Poitnina ptalcma v gotovini
izSCLIENSKI
VPU
VESTNIK
PAFAEL
GLASILO RAFAELOVE DDV2BE V LIVBLIAN
LETO VII.
LJUBLJANA, DECEMBER 193?.
IZHAJA 15. VSAKEGA MESECA UREDNIŠTVO: LEONISCE UPRAVA: TYRSEVA C.52 V LJUBLJANI
NAROČNINA: ZA JUGOSLAVIJO LETNO DIN 12-ZA INOZEMSTVO LETNO DIN 24-
OGLASI PO DOGOVORU
ŠTEV. 12
Betlehemska skrivnost
Prelep je naš sveti večer. Mir ibožji vlada po naših vaseh ki domovih. Misli slehernega kristjana pa na ta večer rade poro-majo tja v Betlehem, k hlevcu, iki je bil prvi dom nebeškega Dete/ta. Žal, da se mi ob takih prilikah kaj radi udajamo čustvenemu razmišljanju, ne znaano pa doumeti velike skrivnosti, ki nam jo je razodel Betlehem. Kako radi pozabljamo v svojem življenju, da je bil tam rojen naš Odreše-nik in naš Kralj in da smo mi, njegove stvari, dolžni hoditi Njegova pota,
Ali je naša vera Vanj tako živa, kot je bila živa vera preprostih paistireev, ki so prvi hiteli k jaslicam in Dete molili. In če je naša vera živa, ali tudi naša dela odgovarjajo našemu verskemu prepričanju?
Poglejte ubogo Dete v jaslicah! Sama revščina in uboštvo ga obdaja. Kaj nismo mi včasih podobni ošabnim prebivalcem Betlehema, ki za sveto Družino niso imeli prostora za prenočevanje? Koliko jih je dandanes, ki nimajo ne strehe nad glavo, ne obleke, ne kruha. Samo zdrave roke imajo, a zanje ni dela. Milijone jih je po svetu, deset, stotisoče tudi pri nas. Kako boš mogel v miru praznovati svoj sveti večer ti, skopi bogatin, ki se oblačiš v žido in škrlat, nimaš pa srca za trpečega, lačnega brata. Ali ti je znan nauk Detetov: Kar ste najmanjšemu mojih bratov storili, ste meni storili!
In mi vsi, ki nas tare peza življenja, ki smo preganjani, zaničevani, ki krivico trpimo, ki se v znoju borimo za skorjo vsakdanjega kruha: ali znamo iskati opore pri Njem, ki je začel dni svojega zemskega življenja s trpljenjem v jaslicah in ga je končal s trpljenjem na križu?
Mir nam je prineslo nebeško dete. »Mir ljudem na zemlji«, so peli angeli ob Njegovem rojstvu. Kako danes vse koprni po miru! In kako istočasno človeštvo vse poskuša, da bi do miru ne prišlo. Komaj so utihnili topovi svetovne vojne, že so se začela porajati nova sovraštva med narodi, in ne mine leto, da ne bi zopet znova prelivali bratovske krvi. Vedno večja je nevarnost, da bi zopet izbruhnila velilka vojna... Miru ni niti med sosedi, marsikdaj niti mod člani ene družine. Zato tudi ni pravega miru v človeških srcih, ki so razrvana, polna be-ganja in tavanja za nečem neznanim, polna nemira.
Zakaj tako?
Oddaljili smo se od betlehemskega Deteta. Nočemo rešitve, ki nam jo Ono ponuja, nočemo priznati, da je On naš Kralj. Nadomestila zanj si iščemo drugod, v svetu, v stvareh, ki jim služimo, iki jih mali-kujemo. Postali srno materialiisti, ki kaj radi mislimo le iz rok v usta, pozabljamo pa pri tem višje nadnaravne vrednote.
Kako napačna je taka pot modernega človeštva. Vodi v nesrečo in gorje, ki bo vedno večje.
Vrnimo se nazaj k jaslicam! Vrnimo se k svojemu Bogu, kjer je rešitev za nas!
Vsem cenjenim naročnikom in či~ tateljem , Rafaela' Selimo blagoslovljen Božič in milostipolno Novo
leto 1938. Rafaelova družba
Naj bi bil letošnji sveti večer za vsakogar izmed naših čitateljev prilika, da sam selbe resno povpraša, ali je on vreden, da bi mogel s preprostim srcem pristopiti k jaslicam, kakor so prišli pastirci; ali zna njegovo uho prav poslušati melodijo nebeških krilatcev, ki so prepevali na prvi sveti večer ljudem pesem o miru. Le oni, ki bo to znal, bo imel res pravi sveti večer.
Vinko Bitenc:
Zgodba o sreči
V daljni deželi, v tistem najlepšem kraju pod soncem, kjer ni bilo nobenih skrbi in brig, ne sovraštva in zavisti, nego je vladala zgolj ljubezen in dobrota, je nekoč umrl kralj. Nenadno, sredi belega dne se je nebo potemnilo in vso deželo je objel mrak. Odnekod (pravili so pozneje, da iz tujih krajev) je privršala po zraku čudna pošast. Spustila se je naravnost nad kra-
ljevo palačo in bruhnila iz svojega žrela strup. Mnogo visokih dostojanstvenikov, dvorjanov in pažev je umoril smrtonosni strup, a najhujše zlo je bilo to, da je pri tem doletela smrt samega kralja.
Dežela se je odela v črno žalost in v duše ljudi se je naselila neskončna tegoba. Besede so jim postale plašne, v očeh slehernega se je odražala globoka bolest,
Edina uteha v nesreči, edina nada naroda je bil kraljevi princ, mladi sin edinec umrlega kralja. Njemu je usoda prizanesla, po čudežnem naključju je ostal pri življenju. v Kakor ie bil še mlad, je moral prijeti za žezlo. Toda smrt ljubljenega očeta mu je ra-
nila srce, neozdravljivo ranila.
Vse to se je zgodilo davno, davno.
Baš v tistem času je prišel na dvor v Daljno deželo častitljiv starček. Pravil je, da je prerok in da oznanja Njega, ki je Odrešenik sveta.
»Kjo se je rodilo dete, ki praviš o njem, da bo odrešilo svet?« je vprašal mladi kralj.
»Daleč, daleč je tisti kraj«, je odvrnil starček. »Betlehem se imenuje mesto, kjer je Dete zagledalo luč sveta.«
Kralj se je za trenutek zamislil, potem pa je dejal:
»Ali bo Odrešenik ozdravljal tudi bolna srca?«
»Da, tudi bolna srca bo ozdravljal«, je odvrnil prerok. »Kdor bo videl Njega, bo našel srečo, mir, ljubezen.«
»Srečo, mir, ljubezen?« je poudarjal vsaiko besedo deček-kralj. »Moj naroa, moja domovina potrebuje miru in ljubezni. In jaz sam ko-
prnim po sreči, po zdravju svoje duše, svojega srca. Pelji me k Detetu!« In so se napotili.
Prečudna je bila noč, ko se dospeli v Betlehem. Jasno nebo je bilo pretkano s srebrnimi zvezdami, skrivnostno petje je prihajalo iz daljnih višin,
V pastirskem hlevu za mestom je ležalo Dete, nebogljen otrok — Odrešenik sveta. Mladi kralj se je sklonil nad jasli. »Dete«, je zaprosil, »pravijo, da podeliš srečo vsakemu, ki te obišče. Jaz sem kralj iz Daljne dežele, deček, otrok kaikor Ti. Bolno je moje srce, odkar mi ie umrl oče, Daj mi tisto, o Dete, po čemer hrepenim. Daj mi srečo, da jo ponesem v svojo domovino, meni pa ozdravi srce!«
Dete v jaslih seveda ni odgovorilo, samo gledalo je mladega kralja z toplimi očmi in se je blaženo smehljalo.
In v tem pogledu, v tem smehljaju je bilo nekaj tako prečudno lepega, skrivnostnega, da je mladega kralja presunilo v globino duše in jo do vrha napolnilo z nepojmljivo srečo. Tedaj je pristopil starček-prerok. »Ozdravljen si, o kralj! Vrni se domov, tvoj narod te željno pričakuje! Dosegel si največjo srečo, z njo zadovoljnost in ljubezen.«
In mladi kralj se je dvignil in nastopil s svojim spremstvom pot proti domu.
Daljna dežela je težko pričakovala svojega kralja. V času njegove odsotnosti je na čudežen način spet zasijalo veselje z obrazov ljudi, temna žalost se je umaknila svetli radosti. A mladi kralj?
Najsrečnejši vladar je postal pod soncem. Odredil je tako, naj se v Daljni deželi praznuje vsako leto spomin na tisto noč, v kateri se je rodilo Dete, Odrešenik sveta.
In tako se je zgodilo. Tisto noč pa so imenovali — sveto noč.
Po tolikih stoletjih je sveta noč za nas vse še vedno vir največje sreče, miru in ljubezni
Jožo Prem rov:
Izseljensko vprašanje mora zajeti vse plasti našega naroda
v domovini in tujini
Rafaelova družba agitirala za novo članstvo im za nove naročnike izseljenskega lista »Rafaela«. Skušala bo ustanoviti v vsaki far.i in v vsaki večji vasi podružnico Rafaelove družbe in imeti tam svoje zanesljive zastopnike in prijatelje naših izseljencev. Te podružnice bodo imele namen, da bodo utirale pot izseljenski ideji od hiše do hiše, od človeka do človeka in pri tem delu zbirati tudi prostovoljne prispevke za vzdrževanje Rafaelove družbe. Prav enako bo delala tudi po vseh naših šolah. Tudi po šolah in sicer ljudskih in srednjih bo začela ustanavljati podružnice Rafaelove družbe in imeti želi tann kar največ mladine, ki bo družbi močna opora pri razširjanju njenega tiska in pri zbiranju prostovoljnih prispevkov. Ob tej priliki moram omeniti, da bodo morale vse naše učne knjige vsebovati večje članke o naših izseljencih, o njihovem kulturnem, verskem in političnem udejstvovanju v tujini. Saj mla-
Ivan Albreht:
Sveti večer
Prav lahno in mirno stopimo nocoj v srca naj tišji kotiček in lučic naižgimo kot zvezdic neb roj, prostrimo ljubezni prtiček,
tla našel bo k nam, ki nas išče v temi, in z drobno objel na., ročico! Tedaj Ga prosimo, da nam podeli ljubezni in upanja božjo cvetico!
O, s tako cvetico se noč razjasni in k zemlji se sklanjajo sama nebesa, pred tako cvetico gorje onemi in v srcu gode se čudesa.
Prav lahno in mirno stopimo nocoj prod lučko neskončne Resnice, da sveti obraz nam pokaže svoj in sprejme nas v blage, detinske ročice.
dina danes ne ve, kaj nasi izseljenci pomenijo za nas in sploh za domovino. Treba je, da mladina najpoprej spozna to ogromno -izseljensko vprašanje, spozna kje naši izseljenci po širnem božjem svetu prebivajo, kako se jim godi in česa od domovine najbolj potrebujejo. V ta namen bo morala naša prosvetna oblast izdelati za mladino prepotrebne zemljevide, ki bodo vsebovali vse kolonije in sploh vse kulturne postojanke naših izseljencev po vseh delili sveta. Zelo potrebno bi bilo, da bi tudi mladina imela svoj list, v katerega bi dopisovala naša mladina tu doma in v tujini, da bi tako naša šolska mladina prišla v pismene in tudi če bi bilo mogoče med počitnicami v osebne stike z našo izseljensko mladino v tujini.
Mladina bi bila tista^ ki bi po šolah in po vseh naših mestih in vaseh zbirala knjige za naše izseljence, zlasti pa za maše izseljenske šole v tujini, ki so danes brez knjig in sploh brez sredstev in zaradi tega ne pozna naša mladina v tujini svoje domovine v pravi luči.
Na naši univerzi v Ljubljani naj bi se čimprej ustanovila posebna stolica za izseljensko in manjšinsko vprašanj« ikot jo imajo danes univerze v Nemčiji.
Poleg vsega tega pa je potrebno, da ima Rafaelova družba posebne izseljenske odseke po vseh naših verskih, narodnih in prosvetnih društvih v domovini. Po teh društvih bo skušala Rafaelova družba dobiti zanesljive moči, katerim bo izseljensko vprašanje pri srcu, da ga bodo razširjali od hiše do hiše.
Rafaelova družba bo skušala prirejati vsako leto po vseli večjih vaseh in v vsaki župniji posebne izseljenske akademije, ka-
Da je danes v Sloveniji tako malo zanimanja za naše izseljence in sploh za našo kri izven državnih meja Jugoslavije, se mi zdi, da je temu krivo poleg narodne otopelosti tudi to, da naš narod važnosti izseljenskega vprašanja še ne pozna ali pa premalo pozna. Da bi pa naš narod spoznal naše izseljensko vprašanje v vseh fazah, se mi zdi, da je dolžnost Rafaelove družbe, ki to pereče vprašanje v imenu vsega našega naroda rešuje že 10 let, da zanese iu vrže med narod izseljensko idejo. Kako pa naj bi začeli? Na to vprašanje bi odgovoril takole: Rafaelova družba v Ljubljani bo izdelala najrazličnejše serije skioptičnih slik in filmov iz življenja naših izseljencev. S temi filmi, skioptičnimi slikami in s predavanji bo šla med naš narod, v vsako faro in v vsako večjo vas. Ob filmu, skioptičnih slikah in s predavanji bo narod poučevala, povedala mu bo, da je to naša rodna kri in da je dolžnost vsakega izmed nas, da se za to kri začne zanimati in skrbeti zanjo. Filmi in skioptične slike bodo zelo zanimivi zlasti zuto, ker bodo domačini videli na njih svojce, kako garajo v podzemskih rovih, kako nastopajo pri društvenem življenju v besedi in pesmi na odrih, kako se zbirajo po cerkvah in pri verskih pobožnostih in kako zapuščeni samujejo po zakajenih domovih po delavskih kolonijah sirom sveta. Da ne bodo te slike vedno enake, zato se bo Rafaelova družba potrudila, da bo slike in filme od leta do leta izpopolnjevala. Kakor po faruli in večjih vaseh, prav tako bo šla Rafaelova družba s svojo idejo, slikami in predavanji tudi po vseh naših ljudskih in srednjih šolah. V mladini bo poskušala vzbuditi zanimanje za izseljence in dobiti pomoč pri svojem velikopoteznem delu. Ob priliki skioptičnih predavanj bo
Legenda o Kristusovi roži
Ko je Marija šla čez gore k sorodnici Elizabeti, je pod svojim srcem nosila božje Dete. Šla je na pot kakor skoz sladek sen. In tedaj se je zgodilo, da je povsod, kamor je stopila njena noga, vzcvetela lepa roža, da je bitu vsa ta dolgu pot v cvetju.
Vse to so videli angeli z neba, pa so prileteli na zemljo, pobrali rože in jih nesli \ Marijino hišo v Nazuret. Tam so jih nasadili okrog hiše, ob ograji, po vrtu in v vsem tistem kraju, kjer je stanovala Marija s svojim možem, svetim Jožefom,
V tistem času pa je izšlo povelje cesarja Avgusta, da se popiše ves svet. Jožef in Marija sta se takoj pripravila, da bi šla v Betlehem, domovino svojih prednikov.
Ko je pa Marija prišla iz hiše in stopala poleg cvetja, je odtrgula najmanjši rdeč popek in ga zavila v belo ruto ter jo dela na prsi...
šla je za svojim možem.
Po dolgem času sta Marija in Jožef prispela v Betlehem. Tu sta morala najprej iskati stanovanje, kjer naj bi prenočila. V mestu je bilo mnogo ljudi. Vsi so nosili bogate halje, glasno se razgovarjajoč so se sprehajali po sredi ulic, tako da sta sveti Jožef in Marija morala voditi svojega oslička po oztkili stranskih ulicah. Ko je sveti Jožef stopil v neko hišo in prosil za prenočišče, je domačin opazil revno ženo, ki je sedela na osliču, in zaprl pred njima vrata. Odprl jih je spet šele tedaj, ko je prišla
neka bogata, v dragoceno haljo oblečena gospa, l diademom na glavi.
Marija je vse to videla, a se ni pritoževala. Sklenila je vdano roke in sveti Jožef je vodil osliča dalje po mestu. Ko sta šla že mimo vseh hiš, sta se ustavila pri zadnji betlehemski koči, Bila je že zunaj mesta. Na nebu so zasijale prve zvezde in na zemljo se je spuščala temna noč.
Zaslišalo se je meketanje ovac, osel se je ustavil in postrigel z ušesi. Odšli so proti kra-
t'ii, odkoder so se slišali glusovi, in prišli so do
levca.
Marija je bila v mislih pri svojem Sinu, katerega življenje je narahlo utripalo pod njenim srcem. Jožef je medtem stopil v hlev, da pogleda, če je dovolj toplo in če jima bo mogoče, da tu prenočita. Našel je slame in sena. V kotu je smrčal volič.., Vse je bilo tiho,
Jožef in Marija sta peljala oslička v hlevček. Osliček je poiskal sena in ga jedel, Potem je pa legel na slamo poleg volička.
V hlevu sta Jožef in Marija sedela v temi in čaikala jutra. A božie Detece je trkalo in trkalo Mariji na srce in Marija je spregovorila: »Ko bi bilo vsaj nekoliko svetlo. Čisto tema je.« Tožila je in spet prisluškovala svojemu Detetu. Jožef jo je skušal tolažiti, a ni pomagalo. Strah je postajal večji, a noč je bila temna, nikjer ni bilo najmanjšega pramena luči.
Kakor hitro je božje Detece začelo trkati na Marijino srce, takoj je tudi rdeči rožni popek začutil in začel misliti, kako bi pomagal Materi.
Opolnoči je prišel čas, da bi se moralo roditi božje Dete. Na nebu so sijale že vse zvezde,
a v lilevcu je bilo tako temno, da še roke ni bilo mogoče videti. Na Marijinem srcu je drhtel rožni popek in
Srebledel od strahu, pa je v tej bojazni molil oga---in tako je nazadnje globoko začutil bolečino, ker se je v tem trenutku velike bolečine napolnila njegova kal z ljubeznijo in iz njega je zasijala svetla luč.
Ta luč je polnila hlevček, obsijala Marijo in Jožefa in obe živali. V lilevcu je bilo kakor ob svetlem dnevu,
Marija je vzela rožo s prsi, O — čudež! Ni bila več rdeča, dala je vso kri, vso ljubezen svojega srca. Sijala in blestela je z nebeško svetlobo. Marija jo drži polna veselja in jo zasadi na sredo lilevca prod jaslice božjega Deteta. Gledala jo je, radost ji je napolnila srce in dvignila je roko ter cvet blagoslovila.
Ta cvet raste povsod in cvete, kjerkoli ljudje časte božje Detece,
Peter Križman:
Nocoj...
Nocoj nobena pesem ne izzveni, nocoj pa res nikomur ni mraz in vsi imumo svetle oči, Marija in Jezus sta pri na«.
Vso noč bi Mariji pesmi peli in gledali Jezusu v male oči, oh, zdaj so še angelci k nam prišli, vso noč bi v čudeže radi strmeli.
terih naj bi se udeležile najširše plasti vsake fare in občine. Ob tej priliki bo Rafaeloma družba dala udeležencem akademije propagandne brošure, v katerih bo zbran ves material, ki je potreben narodu in šolam v pouk. Prav tako bo Rafaelova družba vsako leto izdajala izseljenski zbomik, ki bo pokazal v vseh fazah delo za izseljence v domovini in tudi življenje in sploh kulturno udejstvovanje naših izseljencev po vseh delih sveta.
Rafaelova družba se bo zavzela z vsemi silami za to, da bo pritegnila k svojemu delu in skrbi za izseljence tudi vse naše časopisje in revije, katere naj bi stalno poročale o naši krvi v tujini. Vsak naš dnevnik bo moral na teden vsaj enkrat posvetiti nekaj prostora našim bratom za mejami in v daljni tujini, kakor delajo to sedaj Nemci pod naslovom: »Uber die Grenzen«.
Da se bo pa vse to velikopotezno delo moglo realizirati med našim narodom, je potrebno seveda, da ima Rafaelova družba tudi potreben denar. Kje ga dobiti? Lansko leto so postali naši izseljenci v domovino 214,000.000.—. Ves denar je šel med narod, s katerim si je marsikdo veliko opomogel in zaradi tega je potrebno, da vsaka hiša v Sloveniji in vsak posameznik letno prispeva Rafaelovi družbi za njeno prevažno delo vsaj po en dinar, premožnejši pa vsaj po 10 din letno.
Z enako delavnostjo in načrtom bo skušala Rafaelova družba poživiti stike med domovino in našimi izseljenci. Z vsemi raztresenimi udi našega narodnega telesa po širnem svetu, bo stopila v stalne stike in si prizadevala tako, da bo delo Rafaelove družbe krepko podprto, gmotno in moralno tudi od strani našega izseljenstva. Rafaelova družba bo imela v vsaki koloniji, pri vsakem verskem, podpornem, prosvetnem društvu in sploh pri vseh obstoječih organizacijah naših izseljencev svoje stalne zastopnike, ki bodo vršili važno kulturno, narodno in versko akcijo, da bodo delo Rafaelove družbe spoznale tudi najširše plasti našega izseljenstva. Ti zastopniki Rafaelove družbe, ki bodo v stalnem stiku z domovino, bodo poročali objektivno o vseh potrebah in nalogah, kako naj domovina izseljensko vprašanje rešuje, da bo zanjo v korist v kulturnem, verskem, narodnem in finančnem oziru.
Z omenjeno akcijo in z velikopoteznim načrtom, ki sem Vam ga v glavnih potezah predložil, bo začela Rafaelova družba takoj z Novim letom. Že danes se obračam v imenu Rafaelove družbe do vsega naroda v Sloveniji in tudi do naših izseljencev po vseh delih sveta, da bi z veliko ljubeznijo in uvidevnostjo skušali pripomoči kar največ k temu, da se ta boleča izseljenska rana, ki razjeda naše narodno telo že sto let, kar najboljše reši, kar bo v prid ne samo našim izseljencem v tujini, ampak tudi vsemu našemu narodu v domovini.
Dajte nam učitelja!
Eno leto smo imeli v Gladbecku jugoslovansko šolo. Vsi otroci te šole in vsi starši teh otrok so bili zadovoljni z učiteljem g. Šlibarjem.
Nemška oblast nam je dala dovoljenje, da nismo imeli nobenih ovir. Zdaj smozopetbrezučitelja.
Vsi podpisani starši in otroci prosimo: Pošljite nam učitelja nazaj.
Z narodnim pozdravom!
Starši: Josip Dobrave, Štefanija Dobrave, Anton Kostanjevec, Ana Kostanjevec, Franc Plahuta, Neža Plahuta, Jožef Urankar, Ana Urankar, Marija Britovšek, Alojzij Bačnik, Lojzka Bačnik, Jernej Urh, Terezija Urh, Mihael Berlec, Frančiška Berlec, Jožef Udovč, Marija Udovč, Anton Poklič, Alojzija Poklič, Tomaž Zapušek, Marija Zapušek, Ivan Sever, Alojzija Sever, Franc Bec, Ana Bec Uršula Starina, Albin Jeretin, Neža Jeretin, Ivan Oj-steršek, Hedvika Ojstršek, Franc Zupančič, Frančiška Zupančič, Marko Plahuta, Jožefa Plahuta, Franc Bervar, Marija Bervar, Rudolf Dro-bež, Marijana Drobež, Tomaž Kambič, Marija
Kambič, Vinccnc Zavodnik, Alojzija Zavodnik, Karel Brečko, Katarina Brečko, Pavlina Polšak.
Ot r o c i: Jožef Dobrave, Ivan Dobrnvc, Gregor Dobrave, Elizabeta Kostanjevec, Ivana Kostanjevec, Henrik Plahuta, Alvina Urankar, Lelia Urankar, Karel Britošek, Olga Bačnik, Ana Urh, Ant. Urh, Karel Urh, Leop. škrabar, Verner škrabar, Inge Udovč, Nežka Udovč, Mija Udovč, Josipina Poklič, Jožef Poklič, Terezija Poklič, Elizabeta Poklič, Jožef Zapušek, Henrik Zapušek, Salvator Sever, Anica Bec, Ivan Gregor Bec, Alojzija Starina, Jerica Starina, Anica Jeretin, Ivan Ojsteršek, Antonija Zupančič, Franc Zupančič, Pavel Plahutn, Jožef Plahuta, Marija Bervar, Franc Bervar, Helena Bervar, Anica Drobež, Kari Drobež, Ortrud Kambič, Irmgard Kambič, Verner Zavodnik, Ginter Zavodnik, Liselote Brečko, Katarina Brečko, Adolf Polšak,
Jugoslovensko narodno žensko društvo Kraljica Marija, Gladbeck IW., predsednica Ivana Lončar.
Katoliško društvo sv. Barbara za slovenske rudarje v Gladbecku, predsednik Jožef Dobrave.
Jugoslovensko narodno društvo »Domovinski zvon« v Gladbecku, predsednik Ivan Jazbec.
Jože Podslivniški:
Naša izseljenska mladina
Dopisnikom , Rafaela' l Dopisi za prihodnjo številko ,Rafaela" morajo biti v uredništvu do 4. januarja, zato, prosimo, pohitite z dopisi.
Izmed mnogih perečih vprašanj našega izseljenstva, je brez dvoma najbolj boleč problem naše mladine, ki je rojena in sedaj odrašča v tujini. Po vseh kolonijah sirom sveta, kjer bivajo sedaj naši izseljenci, grozi naši mladini narodna smrt. Kako to mladino obvarovati pred asimilacijo? Marsikje je že za vedno zamujeno. Še velilko pa lahko storimo zanjo zlasti v Franciji, Belgiji, Holandiji in Nemčiji. Kolikokrat nas je že mladina sama prosila pomoči? Mi pa se za njene obupne klice in prošnje nismo zmenili, ker smo si mašili ušesa. V zadnjih meseoih pa je prejela Rafaelova družba toliko prošenj in toliko obupnih krikov iz vseh delov sveta od naše mladine, da bi bil velik narodni greh, če bi se sedaj za našo mladino ne zganili. Kako naj ji pomagamo in kaj naj zanjo storimo? Pošljimo ji dobrih katoliških učiteljev in učiteljic! Dajmo ji v roke v polnil meri dobre duševne hrane in skrbimo, da bo vsako leto prišla na počitnice v domovino, kjer se bo ob toplem domovinskem objemu na-srkala ljubezni do rodne grude in naše besede in pesmi.
Naša mladina že marsikje ne razume več jezika svojih staršev. V prvi vrsti zato ne, ker je izpostavljena tujejezičnemu miljeju in mora vsak dan obiskovati tuje narodne šole. Hud udarec bo za nas v domovini, če se nam bo naša izseljenska mladina v tujini za vedno odtujila. Kalko rada bi naša mladina govorila jezik svojih staršev, kako rada prepevala naše večno lepe narodne pesmi, kako rada bi častila svojega Boga v jeziku svoje rodne matere, vsega tega danes pogreša in bo pogrešala tudi v bodoče, če ne bo imela domovina zanjo več razumevanja, več srca in ljubezni.
Naša izseljenska mladina obiskuje sedaj razne ljudske, srednje in visoke šole. Dodobra se je naučila tujega jezika, ob tej priliki pa je skoro popolnoma pozabila na jezik svojih staršev.
Kljub temu, da je domovina skoro popol-
noma pozabila v zadnjih sto letih na problem izseljenske mladine, vendar živi v naši mladini kljub temu topla zavest in ljubezen ob spominu na rodni dom in rodno grudo svojih staršev. Na vse načine si prizadeva, kako bi se naučila slovenskega jeziJka, da bi na ta način skušala rešiti kar največ naših rojakov pred versko in narodno smrtjo v tujini. Težka je ta šola in z veliko težavo, le počasi blebeta jezik svojih staršev. Najlepši primer za to je pismo, ki ga je Rafaelovi družbi poslal ameriški izseljenski duhovnik Rev. P. Bernard Ainbrožič O. F. M., ko ga je prejel od slovenskega bogoslovca, rojenega v Ameriki. Pismo se dobesedno glasi:
Dragi gospod urednik!
Jaz sem prejel tvoja slovenska slovnica in tvoj koledar. Koledar je jako lep in jaz ga čitam kadar imam časa. In hvala enkrat dalje ker ste vi deli moj popis v koledar. Jaz no mislim, da slovnica bo previsoka kot Vi ste se bali. Že jaz sem čital tukaj in tam, ter sem razumil vse ono katero sem brel. V nekolike mesto sem jaz majšel da mi tako lahko kot sem imisle.1. Sčasoma jaz upam, da bom mogel bereti in učiti se od slovnico.
Vi ste že dobili mojo zadnjo pismo, kajne? Jaz čakam za tvoj odgovor, kateri jaz upam, da bo ovde v par dni.
Ker jaz nimam več zapisati, bom zaprel ovo pismo. Z ove par besede bos vedel koliko jaz znam po slovensko.
Lepo pozdravljam Vam
Rudolf Flajnik, O. Carin.
Domovina, ne presliši več obupnega krika naš*' mladine iz tujine, ki te v zudnjih zdihljajih prosi pomoči!
Pristopajte k ,Družbi sv. Rafaela" in razširjajte njeno glasilo!
Skrb za slovenske izseljence
G. dr. Vlad. Rybar, <lo sedaj načelnik personalnega oddelka zunanjega ministrstva v Bel-gradu, je bil minuli mesec prestavljen za svetnika na poslaništvo v Washingtonu v USA. Med potjo se je oglasil tudi v Ljubljani, v pisarni Rafaelove družbe, kjer je imel daljši razgovor z g. o. Zakrajškom o raznih izseljenskih zadevah, zlasti tistih, ki sc tičejo ameriških Slovencev.
Sedanja vlada skuša našim izseljencem pokazati, da se zanima za nje in da bo vse storila, da se tudi nje zadovolji in jim pomaga. Izseljenska ura na helgrajskem radiu na kratkih valovih, da jo slišijo lahko tudi izseljenci v preko-oceanskih deželah, in marsikaj drugega, kar se je zadnje leto za izseljence vpeljalo, dokazuje jasno to stremljenje naše vlade, '/.a nas Slovence in za naše slovenske izseljence je posebno važno in razveseljivo to, da skuša po raznih naših poslaništvih in konzulatih nastaviti tudi čim več slovenskih uradnikov. Razmere ined našimi slovenskimi naselbinami so tako svojske, tako posebne, popolnoma različne od onih med Srbi in Hrvati, da jih bo razumel in pravilno vodil samo uradnik Slovenec, ki pozna slovensko dušo. Zato so slovenski izseljenci v svojih poročilih za I. in II. slovenski izseljenski kongres skoraj enoglasno zahtevali, da se po državah, kjer je slovenski izseljenski živelj v večini, pošiljajo slovenski uradniki. Sedanja vlada je spoznala upravičenost te zahteve, in zato jim skuša ustreči, kolikor največ mogoče.
Tako je poslala v Argentino za poslanika Slovenca gosp. prof. dr. Cankarju, ki je v kratki dobi niti enega leta dosegel lepe uspehe. Posle-vodeči izseljenski komisar v Nemčiji je Slovenec g. Ilinko Samec. V Diisseldorfu na konzulatu je še uradnik Slovenec, g. Korošec. V Rot-terdamu na Nizozemskem je pri gen. konzulatu za podkonzula Slovenec g. dr. Logar, ki je dosegel tudi že lepe uspehe. Nastavitev g. dr. Rv-bafa v Washingtonu je nadaljnji korak vlade v tej smeri. Izseljenci so gotovo veseli te modre politike in uspehi se bodo kmalu pokazali vsepovsod. Tudi Družba sv. Rafaelu se veseli tegu, ker ve iz dolgoletne skušnje mod izseljenci, kolik blugoslov bo rodila ta politika za državo, za narod in za izseljence.
Pisarno Rafaelove družbe je obiskal tudi g. Karel Ilrovat, do sedaj uradnik na poslaništvu na Dunaju, ki je bil premeščen v zunanje ministrstvo v Belgradu.
Pri Rafaelovi družbi se je zglasil tudi narodni poslanec gospod K. Gajšek, ki je imel daljše posvetovanje o zadevah slovenskega izseljenskega vprašanja. Gospod poslanec je obljubil, da se bo zavzel za izseljensko vprašanje tudi v skupščini in bo skušal izbojevati za naše izseljence čim največ koristi. G. poslanec se je posebno zanimal za ureditev slovenske izseljenske zbornice, za ureditev celotne naše državne izseljenske službe in za ureditev vprašanja nastavitve izseljenskih učiteljev po naselbinah.
Franc Ribič, rudar, Merlebach, Francija:
Naš obisk v domovini (Nadaljevanje)
Že dolgo pred prihodom vlaku se je na železniški postaji zbralo veliko ljudi, ki so spremljali svoje rojake in pomagali nesti našo težko prtljago. Veliko jih je prišlo tudi iz radovednosti. Tesnoba na peronu je postajala vedno večja in pogovor med nami in ostalimi je bil vedno glasnejši. Med tem pogovorom je že pri-drdral vlak. Hitro se požuritno in stopimo na vlak, Drugi so porivali našo prtljago skozi okno. »Živijo, srečno rajžo in pozdravite vse doma!« so nam klicali, ko se je začel vlak pomikati iz postaje. Z veliko naglico nas je peljal hrzi vlak skozi lepo Lotringijo in Alzacijo in v dobrih dveh urah smo bili že v mestu Stras-bourgu. Tam smo se morali presesti in se nato pridružiti izseljencem iz Aumetza in Pas de Calais in sc nato skupno vozili v lepih in razkošnih vagonih prvega razreda skozi Nemčijo in velika mesta: Stuttgart, Ulm, Carlsruhc, Miinchen, Salzburg in skozi Koroško. V Salz-burgu je šel naš voditelj g. kaplan Stanko Grims takoj Ina žlelezniško ravnateljstvo, lu tam vse uredi, Med tem časom je prišla pa že kontrola zaradi potnih listin. V vagonu je pa nastala velika panika, češ, du se je nuš g. kaplan zgubil ali pa zaspal. Zdaj nas bodo odklopili in nas tukaj pustili v tej temni noči, Ko smo pa videli, da prihaja iz urada k našemu vlaku, smo se zopet malo oddahnili. »No ja, sem si mislil,« in g. Stanku dejal: »Če ni naš voditelj zraven, pa smo že v skrbeh in zdaj vemo, kaj je voditelj vreden.« Na postaji Pod-rožica smo okinčali vagone s papirjem, bršlja-nom in jugoslovanskimi zastavami. Velik predor, ki veže našo državo z Avstrijo in ki je nekako korenina Slovenije, nam je pa skoro ves papir zmočil in pokvaril. Vlak je vozil z veliko brzino, da bi ja izseljenci čimprej prišli v svojo tako zaželjeno domovino; saj rojstni kraj in domovino imamo samo eno. Ko smo sc vozili od predora proti Jesenicam, smo vsi želi-no gledali skozi okno, saj smo bili že na naših tleh. Dvigala se je ravno jutranja zarja in sonce je začelo veselo obsevati visoko gorovje prijazne Gorenjske. Naša srca so bolj svobodno in boli hitro utripala in veselje, ki smo ga občutili ob prihodu na naša tla, se ne da popisati. Kakšno veselje pa bo šele na Jesenicah, smo si mislili, ko bo zaigrala godba in nas bodo pevci pozdravili z našo lepo slovensko pesmijo, tedaj bo veselje in ljubezen do domovine še večja. Pa smo se s tem veseljem bridko
varali, ker ni bilo ne godcev in ne pevcev in smo težko čakali na odhod vlaka. Kakor smo drugi dan zvedeli po časopisih, je bilo od dežurnega uradniku Živkoviča zabranjeno godbi in občinstvu razvrstiti se na določene prostore. Mi nismo imeli zaradi tega nič manj, pa vendar se čutimo prizadeti in užaljeni, Z nami so pa užaljeni tudi tisti izseljenci, ki so ostuli v tujini. In to mnogo škoduje nu ugledu domovine. Le to nas tolaži, da to ni zakrivila ne vlada in ne Rafaelova družba. Po skoraj poldrugi uri čakanja na Jesenicah, smo se peljali naprej do Lesc in nato z avtobusi na Brezje. Tam nam je zaigrala godba »Sloge« pod vodstvom g. Sve-tela v pozdrav. Preveč bi bilo, če bi hotel vse slavje in govore od prevzv. g, škofa dr, Rož-mana, dr. Korošca, g, p. K. Zakrajška in drugih govornikov, ki so pozdravili nas izseljence, ali izseljenci našo domovino, popisati. Ker je bilo to vse objavljeno v septembrski številki »Rafaela«, zuto bom povedni samo vtis nnše tuko velike, slavne in narodne božje poti. Takoj po prihodu na Brezje smo šli v cerkev, takoj spoznaš, da je to sveti kraj in svetost kraja priča, du je ta cerkev že veliko doživela, saj ni skoro nikdar prazna. Po stenah je vse polno podob, ki so jih verniki prinesli v zahvalo za milost in prejeto dobroto Materi božji. Razen glavnega oltarja in lepega prezbiterija, sc dvigajo lepi stranski oltarji. K oltarju Milostne podobe pa ne prideš tako lahko in sc le z veliko težavo prerineš do njega, saj je vedno vse polno vernikov, ki molijo litanije, rožni venec in prosijo Marijo za pomoč, Kako človeku pre-sune srce, solza veselja in ljubezni do Matere božje se ti polije po licu, ko vidiš kako verniki ponižno, vdano in i/, celega srca molijo in pojo svete Marijine pesmi. To so trenutki, ko tudi duša uživa in telo se malo odstrani od zemeljskih skrbi. Škoda in žalostno je, da niso šli vsi izseljenci na Brezje in se tam poklonili Materi božji in jo prosili za pomoč, da ne bi omahnili v tujini; saj ona ie tudi Kraljica in mati vseh izseljencev. Izseljenci, ki boste prihodnja leta potovali na oddih v domovino, le ustavite se tudi na Brezjah in verjemitp mi, da vum ne bo žal. Priporočljivo je pa tudi, da izseljenci, ki je njihov glavni cilj potovanja v domovino, da obiščejo to lepo romarsko cerkev, da se zahvalijo ali se priporočajo Mariji za pomoč. Po sv. maši, ki je bila na prostem in po proslavi 10 letnice Rafaelove družbe, smo
šli še enkrat po slovo k Materi božji, nakupili nekaj spominkov in potem smo šli h kosilu. Mislili smo namreč, da bomo dobili kosilo brez čakanja. Pa smo bili res potrpežljivi in pri kozarcu dobrega vina čakali na kosilo. Ko smo pa videli, da ni bilo kosila ali skoraj nič na razpolago, smo začeli godrnjati in šli h kuharici in ta se je zgovarjala na vse načine, da ni vedela kdaj pridemo, da smo prišli prepozno in da jim je lansko leto polovico ostalo, kar je bilo pripravljenega za izseljence in da so imeli zaradi tega veliko izgube, Pozneje so nam pripravili kosila dovolj, pa nismo imeli časa čakati, ker smo morali iti na Otoče in se od tam odpeljali v našo belo Ljubljano.
V Ljubljani so nas že nestrpno čakali nan znanci in tudi tisti, ki so bili že v tujini in nas željno spraševali po novicah. Iz Ljubljane so se izseljenci razkropili na vse strani in vsak na svoj dom; nekaj nas je pa ostalo zaradi opravkov II. izseljenskegu kongresa in da si ogledamo našo slovensko prestolnico. Dasi smo bili od vožnje zelo utrujeni in deloma tudi bolni od tako imenovane morske bolezni, smo vendar z veseljem stopali po ljubljanskih širokih in snažnih ulicah, Drugi dan smo se udeležili II. izseljenskega kongresa, kjer so se obravnavale zelo važne stvari; ogledali smo si lepe cerkve, ki so ponos Ljubljane, šli na Grad in na stolp in od tam gledali krasoto in velikost mesta. Ogledali smo si še druge zanimivosti 'in tudi novi nebotičnik, ki se ponosno dviga nad mestom, saj je kakor kralj vseh ljubljanskih stavb. Na hodniku pri električni napravi smo pozvonili v pritličju in dvigalo nas je dvignilo prav na vrh. Z nebotičnika smo gledali na vse strani in opazovali vrvenje in ljubljansko okolico. Medtem pa so ure hitro potekale; nato smo se odpeljali v moj rojstni kraj, po katerem sem že osem let tako silno hrepenel. Ko smo na zadnji postaji izstopili, je bila že tema. Veseli smo bili, da smo prišli tako srečno na naš zaželjeni cilj. Veselili in tudi žalostnih korakov smo stopali po trdi cesti in nato zavili v stransko pot in šli hitro proti domu. Mesec na nebu je veselo obseval slovensko ravan in svetil na našo pot. Po travnikih sc ie vlekln megla in lahek vetrič je zibal drevesa sadovnjakov. Po hišah so še tu in tam gorele lučke in zunaj je vladal mir. Moja žena in otroci, ki sem jih privedel prvič v Slovenijo in niso bili vajeni našega pota, so vedno spraševali kdaj bomo prišli domov. Po polurni hoji smo vendar enkrat stopili čez prag moje drage in tako ljubljene rojstne hiše, v kateri me je veselo zibala ljubeča mati.	(Konec prihodnjič.)
Silvin Sardenko:
Božični večer
Tako je tiho v naši vasi, tako je tiho kroginkrog. In ura gre tako počasi, tako počasi kroginkrog.
Na lahko okno smo odprli, na lahko, da ne zazveni; in v božji mir smo se ozrli, da božji mir nas orosf.
Odprla vrata so se sama, odprla so sc na stežaj... Ti vas, ti ljudstvo, blagor vama! nocoj se vama vrača raj.
Kako so čiste vaše hiše, kako so čiste, kakor sneg; nocoj se vsaka dviga više, nocoj sc dviga kakor breg.
Nocoj se vendar izpolnjuje, kar se je reklo tolikrat: Ponižnim Bog se približuje in krotkim srcem Bog je brat.
O, blagor ti, da si verjela, stoterni blagor, verna vasi Noooi boš hvalno pesem pela, tvoj hvalni glas je božji glas.
Tako lepo je v naši vasi, tako lepo je kroginkrog; vrnili so se zlati časi: s človekom se zgovarja Bog.
Kaj delajo naši po svetu
Nemčija
Gladbeck. — Na drugi božični praznik, dne 26. decembra i. 1. bo obhajal vesifalski Slovenec Aleks čepin svojo novo maso. On se je rodil v Gladbecku 10. 3. 1915 kot sin slovenskih staršev. — Njegov oče Aleksander čepin se je rodil v Planinski vasi v fu-ri št. Vid pri Planini dne 1. 5. 1888, zapustil je svojo domovino in biva že od leta 1907 v Gladbecku. Bil je odbornik in vedno zvest član slovenskega društva sv. Barbare. Njegova mati Frančiška Čepin roj. Kolčan, se je rodila v Zagorju ob Savi dne 27. 10. 1886 ter je članica roženvensike bratovščine. Aleks čepin je obiskoval gimnazijo v Gladbecku od leta 1925 do 1932, potem pa je ono leto delal kot rudarski pomočnik v rudniku. Po posredovanju g. p. Lus'karja je šibeni-ški škof prevzel Alcksa v svoje semenišče. — Aleks Čepin je znal že kot otrok govoriti lepo slovenščino, obiskoval je tudi slovensko šolo v Gladbecku; ob počitnicah je bil večkrat gost j?, župnika Kristijana Cudcrmana na Ilotiču. Za duhovnika bo posvečen 18. decembra v Ši-beniku. Spored za slovesnost v Gladbecku dne 26. decembra bo tale:
Ob 9.30 slovesen sprevod od rojstne hiše v Steinstrasse 2 do cerkve sv. Lamberta, v kateri je bil novomašnik krščen, birman, v kateri se je prvič spovedal in prvič sprejel sv. obhajilo.
Ob 10 slovesna sv. maša, pridiga, večglasno petje.
Ob II slovesen sprevod od cerkve do Roon-strusse 100, kjer stanuje predsednica katoliškega društva nemških niuter ga. Marija Klein-mannova, ki bo dala zajtik, kosilo itd.
Ob 16 slovenska pridiga, slovenske litanije, novomašnikov blagoslov.
Ob 17 čestitanje vseh Slovencev novomušniku v dvorani Droghoff.
Ob 18 nemške večernice in novomašnikov blagoslov.
Vsi Slovenci in vse Slovenke iz Gladbeckn, pa tudi iz bližnje in daljne okolice so prisrčno povabljeni in dobrodošli. Ta cerkvena proslava bodi nam vsem v veliko veselje in visoka čast!
Gladbeek. — Zopet se oglašumo v našem ljubem listu »Rafaelu«. Kakor navadno, smo se zopet zbrali v nedeljo dne 21. novembra v cerkvi sv. Lamberta ter imeli naše slov. večernice. V svoji pridigi se je častiti g. Tensundern spominjal onih rojakov, kateri so v teku svojega izseljenstva umrli v Gladbecku. Posebno se je molilo za nje. Po večernicah smo šli k mesečnemu sestanku v društveno dvorano. Predsednik društva sv. Barbare g. Dobruvc Jožef je vse navzoče pozdravil, Zapeli smo nekaj narodnih pesmic, nukar je predsednik začel z dnevnim redom: počastitev godovnega dneva našega dušnega pastirja č. g. Božidarja Tensunderna. V lepih besedah se je spominjal godovnika predsednik Dobravec. Prav prisrčno mu je tudi čestitala predsednica rož. brat. ga. Jožefa Gorše. Naša mladina pa je pokazala svojo vdanost v lepih slovenskih deklamacijah in s pesmijo: »Kol'kor kapljic, tol'ko let, Bog Vam daj na svet' živet. Živijo. Pevski zbor pa je zapel pod vodstvom svojega pevovodje g. F. Dobravca krasno pesem.
V svojem govoru je č. g. Tensundern najprej čestital srebrni poroki naših članov: Plahuti Francu ter soprogi in Sterbuclu Jožefu in soprogi. Tudi tema dvema družinama smo zaklicali trikrat živijo. Nato pa je povedal, da bomo proslavili na drugi božični praznik novo mašo bogoslovca g. Alelcsa č«pina. To bo prva nova maša Slovenca v Nemčiji in jo moramo tudi zelo lepo proslaviti. Zahvalil se je vsem za lepe čestitke, posebno pa najmlajšim za lepe slovenske deklemacije. V ganljivih besedah
je podčrtal, kako je lepa naša slovenska govorica, posebno še tedaj, če jo govori majhen otrok, Prosil je vse starše, da naj vzbujajo pri otrokih ljubezen do slovenskega jeziku, posebno sedaj, ko je odšel slov. izseljenski učitelj, da ne bomo prekmalu pozabili, kur so se naučili v slovenski izseljenski šoli pri učitelju g. Šli-barju. Odpoklic učitelja od mladine naj nus vzbudi do krepkega združenja v naših kut! slov. društvih. Zato pa kličemo našemu slov. narodu krepki živijo! S pesmijo »Je angel Gospodov« je zuključil predsednik sestanek.
Dortinund-Dorfsfeld. — Gc. Mariji Gornik se lepo zahvaljujem za pismo. Bomo takoj uredili, kakor želite. Tudi o vremenu bi radi vedeli. Pri nas je zdaj bolj slubo vreme. Sv. Miklavž nam je prinesel sneg. Bodite nam lepo pozdravljeni!
Wanne Eickel. — Valentin Macher, član društva sv. Barbare, in njegova žena Jožefa, ki je članica Roženvenske bratovščine, sta obhajala dne 20. novembru zlato poroko. Ob 9 zjutraj je bila ponovitev poroke v naši farni cerkvi llerz Jesu in nato peta sv. maša. iPred oltarjem je bila postavljena miza in dva stola. Vse je bilo zelo lepo okrašeno. Med sv. mašo sta prejela jubilanta sv. obhajilo. Naši rojaki so jima priredili lep in prisrčen sprejem pred cerkvijo in na domu. kjer so jima sobo zelo okusno okrasili, Jubilantoma iskreno čestitamo iu kličemo: še na mnoga leta!
Holandija
Kar nas je Slovencev v Holandiji, bivamo v okolici Hecrlena. Pred leti smo sc borili in prosili in slednjič smo bili uslišani, da srno dobili jugoslovanski častni konzulat s sedežem v Heerlenu, kjer smo luliko opravili vse svoje zadeve. Edino izdajo novih potnih listov si je pridržalo poslanstvo prej v Haagu, potem v Londonu. Glavni posel, ki smo ga imeli s konzulatom, je bil podaljšanje potnih listov, ki jih moramo imeti vedno v redu. In šlo je hitro in prijetno. Vsedel si se na kolo, se peljal v Hcer-Ien, dal podaljšati potni list in še na policijo si luliko stopil po dovoljenje bivanju in je bilo urejeno za nekaj časa.
Letos je bil pa ustanovljen jugoslovanski generalni konzulat v Rottcrdamii. Veseli smo tega, saj nus oba: g. generalni konzul in g. vicekon-zul, ki je Slovenec, često obiskujeta in utrjujeta vezi med nami in domovino, Vsukikrut sc jih ruzveselimo, kadur prideta v našo sredo. Eno prošn jo pa imamo, ki bi se naj po možnosti upoštevala. In Rafaelovo družbo prosimo, da num pri tem pomugu. Od oktobra namreč moramo pošiljati potne liste v podaljšanje na generalni konzulat v Rotterdam. To je združeno s sitnostjo in stroški. Prosimo merodajne oblasti, da num ustrežejo in zopet dovoli jo, da se potni listi podaljšujejo kukor do zdaj v Heerlenu.
Heerlen. — Rafaelu sporočam žalostno novico, du sc je naš rojak Anton Petrič v rudniku Oranje III llerlerheide smrtno ponesrečil. Pokojni je bil stur 35 let. Zapušča žalujočo ženo in dva nedorasla otroka. Doma je bil iz Mozirja
—	Lepa njiva. Bil je tudi član Društva sv. Barbare in naročnik »Slovenskega Gospodarja« in »Rafaelu«. Nu prošnjo žene pogojnega je rudniška direkcija pustila krsto prepeljati v domovino, Preden so ga odpeljali je g. rektor-upravitelj bolnice Ileerlen opravil vcče':iice in molitve za pokojnega in blagoslovil krsto, Pod vodstvom g. patra Teotima so mu zapeli tudi žulostinko »Vigred«. Prepeljan je bil z mrtvu-škim avtom. Ž njim smo poslali tudi 8 krasnih vencev, ki so mu jih darovuli prijatelji, znanci, sodelavci in razna društva. Položen je bil k večnemu počitku pri podružnici Gorenje šmart-no ob Puki, kjer sc je tamkajšnji g. dekan pri odprtem grobu z ganljivimi besedami poslovil.
—	Naj mu bo domača gruda luliku! Žalujoči ženi in otrokoma naše sožalje.	Rudar.
Heerlen. — Zahvala. Vsem Slovencem, ki so darovali vence za pokojnega Antona Petriča, se prav prisrčno zahvaljujem. Posebno še vsem onim. ki so mi pomagali in me tolažili v bridki uri. Vsem najlepša livulu in Bog plačaj! žalujoča Ana Petrič in otroci.
Francija
Kronika iz Merlebacha. Naš znani basist in dobri igralec na odru g. Vunšek Ivan iz Cuve-letta je dne 2. novembra dobil naslednika Her-bertu Ivunu, radi česar njegovi ugledni družini najislkreneje čestitamo. Ilerbcrta Ivana je krstil izseljenski duhovnik iz Merlebacha dne 14. novembra. — Istega dne, 14. novembra pa je nepričakovano potrkala na vratu gospe Marije Čebulur kruta bela žena; zadetu od kupi je izdihnila dobra mati, ki je bila rojena dne 18. 8, 1859 na Krki na Dolenjskem. Kljub visoki starosti je prihajala zelo rada k slovesni službi božji v Merlebach, kur ji je bilo pri sodbi pred Vsemogočnim gotovo v veliko tolažilo. Žalni sprevod je vodil izseljenski duhovnik iz Merlebacha dne 16. 11. na pokopališče v Freymingu. Blago muter toplo priporočumo v molitev, spoštovuni družini Čebular pa nuše iskreno sožalje! — Dne 20. It. je izseljenski duhovnik v Merlebachu poročil Mali ja Jožefa s štraser Marijo. Ženin je doma iz Žgornjegu Tuhinja, nevesta iz župnije Kapele pri Breži-ruli. Novoporočcncema želimo knr največ bož-iega blagoslovu! — Tudi družini Frece iz Rue I.ongue iskreno čestitamo k pomnožitvi družine za enega članu. G. Frece, naš znnni harmonikar. je bil težko poškodovan na nogi, pa je, hvala Bogu, že okreval, tako da upamo, da 1)0 še večkrut lahko zaigral kako veselo.
Stanko iz Merlebacha.
Merlebach. — V tem mesecu sem prejel čez 40 pisem /uradi posredovanja dela pri rudniku »Sarrc et Mosclle«. Vsem tem, ki so pisali pisma, sporočam, da za enkrat ni misliti, da bi mogli priti v poštev, ker je čez 400 takih, ki jih je zastopnik imenovane direkcije osebno videl pri zapisovanju v domovini. Ako bo |k>z-neje kaj upanja, bom sporočil.
Izseljenski duhovnik Stanko Grims.
Merlebach-Tucquegnieux. — Praznovanje izseljenske nedelje in narodnega praznika se je vršilo dne 28. it. dopoldne v Merlebachu. popoldne pa v Tucquegnieuxu. Slovesne službe božje v Merlebachu ob nuvzočnosli g, generalnega konzula dr. Iliča iz Metza se je udeležilo poleg precejšnjega števila ljudi tudi zastopstvo 9 društev iz Merlebachu in okolice. Po službi božji je g. generalni konzul izročil društvom, ki še niso imela slike našega mladega vladarju, krasno sliko istega s posebno pohvalo za njihovo nesebično in vztrajno socialno, kulturno in narodno delo. Po končani proslavi pa je imel veliko dela g. Krstit', uradnik na konzulatu v Metzu, ko je z velikim veseljem razdeljeval bonbone, dar g. generalnega konzula, otrokom. Tudi za tu dur najlepša hvala!
Tudi popoldanska proslava v Tucquegnieuxu je z lepimi pevskimi točkami, otroškimi nastopi in drugim sporedom napotila naše misli k našim dragim v domovino in v zgodovino naše države. Tudi tu je g. generalni konzul izročil peterim društvom vladarjevo sliko v lepem okvirju, otroke pa je zopet obdaroval s slad-korčiki. — Obenem smo pa tudi iz domovine zvedeli, da se je javnost ta dan zelo zanimala /u izseljence. Posebno »Slovencu«, ki je velik del nedeljske izdaje posvetil izseljencem, se lepo zahvaljujemo. Stanko iz Merlebacha.
Lievin (P. de C.) — Zahvala. Podpisani se najlepše zahvaljuje vsem, ki so mu ob smrti in |K)grel)ii njegove žene Marije Gumzej roj. Razboršek na katerikoli način lajšali bridko izgubo. Posebno se zahvaljuje za tolažilen govor v cerkvi, bratovščini in društvu za udeležbo z /ustuvama. sorodnikom in vsem darovalcem /a cvetje in vence, kukor tudi vsem številnim pogrebcem, ki so jo spremili na zadnji poti.
Gumzej Alojz.
Izseljenske novice
Bruay cn Artois. — Dne 28. novembra je priredilo društvo sv. Barbare lep večer, ki je bil namenjen proslavi izseljenske nedelje in obenem v počaščenjc naših mater, od katerih je v veliki meri odvisen prospeh i/sel jenstva. Nastopi la je zlasti mladina z igro: V Indijo Ko-romandijo. Videli smo in to čutimo izseljenci vsak dan, da Indije Koromandije, to je dežele, v kateri bi se brez truda veselo živelo, ni nikjer na svetu, — Ker ni bilo več daleč do sv. Nikolaja, se jc veliki otroški prijatelj oglasil kur ta večer' v Bruayu in obdaril vse navzoče otroke, .Seveda so morali prej pokazati, koliko znajo moliti. Tako je bilo dosti veselja za mla-do in staro.
Poroke. Dne 11 novembra sta bila poročena Albert Logier in Gabrijela Potisck. Nevesta je zvesto delovala pri prireditvah in je bila več let marljiva cerkvena pevka. Želimo jima vso srečo v novem stanu! — 20. novembra sta stopila pred oltar Jožef Gomilar in Viktorija Vran. Ženin je bil vnet pevec za cerkveno in narodno petje in je pridno sodeloval na odru. Vemo, da bo tak ostal tudi kot mož, in želimo novemu paru obilo božjega blagoslova in sreče! — Pri obeh porokah so pevci z lepimi pesmimi počastili novoporočence,
Piennes. — že nad eno leto obstoja pri nas cerkveni pevski zbor. pa smo prepričani, da niti vsi kar jih je iz Piennesa ne vedo za njegov obstoj. Ne zato. ker bi bil zanič, ampak ker ga nikdar ne pridejo poslušat, ko nam prepeva pri božji službi enkrat na mesec. Po številu jih je enajst pevcev in pevk. ki se za cerkveno petje žrtvujejo, čeprav ne morejo pričakovati od nikoder plačila, razen da jih morda kdo poskuša zafrkniti, da so fašisti, ker v cerkev hodijo. Nu proslavi izseljenske nedelje v Tiknah pa so bili vendar deležni tudi pohvale v obliki kraljeve slike v lepem okviru, kot priznanje za zasluge in vzpodbudo za naprej. Gospodu konzulu dr. Niču smo zelo hvaležni za ta dan ter ga zagotavljamo, da hočemo vedno navdušeno gojiti slovensko pesem in njeno slavo širiti tudi med tujci.
Giraumont. — Enako kakor pevskega zbora iz Piennesa se je g. ikonzul dr, llič snomnil tudi Slovenskega pevskega društva v Giraumontu. Društvu je daroval kraljevo sliko kot priznan ie pevcem za nesebično delo, Priznanje od naših državnih predstavnikov nam je v veliko tolažbo in krepko vzpodbudo,
Tucquegnieux-Marine. — Izseljensko nedeljo in praznik narodnega zedinjenja smo proslavili v nedeljo, dne 28. novembra. Prireditev je izzvenela v vročo in nujno željo, da bi naša država sklenila s Francijo tako delavsko reci-procitetno pogodbo, kakor jo imajo vse druge države. Vse lažje in veliko bolj iz srcu bi nam potem prihajal klic: Živela domovina.
Počastil nas je to pot s svojim obiskom tudi naš generalni konzul iz Met z a g. dr. Ilič. ki je prinesel društvom lepe slike našega kralja, otrokom pa sladkih bonbonov. Za vse mu izrekamo na tem mestu najtoplejšo zahvalo.
Pa še nekdo drugi je prišel k prireditvi: Miklavž v spremstvu parklju. Parkelj je imel rdeč jezik. Nekateri so se izpraševali, čemu je bilo treba parklja in rdečega jezika. Kui hočete? je že moralo hiti tuko, drugače bi ne bila slika jasna in popolna.
Aumetz. — Nekje sem bral tele besede: Ni namreč važno samo, da si čim več' pridobiš, prav tuko pomembno je tudi, da umeš s svojimi dohodki zares dobro in koristno razpolagati. Razlika med ljudmi, ki ume jo zares modro in pametno gospodariti in pa tistimi, ki nespametno in nesmiselno trosijo, kar so si morali v velikim trpljenjem prislužili, ima v življenju ljudi važno vlogo. Eden ne izda brez potrebe niti novčiča, nikdar nobene stvari ne preplača in redno ve kje se du ka j dobro in poceni kupiti. Drugi pa zopet trosi, kadar ima. nepremišljeno za najbolj nepotrebne stvari, kupujejo svoje potrebščine vedno tam, kjer so najdražje in morda še labše. kot bi jih dobili drugod /a nižjo ceno.
Na tole sem se s|H>mnil. ko čujem neprestano za kakšne visoke vsote kupujejo ljudje ml agentov radijske aparate. (VI 2000 do "V000 frankov je nekaj kur se razume samo po sebi. Če bi bil aparat toliko vreden, bi ne bilo nič ugovarjati, a kaj ko je resnična fabrbkd cena največ do 1000 frs. Torej agent zasluži i nekaj
Vsem v domovini in tujini, ki so na ta ali
drugi način pripomogli, du se je letošnja izseljenska nedelja tako lepo praznovala, se Rafaelova družba najlepše zahvaljuje.
Našim dopisnikom se najlepše zahvaljujemo za trud in žrtve, ki so jih imeli s poslanimi dopisi. Prosimo Vas, da nuni tudi v prihodnjem letu ostanete zvesti in naklonjeni.
Naši izseljenci se pri vsaki priliki spominjajo svoje domovine tudi z dejansko ljubeznijo, da pomagajo svoji domovini v raznih stiskah in težavah. Tako so tudi ob priliki težkih vremenskih nesreč, ki so zadele razne kraje na Dolenjskem, začeli zbirati darove med seboj, da bi poslali pomoč prizadetim faram, Te dni je poslala uprava »Amerikanskega Slovenca« v ( liicugu Družbi sv. Rafaela čok za 322.68 dol. s pripombo, da se ta zbirka razdeli med prizadete župnije na Dolenjskem. V odboru pomožne akcije so bili g. Leo Mladič, doma iz Žužemberka. g. Viliam Bogolin, doma iz Cerkelj pri Brežicah, in g. Ivan Jerič, doma iz Regerče vasi pri Novem mestu. Darove so nabirali g. Anton Bogolin, Ivana Mladič, Karlina Pičman, Frank Kozjek in Peter Čemažar. Družba sv. Rafaela bo razposlala to vsoto prizadetim župnijam po določilih odbora, ki je darove zbiral. S tem se pa javno zahvaljuje požrtvovalnim našim rojakom v Chicagu za blagohotno podporo, ki bo zelo dobrodošla, da olajša bedo težko prizadetih naših Dolenjcev.
Povratek sezonskih delavcev. Že nekaj dni prihajajo v Maribor veliki transporti po več sto ijudi, ki potujejo v Prekmurje. Sezonski delavci so to, iki se vračajo iz Nemči je in Francije, kjer so bili od pomladi zaposleni pri poljskih delih. Letos jih je bilo iz Prekmurja okrog 5000, ki so našli zaslužek na francoskih in nemških veleposestvih. Prejšnja leta je bilo to število mnogo večje, včasih se je mudilo na sezonskem delu do 10.000 prekmurskih fantov in deklet ter so ostajali doma čez poletje samo starci in otroci. Takrat so bili tudi dobri časi glede zaslužka, ljudje so se vračali v pozni jeseni z lepimi prihranki, ki so znašali po 10 tisoč in več dinarjev, tako da ni bilo denarja dovolj samo zu vsakdanjo potrebo, temveč ga je preostalo tudi za slabe čase. Prekmurske hranilnice in posojilnice v letih najhujše krize niso poznale pomanjkanja denarja, katerega so dobivale od sezonskih delavcev in izseljencev. Letos pa se vračajo Prekmurci slabe vo-1 ie, V Nemčiji in Franciji je bil zaslužek slab. V Nemčiji bi še šlo, če ne bi bila slaba zamenjava marke pri nas in če ne bi bila Nemčija zavrla pošiljanje denarja v domovino, Vsak delavec je lahko poslal na mesec 10 mark, s seboj pa je tudi lahko vzel samo 50 mark v gotovini, ves ostali zaslužek pa je moral pustiti v Nemčiji ter si nakupiti zanj obleke in drugih potrebščin. ki bi jih prav lahko pogrešal ali pa jih kupil dosti ceneje domu. Mnogi delavci, /lasti ženske sc vračajo v lepih novih oblekah, ki jim doma ne bodo zu rabo, dosti je tudi ta-kih, ki so investirali svoj zaslužek s tem, da
sladkimi besedami tisto, kar delavec v trudu in znoju v enem mesecu. Ali bi ne bilo bolj pametno rabiti pri takih nakupih nekoliko več razuma in tukaj pokazati svojo brihtnost in izobrazbo.
Tistim, ki mislijo kupiti rudijski aparat, sporočam zato nekatere cene. da se ne bodo dali preveč nesramno odreti. Naj vsak pomisli, da lullkn prihrani toliko, da more sebe fino obleči in se mu bo nekaj ostalo.
Aparati na 5 elektronk od 600—1000 frs., aparati na 6 elektronk od K00—1200 frs., aparati na 7 elektronk od 1000-1700 frs., aparati na 8 elektronk od 13)0-1700 frs,
Pripominjam, da sem izbral cene najbolj znanih tvrdk v Parizu, ki imnio aparate, s katerimi sc sigurno dobi tudi Ljubljana. Lahko si lastim pravico presojati aparate, ker se že 8 let pečam z radijsko tehniko.
Res je treba plačati takoj, pa se tudi izplača. N. pr. so kupili nekateri aparat na 5 elektronk za 2.100 do 2.500 frs. na obroke. Ali ni b<dje plačati takoj za aparat enake kvalitete recimo največ 1000 frs.? kdor bi se torej zanimal,
so si dali popraviti zobovje. Poleg tega še tožijo, da je bila prehrana slaiba. Dobivali' so sam krompir dan za dnem, brez mesa in druge prikuhe. Dvakrat na teden so dobili hlebec kruha, tako velik, da si ga lahko na mah pojedel. Potem so si morali kruh kupovati, stal pa je kilogram 50 pfenigov — še enkrat dražji kot pri nas. Tudi so si morali kupovati južino, ker ne bi pri težkem delu vzdržali ob hrami, katero so dobivali — Delavcem, ki prihajajo iz Francije, se je glede prehrane bolje godilo, kakor onim v Nemčiji, pritožujejo sc pa tudi zaradi zaslužka. Ves zaslužen denar so smeli vzeti sicer s seboj, toda frank stoji danes tako ni/.ko, da bi bili toliko zaslužili tudi pri nas, pa z manjšo muko.
Naše rojake iz Holandije smo poslušali...
Kar nestrpno sem pričakoval v nedeljo, dne 5. decembra, kdaj bom po radiu ujel prve pozdrave od naših dragih bratov in sester iz Holandije. Ko se je oglasil predsednik g. Štrucelj, kateremu se imamo zahvaliti za vso lepo prireditev, sem bil zelo vesel, zlasti še, ker se je izvrstno slišalo.
Marsikdo je v domovini zajokal ob njegovih lepih besedah. Za njim se je oglasil naš izseljenski duhovnik p. Hugolin Prah, ki je poslal tople pozdrave obema slovenskima škofoma in Družbi sv. Rafaela. Zelo lepe pozdrave je poslal domovini tudi gen. konzul g. dr. Miličič, kateremu so zelo pri srcu naši izseljenci. Gdč. Slava Zaje se je gotovo zelo potrudila s svojim zborom, ki je zelo lepo in ubrano prepeval naše večno lepe narodne pesmi. Nisem mislil, da znajo naši dragi izseljenci tako izvrstno igrati na citre, kitare in vijoline! Zaigrali so nam zares tako lepo, da nam je bilo toplo v duši, zlasti še, ker smo vedeli, da so samouki. Ves izbrani program, ki ga je prenašala Radio postaja v Ljubljani, smo slišali prav dobro. Zdelo se mi je, kot bi Vas, dragi rojaki, poslušal v dvorani, kjer ste prepevali in govorili.
Topla čustva so mi polnila srce. Prav tako sc mi je godilo kot lani, ko nem med našimi rojaki v Nemčiji in sicer v Glad-beeku o Veliki noči poslušal besedo, pesem in petje zvonov iz domovine. Se še spomnite, dragi izseljenci v Gladbecku, kako smo zajokali od veselja ob toplem utripu
mu lahko sporočim naslove tvrdk in sem pripravljen brezplačno aparate pomagati montirati ali popraviti, če bi se kaj ustavilo, $eveda pod pogojem, da se mi povrnejo stroški za vožnjo.	švelc Anton, izseljenski duhovnik.
Belgija
Govori se, da pride v novem letu večje število Slovencev v tukajšnje rudnike. Želimo jim, da bi dobili boljši kruh, kakor jim ga more dati domovina. Kdor je vajen dela v rudniku, že zdrži, a le premnogi si ga predstavljajo lažjega, kakor je v resnici. Saj smo videli zlasti Slovake, ki so letos prišli polni upanja, a po nekaj tednih so delo pustili, ker niso hoteli pustiti zdravja tujcu.
Waterschei. — V tukajšnji bolnici leži že dalje časa naš rojak Murko. Pri delu v rudniku mu je zdrobilo noeo in še ni upanja, da bi kmalu ozdravel. Koliko jih je, ki se v tujini pohabijo. Nekateri imajo dovolj in preveč za vse življenje.
Kotiček izseljenske mladine
domovino? Jaz no bom mogoil nikoli v življenju pozal>iti tistih lepih večernih ur.
Dragi rojaki v Holandiji! V imenu domovine in Rafaelove družbe se Vam prav prisrčno zahvaljujem za ves Vaš trud, za lepe pozdrave in Vašo toplo pesem. Prosim Vas, da bi nas še večkrat Vaša beseda in pesem obiskala v domovini. Bodite nam vsi prav iskreno pozdravljeni!
Prav toplo se zahvaljujemo radio postaji Ililversum, ki je talko rada ustregla Vaši želji in prošnji. Prav tako pa se tudi naši ljubljanski radio postaji lepo zahvaljujem, ki nam je še prav posebno omogočila, da sino ves Vaš program tako lepo slišali.
Vsem in vsakemu posebej: Bog povrni!
Ne tako, bratje!
Chicaška »Prosveta«, komunistični dnevnik, katerega izdaja Slov. Nar. Pod. Jednota, je v svoji 223. številki čutila potrebo, da udari po požrtvovalnem delu domovine za slovenske izseljence.
Jz tega članka se najprej vidi, tako nehvaležno je delo za slovenske izseljence.
Ko se tu doma ni ničesar delalo za izseljence, se je prav ta list najbolj zgražal, da domovina svoje izseljence zanemarja, ničesar za nje ne stori, da jih izkorišča, da jih pozna samo takrat, kadar potrebuje njih denar, Sedaj, ko sc je največ p. Kazimirju posrečilo razgibati domovino k temu delu, pa zopet ni prav.
Vendar pri »Prosveti« je to popolnoma razumljivo. Njej še samo kak Stalin ali kak komunist prav naredi. Kar pa naredi kdorkoli drugi na svetu, je pa vse narobe in vselej narobe. Fanatizem je pač tak.
Ua se »Prosveta« zaganja v izseljenske učitelje in v ostalo delo domovine za izseljence, ie tudi naravno. Kdor je sam sit, kaj ve, da je kdo na svetu, ki je lačen? »Prosveta« ne ve, koliko je slovenskih izseljenskih naselbin po raznih državah sveta, kjer pa izseljenci za božjo voljo prosijo domovino pomoči, varstva in zaščite, kjer prosijo tudi izseljenskih učiteljev in bi bili presrečni, ako bi jih dobili Ne ve in ji tudi ni mar, kaj in kako se je godilo našemu ubogemu slovenskemu delavcu v Franciji zadnja leta krize, kako je poginjal v strašnem obupu, ker ni bil od doma dovolj zaščiten.
Posebno značilen je pa za »Prosveto« tale stavek: »Nepopisno smešno je, kako nekateri ljudje v stari domovini zapravljajo čas, energijo in denar s svojo stupidno brigo za slovenske delavce v tujini.«
»iProsveti« svetujemo, da naj pove tudi vladi v Washingtonu, »kako nepopisno smešno je, kako nekateri ljudje v USA zapravljajo čas, energijo in denar s svojo stupidno brigo za svoje državljane v tujini!« Bo videla, kaj ji bodo tam povedali?
Tam ji bodo morali tudi povedati »kako nepopisno smešno je, da, še več, kako nepopisno grdo je, kako nekateri slovenski izseljenci v USA zapravljajo čas, energijo in denar s svojim stupidnim podiranjem koristi slovenskih delavcev na tujem,« ko je vendar ena izmed največjih in najvažnejših dolžnosti vsakega naroda in vsake države, posebno še naroda, ki ima skoraj tretjino sebe zunaj meja, da skrbi za svoje na tujem.
Če pa »Prosveta« ne bi hotela tega vprašati v Washingtonu, ker — kakor čitamo v njenih stolpcih neprenehoma, tudi s svojo vlado v Washingtonu ni zadovoljna — potem naj se obrne pa kar na Stalina v Moskvi ali Ljenin-gradu, pa ga naj vpraša, kaj on misli o »nepopisno smešni stupidni brigi« za svoje privržence po vsem svetu.
Kar je pa pri vsem tem nepopisno tragično in mora zaboleti globoko v srce vsakega pravega Slovenca, naj bo kateregakoli političnega ali svetovnonazornega prepričanja, je pa to, da je tako-le duševno razpoloženje v tako važni zadevi sploh mogoče med nami To znači kužno bolezen v organizmu naroda. Bog se nas usmili!
Bratje, nikar tako, tudi če ste internacionalni komunisti! Slovenci ste pa le!
Dragi bratci in sestrice v Belgiji!
Ko sem izvedela, kako ste nesrečni, ko ste tako daleč od slovenske zemlje, me je v srce zabolelo zato Vam obljubljam, da Vam bom vsak mesec pisala. Prosim Vas pa, da mi tudi Vi kaj pišete, Z veseljem bom sprejela pisemce, ki mi ga boste napisali.
Jaz hodim v VI. razred in se trudim, da bi naredila razred s prav dobrim uspehom. Vas lepo pozdravlja: Zoreč Danica, šorli Silva, Viceljo Darinka.
Dragi bratje in sestre na Koroškem!
Kakor vsako leto, tako se tudi letos spominjamo Vas, ki ste šli v tujino. Zapustili ste domovino in se morali podati na trnjevo pot v boj za vsakdanji kruh. Toda domovina in mi Vas nismo pozabili.
Prosimo Boga, da se zopet kmalu vrnete med nas Slovence, da Vam ne bo več dolgo rezala grenki kruh mačeha tujina.
Domovina vedno misli na Vas in na vse ne-osvobojene brate!
Vas srčno pozdravlja Parizek Vida, Ljubljana-Moste, III. drž. lj. šola.
Zupane Zora.
Dragi bratje in setre v Sev. Ameriki!
Vem, da se boste razveselili, ko boste čitali majhno pisemce, ki Vam ga piše učenka Meščanske šole. Dragi prijateljčki! Kako se kaj imate? Vem, da se Vam toži po domovini, kjer so prebivali Vaši starši ali pa celo Vi. Mislim, da si želite ogledati našo lepo domovino.
Naš g. katehet nam je povedal, da imate pri Vas zelo malo g. učiteljev in zato se ne morete vsak dan učiti svoj materinski jezik,
Lepo Vas pozdravlja Mlakar Marija, 5.b razr., Moste pri Ljubljani.
Dragi bratci in sestrice v Nemčiji!
Samo enkrat v svojem življenju sem se spomnila naših bratov in sester. V šoli nam je go-pod katehet pripovedoval o Vas, zato sem se Vas spomnila. Pri nas v šoli je zelo prijetno, Kako je pa kaj pri Vas?
Lepo Vas pozdravlja
Naglic Angela, uč. 5. b razr.
Dragi bratje in sestrice na Koroškem!
Najprej Vas lepo pozdravljam in Vam želim vesele božične praznike in srečno Novo leto.
Mislim, da boste veseli, ko boste sprejeli moje pismo. Pri nas bomo sedaj obhajali božične praznike. O božiču se je rodil Jezus, zato prepevamo lepe pesmice in rajamo okoli božičnega
Našim rojakom v tujini
Bog živi vas izseljene vse brate, izseljene družine vse, ki ste od nas odšle v tuje kraje, da se lahko preživljate.
Sorodnike ste zapustili, pustili vse prijatelje, domačim žalost ste storili, odšli v tuje kraje ste.
Zdaj trudite se v tujih krajih, da kruh si svoj prislužite; se trudite ves dan do mraka, doma vas pa družina čaka.
Vi domovino ste pustili a pozabili niste je, v srcu boste jo nosili, dokler utripa Vam srce.
Otroc vas nismo pozabili, če prav smo še vsi mladi; Boga bomo srčno prosili, da vas ohrani mnogo dni!
Dragi rojaki, sprejmite prisrčne pozdrave! Veselo preživite božične praznike!
Ogriu Tončka, učenka 8. razr., šola Ljubijana-Moste.
dreveščka. V časopisu sem že večkrat čitala pisma, ki ste jih pisali Vi nam. zato bi tudi jaz rada nekaj malega napisala;. Gotovo Ixiste veseli. če Vam opišem božič. Pri nas so taki običaji: do polnoči rajamo in prepevamo.Opolnoči gremo k polnočnici, Cerkev je vsa razsvetljena.
Pa tudi Vi mi kaj opišite o vaših običajih, saj sc bom tudi jaz veselila Vašega pisma.
Najlepše pozdrave Vam pošilja Vaša sestra Valenčič Milena, učenka 5. b razr., Ljubi jana-Moste.
Dragi bratci in sestrice v Holandiji!
Po dolgem času se Vam zopet oglašam. Gospod katehet iPremrov nam je pripovedoval o Vas. Sedaj se Vam tudi jaz oglašam.
Bliža se sv. Miklavž. Otroci sc ga vesele. Že tedne prej pripovedujejo svojim materam, kaj naj jim prinese.
Lipam, da sc bo tudi pri Vas oglasil. Prav lepo Vas pozdravlja
Ramovš Marija.
Dragi bratci in sestrice v Juž. Ameriki!
Mislim, da boste z radostjo in veseljem sprejeli pismo iz Vaše daljne krasne domovine.
28. novembra smo praznovali po vsej naši domovini izseljensko nedeljo.
Radi bi Vas spoznali in vedeli kako živite v tuji zemlji? Kališue imate običaje? Gotovo bi Vas zelo veselilo, ako bi Vam opisala božič. Pri Vas imate gotovo drugačne običaje, kakor pri nas o božiču. — Veselimo se in prepevamo božične pesmi. O polnoči gremo k polnočni sveti maši. Tudi Vi nam opišite vsaj nekaj Vaših običajev. — Razveselile se bomo, ako bomo dobile kako sporočilo od svojih bratcev in sestric, odtrganih od rodne zemlje. Z gorečo željo pričakujemo Vaših pozdravov in novic.
Najlepše pozdrave Vam pošiljajo Vaše sestrice Kos Olga, škoda Zora, šebenik Silva, učenke 5. b razreda.
Dragi bratci in sestrice v Nemčiji!
Prvič v svojem življenju se Vam oglašam. Vem, da se Vain toži po rodni domovini. Pri nas bodo kmalu božični prazniki. Za božič se spominjamo Jezusovega rojstvu. Jezus se je rodil v majhni revni štalci. Za božič bo gotovo Jezusa mnogo ljudi prejelo v svoje srce. I pam, da boste tudi Vi prejeli Jezusa v svoje srce. Upam, da boste tudi Vi kaj kmalu odpisali. Lepo Vas pozdravlja Vaša
Vera šlegl.
Drage setre in bratje v Franciji!
V šoli smo se učili o izseljencih. Slovenija je premajhna, da bi hranila vse svoje ljudi, zato so odšli nekateri po svetu za kruhom.
Zdaj naj Vam opišem, kako praznujemo pri nas božične praznike.
Na sveti večer blagoslovimo vse prostore v hiši. Nato prižgemo božično drevesce. Pod dre-veščkom razsvetlimo tudi jaslice. Potem pa zapojemo »Sveto noč«. Igramo se tudi razne igrice.
Hitro nam mine čas in že zvoni k polnočnici. Nato se oblečemo in že smo na poti v cerkev. Med potjo srečamo znance in si voščimo vesele božične praznike.
Želim tudi Vam, drage sestre in bratje, vesele božične praznike in ostanem Vaša Plešnar Marija, uč. 5. b razr., Moste-Ljubljana.
Dragi bratci in sestrice v Kanadi!
Prosim Vas, ali tudi Vi čitate list »Luč«. Jaz sem zvesta naročnica >Luči«. Že od prvega razreda sem naročena. Koanaj čakam meseca, ko nam gospod katehet Premrov razdeli »Luč«.
Vprašam Vas, kako Vi praznujete božič. Ali imate božično drevesce? In na njem okraske? Mi imamo, zato je lep božični večer.
Na sveti večer blagoslovimo vse kote v hiši. O polnoči gremo k polnočnici v cerkev sv. Družine. V cerkvi pojemo božične pesmi.
Sedaj sem že učenka V. b razr. ljudske šole v Mostah pri Ljubljani.
Pozdravlja Vas lepo
Rant Francka.
Izseljenska mladina pripoveduje
Rudarjevo življenje.
Moj oče je rudar, zato dobro poznani rudarjevo življenje. V Tuequegnieux-u in v vseh sosednih krajih so železni rudniki. Delo v teh rudnikih ni tako nevarno kakor v premogovnikih. Zato sem vesela, du dela moj oče v železnem rudniku.
Včasih gre na delo zjutraj, včasih pa popoldne. Delovni čas menjajo rudarji navadno vsak teden, kadar mora zjutraj v rudnik, vstane že ob petih, ker mora biti v rudniku že ob šestih.
Iz očetovega pripovedovanja vem, da je to delo zelo težko. V rovih razstreljujejo rudarji težko rudo, nato jo nakladajo na vozičke. Starejši delavci vozijo te vozičke k dvigalu, da jih dvignejo iz jame. Ti delavci (režisti jim pravijo) niso tako dobro plačani kakor pravi rudarji. V prejšnjih letih so bili rudarji slabo plačani, sedaj pa zaslužijo 35 do 60 frankov
dnevno. Vendar rudar ne more dosti prihraniti, ker potrebuje dobro in tečno hrano, ki pa je sedaj precej drnžja in se živila šc dražc.
Kako je v francoski šoli.
Vsi šoloobvezni otroci (od 6. do 14. leta) Francozi in tujci morajo obiskovati francosko šolo. Jaz hodim v I. razred, v Jugoslaviji je to V. razred. Tu štejemo razrede v obratnem redu. ^ šolo hodim dopoldne od 8. do II. ure, popoldne pa od 13. do K), ure. Dekliška šola je ločena od deške. Učimo sc istih predmetov kot v Jugoslaviji: čitanja, pisanja, računstva, zemljepisa, zgodovine in drugih predmetov, le verouka ne.
Slovenskim otrokom sc nam je čudno zdelo, ker nismo molili pred poukom in po pouku, šolske sobe, klopi in tudi druga oprava je približno taku kot v slovenskih šoluh v domovini.
Koncem polletja in šolskega leta ne dobimo izpričeval. Izpričevalo »certificate dobi le tisti učenec, ki napravi poseben izpit čez vse razrede. Ta izpit napravijo navadno samo zelo
nadarjeni učenci. Občina podeli takim učencem nagrade v znesku po 50 frankov.
šolske kazni so tudi približno kot v Jugoslaviji.
Društva slovenskih izseljencev v Franciji.
Kmalu po prihodu v Francijo so si Slovenci ustanovili društva: podporna, pevska, dramat-ska, tamburaška in glasbena, la društva so si izbrala različna imena: Triglav, Bled, Soča — spomini na domovino. V Tucquegnieuxu imamo podporno, pevsko in tamburaško društvo.
Pri podpornem društvu so naši očetje. Ako član tega društva zboli, dobi od društva podporo in sicer 7 frs 50 c dnevno. Pri pevskem in tamburaškem društvu delujejo odrasli in šolski otroci.
Društva izseljencem mnogo koristijo:
1.	podpirajo člane, kadar so bolni;
2.	izobražujejo člane;
3.	v mnogih slučajih preprečijo, da se izseljenci nc potujčimo.
(Konec prihodnjič.)
Največja in čisto naša domača zavarovalnica je
Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani
Pol*q vseh vrst elementarnega zavarovanja vodi predvsem življenjska zavarovanja v najrazličnejših kot .binacijah, kakor: za slučaj smrti, smrti in doživetja, za doto, za starostno preskrbo i. t. d.
V posebnem „KA RITAS" oddelku soil pod Izredno usodnimi pogoll II ud ska življenjska zavarovani«, za slučaj smrti, za starostno preskrbo In za doto.
Preden sklenete življenjsko zavarovanje, se obrnite po pojasnila In ponudbe na
Vzajemno zavarovalnico v Ljubljani, Miklošičeva c. 19 (v lastni palači).
Podružnice v Splitu, Sarajevu, Beogradu, Zagrebu in Celju; zastopstva v vseh krajih Jugoslavije.
ZADRUŽNA TISKARNA
REG. ZADRUGA Z 0. Z.
V UIID'IANI
TYRSEVA (DUNAJSKA) C. 17
TELEFON 30-67
Izvršuje lepo in po nizki ceni: reklamne letake, lepake, vabila za prosvetne gledališke odre in koncerte; vizitke, kuverte, tiskovine za urade, hranilnice, posojilnice, trgovine ter vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela
Ucg nOVICe 'z	krajev izveste naj-
prej in najbolj zanesljivo iz splošno razširjenega tednika
DOMOLJUBA
Izhaja vsako sredo in velja za vse kraje inozemstva polletno 30 Din
Naroča se v upravi DOMOLJUBA v Ljubljani
Prijatelj
izseljencev je
ki obiskuje vsak mesec v velikem številu naše izseljence širom po svetu. — Kjer ga še ne poznate, ga takoj naročite. Me bo Vam žal! Stane doma 16 Din, za inozemstvo protivrednost 25 Din (v tuji valuti) Vsak naročnik dobi brezplačno v dar koledar, lepe slike In mesečno prilogo Bengalski Misijonar
Pišite takoj na naslov: Uprava »GLASNIKA«, Ljubljana, Zrinjskega cesta 9 (Jugoslavija, Slovenija)
OdfOTorni urednik: Josip Premrov, Ljubljana, Leonišče.
Za Zadružno tiskarno t Ljubljani: Maks Blejec.