rešimo.
Grdo in nespodobno bi bilo, če bi se tudi sami Kočevci ne odzvali pozivu Slovenske Straže v Ljubljani in ne iz-
ClQiP©GLl0
• Ena [IgSgusgo
Ko sem kot študent hodel po naši prekrasni Koroški, ki je res biser, ki ga je dobrotna roka Vsemogočnega dala Slovencem, sem občutil vedno poleg velikega srčnega veselja tudi grenkobo slovenske bodočnosti na tako lepi zemlji prav po besedah pesnikovih, ki poje:
Pozdravljam sončna te ravan, ki pred menoj si razprostrta!
Ti lepa si kot sen krssan, podoba rajskega si vrta.
Kdo bi pač se ne zavzel ob čaroviti tej lepoti ?
Kako naj duše čut vesel ob čudu tem se ne poloti?
In vendar rajska ti ravan,
" ko nate potnik se Oziram, moj duh teman je in mračan in solze iz oči otiram.
Simon Gregorčič: Na potujčeni zemlji.
Ta lepa zemlja ne more več rabiti Svoje mile materine govorice. Sola ne pozna vec; domačega jezika. Kot uboga pastorka se je morala slovenska beseda umakniti iz šole in uradov. Da, niti nobenih napisov ni več v jeziku, ki ga govori ljudstvo, kot da bi hoteli izbrisati sleherno sled slovenskega rodu.
Kako vse drugače je pri nas, kjer je nekaj priseljenih Nemcev. Kot bi veljala pri nas druga pravica. Tu imamo kljub, temu, da so to le mešani kraji, še vedno po dvajsetih 1< ih
Z3SBCC3P3ECT: T.OESi

Nato je vsaki odgovoril - da - in jaz sem jima v imenu postave izrekel, da sta mož in žena." Priče so se podpisale, ako so se znale, sicer pa je Rudež vse sam podpisal in poroka je bila končana. Verno ljudstvo pa je imelo ta zakon za ciganski in je hodilo potem tudi pred župnika, da je opravil še cerkveno poroko (Parapat. lc. 97).
Ljudstvo se je počasi pomirilo, ker sicer francoska uprava ni bila slaba. Značilni so številni ohranjeni policijski raporii v ort-neškem arhivu, ki so jih morali rnairi glasom odloka z dne 1. januarja 1812. polagati vsakih 14 dni. Soglasno povdarjajo popolno zadovoljstvo prebivalstva s francosko upravo, kar ni neverjetno, ker je ljudstvo z Novim letom 1812. dobilo dokaj pravic. Tudi so Francozi v Ribniški dolini dobro skrbeli za povzdigo deželne kulture. Sezidali most v Goriči vasi in Dolenji vasi in skrbeli za povzdigo šolstva. Posebno v francoskih časih je ribniška dvorazredna šola slovela daleč naokoli. Tudi pesnik Prešeren se je v teh časih šolal v Ribnici.
Rekrutovanje in žrebanje vojakov za francosko armado pa je zopet hudo zadelo prebivalstvo. Na to rekrutovanje se nanaša
mnogo listin v ortneškem arhivu. V „classe de 1811“ se nahaja celo žrebe številke in . imena izžrebancev. Ravno tako se tam nahaja konskripcijska lista iz leta 1812. z 22 rekruti. Bili so prideljeni oddelku ilirskih lovcev (chassure illyriens) in so s tem oddelkov odšli na rusko, da tam postanejo deležni usode „velike armade" (Mitt. d. Mus. Ver. 1898., 49).
Bližal pa se je konec francoske okupacije. Komaj je Avstrija dne 19. avgusta 1813. napovedala Napoleonu vojsko, so že v treh dneh cesarske čete prekoračile meje naših krajev, ki so jih imeli Francozi že štiri leta V posestu. Avstrijski general Folseis je operira! od Štajerske sem, dočim je general Rcbrovič vdrl s Hrovaškcga na Dolenjsko. Prodrl je do Višnje gore, Grosuplj . Gumnišč, Lašč in Blok, kjer so	bno
odlikovale maloštevilne cesarske mejne stotnije pod polkovnikom Miljutinovičem in pičli v nji vodi Radeckijevih huzarov pod rit-mojstrom grofom Vincencijem pl. Esterha-zvjem, ki ie bi! pri Grosuplju z enim samim eskadronom razkropil cel sovražni bataiijon in ga skoro vsega vjel. Italijanski podkralj Evren je stal često sam v prvih bojnih vrstah. (Mitt. d. h. Ver. 1859, 57.)
delne, marveč popolno nemške šole. Se vedno vidimo nemške napise kljub temu, da so Slovenci marsikje v večini. Slovenci smo nasproti vsem skrajno popustljivi: pustimo, ds. se godi našim bratom 'krivica in si celo tu nekako bojimo pokazati, da je Slovenec na svoji zemlji svoj gospod.
Bodimo ponosni na svojo lopo zemljo, ljubimo z vsem srcem svoj jezik, ki nam mora biti vedno dragocena svetinja, ki jo bomo za vsako ceno neustrašeno branili. Pokažimo povsod neustrašeno, da mi nočemo hlapčevati, posebno na svoji zemlji nikdar ne. Zahtevajmo povsod pravice, ki nam po vseh človeških in božjih pravicah pripadajo.
Slovenci in Jugoslovani!
Žrtvujte na nabiralni dan dne 2. maja 1940 na Vnebohod za kočevske Slovence. Vsak naj žrtvuje po svojih močeh.
Ko sem bil na Koroškem pri neki družini, je rekla mati svoji šestletni hčerki: „No, pokaži, kako znaš petiI“ In deklica je pogumno začela:
„Sem slovenska deklica, Minka mi je ime...
Slovenka sem, Slovenka čem ostati,
tako me je učila moja mati!11
Tako je zaveden naš narod na Koroškem! Zato bo obstal, kljub vsem borbam in krivicam, ki jih mora pretrpeti.
Tega narodnega ponosa in zanosa je treba tudi nam, da se bomo vedno z vso odločnostjo borili za svoje pravice. Ni več čas hlapčevske sužnosti, marveč čas vstajenja kot tako lepo poje S. Gregorčič:
Le vstani, ubogi narod moj do danes v prah teptan, pepelni dan ni več tvoj, tvoj je vstajenja dan!
I : ji .. 1 7.....: I . ... II
Teden, v katerem obhajamo praznik vnebohoda Gospodovega, se imenuje prošnji teden, ker v njem posebno pošiljamo svoje prošnje k Bogu. Imenuje se tudi križev teden, ker se nosi križ pred procesijami, ki se vijejo te dni po naših njivah in livadah. Pri procesijah se molijo ali pojo litanije vseh svetnikov in druge molitve, da nas Bog obvaruje kuge, lakote, vojske, toče, slane, suše in drugih časnih nadlog in podeli svoj blagoslov na njivah, v vinogradih, vrtovih, povsod. Saj so sonce, dež, rodovitnost božji darovi. Brez teh božjih darov je ves trud prazen. Zato prosimo: „Daj in ohrani sad zemlje P
Prav bo, da se teh cerkvenih obhodov goreče udeležujemo. Blagoslov na polju ni samo blagoslov za kmeta, ampak za vsakega. Ko kmet v znoju svojega lica obdeluje njive in gorice, mu ta znoj lije tudi v našo korist. Blagodejna rosa božjega blagoslova, ki daje polju rast, istočasno koristi vsem.
Imamo pa še drugo polje, ki ga ne moremo prepustiti kmetovalcem, ampak ga moramo sami obdelovati. To je njiva naše duše. Teško obdeluje krnet njivo v naravi, še težje obdelujemo to njivo svoje duše. Kolikokrat jo je že izžgala soparica strasti, žgoč veter nerednih nagneni je izsušil blagodejno vlago božje milosti, bohotno se šopiri osat greha, njivo je porastel plevel mlačnosti.
Velikonočni čas se bliža h koncu. Velikonočna dolžnost te resno opominja, da očistiš njivo svojega srca. Stori to, kmalu, resno in vestno. Potem pa prosi za božji blagoslov tudi na njivi svojega srca: „Daj in ohrani sad zemlje, prosimo te, usliši nas!“
na njegovem stanovanju prijela ter ga odvedla v internacijo v kraj Rudnik v Srbiji po določilih zakona o zaščiti države.

Bivši notranji minister M. Ačimovič interniran
Dr. Korošec v Niški Banji
:	22. ihi jo z jut j	oooLv
vlakoi	IviFišl 1 Banji	.'. ik se-
ri. ta dr. Anton Korošec, ki bo ostal v tem znanem srbskem zdravilišču vse pravoslavne veliko-ike. Pred odhodom v Niško Banjo ga* je na Železniški postaji pozdravil v imenu predsednika vlade kabinetni šef Boško Anasts-sijević. V Nišu je dr. Korošca sprejel in pozdravil ban moravske banovine Jsmičije Kraso-jevie. V Niški Banji bo na svojem domu prebil pravoslavne praznike tudi predsednik vlade Cvetkovič.
S sklepom uprave mesta Belgrada je bil dne 23. aprila poslan na pri il io bivanje na podlagi čh 12 A zakona o zaščiti javne varnosti in v državi bivši notranji minister Milan Ačimovič. (Iz uprave mesta Belgrada.)
Milan Ačimovič je bil v zadnji Stojadino-vičevi vladi po odstopu dr. Korošca notranji minister. Prej je bil mnogo let upravnik mesta Belgrada. Internirali so ga v Bosanski Rači.
„Vsak napad na naše meje nas bo našel pripravljene, da se z orožjem branimo, kot smo to delali včasih"
Dr. Stojadinovič interniran
Belgr&jska policija je ta teden nenadoma izvedla tudi hišno preiskavo v stanovanju bivšega predsednika vlade dr. Milana Stojadinoviča ter njegovih prijateljev, kakor tudi v pisarni njegove nove stranke, ki jo je bil ta mož ustanovil. Našla je povsod celo množino obtožilnega gradiva in raznih spisov ter letakov. Na podlagi tega je oblast dr. Stojadinoviča v petek zjutraj
-Bsrsr-.	F-F-F-::	ctggss-1'1 i'■Mrojta^aacBncsa
Izjava predsednika vlade D. Cvetkoviča francoskemu listu.
Pazite na sovražne vohune in agente!
Eno izmed glavnih stremljenj sovražne obveščevalne službe je, da z vsemi sredstvi zanese zmešnjavo med ljudstvo in omaje zaupanje v
iganat nggmizgaraagraaimaattaBgraaascgggaEsrs :• ’r.Tfnrrirriiiirfniniiiir m j .iii
I .	': ml
Nova pesem
Mirna, tiha poletna noč je zazibala v sen celo vas, Z zvezdami pokrilo nebo se boči nad visokimi vrhovi jablan, hrušk in starih orehov, pod katerimi se kakor piščeta pod kokljo skrivajo nizke, zarjavele, s slamo krite koče. Pokoj se razliva po dolinici, v katero je potisnjena vas; le zdaj pa zdaj se oglasi petelin, da njegov krik pretrese nočno tišino, da vztrepeta list na orehu, se odtrga in z lahnim Šumom v velikih vrtincih spusti na zemljo. Le zdaj pa zdaj zalaja ali zacvili pes, Qa se vas za hip prebudi, močneje zahrope, zgane se, potem se spet potopi v dolg, globok sen.
d zakaj .	1 he je
napol odprta vrata smuknila proti hlevu te m n . . .
z-i^ezn: zapah je zarožljal in vrata so se 1 Konj, je v kotu, j . '	:	i j
iarja i .	10 zarezgetal.
’"e k° lemi pritipal do njega, mu naši
ovsa in ga potrepljal po vratu. Konj je stegnil glavo iis nagajivo lovil njegovo roko.
„Pst, le mir 1“
Krave so ena za drugo vstajale in obračale glave, da so se med seboj zadevale z rogovi.
Matej je stopil na dvorišče in se oziral po zvezdnatem nebu. Pes je prilezel iz koče, se pretezal in se mu ovijal okrog nog. V hiši se je zasvetila luč. Njeni žarki so razsvetljevali veje dreves in visoko naložen voz, ki je stal na dvorišču, pokriti z velikim belim platnom. Izpod njega je spredaj in zadaj štrlelo seno, med njim pa so se belila rešeta in škafi.
Matej se je zdrznil, ker sc ga je loteval mraz in odkoračil proti hiši. Iz slamnate strehe se je valil ined drevjem gost dim. Odrinil je vrata in v oči mu je udarila ostra svetloba.
„Si založil konju?"
„Sem, Ana. Kar smili se mi uboga žh 1 “
Žen j e 1 ol .i,7	, trepetala od
i in se napol oblečena grela pri ognju. Skrivala je obraz in se bala pokazati, da je jokala.
državno upravo, in poleg tega še, da zbira podatke o naši vojski in narodni obrambi.
Dolžnost vseh Jugoslovanov — moških in ženskih, majhnih in velikih -— je, da vse, kar okrog sebe vidijo ali zvedo in kar bi zanimalo državno obrambo in varnost države, nemudno sporočijo — najbolje osebno — najbližji voj • I oblasti. Vsa porpčita o gornjem sprejemajo: Generalštab štaba dravske divizijske oblasti v Ljubljani — Metelkova ulica in komande mesta po vseh garnizijah.
Naprošajo se vsi rodoljubni ljudje te države, naj posvetijo vso pozornost tujim osebam, med katerimi so po navadi tuji agenti in vohuni. Večkrat imajo tudi na videz brezpomembni podatki ogromno važnost. Vedno moramo imeti pred očmi, da je potrebno, da tudi na ta način storimo svojo dolžnost do kralja in domovine. Bodite v tem smislu vestni, ker boste s tem koristili državni skupnosti in samim sebi.
Iz generalštaba dravske divizijske oblasti v Ljubljani, Metelkova ulica.
Poroeajo
Pliberk na Koroškem. Policijska oblast v Celovcu je na Veliko nedeljo aretirala kaplana č. g. Kuteja Antona, službujočega v Pliberku, in ga odvedla v Velikovec. Vzrok aretacije ni znan. Znano pa je, da je g. kaplan odličen Slovenec in lojalen nemški državljan. — Slovenski kmet Kuster iz Kokrje je bil aretiran in obtožen, češ da -se je nepovoljno izrazil o nemškem kulturnem poslanstvu na Koroškem. — Slovenec Mi-skulič iz Škofiča je zaprt kot se vidi iz razloga, da se onemogoči slovenska kulturna prireditev.
Dolenjavas. Prejšni teden je županstvo razdelilo zopet vagon bele moke odlične kakovosti od firme Krek iz Ljubljane. Tako je naša •občinska uprava oskrbela lansko jesen in letos skupno 22 vagonov živil in sicer bele moke, koruze in krompirja, vse po znižani ceni. S tem se je v precejšni meri pomagalo občanom, ki so letos izredno veliko trpelo vsled lanskih povodnji, toče in slane. V naši občini je župnija Grčarice, v veliki večini kočevski Nemci, ki priznavajo, da so pri vseh dobav ih pravič upoštevani od slovenske občinske uprave. Uvidevne pravičnost, ki ne pozna zagrizi s ti, je najboljše vezivo mirnega sožitja.
Ponikve. Nova cerkvica je docela izdelana tudi v notranjosti. Na binkoštno nedeljo bo slovesna blagoslovitev glavne oltarne slike Marije zdravja bolnikov in otvoritev božje poti k Mariji zdravju bolnikov. Zavod sv. Terezije, Zdravstveni dom in zdaj se posebno bolnikom določena nova cerkvica bo še bolj povečalo privlačnost prelepih ustanov, ki jih ima naša vas.
Umrl je daleč na okoli znani mizarski mojster g. Malovič Josip. Dosegel je visoko starost 86 let. Vsled milega značaja, vljudnosti in poštenja je bil splošno priljubljen. N. v m. p.!
Dobrepolje. Na sv. Jurija dan nas je zapustil naš kaplan č. g. Nahtigal in nastopil novo službeno mesto kot župnik mogočne župnije Št. Ruperta na Dolenjskem, Pri nas je služboval tri leta. Kot vnet in vesten duhovnik v cerkvi
111 " SE »». »mcm—
„Matej", je polglasno zavzdihnila in ohranila glavo.
„Molči, Ana, saj nič ne tožim in ne obupujem."
„Vem, Matej, da se ne boš ustraši! nobenega napora."
„Tudi ti se ga ne boš."
„Ti greš v tujino, v negotovost, Matej.“
„In ti ostaneš doma, Ana."
„Trpel boš, Matej 1“
„Tudi ti boš trpela, Ana 1“
Sklonila je glavo globoko na prsi, da so se ji lasje usuli preko obraza in se doteknili sajastega, ognjišča. Zagrebla je svoje žuljave roke predse, med razpoke na ognjišču in grebla s prsti. Solze so ji spolzele po licih in kapale v saje.
„Ne bom zmogla, Matej", se je nenadoma utrgalo v njej, da je zaihtela.
„Boš, Ana, boš . . . Saj vem."
Utihnil sta oba i "	i
vladal med okajenimi sirelvrnil. A' : j s je oprl i podboj leda! v p!
„Jai	1	' >li, p l ti I
jo je začel t
Za brate in sestre v Cočevjti!
Zdrava narodna zavest laj se 1 v le-j ju in	»vi •• Zato 1 ) v: k
le ; Slovenec ' i Jugoslovan na V bohod 2. maja žrt\ I, kr ' or zmore, za kočevske Slovence!
Ta dan bo nabiralni dan za kočevske rojake po vsej Slove liji 1
in kot marljiv prosveten dolavec nam bo ostal v lepem spominu 1
Karlovica pri Vel. Laščah. V poslopju tukajšnjega mlinarja in žagarja g. Petriča je v noči na 24. t. m. izbruhnil požar, ki je omenjenemu uničil hlev, skedenj in kozolec. Zgorelo jo tudi vse orodje, stroji in krma, le živino so rešili s težavo. Na kraj nesreče so prihiteli gasilci iz Dvorske vasi in Vel. Lašč, ki so z vztrajnim, napornim gašenjem ogenj omejili v toliko, da se ni razširil na sosednje objekte. Po vseh okoliščinah je sumniti, da je požar zanetila zločinska roka. G. Petrič trpi občutno škodo, zlasti, ker je bil razmeroma zelo nizko zavarovan.
Vel. Lašče. Tukaj se je dne 22. t. m. vršil plemenski sejem za bike — plemenjake sivo-rjave — alpske ali montafonske pasme. Sejma se je med drugimi vidnimi osebnostmi udeležil tudi ravnatelj kmetijske šole na Grmu g. ing. M. Absec. Naši živinorejci so zopet pripeljali rekordno število res lepih živali. Tako so kupci, ki so prišli iz vseh krajev, kjer goje to našo priznano pasmo, imeli ugodno priliko nabaviti si plemenjake, ki so za njihove okoliše najbolj prikladni. Izbor je bil izredno bogat. Poleg močnega, razstavnega bika, predstavljajočega značilno žival za vožnjo in klanje, je bilo opaziti drugega čisto kravje, nežne zunanjosti, ki ga je že na prvi pogled razodevala za potomca prednikov z visoko mlečnostjo. Vsa živina se je odlikovala po čistosti pasme in lepih zunanjih oblikah. Tokrat je prednjačila zadruga Videm-Dobrepolje, ki je postavila na sejem pred vsem dva bika, tipična predstavnika pasme, ki sta s svojo lepo zunanjostjo vzbudila občudovanje vseh navzočih. Ta dva bika, ki sta ju vzgojila vzorna člana dobrepoljske živinorejske zadruge, bosta vsekakor ponos in dika vsakega hleva kakor tudi organizacije. Z veseljem ponovno ugotavljamo, da naši organizirani živinorejci od časa do časa vidno napredujejo.
Kočevska Reka. Uprava razlaščenih gozdov v Kočevju namerja v naši občini letos graditi novo cestno zvezo v bližini Gotenice, da omogoči lažji promet iz gozdov. Vsaka cesta je odlične gospodarske koristi, zato se je veselimo. Naša Želja pa je še tudi ta, da se zaposli Čim več domačih delavcev.
Stara cerkev. Pred kratkim smo dobili novega slovenskega kaplana g. St. Erzarja. No, zdaj pa bo že mogoče povečati število slovenskih maš, to je službo božjo s slovenskim petjem in slovensko pridigo, da jo bomo imeli vsaj dvakrat na teden. Zadnji čas, da se uporablja za Slovence slovenski obrednik pri vseh slovenskih opravilih, kjer je cerkveno dovoljen.
V nemškem Kulturbundu naši Vojvodini so bili doslej veliki spori. Šlo je za načelno vprašanje, na kaki osnovi naj deluje ta organizacija. Odkar je pa zapustil J. Keks Kultur-bund, je ta organizacija zavrgla krščanska načela in osvojila nemško ideologijo. Po Kočevskem je več Kulturbundov, nekateri so zelo živahni in korajžni.
Krajevna oi lizacija Švabsko nemške prosvetne organizacije v Odžacih v Vojvodini ima organiziranih 1100 nemških družin, ki so v letu 1939 darovale 80.000 Din za Kulturbund.
Vlada je imenovala za senatorja g. dr. Jurija Grassla in dr. Filip Poppa, ki bosta zastopala nemško manjšino naše države v senatu. Senator Popp bo predvsem zastopal Nemce iz
banovine Hrvatske. Ko bi bile tako pravične druge vlade napram slovenskim manjšinam v Ne lčiji, Italiji in Madžarski 1 Madžarska narodna manjšina pa je dobila svojega senatorja dr. Imra Varadyja.
Vrhovni rabin dr. Isak Alkalaj je 20. marca v Petrovgradu govoril o težkem položaju Judov na svetu. Povdaril je, da postopa z ^Judi najbolj pravično izmed vseh držav, naša država, kjer so Judje upoštevani kot domači sinovi, tudi zakonodaja, je povdaril Alkalaj, je Judom docela pravična. Gotovi razvajeni tujerodni pri nas govore cesto drugače 1 Kot Judje, tako tudi narodne manjšine imajo v Jugoslaviji življenje kot nikjer. Zato naj bi se z nezadovoljneži, nergači, hujskači postopalo bolj krepko in odločno. Komur ni všeč — svoboden mu pot drugam.
Po 1000 Lir so kaznovali judovske gospodarje v Italiji, ker so imeli arijske t. j. neju-dovske služkinje.
/	Ti pB°©gglled]
• Nemški in francoski tabor -Velike izgube ladij na obeh straneh
Vojna se voj uje danes ssmo na severu. Tamkaj smemo reči, da prav za prav oba vojskujoča se tabora, angleško-francoski in nemški nista v polni meri dosegla svojega cilja. Nemški tabor je mislil, da bo Norveška v 24 urah popolnoma v objem Nemčije, tako kot Danska. Zgodilo pa se je nasprotno. Norveška je Nemčiji napovedala vojno. Nemški tabor je torej na Norveškem sprožil novo fronto, česar gotovo ni želel. Angleško-francoski tabor pa je s svojim pomorskim nastopom hotel Nemce, ki so se na Norveškem izkrcali, takoj odrezati od Nemčije, uničiti nemško vojno brodovje, potopiti nemške prevozne ladje, ki so dovažale čete in orožje na Norveško ter planiti na v raznih fjordih zajete nemške posadke in jih uničiti ter tako Norveško očistiti. Načrt se ni posrečil. Prevažanje čet
Žrtvujmo za narodno stvar!
Vnebohod 2. maja je dan za vse zavedne Slovence in Jugoslovane. To je nabiralni dan za kočevske Slovence! Vsak naj sklene: Tudi jaz hočem storiti na ta dan vso svojo narodno dolžnost do njih! Dal bom, kolikor zmorem!
po morju je Nemčiji onemogočeno, toda ni se posrečilo vreči nemških posadk iz Norveške, ki se trdno držijo v pristaniščih, ki so jih zasedli, medtem ko so pri Oslu svojo zasedbo zelo razširili proti vzhodu in proti severu. Poleg tega so z letali prenesli na Norveško toliko mož in orožja, da razpolagajo sedaj s 50 do 60.000 mož močno armado. Ker niti eden, niti drugi tabor nista dosegla popolnega uspeha, je naravna posledica ta, da je Norveška postala bojišče, in da se bo to na videz postransko bojišče najbrž razvilo v velikansko bojno polje.
Francosko-angleške čete na celini pri Narviku, fjordu Namsosu in drugod.
V ta namen je Anglija že izkrcala pomožno armado na Norveškem. V ta namen Norvežani organizirajo svojo armado. V ta namen se od obeli taborov izvaja pritisk na Švedsko, ki bo brez dvoma padla v objem severne fronte. V preteklih dneh so se torej razvijali boji v navedenem okviru, na morju, na suhem in v zraku. Položaj je takšen, da bodo Angleži in Norvežani imeli v rokah severno Norveško, Nemci bodo držali južni del okrog Osla, medtem ko bodo okrog drugih pristanišč, kot na primer Stavanger, Bergen, Trondhjem nastali neke vrste razpršeni „frontni drobci11, kjer bodo divjali boji, večidel letalski in pomorski, ločeno od glavnega bojišča.
Fantastične govorice
Po vsem jugovzhodu je šla ploha fantastičnih govoric. Razburjenje je doseglo svoj višek 17. aprila. Dalje pa je spet se začelo polegati. Govorice so žuborele iz neznanih virov in so
V	zavesti in žrtvi je moč l
Nabiralni dan za kočevske Slovence na Vnebohod 2. maja nam nudi. zopet lepo priliko, da izkažemo s skromnimi žrtvami svojo narodno in doli . Naj 1
in Jugoslovana, ki ne bi izvršil na ta dan svoje narodne dolžnosti.
v;..::':	'o . ; -b : ; 'C !
ustvarile hudo živčno vzdušje. Nekatere teh govoric so bila na primer, da Nemčija zbira vojaštvo na Koroškem, da zbira 12 divizij na madžarski meji, da jih ima 24 pripravljenih v Krakovu, da prihaja na vzhodne meje velikansko število letal. Na drugi strani so se širile govorice, da bo Italija vsak trenutek vstopila v vojno ob strani Nemčije in začela svoj nastop ita Balkanu in 7 Sredozemlju. , V sredo so že- govorili, da je Nemčija vkorakala na Madžarsko, Italija pa v Grčijo. Istočasno pa so po balkanskih državah nastopile trume nezaželjenih tujcev, ki so trosili letake razne vsebine, tako, da so morale balkanske države pod vzeti naj strožje ukrepe proti tem tujcem. Končno seje izkazalo, da so bile te govorice večidel izmišljene in so imele le namen, sejati strah in razburjenje.
Ozadje
Kakšno ozadje pa je bilo za temi govoricami? Menda so pričakovali, da bosta Anglija in Francija storili na jugovzhodu Evrope nekatere ostre ukrepe proti tistim nevtralnim državam, ki z živežem in surovinami podpirajo Nemčijo. Razume se, da bi Nemčiji kakšen angleško-francoski poseg v južnovzhodno Evropo ne bil po volji. Nemčiji je za to, da ostrne ta prostor njej gospodarsko odprt in da so prometne zveze med jugovzhodom in Nemčijo, to sta predvsem rečna pot po Donavi in pomorska pot po Jadranu do Trsta. Toda prav tako malo bi bil takšen poseg po volji Italiji, ki smatra — ker je z Albanijo postala balkanska država — da sc brez nje in proti njej na Balkanu ne sme ničesar spreminjati. Zaradi tega se je zgostilo mnenje, da bi Nemčija in Italija mogli po kakšnem skupnem dogovoru nastopiti proti vsakemu angleško-francoskemu poskusu usidrati se na Balkanu.	'	z
Toda 18. aprila je angleški ministrski predsednik dal izjavo, da Anglija nima nobenega namena posegati na Balkan, tako da bi tamkaj komu delala težave ali kakšno državo spravljala v nevarnost. Angleško izjavo je povzela v svojem imenu tudi Francija. Obe velesili p-a ata dodali^ da bi takoj z vso ob	■ Silo
prišli na pomoč, ako bi bila katere bsHjangka država napadena.
Sporazum o nadzorstvu rečne plovbe po Donavi
Najprej so sklenile sporazum o skupnem nadzorstvu rečne plovbe po Donavi. Tukaj sodelujejo Jugoslavija, Romunija, Madžarska in Bolgarija. Vsa Evropa je to sprejela zelo ugodno. Nadalje so podvzele izredno ostre ukrepe proti gibanju* tujcev, ki bodo odslej podvrženi železni disciplini. Tudi to je imelo blagodejen učinek.
Trgovinska pogajanja Jugoslavije
s Sovjetsko Rusijo
V	tem okviru je treba imenovati tudi novico, da se je Jugoslavija odločila obnoviti odnošaje s Sovjetsko Rusijo in se bodo pogajanja kmalu začela. Ta nepričakovana novica je napravila svojstven učinek po raznih evropskih državah in bo dejstvo novih odnešajev med Jugoslavijo in Sovjetijo rodilo svoje posledice.
Učenca
poštenih staršev, ki ima veselje do učenja trgovine z mešanim blagom, sprejme takoj tvrdka A. Levstek, Kočevje.
Mesarski pomočnik
se takoj sprejme — Lovšin Anton, mesar, Ribnica-Dolenjsko.

1
y.■—	A."	■	-	- -	-...
Naša čisto domača zavarovalnica za vse vrste zavarovanj je edinole
Jubliani
Požar - Življenje - Posmrtnina - Dota - Starostna preskrba - Avtomobili - Vlomska tatvina - Nezgode - j m: vo
Steklo. - Zvonovi. — Člani prejemajo mesečnik „Našo moč".
Jel vrl Z. ti V til v v til lil vet	v	---i i
i/zatemma zavarovalnica v