ST. 57. NO. 57-
Mastne novice.
Cleveland je doSpel češki državni .poslanec Klofač, ki je jako upljivna ; oseba v Avstriji.
NJEGOVO MNENJE.
—V sredo je prišel v Cleveland Jaroslav Klofač, češki državni poslanec, in je tekom prvih ur svojega bivanja v našem mestu povedal mnogo o položaju v Avstriji. Poleg tega je Mr. Klofač tudi deželni poslanec deželnega zbora, ki pa je bil sedaj razpuščen, nadalje je predsednik kluba čeških narodnih socijalistov, to je one vrste čeških socijalistov, ki nimajo z mednarodnimi ničesar opraviti, nadalje je tudi urednik upljivnega češkega soc. lista Češko Slovo. Mr. Klofač je mnogo povedal o političnem položaju v svoji domovini. Izjavil se je, da je Avstrija hudo kršila državno ustavo, ko je pregnala češki zbor. Av-strija na Češkem ne dela dru-zega kot podpira Nemce in jim pripravlja pot. S tem bo avstrijska vlada povzročila v Češki Industrijsko in politično krizo, ki bo jako nevarna za vlado. Najbolj pa je Klofač omenjal balkansko vojsko, kajti udeležil se jo je kot vojni poročevalec. Klofač je velik nasprotnik Avstrije, kar se tifc če balkanskega položaja. Jako vaino izjavo je podal Klofač s tem, da je naravnost obdolžil Avstrijo, da je ona kriva se-dajnih homatij na Balkanu. Avstrijska vlada je toliko časa hnjskala bulgarskc^a vladarja, da se je konečno odločil, da napove vojsko Srbom. Tako je Avstrija odgovorna za vse razmere, ki vladajo sedaj na Balkanu, ona je kriva, da je padlo nad 50.000 Slovanov na Balkanu v bratomorni vojski. Izjavil se je tudi, da bi se že zdavnej vnela splošna vojska v Evropi, da jo ni zabranila — Nemčija, katere vladar je sicer jako vnet za vojaštvo, toda se v resnici trudi, da ohrani mir.
Mr. Klofač bo govoril < sbboto v Češki Narodni dvora ni na Broadway, in sicer zvečer. Povedal bo, kako je na Balkanu, kjer se je ves čas mudil, odkar je bila vojska. Kate rega Slovenca zanima češki poslanec, ima lepo priliko, da sliši dober govor o balkanskem vprašanju.
—Skoro vsi uslužbenci kom-panij, ki izdelujejo led, in ki so se zadnji teden organizirali v unijo, so glasovali v sredo zvečer za štrajk, toda delavski voditelji so morali porabiti ves svoj upi ji v, da so pregovorili delavce, naj še ne začnejo s štrajkom. pač pa se dogovori jo s kompanijami, če hočejo kaj zboljšati plače. Izbran je bil odbor petili mož, ki naj se dogovarja s kompanijami in sicer ves dan v četrtek. Ako ti pogovori ne bodejo imeli nobenega uspeha, tedaj za-štrajkajo delavci v petek gotovo.
—Društvo Vrh iPlanin v Collinwoodu praznuje v nedeljo lepo slovesnost ko razvije svojo društveno zastavo. Vsa collinwoodska društva so povabljena, da se zberejo v nedeljo ob 1. uri na stop 117, nakar odkorakajo v cerkev, kjer bo domači župnik Rev. Smrekar blagoslovil zastavo, nakar se vrši piknik na stop 106 v gozdičku. Društvo Vrh Planin je tudi pevsko društvo, in ima med svojimi člani izvrstne pev ce, ki bodejo z lepimi narodnimi pesni še bolj povečali slavnost. Ker je kraj piknika ako dobro izbran, priporoča ;v. Slovencem, da
AMERIKA
Excellent advertising medium.
VOL.
—.Seja političnega kluba se vrši v torek, 22. julija v Rnau-sovi dvorani ob 8. zvečer. Treba se je zopet pripravljati za mestne volitve. Letos je voljen -župan in zastopniki posameznih vard. Mr. Haserodt, dosedajni zastopnik 23. varde nastopi prvi pondeljek v avgustu novo službo county cler-ca, in bo treba torej v naši var-di dobiti novega kandidata, ki >0 prevzel mesto zastopstva naše varde. Dosedaj kolikor je znano, kandidirata že dva, in sicer Slovenec John Fabjan in Adam Danim. PoHtični klub nam je naročil, da je posebno slovenski kandidat povabljen na zborovanje, da se predstavi jtrtlem. Volivci, pridite v največjem številu.
—CešV|i flnevnik v Cleve-andu "Američan"' je praznoval v torek svojo petnajstletnico. Ob tej priliki je izšel v svečani izdaji 32 strani. List je jako priljubljen med clev. Čeli. Vodi ga F. J. Svoboda ze od začetka.
-<Tekoni enega leta se je v Clevelandu ra/poročilo 1636 zakonskih parov, največje število odkar obstoji Cleveland. Dasi sodniki neradi dovolijo razporoko. vendar so skoro v vseh slučajih prisiljeni može in žene razvezati, kajti skoro ni'hče se neče pobotati. Število razporočenih parov je le malo manje od števila novih zakonskih parov. Common Pleas so-dnija je imela tekom enega leta 6770 sodnijskih slučajev, katere je razven 77 vse rešila
—Fred Will, 14823 Sylvia a ve. v Collinwoodu je stavil sVoje življenje, da je rešil 5 letnega John Replanoviča. Sedaj pa toži mestno električno družbo za odškodnino radi ran ki jih je pri rešitvi dobil.
—Zvezini detektivi so v torek zvečer napadli stanovanje treh Italijanov, ki so bili že zda vnej na sumu, da izdelujejo denar. Vse tri so dobili pri delu in jih seveda odpeljali v zapor. Stavljeni so pod $5000 varščine.
—Vaški župan East Cleve-landa je v torek že zopet kaznoval štiri clevelandske krč-marje, vsakega za $100, 4cer so točili ob nedeljah. Ves ta denar, ki ga plačajo Cleveland-čani ostane v vaški blagajni v Kast Clevelandu.
—Zdravstvena oblast je zaprla v to<ek popoldne dvajset mlekarjev, ker so obdolženi, da so prodajali mleko v steklenicah, ki niso njihove. Vsi so položili varščino, nakar so šli domov.	^ M
'—Cleve\Jandska delavska zveza se je potegnila za policiste, katerim hoče preskrbeti osemurni delavnik. Sedaj delajo po dvanajst ur, toda so gotove čase- popolnoma prosti.
—Štirinajst blokov daleč je tekla neka mati v sredo popoldne po Woodland ave, in na rokah je nosila svojo šestletno hčerko, ki je bila bolna. Iskala je zdravnika. Na 79. cesti pa je skoro padla čez prag am-bulančnega hleva. Komaj slišno in brez sape je zaječala, da njen otrok umira, in že so ji strgali, otroka iz rok in ga v divjem diru odpeljali v bolnišnico. Otrok se je sam igral v sobi in je začel požirati oni papir, ki je nastavljen muham, da se zastrupijo. Zdravnik se je izjavil, da otrok bo najbrž umrl.
—Tovarnarji, kapitalisti in razni podjetniki so tekom enega leta v severo-vzhodnem delu države Ohio zaslužili $1.12.-000.000 čistega dobička, od katerega so plačali e
Iz delavskih krogov Boj še nadaljuje.
Velikanski štrajk železniških delavcev je bil preprečen s tem, da je Wilson posredoval.
DELAVSKE NOVICE.
Washington, 16. julija. V kongresu Zjedinjenih držav je bila včeraj sprejeta posebna postava, katero je predsednik Wilson takoj podpisal, in je s tem preprečil štrajk 90.000 železniških uslužbencev, ki «0 hoteli zaštrajkati v pondeljek. Imenovana je posebna komisija, ki se bo dogovarjala z delodajalci in delavci, in ki bo določila, koliko se dovoli železničarjem. in v koliko naj železniške kompanije odnehajo.
Velikanki železniški štrajk, ki je grozil narediti velikansko zgivbo vsepovsod je torej s prizadevanjem predsednika Wil-sona odvrnjen. Da se ni vlada tako hitro zanimala za stvar, bi bilo danes že ustavljenih nad 52 želez.nic in promet po vseh Zjedinjenih državah bi neizmerno trpel. Unija železničarjev je odobrila Wilsonov korak in mu poslala svojo zahvalo za njegovo prizadevanje.
Cincinnati, O. 16. julija. Pobiralci smetij in odpadkov v
tem mestu so šli danes na štrajk. Siromaki so imeli sav mo $10 tedenske plače, in sedaj zahtevajo $13.00 na teden za deseturno delo na dan.
Charlestown, \V. Va. 16, julija. Štrajk premogarjev, ki traja že tcijiko časa v Paint Creek in Cabin okraju, je sedaj, po mnenju unijskih uradnikov odpravljen. Danes so lastniki pre-mogovih rovov podpisali po godbo, s katero priznajo unijo premogarjev. štrajk premogarjev v West Virginiji se je pričel 1. aprila leta 1911 in je dal povod marsikakim krvavim bojem med vojaštvom in delavci. Kompanije, ki so la-stovale rudnike v dotičnih krajih so pa izrabljivale državne oblasti napram premogar-jem. Dve leti se je vršil krvav boj med premogarji in med lastniki premogovnikov. Ko nečno se bo ta boj vseeno poravnal v zadovoljstvo delavcev, kajti kompanije so bile prisiljene priznati delavsko unijo in plačevali delavcem po unijski lestvici.
Bulgari so v Trtciji pomorili nad 30.000 moha-msd&ncev. Kristijani bežijo iz vseh krajev južno od Dtinopolja, ker prihajajo Turki in se bojijo pokola. Avstrija pomnoži svojo armado za 100.000 mož. Bulgarija je že skoro vsa v rokah sovražnika.
Carigrad, 16. julija. Turška ada je trdno odločila, da zasta vi vso svojo silo v |ojski proti mestu Drinopolje. katero mesto so Bulgari vzeli Turkom s pomočjo Srbov po šti-rimesečnem obleganju. Turška vlada je dobila velik pogum, ker je zvedela iz najjbolših di-plomatičnih krogov/da Evropa ne bo nasprotovala, če se Turki ponovno polastijo Dri-nopolja. Sicer so prvotno evropske države zahtevale, da Turčija ostane v onih mejah, katere so določili evropski zastopniki velesil, toda Turčija jasno vidi. da v Evropi ni edinosti, in lahko dobi nazaj vse pokrajine, katere so ji vzele balkanske države. Turčija tudi upa, da bo s hitro zmago silno upljivala na evropsko diplomatiko. Turška vojska je liila od vedno znana, da je najboljša . in zadnje zmage Balkancev so povzročile seveda, da ise je nehalo zaupatre v turško armado. Skoro cela Tracija, za katero so Bulgari žrtvovali nad 20.000 svojih čet, je že v turški oblasti, in Turčija je pridobila te pokrajine * največjo lahkoto v svojo o-blast. Kamor pridejo turški vojaki, se Bulgari umikajo bre> obrambe, in tako je vsa balkanska vojska mahoma posta la ničeva, ker je '&wek dane-bolj trden kot je bil kdaj prej Evropske vlade gledajo z ve likim zadovoljstvom nad na predovanjem turških čet, kei upajo s tem, da postane po
ška porta je naznanila, da bo turška vojska na vsak način vzela Drinopolje. Turki so 11 drli že dvajset milj na bul-garsko ozemlje, ne da bi se jim kdo ustavljal. Kristijani bežijo iz raznih mest, ker se boje turških grozovit ost ij. Turška vlada je porabila lepo priliko na Balkanu že zaraditega, I ker hoče dobiti moč, kajti c Ca-' rigradu radi prejšnjih turških neuspehov grozi revolucija. 1 Ves položaj je dobil danes novo lice. ko je Turčija predala Italijanom nekaj otokov v egejskem morju, za kar so dali Italijani nekaj vojnih la-, dij Turkom. Iz tega se skle-i pa. da hočejo Turki Grke na-j pasti 11a hiorju, ker Grška je ► edina balkanska sila. ki ima mornarico. Turki bi radi od-■ vzeli Grkom one otoke, ki leže v Egejskem morju in kate-' rih so se polastili Grki.
Srbske čete korakajo prot Sofiiji. Iz Bulgariie ne prihaja » nobeno poročilo. Vlada še ve i dno zapleni vsako novico c ,|položa'ju. Minister Danev bc • najbrž odstopil. Bulgarija j< : zanikata vse one novice o bul garskih grozovitostih, kater« i so razširjali Grki. Bulgarijj c'se je izjavila, da so Grki na
-	lašč širili, take novice, da b
-	prisilili javno mnenje pro,t s Bulgarom. Nasprotno se poro . ča. da so ravno Grki počenjal
-	največje grozovitosti.
-| Dunaj, 16. julija. Vojno mi r nisterstvo je sklenilo, da po
-	veča avstro-ogrsko armado z;
Nemčija grozi.
Nemški cesar je brzojavil ameriški vladi, naj ustavi revolucijo v Mekaiki, ali pa naj čuti posledice.
'*;'*; i
Sleparji z jetiko
B°lniki v Zjedinjenih državah, ki so bolni za jetiko, so vsako leto osieparjeni 15 milijonov dolarjev*
100.000 no^ilh mora ta korak
111 oz. vlade
Seveda najprej
ložaj isti, kot je bil pred vojsko, in bodejo balkanske države toliko oslabljene med se-'državni zbor avstrijski kiikor boj, da bo.Evropa lahko (lik-'tudi ogrski odobriti. Pričaku tirala pogafje vsaki balkanski je se hudih bojev v parlamen
državi.
Solun, 16. julija. Tukajšnji
tu.
Stališče avstrijskega zunan-
avstrijski konzul je danes po- jega ministra Berchtolda je ze-slal svoji vladi poročilo, v ka-'lo omajano. Baje je ta minister terem pravi,' da so vse vesti, ki hujskal Bulgare na vojsko govore o grozovitostih bulgar-! proti balkanskim zaveznikom, skih vojakov napram grškim kar pa cesarju- ni bilo po volji, prebivalcem popolnoma resnic-,Cesar se je sam izjavil, da 1110-ne. Bulgari so posekali, postre- ra Avstrij ana vsak način dr-lili, zažgali ali celo križali nadeti z Runumijo proti Balkan-30..000 grških podanikov in so (ceni. BerchtoVl je pa na svojo zažgali na stotine vasij pov- roko vodil politiko z Bulgari. sod, ker so se umijaki. Zelo1 Javno mnenje se tudi jako širi nevrjetno je pa poročilo, ki da je Avstrija kriva homatij
Slaba Rrebava.
•Mi uživamo preveč jedil. Ba-šemo si svoje želodce brez pomisleka z nepravo hrano, ki nikakor ne koristi telesu. Večji del take hrane ne koristi organizmu, . pač pa oistane prebavljalnih organih neprebavljen, kar povzroča mnoge teškoe£, bolečine, glavobol, slabo sapo, krče. V takih slučajih se priporoča Trinerjevo ameriško grenko vino, ki prežene nečiste snovi iz našega telesa in uredi vaše odvajalne organe. Ozdravi zaprtje, notranje bolečine, bruhanje, glavobol, zgubo apetita in ner-voznost. Po lekarnah. Jos Tri-ner, 1333-39 So. Ashland ave. Chicago, 111.,	(Adv.)
Požar v tovarni 2a Orožje in strelivo.
prihaja iz Carigrada, in ki pravi, da so Bulgari v bližini mesta Doiran posekali iz 'samega, maščevanja nad 30.000 moha-medancev.
Belgrad, 16. julija. Da je tudi srbska vlada začela postajati ošabna, pričajo brzojavke, ki pravijo, da srbska vlada ne bo poslušala nobeno evropsko velesilo, in tudi Rusijo ne, pač pa bo srbska vojiska sama prišla v Sofijo, glavno mesto Bul-garske, kjer bo sklenila z Bulgari mir.
Srbi so zavzeli že tri bulgar-ska mesta, Rumunci so pa že pri glavnem btilgarskem vojnem pristanišču Vama in so Bulgarom vzeli že skoro polovico njih države.
Berolin, 16. julija. Baje so <se evropske velesile toliko zje-dinile, da ne bodejo dovolile turškim četam napredovati proti onim pokrajinam, katere so zavzeli Bulgari. Posebno Rusija je odločno protestirala, da bi Turki sedaj vzeli one pokrajine, katero -so zasedli balkanski zavezn iki. jej London, 17. julija. V glav-iftn
»em mestu srbske vojske se je
Iz Dunajskega Novega mesta poročajo, da je pogorel velik de? tovarne za municijo v Wollersdorfu. Ogenj vse vsled vetra in vsled številni., eksplozij smodnika in drugih danes govorilo, da bodejo ko-razstrelil silno hitro širil. Kljub j rakali Srbi zajedno z Grki in silnemu naporu vojaštva in Rumunci v glavno mesto Bul-požarnih bramb so omejili o-! garije in bodejo tam narekov?.-genj še le po več urah, ko je li mir. V srbsko taborišče deževati
na Balkanu, ker je skrivej hujskala narod proti narodu.
London, 16. julija. Rumun-ska vlada se je izjavila, da bo sama sklenila mir z bulgarsko vlado, toda pod nobenim drugim pogojem kot tem, da prepusti BCtlgarija ves severni del svoje države Rpmuncem, in jim objednem izroči tudi bojno luko Varno", ki je edino bulgarsko mesto, ki ima dobro pristanišče. Nasprotno pa zahtevajo Srbi polovico onega o-zemlja, katero so osvojili bulgarski vojaki. Grška je pa pripravljena zadovoljiti se drugo polovico.
POSLANIK ODPOKLICAN.
Washington, 17. julija. Predsednik \\ ilson je danes naročil državnemu tajniku Bryanu, naj brzojavi ameriškemu poslaniku v Meksiki, da pride takoj v Washington, kjer se bo posvetoval s predsednikom Wilsonom, kaj je pravzaprav v Meksiki. Položaj v tej republiki je namreč silno zapleten. Evropske države se neprestano prepirajo, da Amerika ne naredi ničesar, da bi upeljala konečni mir v Meksiki. Zadnje čase :e bilo posebno mnogo Nemcev pobitih v Meksiki, in nemška vlada ni mogla narediti ničesar druzega kot po slati protest vladi Zjedinjenih držav. Kajti stara ameriška prisjovica se glasi, da ne sme nobena evrojps'ka država posredovati z vojaško silo v Zjedinjenih! državah ali pa v A meriki sploh. Državljani vseh narodov, ki stanujejo v Ameriki. so pod indirektnim varstvom Zjedinjenih držav. Nem ška vlada je pa včeraj zelo strogo nastopila proti Zjedinjenih držav, in je dala razumet da naj vlada Zjedinjenih držav prizna novo republiko po< predsednikom -Huerta v Mek siki. ali pa naj z vojsko napade Meksiko in naredi tam ko nečno mir.
V7 Meksiki še ni miru, odkar je predsednik ' Diaz moral be žati. Novi predsedniki priha jajo skoro vsakega pol leta na krmilo vlade, in revolucija se vrši po vsej republiki. Vsak dan so umorjeni državljani ka ke druge države. Evropa gle da z nezadovoljlstvom to poče t je Zjedinjenih držav, ki se niti ne brigajo ne. da bi z ostrim svarilom naredile mir v Meksi ki. Konečno se je oglasil nem ški cesar, ki je prav ostro po vedal vladi Zjedinjenih držav da morajo narediti mir v Mek siki, -ker če ne bo miru, bodejo morale Zjedinjene države same gledati na posledici. Ropi in umorsrtva v Meksiki so n; dnevnem redu. Visa civilizacija je radi neprestanih polittičnih bojev popolnoma zaostala, in skoro vsi odrastli moški se ne prestano bojujejo. Vlada nima nikjer nobene zaslombe, kakor v glavnem mestu. Predsednik Wilson je popolnoma zanema ril zunanji položaj, ker ima do mačih poslov s kongresom pre obilo.
Vročina na Portugalskem.
Po celi deželi vlada silna vročina, ki je povzročila že ogromno škodi. Iz Lizbone poročajo, da je nastalo vstled vročine v zadnjih dneh v mestu 18 požarov, ki so napravili več milijonov škode. Posebno trpi prebivalstvo tudi vsled pomanjkanja vokle.
Oglasi so pol trgovin« za trgovca. Trgovec, ki ne oglašuje, teiko n«preduje. Poglejte velike ameriške trgovine, ki so dobile svoj uspeh edino-le
Veliki manevri.
Dunaj, 16. julija. Vojno mi nisterstvo namerava letos pri rediti velike vojaške vaje na Ogrskem, pri katerih bode za stopano toliko vojašttva, kar se že od Radeckijevih časov ni pripetilo.
DENAfUC V STARO DOMOVINO pollljamo:
50 kron	........ za	10.30
100 kron	........ za	20.4
200 kron	........za	40.90
300 kron	........za	61.35
400 kron	........ za	8i.8c
500 kron	....----za	102.2
1000 kron	........-za	204.00
2000 kron	________ za	407.00
Poitarlna J« vitet« pri t«h «vot«h Doma m nakazana »vote popolnoma Izplačajo bra* vinarja odbitka.
Nato donarno pollljatva Izplačuj« o. k r. poitnl hranilni urad v 11 do 12 dnah.
Dana r J« nam poalatl Ja naJprHIČneJa do 96O.OO v gotovini v prlporočonom ali raglatrlranam platnu, večjo ino-aka po Domaatlc Poeta I Money Order all pa New York Bank Draft PRANK 8AKSER 82 Cortlandt St., Naw York, N. Y. ALI POORUINICI
N. E.
MILIJONI DOBIČKA.
Kolikor se godi goljufij v Zjedinjenih državah je ena naj-ečjih goljufij ona. k i daje upanje jetičnim bokiikom, da ozdravijo, kar se pa v resnici nikdar ne iZgodi. Narodna organizacija dobrodelnih ljudi), d se bori s tem. da skuša preprečiti jetiko med prebivalstvom, pravi, da so posamezne osebe v Zjedinjenih državah, ci bolehajo za jetiko, plačale zadnjih pet let nad 50 milijonov dolarjev raznim "zdravni-, <0111", ki so trdili, da lahko ozdravijo jetiko. V resnici se je pa ta denar plačal le za sleparijo, kajti Narodna Zveza >roti jetiki trdi, da do dane« še ni zdravila najdenega, ki bi pomagalo proti jetiki.
Zanimivo dejstvo je, da so razni kapitalisti volžili nad dvajset milijonov dolarjev v taka podjetja, ki pravijo, da izdelujejo zdravila proti jetiki* Letni dohodki takih kompanij ki prodajajo zdravila v slepari-* jo ljudstva, znašajo kakiih petnajst milijonov dolarjev. O eno tretino tega denarja pravijd za oglase, dočim ostanek čisti dobiček, ki plačuje ameriško ljudstvo krvni davek raznim sleparj
Ljudi, ki imajo jetiko, parijo na tri načine. Kak parski zdravnik, ki nikdar diral ni, odpre kak "zavod" da oglas v list, v katerem «11 govori, da ozdravi vsak ča; jetike. Te vrste ljudje dravljajo razne jetične b ke tudi po pošti. Druge sleparija za zdravje so nekaka zdravila proti ki, katera dobite lahko v ki lekarni. Navadno raču za taka zdravila od $1.00 $5.00, in vendar je dognario, ta zdravila popolnoma nič pomagajo proti jetiki, in vredna niti enega centa, ka so izkušeni zdravniki preii li.
Tretje vrste sleparija bo kov, ki imajo jetiko, so ma" narejena zdravila. Med "zdravila" spada čebula, li ne, svinjska kri, alkohol, ja mast, razni čaii, kozje ko in sto drugih predmet Sicer se ta "zdravila" ne o šujejo v listih, vendar jih tovi ljudje prodajajo jetičn bolnikom za drag denar.
IJetični bolnik danes ni tipanja, da bi popolnoma val. Prava zdravniška znanos še ni odkrila zdravila, ki premagalo jetiko. Zdrav zbor Amerike je dolgo pre kal in določil vse natanko, i konečno dognal, da ga(ni vila v Ameriki proti jetiki. Edino, kar se more danes p poročati jetičnim bolnikonT| svež zrak, počitek in d hrana.

vj jeti<
Roparski umor bogate prostitutke.
Na Dunaju je umoril v n«^ , J 3 ..
kem hotelu neznan morilec prostituko Marijo Schmidtovo. Zadavil jo je z brisačo, zaklenil jo v sobo in naročil pri odhodu hišnici hotela, da naj da- J me, ki je prišla z njim, ne kliče, ker spi. Končno se je zdela hišnici in drugim uslužbencem zadeva sumljiva, vdrli so v sobo in našli dekle mrtvo. Ropar ji je ukradel *!ato, * 1 briljanti okrašeno iglo in zlato zapestnico. V umorjene Schinit Iht so nalli| vIožho knjižico Ibanke,
.vredno 33.OOO 460 K
dolarjev davka.	j ......''' pri«.	n,k, č,,,,,*. T„r-I vefai« opevanjem.	I	"	' jfl
jS	J	...jfc ■	. ^ j
t-.--.	v ••• ■ ■ •
Naročnina $2.00 na leto. Izhaja dva krat na teden.
I	:UU ■
^^^^	mtm
T-m— bb jfHiM	f^i i M	1 mmm \jf
NEODVISEN LIST ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI.
^ ^	n n. n',	*	■ --	-	■■■	■	'	1	' ........1
*	CLEVELAND, OHIO. PETEK, 18. JULIJA, 1913- *	_
VOL. VI;

HHMftlf
V divjih Kordiljerah
(Nadaljevanje romana "Ob reki Rio de la Plata")
SPISAL KAROL MAY
Za "Cievelindsko Ameriko" priredil L. J. P.
PRVO POGLAVJE.
V Gran Chaco.
V 5i mi pritrdijo. Družinski ečetje morajo seveda iti. Z njimi gre brat, da jih vodi. Kapitan Turnerstick gre z njimi iz radovednosti in krmilarja vzame s seboj. Pena in (loma-pra -ta bila tudi radovedna, in konečno ostanem sam z jerba-te i pri jetniku.
Dovolj nas je bilo, da čuvamo vhod v razvaline.- Sicer pa nam je bilo ljubo, ker so se vsi odstranili, ker so želeli smrt senladorju. mi smo ga pa hoteli rešiti, da nam izda svoje skrivnosti. Proti nam ni grešil, torej ga nismo mogli obsoditi. Takega mnenja je bil tudi Monte so. kajti ko so ljudje odšli. me tiho vpraša: | "D1 bro, da so šli. Kaj mislite, senor? Ali naj ga umo-rimo?'
"Kar se mene tiče, seni proti temu."
| "Jaz tudi in moji tovariši ia-, vile tako. Pomislite na kipns iy$ na načrte.'*
"Samo mogoče nam ne bo i; preprečiti njegovo smrt."
"Da. prepričan sem, da vse Ejpgle prošnje ne bedejo nič po-||piagale. Drugega nam ne pre-Kpftaja kot da se poslužiuio zvi-
"Ali! Kako pa mislite?" |f "Pustimo ga pobegniti, 7,ra-Jiljp.jmo mu vezi, ki mu zdaj R^jklepajo roke. Pozneje ga pe-KMttto do voza, in ker mora bo« |Mit*', mu < d vzamejo tudi vezi »na nogah. In ob tej priliki lab-Pico skoči vstran. Ker je tema, ippo. zasledovanje jako teško. gpPozneje nas Ibo pa na kakem gltnestu pričakoval. Upam/ da jdrž:' besedo."'
("Na vsak način, ker mora Kiiiti vendar vesel, da je dobil Hjpakega človeka, ki zna brati Kipu se. Ali naj jaz« z njim go-or i m ?"
m '
Tekom najinega tihega pt -Ugovora je bil sendador vest čas i miren in ni obrnil .očesa od ■ v nas. Vendar je nekaj vzbujalo njegovo pozornost, (»lavo je fidržal ob stran in zdelo mi Kijt, tla posluša nekaj v smeri pn ti kleti.
f "Sent r Sabuco," reče jer-f batero, "boli nie. ker sem spoji zna! v vas zločinca. Bojim s t i vašo dušno in telesno zdravje, Raditega vas prosim, da niste $ toliko trmasti in nam vse po resnici poveste."
"Ne klepetajte," zahruli | sendador nad njim. "Zal mi i je, ker tudi vi verujete tem f bedarijam, dasi sem vas včasih štel za prijatelja."
"Povem vam, da pri neprestanih lažeh, ne hodete dobili nobene milosti, Ce bi pa bili odkritosrčni, in hi se lahko 1, zanesli na vas, tedaj bi vam ta s?, senor bil pripravljen pomagati . k vaši rešitvi."
Te besede niso bile brez tts-peha. Sendador naju vprašujoče pogleda in reče: g "Od drugih vem, da nimam ničesar dobrega pričakovati. Od vas bi pa rad prej priča koval, da rečete besedico v f: mojo prid."
"Da, to hočemo, U tla priznati morate."
"Toda kaj vam koristi moje priznanje. Slednje nikakor ne more spremeniti položaja. In vaše zaupanje mi tudi prav nič ne koristi."
"Motite se. Saj smo vendar i prišli v Gran Chaco, da vas
poiščemo." I "In da me preganjate!"
"Ne. Tega senorja sem delt. bil v Montevideo in oba sva | se takoj napotila k vam glede načrtov. On razume brati vase kipu se. Odločite se hitro, če hočete živeti ali ne. ker ostali ljudje se kmalu vrnejo."
"Njih se ne bojim. Naj safe mi sebe čuvajo, kajti nevarno ... . , , .
Torej nu-ne ni strah. t< tla neumnost hi bila pomoč zavrniti, kadar je tako blizu, posebno ker ste mi pripeljali moža, katerega sem že toliko let iskal. Toda ali hodete šli z menoj v gore, če tudi ste prepričani, da sem morilec?"
"Tudi v tem slučaju, kajti j j jaz nisem vaš sodnik."
"Pametno od vas."
"Ne razumite me uapačn , Nikakor mi ni vseeno, če imam pred seboj zločinca ali poštenega človeka. Toda za vaše podjetje se jako zanimam in
"To je najbolje," reči Honiara, "toda ta kraj rti pripraven za to'. Bolje je, če peljejo sen-dadorja k vo/.ovrtttf;' kjer ga bodenio pričo enih, katere je hotel on soditi, obsodili."
Goiuara seveda ni slutil, kako je s tem predlagal nekaj, kar sem bas jaz sam nameraval.
"Toda nekaj jih mora tukaj ostati kot str^.ulki,". rečem, "sicer nam pobegnejo Vsi Indijanci. Najbolje je tako. kot dosedaj; jaz t stanem z jerbateri tukaj, vi pa upoštevajte, da nas je sedem oseb, ki bodejo glrtsovali proti smrtni obsodbi."
"Lepo, ostanite torej tukaj, mi pa vzamemo lopova s seboj."	•
"Torej ga morate nositi, ker t* na nogah zvezan."
"Mi ii j ti v glavo ne pade. Noge mu razvežemo in vzamemo ga v sredo. Vsaj ima vendar rt kc zvezane. Naprej.
uinp
Sendadorja zgrabi za desno roko, Pena pa za levo, in tako
sem tudi prepričan, da vas i odpeljejo, pa ne v snu t ka-klj.ub temu kmalu zadene va-|kol. S() nijs]j]jt pa;- ,)a v svo-ša kazen. In poleg tega jc tudi j ))0(|0 jyjj ^daino za njimi v maščevalec fldizu — Goniara. 'j v	čakamo na krik, ka-
"Tega seveda ne vzamete s j tere^ bodejo zagnali, ko jim seboj.	i sendador pobegne.
"Seveda nt*, toda sledil nam bo."
"Me nič ne skrbi, bom že delal na t<>, da b() sled kmalu zgubil, Ali vam je jerbater« vse povedal ?"
"Vse, kar je vedel,"
"Torej vam je znano samo, da imamo dvoje načrtov?"
"Ne samo to, ampak znano mi je tudi, kako so ti načrti prišli v vaše roke. Poleg tega pa imate tudi kipitse. Gomara dobro ve, kje s<» skriti."
"Naj ho, kaki r hoče, glavna stvar je sedaj, če ste res pripravljeni, da mi pomagate k begu. Toda brez vsake zvijače. Jaz nisem brez pomoči kot si mislite."
"Zastavini vam svojo besedo, in to bo najbrž zadostovalo."
"Dobro, zaupati vam hočem, Najbolje je f rej. če me takoj spustite."
"Nikakor ne. Sedaj vam sa mo razvežem jermenja na rokah. Potem bom pa skrbel, da vas peljejo proti vozovom, pri čemur vam motajo od vezati rudi noge. Pri tem dolbite ptf-lifco za beg. Toda pri tem mi nu rate dati poroštvo, da se zopet sestanemo,"
"Gotovo. Jahajte vedno naprej po tej poti kot danes, O-pazcval vas boni nevidno in na pripravnem (gostom se vam pridružim."
"Ali se lahko zanesemo?"
"Na vsak način. Pomislite, da brez vas ne moreni rešiti kipusi v. V mojo lastno korist je torej, če držim dano besedo."
"Tako mislim tudi jaz. Radi-tega vam '>0111 sedaj zrahljal gorenje vezi. Jaz preprežem jermenje na dva kosa, vi pa tako trdo vse skupaj držite, da se bo zdelo, da ste še vedno zvezani."
"Torej mi je potreba samo jermenje proč vreči?"
"Da, toda tege ne smete storiti. ker hi nasi tovariši lahko opazili jermenje in spoznali, da je bilo prerezano."
"Dobro, torej vzamem vse s seboj in odvrženi šele na oddaljenem prostoru."
"Tako je. Toda vi nimate ne orožja, ne konja.*'
"Za prvo silo ne potrebujem ničesar, pozneje pa ž^t dobim vse. Le ne skrbite za mene."
Sedaj mu razreženi jermenja. Medtem se pa vrnejo naši ljudje, Pripovedujejo, da so otroci iti ženske prestali smrten strah, in vsi so silili, da se sendadorja takoj kaznuje. Vsi so glasovali za smrt. razven mene, brata in jerbaterov. Brat seveda še ni vedel, da je zločinec že napol prost. Oddam mu ti rej pomenljivo znamenje. katero je takoj razumel."
Krmilar in kapitan sta nevtralna, jerbateri se pa posta-vij ona mojo stran. Nastal je prepir, katerega konečno poravnam s tem, da rečem:
In v resnici ni trajalo dolgo, že začujenio: "Alto ahi, picano — stoj, lopov!"
Temu klicu sledi še več drugih, nakar nastane' vrišč in divji krik. Čujejo se kletve, tekanje. lomenje vej in grmovja. Nekaj strelov pade.
"Pobegnil je, pro-t je!" leče Monteso. "Upam. da se jim ne posreči ga zopet prijeti."
"V tem slučaju bi bil vreden zaušnic! Počakajmo, da pridejo ljudje."
Kmalu se vrne Gomara /. bratom.
"Senor." krči Gomara že od daleč, "sendador je pobegnil."	' ,
"Kaj zlodja! Saj je bil vendar zvezan in ste ga vi in Pena peljala."
"Da, nihče ni na tc. mislil, toda komaj smo imeli razvaline '/i\. seboj, se je strgal in odkuril."
"Zlodja! Takega čoveka spustite! Če bi saj jaz z vami šel. Meni gotovo ne bi pobegnil."
"Gotovo tie, ker jaz bi gn privezal ob svojo lastno ivko." "Da, to bi motali narediti." "Kam je pa pobegnil?" "Mi ne vemo." "Saj ste morali vendar slišati v kateri smeri je odšel."
"Ničesar nismo slišali. Mi snio sami naredili toliko klika, da nismo mogli paziti na sendadorja."
"To je bilo neumno. Stati bi morali pri miru in poslušati."
"Da, sedaj nam lahko dajete svarila in nauke. Če bi bili pa vi zraven, bi ravno tako kričali kot mi."	'
In z glasnim truščem beži Gomara proč. Brat se pa vse-de k meni in ieče:
"Mi nismo njegovi sodniki. Če bi bili bližini civiliziranih krajev, bi predlagal, da ga izročimo gosposki, ker pa te nikjer ni, sem zadovoljeni, da je pobegnil. Prepričan nem. da svoji kazni ne bo ušel.
"Torej se strinjate z nami. da se zopet snidemo in gremo z njim v Pampas Salinas?"
"Da. Raditega ga moramo kije jiočakati. Prepričati sem. da je hotel umorjeni pater ki-puse in načrte prinesti v svoj samostan, in na potu je bil od sendadorja oropan in umerjen. Čudno se mi zdi, ker so Indijanci tako mirni. Prej, ko smo tu sedeli, sem opa/il, da je sendador neprestano pogle-daval proti razvalinami. Opazil sem celo nekega Indijanca, ki je navidez dajal znamenja sendadorju. Hotel sem vas o-pozoriti, pa sem mislil, da hodete streljali na njega, in sem raje molčal. Zdelo se mi je kotj bi sendador od Indijancev pomoči iskal."
"Tudi jaz mislim tako. posebno kre je nekaj omenil, da ga prav nič ne skrbi njegovo oproščenje, in rekel je celo. da ni tako brez pomoči kaker mi-"Na ta način ne pridemo ni-jslimo." kanior. Vsaka stranka naj zvo- "Mogoče pa ima klet še kak li govornika. Oba naj povesta drug izhod?" svoje razloge, potem se bo pa
njegove besede;, se ne zaneseni ker Indijartipi. so tukaj doma, poznajo bolje razmere kSP Pena."
"Res je taki-. Najbolje je, če malo preiščemo te razvaline. 2e radi strupenih puščic, katere nosijo Indijanci s seboj, smo dUžni vedeti, pri čem smof Če imajo Indijanci še drug izhod, tedaj »o gotovo kje v bližini in nas opazujejo."
Jerbateri ostanejo na svijem nivstu, midva z bratom pa zapustiva ogenj in se napotiva proti razpadlemu poslopju. Neslišno se plaziva v temi naprej. Kmalu prideva do one odprtine, kjer sem že enkrat prej gledal v klet. Tn ko pogledam skoz! odprtino v klet, ne opazim ničesar. Vse je bilo temno. To sp ročini tudi bratu. Potem se pa splazim ob ziidovju naprej, in pri ten1 se mi zdi ,kot bi prihajalo šepetanje tihih besed na moja ušesa Posluhnem. Kes! Pred menoj govorijo osebe. In dasi sem vedel, da tvegam svoje življenje, vendar se splazim še nekoliko naprej. Kmalu opazim četo ljudij, tesno skupaj stisnjenih, Bili so Indijanci. Dovolj sem zvedel. Ariponi so se po drugem potu odstranili iz kleti iti se posvetovali sedaj, kako naj nas napadejo. Hiteti moram nazaj, da posvarim tovariše.
Pravkar se Imčem obrnit . ko me nenavaden suni opozori, da še enkrat pogledam nazaj. Tri postave se ločijo od skupine in korakajo počasi proti našemu Ognju. P. sreči se mi jih prehiteti in priti do brata, kateremu povem, kar sem videl. Pokažem mu Indijance, ki se tudi po tleh .plazijo, da jih ne bi izdal svit ognja. Med njimi je Gomez, ker sem takoj -po/ nal,
"()ba druga sta pa najbrž glavarja," mi zašepeče brat..
'IPotem pa smo na konju." odvrnem jaz« "Polastimo se jih in jih obdržimo ket talni-ke",
"Dobro? AH hočeva?"
"Da, toUa brez najmanjega
šuma."
Tiho, toda kakor hitro mogoče sli plaziva naprej. Če se obrnejo, predno jih doseževa, tedaj naju odkrijejo.'šele sedaj sflJbznam nevarnost, ki nam je pretila, ko smo popolnoma nepripravljeni sedeli ob ognju. Indijanci bi nas prav lahko vse pomorili t s svojimi puščicami.
Sedaj smo za Indijanci. Brat gre na levo, jaz pa na desno nad o'ba glavarja. Z vso silo se vržem obema 'za vrat, ju stisnem in vrženi na zemljo. Brat stori i'sto z Goittezem. Napadeni so bili tako izven sebe. da se niti premaknili niso. Za vratove jih vlečeva proti ognju in potem še nekoliko vstran tako, da svit ognja ni padal na Indijance.
Jerbateri planejo kvišku in se mi pridružijo.
"Kaj se je zgodile? Kako pridete (lo teh ljudij? Ali niso več v kleti ?"
"Da, zvežite jih! Prinesite tudi naše puške od ognja. Pri ognju ne smemo več sedeti, kajti tam nas vidijo rudečkarji, ki so klet zapustili. Spravit* vse pod drevje in umaknite se v temo. Če vidite Indijance zaviti okoli vogla, streljajte Sedem strelov bo za enkrat zadostovalo, da jih preplašimo.
Gomez je pri polni zavesti, vendar lovi sapo. Nastavim mu nož na prsa in rečeni:
"Ležite in se ne premaknite, sicer dobite klino v nieso. Poznate me. Odgovarjajte na moja vprašanja. Kako ste prišli iz kleti?"
"Skozi skrito odprtino."
"Ah tako, In nas ste hoteli presenečiti?"
"Da. Toda svojim ljudem sem naročil, da nikogar ne u-morijo."
"Zakaj bi ti^s pa napadli, če ne radi umora?"
"Da sendaklorja oprostimo."
"Zastonj bi se trudili, kajti sendador je že pobegnil. Jaz sam sem mu vezi prerezal, vendar o tem ne smete drugim prepovedovati, ker ostali želijo njejgovo smrt. Čujte te glasove!, To so naši tovariši, ki iščejo sem je v
mČm
rolj| ljudij se je s tem kaj »em naredil da je flat
pokazala, ker sem jim zaenkrat bolje, če oprostim* da se hočem prijatelj- semladonja. Obljubiti pi so mo-fmlijamH ponmati. Ven- rali, da me ne izdasta proti
vami. i dar niso ugovarjali." Pripove- Gomari in Peni. Kdo ItS obadra vaša sprem-1 devali so samo, k^ko so sen- "Tcda stvar je težavna/' re-ljevalca?"	i dadorja lovili, in pri tem sem če brat, "Pena in Gomara se-
"Glavarja."	j zvedel, da niso ničesar druze- veda nameravata ostati pri nas.
"Dobro, staviti vam hočem ga. dosegli, kot da so butali Toda onadva hočeta imeti predlog. Oba ta dva glavarja] z glavami (d) drevesa in si. sendadorja in bodeta seveda
raztrgali svoje obleke ob trn- kar gorela, da se ga kaznuje, jevih grmih.	Mi pa hočemo s sendadorjem
"Vi bi morali biti zraven,1 potovati. Kako pa bo to mo-senor." reče Pena, "potem bi geče?"
lopova mogeče dobili."	| "To je seveda težava, ka-
"Mogoče? Ne, pač pa prav,tero bo teško premagati/' od-
pa obdržimo kot tabiijca pri sebi. Ce se nam nič ne zgodi,
tedaj ju spustimo, ko odidemo od tukaj. Če nas pa hočete za-vratno umoriti, tedaj pa za-boderno oba glavarja in vas stiebimo z zemlje. Znano vam je. da držim besedo."
vrnem.
"Ali naj jima povemo, kako
gotovo," odvrnem jaz. ' "Oho!" reče Gomara, ki še "Toda. senor. vam se ne bo | vedno tli mogel premagati svo-' pravzaprav je sendador pobeg-/liti las skrivil."	| je jeze. "Če ste tako trdno pre- nil?"
"In bodete pustili tudi na-1 pričani o tej stvari, zakaj pa šo lastnino?"
"Da."
"Dobro, torej ste zopet prosti. Vrnite se k svejim vojni-kom in jim povejte, kar sem vam jaz povedal."
Gomez je bil zelo vesel. Ko omahujoč vstane, vpraša z dvomljivim glasom:
"Torej smem v resnici iti?"
"Da, Gomez.'
"■Senor, zopet sprevidim, da ste naš prijatelj. Vi ste čisto drugačni kot ostali belci. Našim ljudem sem že pripovedoval od vas. Vsi so vas hoteli videti. Ce dovolite, tedaj vas pridejo po dnevu obiskat."
"S tem korakom bi si nakopali preveč nevarnosti na glavo."
"Prišli bodejo odkrito, pt samic in neoboroženi. In če nam še ne zaupate, tedaj vam pošljemo deset naših najboljših mož. katere lahko obdržite kot talnike."
"To naj velja. Glede glavarjev se vam ni treba nič bati. Dobila bodeta oba dcvolj jesti iti piti. Vi pa sporočite svojim v< jnikoni naše želje. Mi sedaj zapustimo ta hrib in se podamo navzdol k vozovom. Lahko noč Gomez."
"Zad voljntv bodete z nami, senor."	•
Mož odide. Pa tudi mi se napotimo navzidol, toda bili smo bolj previdni kot Pena in Gomara. Oba glavarja sva privezala na sebe. tako da pač nikomur ni moglo pasti v glavi, da bi pobegnit, '^ko stopamo počasi navzdol. Ogenj, ki je v dolini svetil, je bil naš vodnik.
Ko pridemo v dolino v taborišče. dobimo tam samo '"euske in voznike. Ljudje so bil še vedno odsotni, ker sc iskali sendadorja. ženske so pa seveda zvedele v kaki nevarnosti so tičale, in da se imajo nam zahvafitr za rešitev. Zato so nas pa tudi sprejele s hvaležnimi pogledi, ki pa nikakor niso veljali obema gfavarjenta. nad katera bi ženske skoro pakrie. da jim nismo zabraniti. Ko jim pa razi zim, da se hočemo z Indijanci prijateljsko pob'otati. so se tudi ženske nekoliko pomirile.
Dalj časa mine. predno se člani ekspedicije vrnejo; prihajali so posamezno, eden za drugim. Predzadnji je bi! Pena, zadnji pa Gomara, ki je kar divjal.
"Imeli smo ga." škriplje z zobmi. "Le než bi mu zarinil med rebra, pa !>♦ bil umor maščevan. Sedaj pa je zopet pobegnil. Senor. vi ste krivi, da je pobegnil."
Slednje besede spregovori obrnjen proti meni, radičesar jaz začuden vprašani:
"Jaz? 'Kako pa pridete na tako misel?"
"Vi veste ravrto tako dobro kot drugi. Vi ste človeški prijatelj. ki niti največjemu lumpu ne želi ničesar slabega. Da bt bil jaz gospodar, bi tega lopova takoj z nožem zabodel. Vi ste pa ravnali 7. njim kot z največjim poštenjakom, in posledica tega je, da je sedaj pobegnil."
"Gomara. jaz se ne bont prepiral z vami, ker ste preveč razburjeni. Če pa govorite o neumnosti, tedaj vam povem, da vam jaz nisem dal dovoljenja, z menoj na ta način govoriti. Če smatrate mene za norca, tedaj vam svetujem, da si poiščete boljega tovariša. Jaz vam nikakor ne zapovedujem, da se držite mene."
Gcmara hoče jezno odgovoriti. toda se domisli nekai dni-
nam niste pomagali iskati?'.
"Ker je mnral biti tu pri Indijancih." odvrne Pena na mojetn mestu. "Sicer smo pa toliko iskali sedaj, da smo najbrž potlačili vsako sled. Sendadorja ne dobimo več." ,
Gomara se pri teh besedah obrne in štrli v nebo. Krmilar si je pa vso stvar bolj smešno predstavljal. Tiho sedi na svijem mestu, stresa z glavo in reže vsakovrstne obraze kot Pavliha.
"Kaj pa vam je?" ga vprašam.
"Jezi, kaj neki! Da nisem vas poslušal, tedaj bi mu zdrobil dvoje reber, in adut sedaj ne bi mogel pobegniti. Tako lepo sem ga že držal."
"Le ne jezite'se!" ga tolažim. "Za svoje velikanske roke bodete dobili še dovolj dela. Kdo ve. zakaj je d bro, da je adut seda; pobegnil."
Skrivej ga pogledam, in Larson molči. Pozneje pa pokličem k sebi še kapitana in obp-ma tiho povem, tia kak način je sendador pobegnil. Ker ni bil noben izmed njiju krviže-Ijen, sta mi oba potrdila.
Večerja je bila skromna, in j>ri tem so bili vsi tiho. Mine noč, ne da bi se kaj peseb-nega pripetilo. Ze navsezgodaj pa pride Gomez in me vpraša, če nas smejo Indijanci obiskati. Dali smo mu dovoljenje da sme le petnajst, k večjem dvajset mož naenkrat priti.
Člani ekspedicije so pripeljali s seboj različne predmete male vrednosti, ker so vedeli, da naletijo spotoma na Indijance. s katerim je treba v prijateljstvu živeti. Te darove pc-deltmo Indijancem, ki so bili raditega tako veseli, da se od-sedaj naprej od njih ni bilo treba bati. da bi nas napadli. Da jim skažemo svoje zaupanje jim tudi dovolimo, da smejo vsi priti k nam, in Indijanci so bili raditega taiko veseli, da so pometali vse svoje miU-pene puščice v cgenj.
To dobro voljo smo morali izrabiti. Na moj nasvet pričnemo kuhati sladkor, rum in še nekaj dišav, katerim pridene-mo vdkle, tako da smo naredil* izvrsten grog, katerega damo Indijancem pokusiti. To je pa Indijance povsem jlresenetilo. Na nasvet obeh glavarjev sklenejo s člani ekspedicije sveto zvezo, kar se je seveda praznovalo z mnogimi ceremonijami. |
Tako so bili sovražniki spremenjeni v prijatelje. Indijanci so sprevideli, da je bolje z belimi v miru živeti in vleči od njih korist kot si pa z enkratnim ropom zavedno nakopati sovraštvo in boj.
Gotnez je tolmačil. Pri posebni seji sklenejo, da Indijanci spremljajo belce in jih varujejo na potu vsake neprijetnosti. Pravzaprav bi morali belci že pri prvih naselbinah ostati, in le sendador jih je tako daleč zvabil. Zato pa Indijanci sklenejo, da jih peljejo nazaj.
Dasi belci včeraj niso bili takega mnenja in bi gotovo silili, da se tudi Indijance kaznuje. so vendar danes prišli do spoznanja, da je bolje tako. Kljub temu pa nikakor niso hoteli, da se sendaderju prizanese. Prisegli so maščevanje in sklenili, da ga takoj ubijejo. če se zopet prikaže v njih bližini. Potem pa napre-žejo vozove in belci odidejo, spremljani od Ariponov.
iPena in Goniara tekom zadnjih ur nista bila v taboru, pač pa sta iskala sendadorjev«
"Za enkrat Še ne. Pena bi ° se pomiril, Goniara pa ne."
"Ali se pa ločimo od rtjih."
"Ne. To ne bi bilo pravično. Pena je rnoj znanec in tovariš še od prej. Najbolje ;e„ če stvar sploh pri miru pustimo, dokler se nam sendador ne pridruži."
"Tedaj pa nastane poboj! Goniara bo takoj ptadel čez njega."
"Dvomim, ker sendador tudi ne bo kar tako se nam pridružil. Jaz mislim, da nas bo čakal in dal kako znamenje, da je v bližini. Potem mu lahko povem, naj se čuva- Gomara, in videl bom, kaj sendador na to odvrne. Vendar, če stvar nadalje premišljujem, konečno le sprevidim, da je najbolje, čč Gomari resnico povem."
"Potem se pa pripravite na očitanja, ki najbrž ne bodejo prijazna."
Sedaj se Pena vrne. Jezen rbraz naredi in reče proti meni:	' • "Prav ste imeli. Bili smo neumni. ko smo ponoči hodili med grmovjem."
"Jaz sem pa vedel, da bodete zastonj iskali."
"Jaz tudi, toda storil sem vsaj svojo dolžnost. Čudim se da drugi ne mislijo ravno tako."
In pri tem vprašanju očitajoče pogleda po mojih tovariših."
"Kdj, čudite se, ker 4ako mirno tukaj sedimo?"
"Gotovo. Vam je vseeno, če je lopov pobegnil ali ne."
"O, nikakor ne. Toda imeli smo dva važna vzreka, da se nismo trudili z iskanjem."
"Katera pa?"
"Prvič je čas. Vi ste poteptali vsa tla, in če bi hotel kdo sled sedaj najti bi moral iti v velikem krogu okoli taborišča in skrbno pregledati vsako najmanjšo travico. To I>i lahko trajalo cel dan, pa človek še ne bi bil g^tov. In četudi bi bila sled mogoča, bi bil sendador že toliko previden. da bi pozneje prišel v skalnate kraje, kjer je sled nemogoča."	. !
"Resnica je. In kaj je vaš drugi vzrok."
"Ta je pa še bolj važen kot prvi. Nam je znano, da se s sendadorjem prav gotovo zopet snidemo."
"O!" zakliče Pena začuden. "Kje pa?"
"Na tej peti, po kateri smo prišli. On sam nam je povedal."
Dalje prihodnjič.
Najboljši naročnik je onif ki vestno vselej prebere ves list, ga priporoča drugim in vselej ob času ponovi naročnino. Ali ste jo že plačali?
IZURJENI ČEŠKI
knjigovez
B. F. PRIHODA
se priporoča Slovencem t vezavo vsakovrstnih knjig, poaeb- „ no pripovestnih in nuinih. Lično delo, nizke cene. 0" 4T 4T
Naročita aprej
I 19. iiil. 1
NAPREJ.
-
Ml fl MM^L XUJaJflf^L
Trgovina odprla vsak dan do 9. ure zvečer, raz-ven nedelje in srede.
Vraka obleka za nevesto ali družico, bo pri tej razprodaji skoro polovico ceneja.
Vsaka bela bluza, pletena od $1.25 do $1.75 vredna, pri tej razprodaji samo.... .98^
ŽENSKI NAKINCANI KLOBUKI PO GT- POLOVIČNI CENI.
Posebna cena ženskih
KRIL
Vsako vrlino krilo, ki je bilo poprej
$7.50 do $10.00 sedaj samo... .....$4.89
Vsako vrlino krilo, ki je bilo poprej
$5.00 do $7.50 sedaj samo........
Vsako vrlino krilo, ki je bilo poprej
$3.00 do $5 00 sedaj samo........$1.98
Vsako krilo lahko dobite v zahtevani barvi in velikosti.
PRAV POSEBNA CENA BODE PRI TEJ RAZPRODAJI ZA ŽENSKE ROČNE TORBICE.
Kočtie torbice, katere veljajo
$1.00 in $1.25 pri tej. razprodaji .....53£
Ročne torbice i/, usnjavjbd soct do
75ct vredne, pri tt^ razprodaji za....33^ Ročne torbice ženske in otročje
25ct vredne, sedaj samo ...........10^
Otročje čepice svilnate za krst, čisto bele ali nakinčane kakor tudi s pletenjem za večje otroke 50ct vredne, sedaj za nekoliko
časa samo .........................
Otročje čepice iz pletenja ali svile različne velikosti 25ct vredne sedaj samo...
____13^
Imamo kakih 100 parov zagrinjal za okna, katere bodemo na tej razprodaji prodajali za polovico cene.
Ne pozabite, da se bode pri tej razprodaji kupil slamnik za otroka od 7c naprej.
Platno za mize vredno 22ct jard pri tej razprodaji ddkler je zaloga samo......
POSEBNA CENA NA BELI KOTENINI.
#
Kotenina za rjuhe 2 jard široko najboljše
blago 38ct vredno, sedaj samo......32^
Bela kotenina en jard široka I2}4 ct vredna,
pri tej razprodaji po ................11 $
Bela kotenina en jard široka 9ct vredna
sedaj 11a razprodaji po ............. 8^
VOLNENO BLAGO NA JARDE PO ZNIŽANI CENI.
Fino volneno blago $1.00 vredno v različnih
barvah sedaj samo .................
Fino volneno blago jard široko v različnih barvah, pri tej razprodaji samo......35^
Bodite pripravljeni na veliko razprodajo, katera se vrši od 19. julija naprej t. L pri dobro znani
tvrtki JERNEJ KNAUS, 6129
St. Clair Avenue.
Družine, katere so že kupovale na Knausovi razprodaji dobro vedo, koliko so cene znižane. Letos sem sklenil cene še bolj znižati kakor kedaj poprej. Toraj ne zamudite te prilike in bodite prvi na razprodaji, ker se vam bo gotovo splačalo. Prepričajte se in primerite te cene z drugimi in vidite koliko si lahko prihranite, ako se udeležite te razprodaje.
ŽENSKA OBLEKA:
Ženske obleke (Princes) iz volne ali svile vsake barve in velikosti $12.00 do $15.00 vredne, pri tej razprodaji samo ............................................
Ženske obleke (Princes) iz volne vsake barve in velikosti, različno nakinčane $10.00 do $12.00 vredne, pri tej razprodaji...................................
Ženske obleke (Princes) iz križastega blaga, velikosti od 16 do 44 $2.75 do $3.00 vredne pri tej razprodaji samo ............................................
Ženske obleke (Princes) iz križastega blaga ali čistega, vsake varve, velikosti od 34 do 44 $2.25 do $2.75 vredni sedaj p;>...................................
$425 $4 98 $239 . $169
Ženske obleke (iPrinces) za prat, dobra stalna barva $1.25 do $1.50 vredne na
tej razprodaji samo za ..................................................... 83^
Ženske obleke ( Princes) iz finega tenkega blaga od $1.75 do $300 vredne po ..... 79£
Ženski moderci dolgi in kratki vsake velikosti $1.00 vredni
na tej razprodaji po ......................................................... 78^
Ženski moderci 50ct vredni sed; ij po ............................................ 39<
Ženski moderci 50ct vredni male številke sedaj po ................................ 25<
Žen sike nogavice svilene, bele ali črne 35ct vredne pri tej razprodaji samo............22^
Ženske nogavice črne ali bele 23d vredne na tej razprodaji po ..................... 19<
*
Ženske nogavice rujave ijct vredne na tej razprodaji po ........................ ll£
Ženske nogavice rujave ioct vredne na tej razprodaji po ...................i----
Križasto in čisto blago na jarde
Posebne cene.
Krizasto blago jard široko i4ct do i6ct vredno pri tej razprodaji samo .... .........10<
Pisano blago jard široko I2^ct vredno, sedaj na razprodaji posebna cena za ---------
Fino križasto blago (Gingham) i2l/2ct vredno, sedaj samo............................
Vsem ženskim ali moškim čevljem je pri tej razprodaji znižana cena od 35c do 50c.
MOŠKI KLOBUKI TRDI ALI MEHKI.
$3.00 vredni klobuk za....»..........$2.10
$2.50 vredni klobuk za...............$1.48
$1.75 vredni klobuk za...............$1.19
$1.-50 vredni- klobuk za............... 98
Moške čepice soct vredne po............39^
Moške čepice 2$ct in 35ct vredne p >.....19^
Posebna cena moškim
SRAJCAM.
Moške srajce bele ali križaste $1.00 in $1.25
vredne, pri tej razprodaji za........73^
Moške srajce $1.00 vredne vsake vrste, polne
mere sedaj samo ...................48£
Moške srajce za delo ali praznik soct in 75ct vredne, pri tej razprodaji za.........39^
.Moške zavratnice vsake vrste it čiste svile
75ct vredne, sedaj po...............39^
Moške zavratnice od 35ct d0 joct vredne sedaj na tej razprodaji samo..........18^
Moške zavratnice 25c vredne za.........13^
Moška spodnja obleka bela ali rujava
5oct vredna na tej razprodaji.......38<
Moška spodnja obleka v različnih barvah
50ct vredna sedaj samo............36^
Moška spodnja obleka 25ct vredna za____19^
Moška spodnja obleka iz celega (Union Suit)
5oct vredna sedaj samo............32^
Otročja spodnja obleka za fante 25ct vredna sedaj na tej razprodaji..............18^
Otročja spodnja obleka ioct do 15ct vredna razprodajalna cena ................. 7^
Moške hlače iz čiste volne $3.00 do $4.00 vre-
ffhc, prodajalna cena .............$2.25
Mqšk,e hlače vsa'ke barve in velikosti $2.25
do $3.00 vredne, sedaj samo.......$1.75
Moške hlače $1.50 do $2.00 vredne po $1.29 Moške hlače $1.25 do $1.50 vredne po 95
Moške nogavice iz čiste svile 50ct vredne na
tej razprodaji samo ................38^
Moške nogavice svilene vsake barve 35c vredne sedaj samo ...................23^
Moške nogavice vsake barve 25ct vredne na
tej razprodaji po ...................18^
Moške nogavice barvane ali črne I5ct vredne
na tej razprodaji samo............. 9^
Moške nogavice barvane ioct vredne po 7^
Kino svilnato blago v različnih barvah 50ct
vredno, sedaj samo ................38^
Fino svilnato -blago pisano 25ct vredno, na
tej razprodaji samo ................15^
Fino tenko blago jako pripravno za sedanje vreme i8ct do 25ct vredno po......
Na tej razprodaji bodemo imeli več sto drugih stvarij po posebno znižani ceni, katerih pa radi pomanjkanja prostora ne moremo navesti.
Ne odlašajte na zadnji dan, ampak bodite
prvi, ker se vam bo gotovo splačalo«
JERNEJ
KNAUS
6129 ST. CLAIR AVENUE.
Pri tej razprodaji dajemo ali ne zamenjamo tikete ali znamke
m
mm -
A UCOIiri ! molzes. To lahko narediš satu
^^	ali si vzameš pomočnika, sicer
JA V TOREK IN PETEK. I	. 1 .	...
pa imate s kravo le redko se X A KOČNIKA:	kako posebno hrigo in delo.
......>2.oo Pij kokoših je pa drugače.
......*300j (vc jjnate perutnino, morate
.... $2.50 nftjj)|4vo ve(ieti, v kak namen
i po poid......
PoMfflMn« itorilk« po 3 cmt«.
«119 ST. CLAIR AVE. N. E. CLEVELAND. O.
EDWARD KAI.I8H, Publisher. LOT'TS J. PIRC. Editor.
TBL. CUY. PRINCETON 189
Botcrrd «* Mmn^laM matter Junmrr Sth 1900. nt the po*t office nt Cleveland. O. aarier the Act ofMin'h 3, 1ST«.
No. 57 Fri~JulyTsV^Vol VI.

Dobiček in zguba ameriškega far-merja.
--- hodete perutnino gojili.
i br«zpodptMinotebnotii m n«iprtjemajo ' jajca ali /.a meso. Ce redite kokoši za jajca, so najbolje tako-
V.« pdbj^i i« denary « j ^^ ^^^ £e pa jjh
EVELANDSKA AMERIKA, <lite za	so najboljše
"Wvamlottes . dalje "Rhode
Island Reds" in "Orphing-
j tons". Seveda je še nekaj dru-
i grli, toda imenovane so skoro
»isVEl> Tl'lisDAYS A\T» FRIDAYS, najbolje. Xadalje je treba po-
'"i^'u o. »>-> 81,, rni.itpa iK"ruiner«» t« znati pri perutnini kokoši, ki
the City i level nijl and elsewhere. A.ler- r;u|e ležejo iti OtlC, ki IliSOZa fbrinjf r ,te* on i*<jue»t.	'	„., ,	.
f^y-.---------------------- in, I reba je ene odstavni za
t jajca, druge za meso. Dalje morate računati pri vsaki kokoši. koliko jajc ti nese. ZiUo se ovije kokoši okoli noge trak. na katerem je napisana številka kokoši, in v posebnih patentnih gnezdih se lahko ve, koliko je katera koklja znesla. ()ne, ki ne lezejo dobro, se odstranijo in redijo za prodajo, na njih mesto pa pridejo one, ki dobro ležejo. Tudi pri hrani je treba paziti. Kokoši, ki dobro lezejo, se največ hranijo z žitom, semeni od solnčnic.
kostmi, mesom iti zelenjem, one pa, ki so za prodajo, pa ponajveč s koruzo.
Pri gradnji kokošnjakov je treba paziti, da v njem ni prepiha. Nekoliko mrzla zima kokošim ne bo škodovala. Vsak moderni kokošjerejec bo rabil pri valjenju piščet tako-zvani inkubator. Ti so bolji in sigurniji od kokoši in se dela z njimi lahko na debelo. Ko se piščeta izvale, se postavijo \ "brooders", ki morajo biti obdani z volno v katero se piščeta naslanjajo in tam puščajo svojo toploto, da <ie po zebejo. Ti brooders se rabijo posebno za zimo za piščeta, ki se prodajajo v poletju. Računa se, da se potroši /a kokoš $i. na leto, dočiin piilična kokoš /.nese do 200 jajec na leto. Dobiček je sedaj različen. V časih prodate ducat svežih jajec po **5 centov, včasih pn ttifli lahko po 50. posebno' po zimi. Do-l.ičuk od kokoši znaša t o ve j do Štiri dolarje na leto. Svota je odvisna od talili cen. Ako imate štiri akre zemlje, pre-redite na njej do 5000 kokošij.. Zraven kokošij so precej koristne tudi race.
i. Travniki in mlekarstvo.
Eden izmed največjih dobičkov ameriškega fannerja je lekarstvo. '/, desetimi kravati si farmer la'hko preskrbi >ro življenje in lep dobiček. Lažne velike kompanije poši-ljo svoje velike tovorne avto-nobile po trideset milj daleč deželo iz mesta, da zbirajo co, ki je danes eno najbolj lih hranil v Ameriki. In companije plačajo po 5 do itov za kvort mleka. Vea-tudi manj, kakor je mesto. Navadna kiava daje po o rtov mleka na dan, prav >ra krava pa bo dala tudi do jset in petindvajset kvor-Krava povžije na leto jih pet ton sena, in če racii* io tono sena na dvajset do-;v, tedaj vas velja krava leto okoli sto dolarjev. Ako lete kvort mleka po 6 tov in da*fc, krava dnevno kvortov mleka, znese to $1,20 za skupljeuo tnle-
I ali okroglih $440 na leto, i čistih 340, če odračunamo p4ro. Drugih večjih stroškov kravah ni, razven če se ipeti kaka bolezen, na kar t ne smemo računati več kot trideset dolarjev na kravo leto.
To je račun za one, ki hra-denar na blagu, to je, ki lupil jejo vso hrano za krave, ►lje je pa. če imate za deset iv kake tri akre zemlje, ka-posejete z deteljo, katero s teku sedmih mesecev do pe-it pokosite. Modri gospo-irji kosijo vsak dan nekoliko,
11 ko se zadnja pokosi, je prva zopet zrastla. Na ta način prihranite na leto do 500 larjev, ker ste pri desetih ravali ovrgli stroške za ku-)van;e kitne. NTa ta način pri-sse en aker zemlje, posejane z deteljo do 250 dolarjev do-j bička na leto. na kateri način -se zemlja najbolj uporabi. Od sveže detelje imajo krave tudi boljše mleko in večjo količi->. Po zimi je pa dobra repa, ci se zajed no s senom daje kra-
fam za večjo množino mleka.' Mlekarstvo je torej posel, ki nese dobremu gospodarju vedno dober dobiček. Videli smo. da dobi fanner od »lese-krav lahko nad tri tisoč dolarjev dobička s člmur lahko plača davke in vse svoje izdatke. Začetnik lahko začne tudi z uran jim številom krav in se za sprva zadovolji seveda z majhnih dobičkom, dokler nm skušnja ne pravi, naj napreduje. Cena posameznim kravam je od 50 do 80 dolar-1 jev. plemenite pa>nie, kakor!
"Jersey * in švicarske krave; i* •• 1	.
I pa se plačujejo seveda dražje, j fallZaClJSKe p08t&V6
bor naj bi štel pet
bi imenoval predsednik Wilson z odobritvijo senata. Ta odbor bi moral preiskati na-	^
tančno \>te razmeie, ki via dajo sedaj pri podelitvi držav Ijanskih papirjev, in poročati kongresu ne kasneje kakor ja nuarija 1914.
2e več ugledni državi jano je zadnje čase pisalo, da Zje dinjene države nimajo nobene skupnosti, oziroma sktlpnega postopanja, kadar podeljujej državljansko pravico tujim dr Pavijanom. Glavni .namen Miir d očkovega predloga pa je da se v Zjedinjenih držav a'h konečno reši vprašanje, ali smejo A zijat i in Qrijentalei postati državljani Zje din enih držav, vprašanje, ki posebno zadnje čase jako za nima naše državnike. Drugi namen predloga pa je. da se prežene vsaka zloraba danasl njih naturalizacijskih postav. | Zanimivo je poročilo, k? ga| je izdala ameriška zvezal podporo naseljencev:
Zadnje ljudsko štetje pravi da je v Zjedinjenih državah! |več kakor štiri milijone naseJ lje lice v, ki bi lahko vzeli o<| vlade prve državljanske pal pirje, toda tega nečejo storiti. Ti štirje milijoni nedržavljanov so enaki eni četrtini vseh od J danili glasov p"i zadnjih pred sedniških volitvah, in objetM nem reprezentirajo eno sed mino vseh odraščenih nioškilu v Zjedinjenih državah. X j ih
napram
3- Zajci.
Zajci se lahko goje, ker z njimi skoro nič dela ni in malo veljajo. Na dveh akrih detelje se v sedmih mesecih lahko prehrani do 10.000 zajcev, Za ploklenje se vzamejo najboljše zajklje, ki se drže v posebnih prostorih. Na stu zajkelj pride navadno deset zajcev. Vsaka zajkbi da na leto <|o So zajcev. Torej iba sto zajkelj na leto do 8000 mladičev. Mladi zajci morajo biti v posebnih prostorih, zajklje skupaj in zajci skupaj, ker sicer se tepejo in grizejo. Ko so zajci stari sedem ali osem mesecev, so zajci najboljši za tržišče.
Najbolji zajci so oni velike vrste, navadno zvani belgijski zajci, ki tehtajo od to do 16 funtov. V zapadni Kvropi smatrajo zajčje meso kot slaščico, dočim se smatra v Ameriki zaje e meso kot poceni in navadno meso, Na deset tisoč zajcev dobite laihko 5000 dolarjev čistega* dobička.
To je nekaj nasvetov za malega farmerja. Kdor pa ima denar, da kupi več zemlje, ta bo gotovo posejal s krmo, ki >e v Ameriki vedno dobro proda in ki nosi do f>o dolarjev na aker protita. Pa tudi krompir je eden najboljših farmer-skih pridelkov. Seveda je pa še mnogo drugih umnega gospodarstva. Od časa do časa povemo še kaj.
Sprememba natu-
2. Kokošjereja.
Še veliko več kot tnlekarija Kongresmau Victor Murdock i m travniki nese kokošjereja. j iz Kansasa je stavil v kongresu Toda pri tem gospodarstvu pa j predlog, da se ustanovi posege treba tudi nekoliko več de-! hen odbor, ki naj preišče, ka-iti in bolj natanko misliti, če j ko se v posameznih državah iz-hoče imeti dobre uspehe. Za (lajajo državljanski papirji ose-
ivo zadostuje, da 'jo vsak
m nakrmiš, napojiš
m
bani, ki bi rade postale državljani Zjedinjenih držav*Ta od
skupen glas M silno up'jival na v-ako predsedniško volitev, tako da bi se Amerikanci tu rojeni, prav čudili, kako je to mogoče.
Toda ti štirje milijoni bi postali državljani. Imeli so poginila dovolj, da prestanejo lahko skušnjo, ki zahteva, da se ažurne a>ngleSlco in da se nekoliko v e o ameriški vladi. Toda za državljanske papirje se niso potrudili .ker vedo. da imajo inarsikake zapreke f »r i ,prošnjah za državljanski papir. Tem zaprekam so pa krive sedanje slabe 111 stare na-turalizacij'ske postave.
Marsikdo samo radi tega ne gre po državljanski papir. ker je prisiljen po sedajnih postavali. da se najmanj trikrat o-ijlasi pri sodniji s svojimi pričami. Večina teh štirih milijonov naseljencev so delavci. Delati morajo vsak dan. in če pustijo delo, seveda zgubijo plačo. Ravno tako je s pričami. ki morajo s prošnjikom za državljanski papir na sodnijo. Toda ljudem v velikih mestih je to še precej lahko, kajti povsod v večjem mestu je sodnija. Totja taki ljudje živijo marsikje v krajih, iz katerih morajo potovati do too milj daleč, da pridejo do prave soduije, ki ima pravico izdavati državljanske papirje. Koliko se tu potroši za vožnjo, osebne izdatke, koliko se časa zgubi! Poleg tega pa se ljudje še bojijo, da zgube delo, ker morajo vsak mesec na daljno pot. Ta strah torej odganja ljudij, da ne iščejo v večjem številu državljanskih papirjev.
'Nadatlje pravi poročilo, da sedanje postave povzročajo, da •postajajo naseljenci državljani iz nevrednih vzrokov. V državi New Vork n. pr. zahteva postava, da morajo imeti vsi delavci pri javnih delih vsa; prve papirje, predno dobijo delo. vPosledica tega je, da ni nogo ljudi prosi za prvi papir,' toda nimajo nikdar namena si pridobiti tudi drugi državljanski papir. Leta 1911 je v Os we ga County v državi New Vork prosilo 24J ljudij za prvi papir, to*Ia od teh jih je prišlo samo 18 po druge papirje.
Zato pa je umestno, da se naredi nekaka postava, ki sicer strogo gleda na podelitev državljanskih papirjev, toda skuša naseljencem* kolikor mogoče olajšati pridobitev državljanskih pravic. Naloga posebnega kongresnega odbora bo. da se to čimprej zgodi.
jencem.	,aW ,il1
___~ in se lalik
' i>
Cenjenim društvenim tajnikom po Ameriki se priporočamo 2a izdelavo v«eh društvenih tiskovin za vsako Jednoto. Izdelujemo društvena pravila, trdo ali mehko vezana, najcenejše, trpežno in okusno. Stotera društvena zahvalna pisma so priča, da smo naredili dobro in trpežno delo.
Kot ena najsvetejših človeš kih dolžnostij v novem testa mentu je, da >e izkazuje kaz nencetu svoje sočutje in pomagati mu pri rešitvi padlih bratov in sester ter jih skušati pripeljati na pravo pot. Vendar se današnja človeška družba tako bore tnalo briga za zgubljene svoje člane
Kadar se vrši sodnijska obravnava proti človeku, ki je grešil zoper človeške postave, tedaj se svet Še nekaj časa zanima. Ljudje hodijo k obravnavam, nekateri pomilujejo grešnika, drugi mu zopet privoščijo visoko kazen. Vse to se godi predno je zločinec v resnici obsojen. Kakor hitro je pa izrečena obsodba, tedaj pa pade tak obsojenec v pozabljivost. Kakor hitro se za-pro sodnijska vrata za takim nesrečnikom, postane zgubljen za svet, dasi je prej ljudstvo kazalo vsak|o zanimanje >a njegovo usodo.
Vendar bi morala človeška družba veliko bolj paziti na te zločince, zgubljene sinove, ki so v bedi in obupu, gnani od slabe vesti ali iz požel ii\ osti prekoračili človeške postave in >rišli v nasprotje s pravico zahtevati bi se morala vzgoja in življfnsko poboljšatije pa 'ih ljudij. Kdor je bil osojen in je prestal svojo kazen, te 11111 bi se morala dati vsa prili <a v življenju, da1 pride naprej a se dvigne iz blata in da po tanejo njegovi zivl'enski nazori čisti. Zato je pa jako pa metna odredba v Zjedinjenih ržavah, ki prepoveduje vsa <en 111 bivšemu kaznencu oči-iti njegov zločin. Kdor je bil kaznovan, je za svoj g,-eh tr pel. kolikor postava določa. In če ima v sebi resnično nagnjenje za poboljšanje, je le človeška družba kriva, če mu ne vsake prilike, da se zopet povzdigne do dostojanstva o veka.
Vendar se v tem oziru malo naredi. Marsikdo pride iz kaznilnice s trdnim sklepom, da začne novo življenje. Če 3p 11111 pa ne posreči priti do dela. ali če pride slučajno v družbo, ki 11111 očita njegovo prejšnjo življenje, tak človek je zopet zgubljen, ker v svoji borbi za vsakdanji obstanek ne dobi pbmdči od svojih bratov in sester v človeški družibi, pač pa 11111 prvotno uagneuje do zločina zopet pride v navado, siromak naredi drugi zločin. In baš to povzroča v naši družbi strastno sovraštvo proti vsemu, kar se imenuje red in mir. Koliko kaznencev je že govorilo, da se je prava kazen za nje začela šele potem, ko so prišli iz zaporov. Za prvo dobo po prestani kazni preskrbi navadno kaznilnični odbor, ker je navada, da se odpuščenim kazneticem preskrbi delo, in dobi tak odpuščeni kaznenec tudi nekaj denarja s seboj. Toda sedaj sledi prokletstvo zločina. Ljudje stikajo glave in šepetajo o takem siromaku. Kamor pride, se m,U umikajo in se ga boje. I11 če je dobil tak človek kje delo, tedaj se ga ogibajo njegovi tovariši kot kugo in največkrat raje sami zapustijo delo kot bi bili v družbi s takim človekonu ki je bil v zaporu. Če si pa \btv-ši kaznenec premisli in sam pusti delo, in dobi kje drugje delo, tedaj se mu godi tam ravno tako. , . . £
Dožnost državnih oblastij bv bila. da skrbe za odpuščenega kaznenca, kar največ mogoče, da skušajo zbuditi pri ljudeh zaupanje v spokorjenega grešnika in 11111 dajo vsako priliko, da pride naprej. Čas ozdravi vse rane. Ko je minilo nekaj let. nihče več ne vzame v spomin storjenega zločina, pač pa se marsikomu celo hudo zdi. če omeni napram kaznencu njegov greli. In tu je treba živahno prijeti za delo. pržave imajo vedno velika podjetja V teh podjetjih naj bi delali odpuščeni kaznenci proti primerni plači, strogim nadzorstvom, toda njih nazorniki bi morali biti ve njim
in dr. in vedno se najde dovolj »tela za take ljudij. Tu naj bi d je, dokler n te trava nad njih grehom, o vrnejo z mirno ve »tjo in čistim srcem med svet, da so po prestani kazni se trudili se poboljšati in hoditi po pošteni potf življetf;a. Tekom teh let državnega dela se zločin več ne omenja, in nihče ne bo očital »pokorjenemu grešniku, da je bil včasih nevarnost za človeško družbo.
Ta je dolžnost drža vel privatne dobrodelne družbe pa bi morale to nalogo podpirati. Pomagajte bivšim kaznencem zopet na pošteno, pot.- Mnogo jih je med njimi, ki zaslužijo sočutje in zanimanje človeške družbe ravno tako ali pa še bolj kot kaki zamorski pogani v črni Afriki, za katere se vsako leto potoni "misijonarjev" izda milijone in milijone, napak slabih izrodkov in 4fmodernih poganov'' v naši najbližji okolici pa ne vidimo in ne storimo nič za nje. «
-000-
Za kronične
m w
bolezni med našimi ljud
0 ■■
mi.

-o o
Pamet in naseljenci
Nekateri ameriški pisatelji so se zadnje čase, najbrž, da bi dobili polivate od ameriških nativistov, podali na polje na-selništva ter več ali manj spretno opisujejo, koliko škode imajo Zjedinjene države vsako leto od naseljencev. Med temi pisatelji je tudi Frank Julian Warne, ki je sicer dober, kar se tiče gospodarskih razmer. toda o nasehiiSWu ne razume prav ničesar, ali pa ne bi zapisal take bedarije kot jih je. On trdi, da evropski delavci, ki prihajajo, sem skušajo ponižati ameriškega delavca ter ga spraviti v slab položaj. Mi pa vemo. da je dokazano, da bi moralo več stotin ameriških tovaren zagreti takoj danes svoja vrata, da ni naselnikov iz stare domovine. Mnogo ml-
(Dalje na peti strani).
i
Vsi pravijo, da so ozdraveli, dočim jim drugi niso mogli pomagati.
Z električno - radicnim zdravljenjem so zopet zadobili zdravje in srečo, prosti bolečine in skrbi.
. Ce trpite na kakšni kronični bolezni ne odlašajte niti en
dan, pač pa takoj pre iščite ta zdravila.
Naj vas preiščejo zdravniki s svojimi čudovitimi aparati, in naj vam gotovo dokažejo, da tu ni ugibanja, kadar se ti moderni inštrumenti rabijo za preiskanje bolezni.
Z mikroskopom, stiskalcem krvi in X žarki gledate bolezni naravnost v cbraz, in če vam je znano, kaj vam ttirfa preglavico, tedaj je zdravljenje gotovo.
Mnogo ljudij. ki so že leta trpeli na kroničnem katarju, revmatizmu, želodcu, pljučah, na nervoznosti in krvi, ker niso hoteli vrjeti. da je kako zdravilo za nje, so prišli v ta urad kot zadnje zavetišče, in so sedaj zdravi, močni, in srečni.
Njih imena in pisma pclna zahvale, so na razpolago v naših uradih. Pridite in poglejte si jih.
Ne zgubite upanja, dokler se niste posvetovali z
Dr. L. E. SIEGELSTE1N, f
308 Permanent Bldg. 746 Euclid Ave. blizu 9. ce»te.
d !'
Uradne ure od 9. zjutraj do 4. popoldne.
,	od 7. zvečer do 9. zvečer.
Ob nedeljah od 10. zjutraj do 12. dopold-
LATTBOV GOLIIFN
R<>D
KRUH
je nnrejen v pekari i tako čist, kakor od vaše matere, draga gospa. Okusen kruh, vsak hlebec zavit v papir. Vsi gro-ceiji.
The
Jacob Laub Baking
Company 4919 LORAIN AVE.
t
L. H. WAIN,
705 Williamson Bldg.
Loti in hiie naprodaj poceni na St. Clair Ave. ▼ Nottingham!*, Tlakovana cesta.' Lepe trte mm. lotu.
Vprašajte pri
L. Recher, Euclid,
Uhodljatl * d mo-»»»'tov In drugih iuž. l «o tnknl potclravljen po l»r. Klchterievim Puin K*pclrrju
25 in 50c po lekarnah ali naravnost od
SLOVENSKO PODJETJE.
Za vnrujfm prof I ogfijW iti dnitfliii ii^godHni. ::
POSEBNOST! Varnostni bondi ata društvene uradnike po 25c od $100.00 na leto, —- Javnt notar. — Pojasni« in nasveti zastonj.
A ugu^t Hatfuer,
1107 E. 61st St.

F.Ad. RICHTER & CO.
74-40 Washington Street.
N«w York, N.Y.
iiiiuuimttwumuunuuuwwmmnmiP
GEO. TRAVNIKAR,
Old Bank Cafe
Fina domača slovenska gostilna z najboljšo in točno postrežbo. Najbolje pivo> domaie T»no, iavrstni likerji in
šampanjec,
5501 ST. CLAIR AVE.
Togttl 55 crate.
mr GLEJTE NA HIŠO S STOLPOM.
Esm

$25.00 GRAPHOPHONE
ZA
mmmmm
■MM
$198
......1 mi i ■ .......
:
Mi smo pooblaščeni, da razdelimo te $25 govorilne stroje med ljudi samo za reklamo tvrdki, katera jih izdeluje. Pridi, da ti pokažemo in razložimo.
F. J. TURK & CO.
DEPARTMENT STORE,
5707 ST. CLAIR AVE.
•r . ; "

.jHJJJj"
HIŠE NAPRODAJ.
Metta ave. 7 sob, 1 družina, cena $1600. Carry ave. 4 sobe, r druina, cena $2200. E. 63rd St. 6 sob, 2 družine, cena $2500. Prosser ave. 5 sob, ena družina, cena $2500. Carry av. 8. sob, 2 družine, cena $2400. Lake Ct. 2 Hiši, dve družini, cena $1600. E. 62 St. 9. sob, 2 družini, cena $3000. E. 70 St.> 7 sob, 2 družini, cena $2500 Norwood Rd. 2. hiši, 2 družini, cena $4000. E. 63 St. lepo urejena hiša za 3 družine, zidana, cena $5200. Nov zidan blok za 6 družin, cena $12.500. E. 45 St. 8 sob, 2 družini, cena $2500. Prosser ave. 2 hiši za dve družini, cena $3350. Moderna hiša za 2 družini, vsaka 6 sob, kopališče, furnace, cena $4500. In še več drugih. Vprašajte pri John Zulich, 1197 E. 61 St.	(57)
POZOR!
Naznanjam vsem cenjenim Slovenkam, da bo cena vse ženske in otročje oprave, kakor n. pr. princes oblek, spomladanskih sukenj, kikelj in bluz ostala ista, kakor pri razprodaji, ker sem prisiljen radi premalega prostora razprodati vse kar imam gorej navedenega blaga, da mi bo tako mogoče pripraviti prostor za krasno in fino zalogo zimskega blaga. Neveste, ne pozabite, da imam tudi najlepšo zalogo finih poročnih oblek, vencev, šlajarjev, šopkov in vse, kar neveste potrebujejo, po vedno nižji ceni kakor drugje.	(62)
BENO B. LEUSTIG, 6484 St. Clair ave.
mtam^mm^mmrn^mmmmmmmmmmmmmmmmmammmmmmammmm^mmmmmmm^^^^^^^^^^^^
I Slovenska Dobrodelna Zveza
Ustanovljena 121. /'jm^m' fc Glavni sedei: novembra 1910. UUUw Cleveland, O.
Predsednik: JOHN GORNIK,, 6106 SL Clair Avenue. Podpredsednik: MART. COLARIC, 15820 Calcutta Ave. Tain lk: FRANK HUDO VERNIK, 1243 B. 60th Street Zapisnikar: JOHN JALOVEC, 5810 ProaBer Avenue. Blagajnik: MIHAEL JALOVEC, 6424 Spllker Avenue. Nadzorniki: ANTON 06TIR, 6030 8t. Clair Ave.*; PRANK tORIČ. 1365 East 65th »t.; MIHAEL WINTER, 6030 St. Clair Avenue, JOHN MAJZELJ, 6128 Glass Avenue. Porotniki: ANT. AHOIN, 6218 8t. Clair Ave.; FR. tIBERT, 6124 Glass Ave. Poobtaičencc: ANTON GRDINA, 6J27 St. Clair Avenue. Vrhovni zdravnik: J. M. SELISKAR, 6127 St. Clair Avenue. Vsi doetsl .u druge uradne stvari, naj se pofitljajo na glavnega tajnika, - denarne nakaznice pa na glavnega blagajnika. I Zvezlno glasilo "CLEVELAND8KA AMERIKA"
BRATJE SOKOLI!
V nedeljo, 20, julija priredi Hrvatski, Češki in Srbski Sokol skupen izlet v Lorain z javno telovadi«). Pri telovadbi delujejo tudi naši telovadci s posebnim nastopom. Posebna kara odpelje ob 7. uri solč. č.i od 61. ceste, kjer je naše zbirališče. Vdeležimo se v kroju. V nedeljo ob 9. uri dop. pa se vrši mesečna seja, katere naj se ogtali bratje udeleže. Na zdar! F. Hudovernik, tajnik
DR. HOLLANDER, zobozdravnik.
1355 E. 55th st. vogal St. Clair. Vhod nasproti Lake Shore banke. Nad lekarno, kakor dr. Schott.	Fri-41-65
Dve hiši na prodaj, ena za dve družini, druga za eno družino. Vse je popravljeno in na lepem prostoru. Cena $2900. Vprašajte v soboto popoldne ali pa v nedeljo. J. Rabel, gospodar, 1556 E. Vo^ St.
Aflstro- Americana
S. S. CO.
Dlrektsa voinja med Now YorUom In Av«tro/>Ofrako
Fina podvorba, električna luč, izvrstna kuhigja, prosto vino, kabine tretjega rat-reda na ladiji Kaiser Franz Joseph I. in Martha Washington. Govorijo »e vsi avstrijski jeziki. Parniki od plujejo iz N. Y ob 3 pop.
ARGENTINA Mav 28th OCEANIA lune 7th MARTHA WASHINGTON June 14th -
Phelps Bros. & Co.
Eno leto stara hiša.
Ako hočete imeti hišo, katere ni treba vedno popravljati, kupite hišo v Collinwoodii na Five Points. Cena $2700, takoj plačate $700, drugo na lahke obrcke. Josip Zajec, 1378 East 49th St. Tel. Central 6494 R. ---(58)
Bartender, Slovenec, ki zna tudi angleško, dobi t'akoj delo in dobro plačo. Fr. Korče, 513 E. 152 St, Collinvvood, (58)
Izdeluje slike za ženitbe in družinske slika, otroške
slike, po najnovejši modi in po nizkib ceoaik vrednosti slik (en ducat), naredimo «00» veftko sKko v naravni velikosti zastonj. Vse delo jfe garantirano.
j; 2 WflshingtM St New Ytrk, H.t
■i, . sli pa na pntnane agt nte
j;	t Z. D. In Canada
lO^OOOOOOOOC^W^V&'^i'M'MK*
Najnovejše za rojake
SLOVENSKO
PODJETJE
' Z naselbino rastjo tudi slin lila rijiiiM^ g katerih dobite danes vse, kar pufrdfofrfr SfcfoS dom in vaio družino.
V nalt popolnoma nanovo urejeni ti vnv ini dobite veliko izbero, pohištva, kakor omare u aM> ko, kuhixyako omare, omaro so poradan, mo% •tole postelje, žimnice, p^ftfrr pufWfu. Imtrft, raznovrstni porcelan, kakor bdUH n nam as juho, rasno skledico, tso kahafAs ytto, kolms ponve, lonce, nože, vilice, ifice, is i* atom sto raa-nih drugih posod io priprav, iaoTifcp »si kg.
Jsdim nas rojak v Ameriki je dčfeil priznanje od vlade i* Washington«, da ima najboljša zdravih kakoršnih še ni bil<* Alpen tirifrsara, od katere v 3 dneh preneltajo lasje izpadtfti in v 6 tednih tapi, gtim lasje popolnoma zrastejo in ne bodo več izpadali in ne sivoli. Alpen pomada, od katere mo&kim v 6.tednih krasni brki in brada popolnoma zrastejo in ne bo4o odpadli in ne siveli, Revmati-zem, kostibolj, trganje v rokah nogah in knžicah, vam v 14 dneh popolnoma odpravim. Vsakovrstne rane opekline kurja očesa, brado vice, potne noge, ozebline in vse druge stične bolezni se pri meni hitro ozdravijo. Cenik pošljem zastonj ali pa pridite osebno.
JAKOB WACHCIC, 1093 E. 64 Street.
CLEVELAND, OHIO.
t000c000€00000000»00000000<
NAŠA POSEBNOST JE: POSODE f A VSAKE VRSTE PO.....................ll/C*
TELEFON
CCY. CENT. 381S-W
TELEFON BELL EAST 3625-W
Poleg te trgovina pa iwii tudi POGREBNI ZAVOD. Sprejemamo narodU sa ko^pa m automobile za vse prilike. Cena ftdno nižje. Postrežba točna.
toplo priporočam svojo lastno in na novo urejeno čistilnico za obleke, v kateri vam moremo hitreje in bolje postreci kot dosedaj.
NAŠE DELO JE GARANTIRANO PRVE VRSTE. NAŠ NAJVEČJI NAPREDEK JE NAŠE DOBRO DELO. PREPRIČAJTE SE.
FRANKS DRY CLEANING Co.
fN*Jva$a alorenaka čistilnica oblek r Ohio)
55. cest* in St. Clair Ave., nasproti Lake Shore banke.
Fran Zakrajšek,
SLOVENSKI POGREBMK M BALZAMST. TRGOVINA S POWSrVOM.
6208 StOiNv
r\0 nadaljnega na-V-	znanila bo zobo-
H «
j; zdravniški urad dr. j; Kalbfleischa zaprt ob ;
4 • sredo popoldne ▼ po-
^ > <
J;	letnih mesecih. Ob ;
j;	tem Času pa je urad ;
V	odprt ob nedeljah od
I	9:30 Zjutraj do 12.
H»	(
4»
j:	Dj.
i Kalbfleisch,
■»• t J	I
l 6426 St. Clair Ave. \\
H )
Pridemo iskat in pripeljemo na dom
-KRASNI-
GRAMOFON
z 12 pesnimi zastonj.
$75. »troj za $38.00
90 dnij na poskušajo zastonj.
$40. »troj za $25.00
Pišite po krasen katalog
1	'' '
74 CORTLANDT ST R R fiT»
JOHN GORNIK,
Priporočam ao vaom rojakom v nafap MN	lo trj
nth apomladansklh In lotnlh oMok tor oafcanj. Fro*ajaa» oM po mori In to narojono. Priporočam OO ahmilai alow, ibrili v napravo uniform In UvrSujam voo droga hiojaiha naroi Priporočam tudi avojo vollko satogo vsak aaaifcMi potroMI
Wtr Edini založnik vseh sokolskih potrebam. ^
f\ lijonov dol. več trgovin? ra-f J v no radi teh naseljencev, ki MttHlogo porabijo. Vzemimo n. lpr. železnice Zjedinjenih dr-MžaV, ki imajo zaposlenih ka-Mkiih r.750.000 delavcev. Tiri, ^lokomotive, vozovi in vse dru-I ge potre<hščine, vse to je izdelano večinoma vse od naseljenih delavcev. V ameriških rudnikih in premogovnikih so večinoma tujezemski delavci. In potem še trdijo, da skuša naseljenec znižati plače ameriškemu delavcu. Ravno nasprotno je resnično: Ameriški delavec se onih del, ki jih opravlja naseljenec, ne bi lotil, in s tem da naseljenci opravljajo laka dela, pomagajo indirekt-no ameriškim delavcem do boljšega dela in zaslužka.
Hujšega udarca ameriška obrt ne bi mogla dobiti, kakor če bi vlada hotela naseljevanje popolnoma zabraniti ali p'« vsaj šikanirati naseljence še bolj kakor jih dozdaj. Nase-* ljenec *e življenska potreba v Zjedinjenih državah, ki s svojo krv<jo in mesom redi ogromno ameriško industrijo. In poleg te=ra naseljenec pomaga poživiti stari ameriški element. Z nekaj malimi izjemami, prihajajo le boljše sile iz drugih krajev sveta v Ameriko. Človek, ki nima nobenega smisla za napredek, za zboljšanje svojih razmer se gotovo ne bo izsetil, pač pa bo vse večne čase ostal prikovan doma. tam ( kjer se je rodil. Človek pa, ki čuti v sebi silo in veselje do a dela, bo mislil, kje si bo laglje pomaga! naprej; tak človek se izseli in navadno p6stane v oni deželi, kamor je dospel, tudi vedno dober državljan. In prav z gotovostjo se lahko trdi, da so naseljenci, ki so prišli zadnjih trideset let iz vseli krajev sveta v Jjedinjene države, bogastvo slednjih podvojili. To pa le raditega, ker so se lotili vsakega dela, niso nikdar ustrašili nc'benib zaprek, pač pa so z brezpri-merno žilavosnjo in z ogromnimi žrtvami pomagali kultur' do napredka in polnili nikdar ^ , site i>lagajne ameriikih vele-indtrstrijcev. Ravno radi naseljencev ;e nastalo največ novih dr^av na /apadu in severo-zapidu, kjer so rastle nove industrije kot gobe.
• Nekateri nasiprotniki naseljencev trdijo, da bodejo Zje-dinjene države pregosto oblju-v dene, če se naseljevanje ne ojntfji ali ne ustavi. Ta trditev je popolnoma iz oblakov izvita. Zjedinjenim državam se še dolga 9tolet;a ni bati. da bi bije preobijudene. Vsak kdor se je Vozi! po ameriških železnicah in je gledal skozi okno, jt opazil, kako ogromni prostori sveta ?o popolnoma prazni, ker ni ljudi j. Samo dve državi v Zjedinjenih državah bi lahko preredile vse prebivalstvo Zjedinjenih držav, ne da bi se od te'h dveh držav preveč zahtevalo. Sama država Texas ima |f okd\li 56.000 štirijaških milj več kot cela Nemčija, in vendar preredf danes Nemčija nad /60 milijonov ljudij, torej samo 30 milijonov manj kakor vse 2Jjeditij£ne države. In poleg tega dobijo še vsako leto v ^ Nemčiji kaj zenTlje, o kateri se je mislilo, da ni za obdelovanje. Zjedinjene države kot ' take lahko zlahka prerede 500.-000.000 prebivalcev, predli o se bo začelo bati, da ne bo . kruha dovolj za vse. Za vzgled i' nam je Francija, kjer so se tudi pričeti bati, da se prebivalstvo tako pomnoži, da donia-
-	vija rojstev, in danes mora i francoska vlada ljudi že z
1. likimi daiili siliti, da bolj skr-
-	bijo 1a številneje potomstvo.
Predbacivanje, da gre mno-i, go naseljencev nazaj v Evropo
-	z zasluženim denarjem ni o-pravičeno. Za oni denar, ki ga
-	je naseljenec dobil v Zjedin* 1- jenih državah, je moral pre-o sneto trdo in krvavo delati, če i. je hotel kaj dobiti. Če odne-a se torej kaj denarja v svoja i- domaoiijo, je pa na mestu de-»- narja pustil tukaj svoje krvave
žulje in svojo življensko silo. Zakaj neki zagrizeni nativisti s ne očitajo ameriškim milijo-o narjem, da zapravljajo svoj de-t- nar za največje .neumnosti po o Evropi. Le delavca vidijo, ki ' nese par sto dolarjev domov, a katere si je pridobil v potu r svojega, obraza, e Zato pa taki pisatelji kot so rj Warne in njegovi kolegi, de-e lajo s svojimi spisi, ki so brez »vsake podlage, le slabo mnen-v je Američanov o drugih narp-dih. Taki pisatelji si nekaj do-r mišljujejo in to razvito \do-n ir.išljijo prodajo za gola fakta, „ in Amerikanec, ki }e razven
a	j
j	svo e domovine, v drugih ozi-
j.	rili precej omejen, seveda vr-jame vse, kar se mu natrobi.
j.	Naseljenci so pravi blagoslov
a	za ameriško veleindustrijo, ka-
^	tere dolžnost bi bila, da skrbi
0	kolikor mogoče za boljši po-
e	lo/aj in b^je živ!jetiske raz-
n mere takih naseljencev.
;___
0
e	Morilca otroka,
e
v Dunajski policiji sta se ja-] vila izvošček Juri Weninget n in njegova ljubica, 23letna Kri-stina Calkova, in sta izpoveda-i- la, da sta umorila 5letnega n£-zeiconskega sina Cakove. Tru-plo umorjenega dečka so naši] pred nekaj dnevi na Galtcin-ske 111 hribu.
t.
li Politični demonstracijski i-	štrajk.
'i Iz Petrograda poročajo, da -o v|>rizorili delavci vseh strok demonstrativen štrajk zaradi obsodbe vojaškega sodišča, ki je obsodilo 52 mornarjev baltskega brodovja zaradi upora. Nastopilo je vojaštvo, ki je rabilo v več delih mesta orožje.
Več oseb je bilo ranjenih.
.......------------ . -
; Malijglasi.
Farma naprodaj.
e	Ima 38 akrov sveta. 40 milj
■	od Clevelanda. Farma je či-
e	sta, da se obdeluje kadar hoče.
*	Videl sem jo sani in lahko re-*
:	čem, da je resnica. Ako kate-
1	rega veseli, naj se oglasi do »	sobote zvečer, v nedeljo se 1	pa lahko pogleda. Cena 38 }	akrov zemlje je samo $1200. "	John Zulich, 1197 E. 61 st; St. '	Tell Princeton 1326 L.
1	Pekoče noge.
i
(Pekoče ali bolestne noge I vas utrudijo oslabijo ter raz-> dražijo. Za vas je pomoč. Ra-! bite Severov Prašek za noge f (Se vera's Foot Powder). Na-vodi so tiskani v slovenskim i almanahu. Učinki so zadovoljivi, Dobite ga eno škatljico danes. Cena 25 centov v vseh lekarna!) ali od nas. W, F. Se-vera Co. Cedar Rapids, Iowa.
———.	.n.................... —.—.
..Odda se v najem ena soba brez oprave. Ivan Hostnik, 1167 E. 58th St.
Stara žena dobi delo pri otro-
I, /v , ■ 1	L-
cih. Oglasi naj se na 6319
Zahvala.
Spodaj podpisana žalujoča it-dova in otroci se najtopleje zahvaljujemo vsem prijateljem, dobrotnikom in znancem, ki so v bolezni nepozabnega soproga Fortunata ga tolikokrat obiskali in tolažili njega in mene. Posebna zahvala Rev. J. Omanu za njegov trud in tolažila, kakor za ganjliv govor ob ra-kvi ranjkega moža. Srčna hvala dr. sv. Janeza Krstnika, dr. sv. Jožefa in dr. Napredni Slovenci za tako krasne vence in udeležbo pri pogrebu. Lepa hvala pogrebniku A. Grdina in vsem sorodnikom in znancem. Kličem/vsem Bog plačaj!
Žalujoča udova Frančiška Fifolt in otroci.
NAZNANILO.
Vsem tistim, ki so se vpisali
v novo društvo "Carry Tigers" pri Frank Jurca, tem potom naznanjam, da se vrši seja v torek, 22. julija v Knausov i dv orani ob 8. uri zvečer. Frank Lunka.
POZOR!
Rojaki, večkrat se sliši, da se je eden ali drugi ponesrečil, mu je pogorela hiša ali drugo blago, pa ni bil zavarovan, da družba neče nič plačati, in več' krat se sliši govoriti, da je to amerikanski humbug. Toda to ni res, ker družba dobro ve, da jo lahko sodnijski primo-rate do plačila, ako je zavaror valna polica pravilno narejena. Če pa ne, je krivda zastopnika, ker na vsaki polici so pravila. Če je vse pravilno narejeno, ste gotovi, da dobite odškodnino, ako vas doleti nesreča. Zavarujte se pri Joseph Zajec, 1378 E. 49th Street. 'jTel. Central $494 Ft -i.......""in 1 ———'
SI. občinstvu
■,	'	■	1
■
1 ■ '	- W i
Companija, ki je prijateljska.
Vsaka pametna oaebm, v Cfcvefaert* f»»||i
ali ženska) je prijazna nwsproti East €>ftao Cna
Com panj.
j
ZAKAJ ?
Ker pošteno ravna 2 Ijodmi, bogakrm nmm-enako, daje dober plin sa najnižjo ceaov	od-
govarja na plioovo vprašanja.
Njeni uradniki govorijo večjrškov iovatfcji radi postrežejo občinstva.	- ^
The East Ohio Ga« Ca
1447 E. 6th St
J. S. Jablooski,
SLOVENSKI FOTOGRAF.
«132 ST. CLAIR AVE. S. K.
C. M. Mix Allotment
Loti aapndb« pocw OJ fl&M t Takqj ao phim |8J% etiosli 12.00 m umi IfajuTp iiii
Vprašate pri
L, RECHER, # EUCLID, OHO,
rnmm
Uvia
ljudi j« danes na Raj-Teiki gospodarji z deli »rebrnimi verigami na ari so se pripeljali na mogoč-konjih iz gornjih krajev. Bogati so tam gori in denarja iMaja polne skrinje, pa so se caii odzvali pozivu na prodajo. A tadi domačega sveta se je Jria vse polno, če ne bi kupili, aa vsaj videli bi radi, kako se ko to zbarantalo. Tudi iz so* seda je Hrvaške jib je bilo ne-!uj vmes, kajti lepi so bili Rajnki, vredni, da si jih pribori. Oober kos kruha zraste tam, ka§ se tedaj ne bi pehali zanj.
Da ni bil Rajčki Tone tak fijanec in zapravljivec, lahko «e tam gospodaril. A ni ho-lel poslušati not>cnc svarilne Jwsede. Ne materine prošnje, ■a ieaine solze ga niso spre-ttfcraik, ko da ne bi bil kristi-jaaa, v dobri hiši odgojen. Prav tako, ko če bi bil iz toze všel.
(Nikdar ni maral opravljati dela ob svojem času: drugi so okapali — on je šel se-le orat. Drugod se je koruza že stro čila— njegova se je še-Ie ogrinjala. A kako je sodilo jeseni? Bože mili, tako gospodarstvo Kolikokrat ga je posvarila zc-aa: "Glej decico drobno, pa asaj za nje skrbi, če ti za me-a* nit ni Kod se bo to kla-aSlo po svetu, ako jim zapraviš domačijo!" Lepo mi> je povedala, lepo, milo proseče, toda on je ni maral poslušati. Vzel klobuk ter odšel v ložo, a dostikrat ga ni bilo po cel te 4ea nazaj. Popival je kje v kaki kremi z ljudmi dvomljive ».trednosti, kakor se jih na cesti lahko nabere vse polno. Ni se vrnil domu, dokler ni /apil zadnji krajcar.
Danes mu pa poje boben na ieeriKo.
Oa sam je odšel, Bog ve fejuo, da ne bi niti slisal, niti videL Zc zarano zjutraj je oiKcl 2*na pa sedi v kamrici Ma postelji ter ihti in joče, da bi se moral kamen omehčati. Njeaega krila se drzi šestero drnfcmh ročic, troja mala deca in ihti i njo. "Kam se imo zdaj, vi moji ubogi,
atarečai otroci?"
* i i
Gori nad vasjo na prostro-ifcas griču leže Rajčki. In res ft bil tn mali raj. Lepa domačija, hišica sicer stara, na naših dedov lepo iz kostanjevih plahoh zložena, toda od znotraj čedno pobeljena. Na vse •tiri strani so bila vrezana okna, a na njih cvetele lepe ru-«iečc pclargonije in diaeči ro-atakravt. V hlevu par volov ift dve kravi, v svinjaku po najmanj deset glav svinj a na dvorUču vse polno kure tine, rac in pur. Vse je kazalo roko mnae in pridne gospodinje. 29a hišo so se razprostirale široke, lepo obdelane njive, na CDrici težko obloženi nograd, a za gorico, gor v hrib sama •Čara, temna kostanjeva in bukova loža. Zato so pač rek al i •cm blaženim krajem "Rajčki", kajti v samem raju ni moglo lati veliko lepše in boljše ko ta, na domačiji očeta Miklav-
Sfrari Miklavž je tu gospodaril it dolgo vrsto let. Prevzel je bil za očetom takrat, fca se je vrnil iz Lombardije, kamor je bil nosil svojo puško proti Italijanom. Vrnil &e je i* pred zaključkom vojne, ker ma je bila predrla sovražna fcrogija stegno. No, zdravniki so izvlekli tisti svinec in rana sc je k malo zacelila. Nikoli gi ni motila, še-le na stare dni |e začelo v stari rani zopet šči-ynti in rezati, moral se je opirati al) palico, kadar je hodil dofi aa faro k maši. Toda kaj ivjeam to ščipanje, za to se ni dosti menil. Njega je bolelo, kadar je videl, kako gospodari mladi svet na njegovi lepi, dragi grudi.
Kmaln po povratku iz Italije se je bil oženil. Žena Barbi-fca iicer ni prinesla veliko dote, foda pridne roke in bister razam in sta živela složno in v najlepšem mira. Bog jima je podelil samo sinčka edinca, kojega sta vzgojila skrbno in vestno. Vrl dečko je dorasel, Samo nekoliko prelahko/.i v se
je videl očetu.
Bila je tisto dobo prišla v vas defcla — tujka. Vesela je bila. živahna in zgovorna, vsa druga, kot domača dekleta, ki so bila vedno pohlevna in tiha. Nikoli je ni manjkalo, če so kje zaškripale harmonike, vedno je bila prva na plesišču, a njene črne, velike oči so iskale samo njega — Rajčkega Jureta.
Tako se je zgodilo, tla je stopil Jure nekega dne pred očeta ter odločno izjavil: črno-oko Nežo, ali nobene. Pa ker je bil sin edinec, mati pa bo-lehna in potrebna pomoči, je oče naposled privolil, kajti treba je bilo krepke ženske roke pri hiši.
Ze drugo leto je tekla zibka v hiši, a ni sc tako kmalo več vstavila. Vedno novi mali Rajčki so prihajali, komaj se je eden izkobacal iz zil>ke, že je legel drugi notri. Sami krepki, zali fantiči.
Stari Miklavž je bil vesel tega božjega blagoslova. Pesto val je svoje vnučke ter raču nal, koliko se bo dalo delati popravljati in izboljšati, ko doraste hiši toliko delavnih rok. Veselo se je muzal, ko je sedel s pipo v ustih pri peč in so mu plezali mali dečki po kolenih.
"Čakaj, Tonče moj mali, ko •boš znal vihteti sekiro, greš z menoj v ložo. Jelsico po< Rajčki posekamo in iztrebimo zemljo zrigolamo ter nasadi mo trtice žlahtne, da bo vsa kaj piti, ko bo toliko žejnih težakov pri hiši. Čakaj, le čakaj, Tone moj mali, vsega te naučim!" In hihital je stari veselja in tlesknil ob dlan
V to mirno, veselo življenje je posegla smrt s kruto ro ko. Bilo je nekega zimskega dne. Zunaj je bil ostri mraz; burja je navijala tanko okolo voglov hiše, da so bila vsa okna okovana v led in je vladal cel, dan mrak v hiši. Stara Ba-„ ra, ki je že celo zimo pokašlje-vala, se danes kar ni dala iz postelje ven. Tako utrujeno se je počutila. A zunaj je bil mraz, tu notri na postelji pa lepo toplo. Nasmehnila se je, če je kedo pogledal k njej; sa mo, govoriti se ji ni ljubilo. * Zvečer, ko so odhajali spat, je nalahko hrkala; mislili so, da tako trdno spi. Toda drugo jutro, ko so pogledali k njej, se ni dala več predramiti: spala je večno spanje. Kakor se vstavi ura, ko ji poteče čas, mirno in brez hrupa, tako se je ona ločila od tega sveta. Trudni iwlje niso bili več za delo. Legli so k večnemu počitku.
Ni bilo veliko joka okoli nje. Priprosti sin narave čuti v srcu, a ne kaže svojih čustev burno na vnanje. Mirno in vdano prenaša osodo od Boga mu dodeljeno. Tako je tudi stari Miklavž se poslovil od svoje zveste (ilružice.
"Le spi. spi, mila pajdašica moja, le počini se, saj se na tem svetu nisi počinila nikoli. Bo ti pa na onem svetu laglje, kot ti je bilo na tem."
Drugi dan so jo odnesli k Svetemu Jožefu k večnemu pokoju.
Pa kakor če bi bil s staro Baro odšel tudi blagoslov od hiše. Vse je bilo sedaj narobe. Manjkalo je pač njenega skrbnega očesa, ki je videlo vse.
Takoj na spomlad je bilo veliko prerekanje v hiši. Treba je bilo napraviti za v malin, a izkazalo se je, da bo ostalo koruze samo še za enkrat. Može moj, še nikdar ni bilo tega, da bi bili pri tej hiši kruh kupovali. A to zdaj že na spomlad, ko nova koruza še niti posejana ni. Kam bo to še do-šlo! Seveda je bila vsega kriva, Neža. Možki so se drli nad njo kani je razmetala toliko koruze, a prav jo je pogodil Miklavž, očitajoč ji, da po mamini smrti ni napravila niti enkrat živadi kuhanja, le vedno je trosila zrnja. Zdaj naj pa gleda, kani jih je pripravila njena nemarnost.
Neža je skomizgntla z ramami ter trdila le svoje: "Kaj čem dati živadi stradati?" Ničesar niso opravili ž njo.
Oh. kje so bile pridne mamine roke. ki so dospele k vsakemu delu! Neža, ako je na njivi plcla, so ji
lačni krulili; medtem, ko je v j bi nogradu vezala, ji je na vrtu pognala solata v vrh. Ni ga zmagala dela, nikakor ne.
A tudi pri otrocih se je po znalo, da manjka strogega re da. Stara mati jih je navajala k poslušnosti in poštenju, zdaj je vsako delalo, kar se mu je zljubilo; kar je hotelo kater.) imeti, to je dobilo. Vedno so se pripravljali v kuhinji poseb-ki za deco.
Stari Miklavž je zmajeval z glavo. "Čuj, Jure, to ti ne bo šlo prav! Kaj pustiš deco tako! Nobeno ti ne bo nič prida. Uči jih vsaj poštenja!"
Toda Jure ni dal nič do te ga. "Samo jih pustite, saj so .še mladi. Naj imajo svoje veselje. Ko doraste jo, bodo že drugačni."
Ali niso bili drugačni nikoli. Delo jim je mrzelo, odtegnili so se mu, kjer so le mogli. Mlajši bratje, vedoč, da bo domačija Tonetova, so se ogibali dosledno vsakemu delu, češ. kaj bi njemu robotali. Naposled so odšli drug za drugim vsi v službo na vse strani sveta. Tako je ostal Tone sam doma. A zdaj se mu je še manj hotelo delati, rekši, kaj bi sam napravil! Le v krčmo je zahajal. popival in vasoval cele noči.
, "čakaj, oženim ga in mu dam čez," si misli Jure, "bo imel vsaj več veselja." Ker se je zdela ta tudi Miklavžu pametna, sta mu začela prigovarjati, naj si ,izvoli nevesto.
Težko to[ ravno ni bilo. Dekleta so vsa pogledovala za

rje. Več-zrok ka-
onsko
krat se je našel se
kemu prepiru.
Ko je legi« Mica v prvo postelj, ji je huda prela. Dolgo časa ni mogla več okrevati; hirala je celo zimo ter ni bila sposobna za nobeno delo. Tisto mafo moči, kar ji je še o stalo, ji je izsesalo dete. Ker pa tudi ni imela nobene,postrežbe, našla jo je še spomlad bolehno in slabotno.
Zdaj, kakor če bi bila vga-pnila Tonetova ljubezen do žene. Kaj mu če bolna žena, njemu, mlademu, krepkemu in po življenju h repe ne čemu mo tu. Popiijela se ga je spet stara lahkomiselnost: nič več sc ni pobrigal za gospodarstvo ter vedno le stikal, kaj bi se dalo obrniti v denar, da bi imel za veseljačenje in pajdašijo.
Tako je propatlala lepa Raj-čka domačija od leta do leta Pač je Micika posvarila svojega moža. toda on se je vedno samo zadri nad nj Pozneje, ko mu je bilo žal hudih besen, je pač stopil v hram, natočil liter ter ga prinesel ženi. "\"a. pij, pa ne bodi sitna. Ti po svoje, jaz po svoje." Toda njegovo kesanje je trajalo vedno e malo časa, dokler se ni s com sešel, ki ga je spet zmotn s seboj.
Nekoč, davke je bilo treba plačati, obresti za najeto posojilo so zapadli, a krajcarja ni bilo p: i hiši, pa je šel ter prodal vp-ežene vole na semnju. Cel teden ga ni bilo domu. Hodili so okoli vsi preplašeni, polni težkih slutenj. "Zakaj ga
brhkim, črnolasim Tonetom;/ni. zakaj ga pač ni. kod neki
saj vedno bolj gledajo na fantovo zunanjo obliko, kot na njegove vrline.
Tako je bila kmalo odbrana m vesta, Dolekova Micika, drobno, nežno dekletce, ki je bilo skoraj preslabotno za to ve liko domačijo. Ali imela je precej dote in veliko dobre volje. Sama je rekla Neži, ki ji je očitala njene slabe moči: "Nič se me ne bojte, mama, če enkrat ne prineseni, pa dvakrat poskočim; saj noge imam urne." In res je bila gibčna in vrvežna kot veverica.
In so zopet škripale harmonike na Rajčkih, cvilile so spet gosli in godrnjal je bas. Dolgo omizje je bilo svatov in povabljencev in nosili so notri, kar je najboljšega in najdražjega. Koliko lepili, mogočnih puranov je moralo iti pod nož, da so pomagali slaviti ta dan. In kolačev nebroj so bile napekle ženske, da bi vredno postregle svojim gostom. Vse je bilo ve selo, srečno, blaženo.
Prvi čas po poroki je res zgledalo, da se če Tone poboljšati. Dokler je držala zima. je pridno drvaril z očetom v loži, a ko je dohajala pomlad, je mirno vlekel brazde na njivi. Spreten je bil in jak in delo mu je šlo od rok. Tudi Micika je bila pridna gospodinja. Cel j lib i dan je bila na nogah in z marljivostjo nadomestila, kjer ji je nedostalo moči. Spet se je muzal stari Miklavž. "Sam Bog, da sem še to dočakal." Toda veselje ni trajalo d d-
go-
Jeseni, ko so se začele'po-vlačcvati hladne megle, priro-mali so tudi bratje nazaj domu. Bili so na ciglarni doli na HrvaŠkem, a zdaj, ko je bilo delo dokončano, vrnili so se domu praznih žepov. Veseli svetki so bili pogoltnili sproti ves mastni zaslužek muke polnih tednov. Sedli so zdaj na mizo k skledi tako mirno in ravnodušno, kot 'bi bili celo leto trpeli in se mučili za pride-ek.
Mici to nbbilo po volji. Spomnila se je dolgih vročih po-etnih delavnih dni, ko se je trudila in prizadevala, da bi im več pridelala, zdaj pa pridejo gladili "ne bodi jih treba" ter ji odjedo sad njene muke in njenega znoja.
"Kje ste pa bili poleti? Kaj mislite, da se bodete shajali samo na zimo k nam ? Pa bi še poleti pomagali pridelati!"
"Pusti jih no," jo je zavrnil Tone, "kam se pa čejo zateči, ene domu. Saj vidiš, da nimajo zdaj kam iti!"
hodi s tolikimi denarji!"
In prišel je. Mršav, bled in prepaden, obleko zanemarjeno in oblateno, brez krajcarja denarja. Ni vedel povedati, kje mu je ostal denar. Po dovršeni kupčiji so pili v gostilni, a naprej ni znal, kaj se je zgodilo. Ali je res sam vse zapravil, ali mu je bil denar vzet iz žepa. ko je za mizo zaspal. Prav ničesar ni vedel.
Lotil se ga je skrajni obup. Strašno je preklinjal sejmarje. kupce in krčmarje, naposled še nesrečno uro svojega rojstva, vse svoje zgubljeno, zanikrno življenje. Ko mu je zmanjkalo sape, se je zgrudil na stol poleg mize, butal z glavo ob mizo ter zaplakal kakor dete.
Xemo so poslušali strašne njegove kletvine. Nihče se n\ upal spregovoriti besede. Plaho so se skrivali deca 2a materino krilo ter jokali od straha pred očetovo podivjanostjo. Prvo je spregovorila žena očitajoč mu: "Vidiš, koliko potov sem te svarila, da bodi pameten, pa me nisi hotel ubogati. Kaj bo zdaj z nami ?" "Ne pi« kaj me še ti," se je zadri nad njo, ne "pikaj me, Štrik vzamem, pa ?e za tram obesim!" Na to ie obmolknila ter obupno strmela vanj. Toda zdaj se je Jure spravil nad Nežo: Vidiš, to imaš zdaj! Pa ne -t>i bila deci vsega pustila. Nikdar nisi marala nobenega straho-vati. To si ti kriva, da je tako daleč prišel!"
"Kje si pa bil ti," mil je razjarjena vrnila ona. "Kaj nisi onda znal povedati?" Saj si deci prav tako na prosto dal, ko i jaz. Kaj onda nisi znal, kaj bo iz tega? Zdaj naj bom pa jaz kriva vsega!"
Ciotovo bi se bila dolgo še tako prepirala, da ni posegel Miklavž z mirno besedo vmes.
"Kaj se bodeta zdaj prepirala. kedo je kriv, ko je tako prekasno. Molčita rajši pa premislita, odkod bomo vzeli denar, da poplačamo. Krik in plač zdaj nič ne liasne."
Pomirili so se sicer spet. toda mora, ki je bila legla na celo domačijo, jih ni zapustila več".
Od tiste dobe je začel stari Miklavž vedno hirati. Sprevidel je pač. da se njegov vnuk nikdar ne spametuje, in vedel je, kani plovejo z nepopisna hitrico. Od dne do dne je zlezel bolj na kup. S'tezko muko se je le še plazil ob palico oprt ter samo še tarnal: "Oh, da bi me že Bog pobral, še predno se zruši vse skupaj. Da ne bi moral prepustiti lepe svo-Ktjub svoji lahkomiselnosti j je grude tujim ljudem! Da le e bil mehkega srca ter ni ma-itega ne bi več dočakal!" ral spoditi bratov z rodnega In bila so mu nebesa milo-praga.	| stna. 2e prihodnja zima ga je
tem je prišel prvi o-' ugrabila ter mu izpolnila \
željo: da je umrl na sv zemlji.	prvo nedeljo t mesecu
Od te dobe je šlo hitro na- g* £ vp™r*vreDi vzdol s Tonetovim gospodarstvom. Britka izkušnja ga m izučila./ Vedno bolj in bolj se je zakopal v dolgove, dokler ni bila zapečatena njegova osoda.
Njegova in njegove žene in otrok.
In danes poje l>oben na Rajčkih.
1018 !vanboe*>Rd. Seje >* vrte vaako
nlk dr. rr. FVwrler.
. Druitvo It. •. Cleveland, Ohio.
.. Predsednik John Menard 1127 K. «:> St., tajnik John Brodnik 897 Addison Rd., blagajnik Joa. Lunder, 974 Addison Rd. — Seje se vrte vsako 3. nedeljo v mesecu ob 2. url popoldne v Johu Grdlnovt dvorani «021 »t. Glalr ave. Zdravnik Dr. J. M. Stliškar (jl27 St. Clair ate.
DRUŠTVA S. D< Z.
Društvo It. 1. Cleveland, Ohio.
Predaednik Iv. Avsec, 1012 E, 64 Str,; tajnik Anton Očtlr, 6030 St. Clair ave.; blagajnik Ivan Babnlk, 1144 Norwood R. Seje se vrfte vsako prvo nedeljo v mesecu v J. Grdinovl dvorani 6021 St.,Clair ave. ob 2. url popoldne. Zdravnik Dr. J. M. Selifi-kar, 6127 Si. Clalr ave.'
Druttvo it. 2. Cleveland, Ohio.
Predsednica Helena Perdan, 1114 G. c:: Str.; tajnica Jos. Razlnger, 1164 Norwood Rd.; blaga jnlca Helena Mali, 1101 E. 63 Str. Seje se vrAe vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri jtopoidne v mail Knauaovl dvorani 6131 St. Clair ave. Zdravnik J. M. SeiiSkar, 6127 St. Clalr ave.
Druttvo it. 3 Cleveland, Ohio.
Predaednik John Hodnik, 6611 Carry ave.; tajnik Adolf Petri«, 6127 St. Clair ave.; blagajnik Jos. Kalan, 6101 St. Clair ave. Seje se vrfie vsako zadnjo nedeljo .v mesecu ob 2. url popoldne v Kogojevi dvorani na 6006 St. Clalr ave. Zdravnik Dr. F. J. Kern 6202 St. Clalr ave.
Druitvo it. 4 Cleveland, Ohio. '
Predsednica Ivana Gornik, 1076 E. 61st St.; tajnica Fany Sullč, Eavt 61 Street; blagajnlca Angela tlbert, 6124 Glasa ave. Seje se vrie vsako drugo sredo v mesecu v J. Grdinovl dvorani ob 8. url zvečer. Zdravnik Dr. f. M. Sell&kar, 6127 St. Clair ave.
Druitvo it. S Cleveland, Ohio.
Predsednik Frank Lenče, 6401 Bonna ave.; tajnik Frank Cvar. 3867 Lakeside ave.; biagalnlk Josip Prime, 6714 Bonna ave. Seje Be vrte vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne v mali Knausov! dvorani na 6131 St. Clair ave. Zdravnik Dr. J, M. SeltSkar, 6127 St. Clalr ave.
Druitvo it. 6 Nottingham, Ohio.
Predsednik Jos. Kapudlja, box 143. tajnik Frank Lopatič, box 465,; blagajnik John Fabec, box 143. Seje se vrte vsako prvo nedeljo v mesecu pri br. Jos. Drugoviču ob 9. url zju* traj. Zdravnik Dr. F. W. D. Finke.
Druitvo it 7 Cleveland, Ohio.
Predsednik Jakob Fortnna,; tajnik Josip Berkopec, 1387 E. 3f» 8tr.; blagajnik Pr. Kogoj, 6006 St. Clair ave. Seje se vrte vsako prvo nedeljo metsecu ob 10. url dopoldne na 6006 8t. Clair ave. Zdravnik Dr. J. M. 8ellškar, 6127 St. Clalr ave.
Druitvo it. 8 Colllnwood, Ohio.
Predsednik ]oslp DemSar, 695 E. 162 Str.; tajnik Ig. Medved. 15611
Druitvo it 10 Newburg, Ohio,
Predsednik Ig. Baznlk, 8117 Aetna Rd., tajnik Frank 8tavec, 8117 Aetna Rd., blagajnik Jacob Jančar, 3600 E. 81 St. — 8eje se vrte vsako 3. nedeljo v mesecu v Jobn Simonlčevi dvorani 3723 E, 77 St. ob 2. uri popoldne. Druitvenl zdravnik dr. F. Kuta, 732« Broadway S. E.
Druitvo it 11. Cleveland, Ohio.
Predsednica Fany Hudovernik, 1243 B. 60 St., tajnica Ivana Jertan, 1091 Addison Rd.. blagajničarka Fany Turk 1127 Norwood Rd. — Seje se vrse vsak 2. torek v mesecu ob 8. url zvečer v John Grdinovl dvornni. Društveni zdravnik dr. F. J. Kern.
Druitvo it. 12. Cleveland, Ohio. .
Predsednik L, J. Pire, 6119 St. Clalr ave. tajnik John Tomatlč, 6026 St. Clalr ave., blagajnik Nlk. Vidmar, 1146 E. 60 St. — Seje se vrte vsako 2. nedeljo v mesecu ob 2. url popoldne v John Grdinovl dvorani. Dr. Zdravnik dr. F. J. Kern.
Druitvo it. 13. Nottingham, O.
Predsednica: Joaipina Bajt, tajnica
Carka Ana Boje,. — Seje se vrte
b" jV*Dru£o*lčue 0bY"!T£Ijiold*
dne. Zdravnik dr. F. J. Kem, «202 St. Clalr ave.
Druitvo i t14. Cleveland, Ohio. Predsednik Anton 8vete, 6013 Glas* ' ave., tajnik Ant Laurlcb, 6018 Glaas J ave., blag. John Mele, 6023 Olaas , ave. — Seje se vrfte vsako 2. nedeljo v mesecu v John Grdinovl dvorani ob 9. uri zjutraj. Zdravnik dr. F. J. Kern, 6302 8t. Clalr Ave.
PROŠNJA.
"Little Falls Defense Committee", to je odbor za obrambo štirinajstih zaprtih štrajkar-jav, kateri se sedaj nahajajo v Herkimer County jetnišniciV prosi za prostovoljna doneske. Pri zadnjem štrajku v Little Falls, N. Y., je policija zaprla več štrajkafrjev, nekatere so izpustili, a teh štirinajst čaka obsodbe. V obrambo teh potre-/ buje gHDri omenjeni odbor nujno podporo, da plača zagovor-J nike, Rojake-delavce opozarjamo na ta slučaj in dobrodošel bo vsak nikel. Darovi naj se pošiljajo naravnost na Little Falls Defense Committee, Box 458, Little Falls, X. Y.
Naznanilo.
-5X5-
Vtem naiim cenjenim naročnikom naznanjamo, da bodemo od sedaj naprej imeli cene naiih pristnih domačih pijač, priobčene od časa do časa v tem časopisu.
.......zaboj 12 steklenic $13.00
..... m >. m	12.00
tt .. M	12-00
...... » m M	12-00
6.00

Brinje vee.................................
Tropinjevec..............................
Slivovka............................................. „
Cognac ............................................... „
Kncipovo grenko vino .......................... M
CENA NA GALONE:
Slivovka....................................galona...............................$2.75
Tropinjevec.......................................................................... 2.75
Cognac................................................................................. 2.75
Whiskey............................................................................... 2.00
Vino domače rdefe............................................................... JO
Za obila naročila ae priporoča:
The Ohio Brandy Distilling Co.
6102-04 St Clair Ave. Cleveland, Ohio.
1
\ 1

SAMOSTOJNO PEVSKO IN PODPORNO
1	.
d r u š tvo Im 'Edinost'
v. A

V NEDELJO 27. JUL.
IZLET
TT" BJLITDJLLLj, O.
S.	-	t	"" t'f
Ob tej priliki vabi vse prijatelje petja in prijetne zabave na prostem. Za vso postrežbo in dobro pijačo bo v obili meri preskrbljeno. Brat Anton Japelj bo prepustil za mlade pare obilo prostora, da se bodejo lahko zavrteli po zvokih prijetne godbe profesorja Jos. Barbiča.
Društvo se hoče potruditi, da pripravi vse potrebno že zarana v jutru, tako da bo vsak izletnik dobrodošel vsa t čas dopoldne.
Vzemite 55 ceste karo, vzemite transfer na Broadway karo, ki vozi na lice mesta vsakih 15 minut.
Za obilno udeležbo se priporoča
ODBOR.
mm Ni pum,
KATEREGA
- ittiivimttttmtin^ivv............ummmim«**!**!«««* M>I»*I»II>II»»HWM!
i Prekinjeno delo
fe Prva služba.
Br Zvonomir Kosem.
V pikasti kmečki ruti, v po-nošeni obleki in v starih materinih čevljih je hodila Mici po mestnem tlaku. Mimo bogatih izložb, mimo trgovin in prodajalnic je hodila, glavo nekoliko povešeno, roke ob životu, nerodno in kmečko...
Na vse strani se je ozirala Mici in je iskala z očmi. Ko je prišla do velike, mogočne cerkve z vitkim stolpom, je postala sredi trotoarja in se je j prest; ašila.
'Kaj, če sem zašla?... Za gotovo sem mislila, da jo najdeni... sosedovo Milko, sedaj pa. sedaj... Pozabljiva sem Izelo, ničesar si ne zapomnim; zato je tako... Saj mi je natančno pisala, kje da stanuje, pa vendar t... Ne> preveč seni pozabljiva..."
Popravila si je ruto na čelu ih je Šla naprej, nerodno so udarjali podkovani čevlji ob tlak.
Dohitela jo je vesela družba mladih ga* pod i cen v pomladnih toaletah in je odšumela naprej. Mici je gledala za njimi s široka odprtimi očmi, obstala ;e malo in še je napotila zopet naprej.
Mlad, gclobrad fant z modernim klobukom jo je srečal kraj velike modne trgovine, zasmejal se je tiho pred se, zažvižgal si je veselo pesmico in je odhitel v drugo ulico.
Mici se je okrenila in je gledala za veselim fantom, dokler ji ni izginil izpred oči.
"Glej. takih ni v naši vasi,' se je nasmehnila sama pri sebi.
Ko se je zopet ckrenila. da bi Sla dalje, se je zadela s komolcem ob uiimogredočo damo iz velikanskim slamnikom in šumečim krilom. Dama jo je pogledala jezno in zaničljivo. "Nerodna kmečka T' . Mici je planila kri v lica, zardela je do ušes, sklenila je glavo in stopala dalje.
Po dolgi in mučni poti jt vendar našla hišo. v kateri je stanovala sosedova Nilka; a s težavo jo je našla in trudna je bila, ko je stala pred Nilko.
"No, da se le nisi izgubila!" je vzkliknila veselo Nilka in je podala Mici roko, "Kajne, se ti dopade tu v mestu? Vse svetlo in veselo, kaj?... Drugače kakor doma."
Stopili sta v prostorno, veliko so'bo s temnimi preprogami po tleh. Stara, v sivo oblečena gv spa jima je prišla nasprotij
Mici.se je okrenila k Nilki. "Tu je torej tvoja gospa?" Nilka je zardela. "Ne govori tako glasno!... Pri tej gospe služim, da...' S počasnimi, drsajočimi koraki je odšla gospa iz sobe. Mici j[e gledala za njo, končno pa je vprašala Nilko.
"Je huda, kaj? Ah. tako jezno se je ozrla name..." Nilka jo je prijeld za roko in vse-dlt sta se kraj okna. — "Boš že še sama izkusHa, kakšne so gospodinje. .."
Zavzdihnila je in se je ozrla v tla, kakor ogenj so zažarela njena lica...s
Dolgo sta sedeli tako pri oknu in sta se pogovarjali to in ono. Nilka je znala tako lepo pripovedovati in Mici je rada, prerada poslušala.
"Kje bom pa jaz služila?" je vprašala naposled Mici. "Saj s; že vse pripravila in preskrbela zame... Kar pojdiva 1" Nilka se je dvignila s stola. "Kje da boš služila?... Čakaj, čakaj, nikar preveč ne iz-prašuj!... Na drugi strani ce ste, tam v- tisti veliki hiši s temnimi, nizkim^ okni, tam boš služila, Mici, veš... Gospa je napolslepa in šepa, no pa kaj bi ti pravila, saj jo boš kmalu videla!"'
Tudi Mici je vstala. "Pojdiva, da se predstavim I"
; "ival"
Nilka si je nateknila na gla vo pisan, z rudečimi rožami o krasen slamnik in je šla naprej. Mici za njo.
Hitro sta stopali po korido-ru, po .stopnicah navzdol s,a

čudila Mici Nilki. ■ "Se zadaj me boš pustila, tako hiffš in
drviš!"
S pomilovalnim nasmehom jo je pogledala Nilka.
"Otrok!... Še ne veš, kaf se pravi služiti!"'
"Zunaj, na cesti, ju je došel plečat mlad fant in je'prijel Nilko nenadoma za roko.
"Ah, ti si, Pepit... Glej ga no!'' se je začudila Nilka in jt obstala, ne da bi se' ozrla na Mici. "Kam pa greš?—"
"V t^ovino, nekaj za gospoda! — Adijo!"
Mlad in brhek, kakor je bil, je odhitel fant po tlaku naprej, in se ozrl nazaj.
Mici si je dela robec na usta in se je smejala tiho, pridušeno.
"Kdo pa je to, Nilka?.....
Kako živo me je pogledal..."
"To je moj fant!" se je ua-gnila Nilka k njeni glavi.'"Tam doli, v nasprotni ulici, je za pomočnika pri nekem gospodu."
"A. tako... glej 110... kako čudno vendar..." se. je smehljala Mici.
Stopili sta preko ceste in naprej skozi velike duri v velikanska poslopje.
"Tukaj je!' je dejala Nilka. "Kar za menoj pojdi, da se nt izgubiš!"
Šli sta po mračnih hodnikih, na levo. na desno, sem in tja, po ozkih vegastih stopnjicah navzgor, po koridoru nekoliko časa in zopet po strmih stopnjicah, više in više, ovinek za ovinkom naprej.
Pred malimi durmi z belin., popisanim lističem na srecu sta obstali in Nilka je pozvonila. Duri so se kmalu odprle in prišla je tiho in neslišno zelo postarna gospa z očali; ob lečena je bila v črno obleke, na nogah so ji tičali veliki, pisani copati; globoko upognjena je bila njena glava, lasje ob sencih popolnoma beli kakor sneg.
"Tukaj sem vam jo pripeljala!' se ji je poklonila Nilka in se je ozrla pri tem na Mici z rahlim nasmehom na licih Gospa je dvignila glavo in je pogledala izpod očal,
"A tako, tako... Dobro! Kar idite in lepa hvala za vašo posfrežljivost."
Nilka in Mici sta si podali roke in Nilka je odhitela po stopnjicah navzdol. Gospa se je okrenila k Mici. "No, torej sedaj mi boste st-egli vi!... Kako vam je že ime?" "Mici I"
"Mici? Katera Mici?" "Mici Potočnik..."
"Aha, aha.. . torej dobro. . Sedaj *te vi moja služkinja. Pazite, kar vam rečeni, in izhajali boste i zborno. Jaz ljubim red in snažnost nad vse; zapomnite si tc. Nemarnih, lenih dekel ne maram, da veste za naprej. Tudi točnost ljubim bolj kakor ne vem kaj. Zato le skrbite, da boste vedno na svojem mestu. — Znate kuhati?"
"Znam!"
"Dobro torej!.,. Sedaj pojdite pa kar v kuhinjo in napravite mi čaja. Zvečer se vrne moj mož iz urada."
Gospa je povesila zepet glavo globoko na prsi in je stopila v sobo; Mici je šl«v v kuhinjo.
Ko jo prišel zvečer gospod iz urada domov, se je Mici neznansko prestrašila. Ves siv in upognjen je bil gospod, izpod košatih obrvi pa so gledale jezno in predrzno sive oči izza polodprtih, dolgih trepalnic. To torej je naša nova služ-
kinja!" se je nasmehnil Mici in jo je potrepal po rami. "Le pridna bodi..." /
Mici mu je morala napraviti takoj čaja..."
Ponoči ji je bilo pri srcu, kakor nikoli, ni zatisnila očesa, ni mogla zaspati, ne zadremati; čudne podobe so se vrstile* pred njo, druga od druge je bila strašnejša. Zdelo se ji je še v polsnu, da je v velikanskem zverinjaku, od vseh strani obdana z groznimi zverinami, da prežijo nanjo iz vseh kotov jezni, sovražni pogledi, da se odpirajo strašna irela in da se mišičasta telesa neslišno premikajo; in da se kremplji — raztezajo {bolj in
' ne more; kakor iz lesa je nje-1 no telo...
"Kriknila je sredi spanja in je planila pokoncu. Bila je te-
i	la vsepovsod. Legla je zopet nazaj in se je skrila pod odejo. Iz sosednje sobe je začula gospe ji n glas: "Kdo pa kriči? Kmet zabiti, še po noči ne da miru!"
Mici je skrila Obraz v blazino in zaihtela tiho; solze so
ii	kapale curkoma z lic in so močile blazino...
Zgodaj zjutraj jo je že poklicala gospa.
"Daj no, brž vstani!... Kako leno se ti nosiš... Boš šla, če se ne boš bolj hitro sukala... Zakaj pa si tulila po noči? Pošteni ljudje še spati ne morejo. Misliš, da si dem a, ali l:ajl — Napravi hitro čaj!"
Z jeznim, osornini glasom je govorila gospa iif ta glas se je iresel. Mici si ji ni upala pogledati v oči, bala se je. Naglo je nateknila na.se obleko in je odhitela brž v kuhinjo.
"Sitna je gospa... pa bo že bolje!" si je mislila sama pri sebi.
Ko je vzela iz kredence steklenico z rumom, da bi ga pri-lila med čaj, se je spodieknila o!) poleno na tleh in padla tako nerodno, da je bila steklenica na mah razbita.
V dišečem curku se je vlil rum po tleh.
• Zajokala je na glas in iz sobe je prihitela gospa.
"Kaj pa? Kaj?... Si že k? pobila, tieroda nerodna! Saj pravim, s kmečkimi dekleti pa rtfs ni za nikamor, vse ti bije. spak nerodni..."
Ko je zvedela, kako in kaj. se je čisto razjezila.
"Sem si mislila, da je kaj taeega... Zato tako niočn> diši po rumu. Pa da mi gre.-, ravno rum zlivati po tleli? Al: ne veš, da je ta pijača stiašno draga? Pazila bi malo bolje pazila!... Se eno tako napra vi, pa greš adijo! Razumeš, kmet?" — Zaloputnila je kuhinjske duri za seboj in je od-šepala v svojo sobo. Mici je slišala njeno vpitje, gospa se je pritoževala črez njo pri možu.
"Glej, rum mi je razlila pu tleh.'" "Rum?"
"Rum. da. Kaj bo sedaj?" "Kupiti novega!... Na, tu imaš denar, nesi ga ji, da grt v prodajalnico po novo steklenico. Pa hitro naj gre, lačen sem že... no, bom pil pa kavo. .."
Kmalu je prišla gospa zopet v kuhinjo. Kašljala je hripavo kakor jetična in je dala Mici denar.
"Na, dobro spravi, pa hajd po rum v proda^jabux Kar na glo! Ruto si deni na glavo fn stopi. .. Ne tako počasi, moj Bog. kam pa pridemo... Za moža bom pripravila- kar sama kavo!"
Mici je poiskala svojo pikasto ruto, spravila je denar V žep in je hitela iz kuhinje. Hitela je po koridoru, po stopnjicah navzdol, po temnih, mračnih hodnikih, in je prišla končno skozi glavne duri prosto, na cesto.
Zlato jutranje solnce je sijalo na velika okna hiš in na strehah se je lesketalo kakor samo čisto zlato. V polnih to kovih so lili solnčni žarki z neba in so preplavili vso dolgo, svetlo in živahno ulico.
Mici se je bleščalo pred o-čmi, ves obraz se je svetil v luči; zasenčila si je z dlanjo oči in je sklonila nizko glavo... Po cesti navzdol je pri-hrumel avtomobil; prah se je dvignil s tal in zaprašilo je na vse strani. Mici je zamižala, da bi ji ne prišel prah v oči, in se je obrnila k zidu. Veselo hrumeč je odbrzel avtomobil dalje po široki, gosposki cesti naprej... Postala je in je gledala, kako vstaja na ulicah življenje.
glasno med seboj. — Nenadoma se je glasno zasmejala in se je napotila zopet naprej. , "Treba hiteti... gospa gotovo čaka.,,"
| Pospešila je korake, da bi 1 prišla čimprej do kakšne prodajalne. Kakor pa je hodila, kmečka vsa in uboga, je mi-I s!ila čudne stvari... I Ko je tako hodila, ji je pri-1 sel naproti Nilkin fant Pepi, ; ki ga je videla prejšnji dan. ' Ze oddaleč ga je spoznala po hoji in po obrazu, pa tudi on I jo v je takoj spoznal in se je vstavil pred njo.
"No, kaj bi?"
Zasmejala sta se drug drugemu; Pepi jo je vjel za polno, belo, do komolcev golo reko (in ii je pogledal v oči.	I f
"Kako ti je ime?... Saj si $ t» tista, ki si šla snoči z Nilko — ali ne?..."
Mici se je še bolj zasmejala kakor prej.
"No, kajpada .. Mici sem jaz, veš, Mici..."
"A, Mici? — Mici! Veš kaj, pojdi z menoj, nekaj lepega ti bodem povedal..."
Dejala si je reke na oči in ?e je čudila.
"Kako? — Nimam časa.. ." "Ah, kar pojdi!.. "Samo ne-Aoliko časa pojdi z menoj!"
•S silo jo je potegnil seboj, da se je morala okreniti. Videla je hudoben pogled v nje. govih očeh in naenkrat se je ' bala.
"Kaj bi pa rad od mene?" "Rad ie imam. — Pcjdi, da ti povem. . . povem čisto natanko... kakor mislim." — Sla je. . .
Počasi sta stopala, roko v roki, iti Pepi je govoril take sladko, tako medeno in zapeljivo. Mici pa je poslušala in se je smejala na ves glas; čisto je pozabila, kaj da ima ptiriestt gospe, na vse je pozabila. na ves svet okoli sebe.
Obstala sta sredi ceste in Pepi ji je rekel:
"Stopiva tja v vežo; nihče ne vidi..."
"Ne, ne!" se je branila Mici. "Yr vežo pa ne .,. Samo v vežo ne. . . Kar po cesti naprej!'
Prišla sta mimo velikih hišnih duri. Pepi je hotel poriniti Mici v vežo, a tedaj se je Mici nenadoma iztrgala iz njegovih rok in je planila na trote ar.
"Lump! Lump!''
Z vso naglico je hitela nazaj po cesti in skoro ji je bilo do joka. Komaj da je prišla iz prodajalne z rumom, je že brzela proti domu.
"Kaj poreče gospa, ker me ni toliko časa nazaj?:.... O Bog!""
Gospa jo je >e čakala pred durmi. Ko je prihitela po stopnjicah "navzgor, vsa zasop la in potna, je nagubančila čelo in je dvignila glavo više.
"Kod si se pa klatila?.....
Kod si se vlačila, vlačuga za-ni-kerna? ... Celo uro te ni na zaj.... Gospod bi bil kmalu brez zajtrka cdšel v urad... samo zaradi tebe... Sicer pa sva že opravili. Lahko greš. Kar svoje cunje poberi in adijo. Si razumela?"
Mici je sklonila glavo na pr si in zajokala: "Kaj bi jokala!" jo je posvarila gospa. "Lenu hov ne maram, vlačug še manj..."
Pograbila je steklenico iz njenih rok in je odhitela v kuhinjo.
Kakor da je treščilo vanjo, je bilo Mici; v enem samem trenutku se je streznila iz svo jih sanj.
Gospa se je vrnila iz sobe. "Glej, saj je še tu.Ali boš šla ali ne... Se po policaja bo treba... vlačuga zanikerna..' Mici je speklo v dno duše. "Ne, ne! Vlačuga nisem!" Okrenila se je in je hitela drveč po stopnicah navzdol na cesto, na trotoar. Tu je omah nila, padla je in se je dotaknila s čelom mrzlih tal...
W»WWHII>il«>H»IW>l>IH»m»l<WI »ll»>l»>l»»IMWS»l
PRIREDI
Društvo
u-
Planin1
V NEDELJO, 2«. JULIJA 1913.
ZAČETEK OB 1. URI POPOLDNE.
V LEPI PROSTORNI SENCI PRI KUHLMAN TOVARN^ STOP 106, OB PRILIKI RAZVITJA NOVE DR. ZASTAVE.
Lepo oblečeni mestni ljudje, gospe in gospodje, so hodili naglo po trotoarju. Tu in tam je prižvižgal kak fant mimo in se je zadel s komolcem ka*kor nalašč ob njo. pogledal j0 je postrani, pomežiknil ji je hudobno in je izginil za ovinkom,,. Po cesti so pričeli dr-drati vozovi, drug za drugim; l pokali z biči,
Nesreča povodom slavnosti nemških turnerjev.
Iz Kolina poročajo, da je po rušil vihar v Grenzenhausenu velik šotor, v katerem je bilo okoli 2000 oseb, ki so se udeležile prireditve nemških tur-! nerjev. Pri tem je bilo 30 oseb smrtno nevarno ranjenih, več oseb pa je do M/ i
Ob priliki te slavnosti vabimo vsa slovenska m hrvatska društva kakor tudi posameznike, da se v obilnem številu udeležijo te izvanredne zabave,, ki bo trajala, pozno v noč na hladnih prostorih.
VSPORED:
1.	Godba na pihala.
2.	Zbiranje društev na stop 117, rudeča kara.
3.	Korakanje v slovensko cerkev, kjer č. g. Smrekar blagoslovi aeve
4.	Korakanje vseh društev iz cerkve na stop 106, kjer se vrši piknik.
5.	Sprejem društev od članov druitva Vrh Planin. Govor br. Ff. VeHtovrha.
6.	Slavnostno razvitje zastave ter petje mnogo krasnih peaa& Pojej« Sani
druitva Vrh Planin.
7.	Vsakovrstna zabava pozno v noč.
8.	Odhod od piknika.
Za izvrstno pijačo in fine kranjske klobase in vse druge
potrebščine preskrbi
ODBOR.
a
Naše vsakdanje življenje mora biti tako uravnano, da smo vedno aktfvm ter da uporabimo vsak čas popolnoma po svoji zmožnosti. To nas dela zdrave in močne. Noben naših organov ne sme prekiniti svojega dela, da bi škodoval celemu tek-su.
Toda tudi največja pazljivost ne more včasih preprečiti kakega organa, da ne bi prekinil z delavnostjo aH popolnoma zaostal. Zgodi sef da želodec neoe sprejemati hrane ali neče vzeti toliko hrane kot jo truplo potrebuje. Včasih ' prenehajo jetra ali prebavljalni organi z delom in hudo zaprtje- je posledica. V takih slučajih je najbolje zdravilo
TRINERJEVO AMERIŠKO GRENKO VINO
To očisti popolnoifia ves sistem, brez bolečine aH neprilikc. ObjedneM daje moč prebavljalnim organom in z njimi celemu telesu. Ono
ustavi zdrav apetit,
poveča odvajanje in
prežene zaprtje
notranje bolečine in krte
glavobol zlatenico
dviganje in bruhanje.
Pomaga v vseh takih boleznih, kjer trpi iželodec, ko smo zgubili apetit, smo zaprti aH slabi. Priporočamo to vino pri nervozno&ti in ženskih boleznih in pri kroničnem zaprtju. Po lekarnah.
JOSIP TRINER,
Importer In exporter.
1333-9 S. Ashland Ave.
m	* j
.
=====
jgpMMU^^^zimp^i.1 v-
vraga jim pa Nadfljc pišr, in Ranice ■hniitcv,
KDOR HOČE PELA	^
NT» Veliki Slovensko » Angleikl Tolmun
* i i.. .....
d« m bo lahko In hitro brc« utttcU* prlatil aaglaMtac. Kajlg* obceja ■afl. rugoTor m vaakdaajo potrebo, navodila aa ufi. plitvo, iplMiuJt anglcftklh plača In kako ac poitMi amerlkaaakl drtav^aa. Vrfc&tega kttfl** Ima xloadaj aajvctjt »lov. ufl. 1» angl. »lov, ilorar.	trdo la »kiiBO v
platan tciui (nad 428 atraal) atan« OO la a« dobi prti
V. J. KUBELKA, «8 f. MlSL, Hew M. N. T.
Bdlno la aajve^r aaloAatttvo rtov. aa«l. In raaalk »lov. k ah*. FttlU p* cmik.
aiKm Maš bi v« prosil za r| lay prostora, da odgovorim i &mtk v t^asifa" SNPJ, ki M pnobčm 27. jmaija a na-
dsvom '"Divide et imperan DtK in vtadaj. Jako v začetku •epa članka piše člankar o ne-| li kamarJi, in rtodej vetli kak-ina žival je to, mopoce gorila ali kawiek, kajti tega jaz ne maiMin, če sem prav v Lj lilijam v šolo hodil, pa ne enajst let iipak oeem, in še v teh osmih letih sem komaj prikimal do četrtega razreda, in potem lahko veste, da sem bil stHtt prve vrste in kot tak se ibtni m oprl naučiti latinskega ali dmgih hebrejskih jezi-
W	■
Čhskar nadalje piše v svo-jetn mžjtmtm članka, da greh, li ga je storža avstrijska ko-l ■uirila nad narodi, ga bočejol sedaj izvršili poedinici mc< ameriškimi Slovenci ravne? jncd zdmžrtvijo vseh svobodo-1 antaehiih Zvez in Jednot. K dol vraga jim pa hrani združiti sel Nadalje pise, da so vsi člani n članicr svobod, /vez zal ■družitev, seveda, namreč oni ne poznajo zgodovine SNPj| L Ka tem mestu bi vprašal piscal ; čoticnega članka, odkod so pa vse te Zveze priile? Odgovori ft prav lahak, kdor pozna jav «0 življenje, namreč narav| Itost od 9NPJ. Dotični članka*] mora imeti silno kratko pameti ler misli, da so člani in dal I trice SNPJ tako zeleni, da m d bodejo vrjeli take neumnost i| Vatfolje
pise, da hočemo vsel . člane raznih Jednot in Zved razdeliti po državah ali neka| podobnega se mu sanja. Ld brej/ skrbi bodite, kadaT pride n do delitve, bodemo že poskr-l l^bcfi, da iz Chicage ne pridel noben član dotičnih Zvez J Cleveland, za katere se pisec] tako hoji, pač pa ga bomo pol sWi s člankar jem vied na me-] ' JHkansko mejo. Nadalje piše Člai&ar Jože Marinar, da jihl Wtiwo za tp razdeliti, da bi nspet neomejeno
vladali kot leti. Pisec članka sami bije po zobeh, saj vendar flfobro ve, da odkar SNtPJ ob-atoji je vlada vedno v Chicagi J i. Ukor
ti gospodje rtčejo, se mora zgoditi. Ali niso glav nil «*ori S MP J zakrivili, da so a* ustanovile druge Zveze? To }e pribito in dokazano dejstvo. Maj toliko vpitja za ztfružH
if
iflB«, mari bi raje pisali, da bo AMPJ zopet nazaj sprejela vse tirtc izključene člane in njih frislsiel Kajti ustanovitelji 1Kb Zvez so večinoma izključen
» člani SNPJ. Tisti greh, •atetega Jože Marinar očita, da ga hoče izvršiti nad amer-»fcimi Slovenci, ta greh prav pridno dela gl. odbor SNPJ vaak dan, posebno od časa iMraeneije v l*a Salle do »tare«. Ali se niso ravno odtedr.j «aprej ustanovile dve Zveze, namreč SSFZ in SDPZ. ker m bile take homatije v SNPJ?
društvo ^Sloga" v Milwaukee tudi? Torej glavni odbor SNPJ <fe1a ta greh, da deti Stovence v razne Zveze, sedaj, Itn vidi, da ne gre več naprej, pa jih zopet z medom vabi alrnpaj m meČlje blato na Ijti-da bi zakril sam svoje hu-Jobije
Kakor vedno, tako so tudi sedaj v "Glasilu" SNPJ napadli elevelandsko domačo organizacijo SDZ. Tako je vedno. V Chicagi začnejo napadati, fstem pa ko
se jih pošteno tečne nazaj, pa kričijo, da je bala Jednot a napadena, dočitn ae je v resnici pokazalo samo aatkoliko grehov gl. odbora! Claniiar v Glasilu grozno jam-ra, kaj bo z rlevelandslco organizacijo, če v državi Ohio dela zmanjka, ali če tovarnarji aapro tovarne, itd. Kam se bo pa dotični član djal, če mu sredstev zmanjka? Dragi pisec Banka, kar povem ti, kdor se misli seliti ne bo postal član lake zveze, zato se lahko brez skrbi, kadar bo pa v Clevelandu zmanjkalo dela, ti pa zagotovim, da ga bo drugje ie prej. Rad bi vprašal, kako je bilo leta 1907-8? Ali takrat aamo v Clevelandu ni bilo deta* mislim, da ste tudi vi v Chicagi dobro sknšali krizo in
iclaetaoishrdlucmfwyp bršen čas je jokal in klical, klical in jokal, pa matere ni bilo.
Potem je zaspal---V
veži je hipoma nekaj zaropotalo! Andrej se je zbudil in planil pokoncu. Vse je zavrisnilo v njem: "Mati so!" Prišla je v hišo in prinesla s sabo vse-polno mrzlega zraka. Napravi la je luč in strahovi so vsi zbežali. "Si že priden, Andrej!" Vse je napolnil materin glas in v hiši je bilo prijetno, vse je oživelo in gledalo Andreja s starim prijaznim in gorkim smehljajem.
po vseh Zjedinjenih državah.! 01 a ink ar tudi pravi, da izvr-Katera Zveza ali Jednota je šujejo vrhovno oblast v Jed takrat napredovala? 'Kavno notj posebni zaupniki ali gl 9NPJ se je takrat najibolj ma-1 odbor, ki spolnuje naloge kon
jala, in še danes se dobro spo- vencije. Kako sedajni odbor minja krize. Ta&o je torej Jo*I SNPJ to spolngje, se lahko že Marinar. Kadar je kriza, je prepričate iz finančnega poro za vse podporne organizacije cjja, ki pravi, da se je denar alabo, ne pa samo za tiste, ka-1 •4«lkl na varno", dasi je konven tere boš ti določil. Pa temu c,'ja sklenila, da se mora kupiti naj bi bilo, že kakor hoče, toda razven par tisoč dolarjev, dr gl. odbor SNPJ bi vprašal, kaj -javne varnostne bonde. Tako naj se pa narediš takimi člani, spolnuje gl. odbor Jednotna ki ne plešejo po orgeljcah gl. pravila, če jih hoče, če pa ne, odbora, in katere kar narav- je vseeno dobro. Nekdajni bla-nost vržejo na cesto, revnega gajnik Klobučar je denar tudi delavca, do katerega ne po- tako varno spravil, da .nikjer ^najo nobenega usmiljenja, I več ni. Torej dragi člankar, ka dasiravno se vedno trkajo na dar boš še kaj pisal od grehov,
prsa, kakšni delavski prijatelji fcj jih delajo drugje, kar sebe	NAil ZASTOPNIKI,
so! Ali taki izključeni člani,I poglej, pa boš videl grešnika. Sledeči rojaki »o pooblaščeni poki so obsodili tiranijo gl. od- Kar se pa tiče delitev ali talen- »»'"»ti naročnino, nsroCati tiskovine .	• . 1. „	. ■ ■ ™ •	, •	PobirsU oglase r »vojth nesel
bora, nimajo pravice do poupo- gC( v državi Ohio na kaj tare in zavarovalnine? Saj ko-|cega nismo navajeni. Razdelite nečno so vendar tudi delavci, nas pa vi, s tem, da oliioske ki imajo družine in morajo tr- člane mečlete iz Jednote! Kar do delati za svoj kruh. Ali ni- ^gfodovina Slovencev ve po majo taiki nobene pravice, da vedati o delitvi Slovencev, jih se preskrbe za bolezen in pri- je g^l. odbor (SNPJ največ raz-stopijo k zvezi, ki ne pozna ti-1 delil v razna društva in Zve ranije in samopašnosti gl. od- ^e. Pa gradiva je vedno do-bora? Ravno sedaj se je pripc-|Volj. Pozdravljeni tilo pri društvu št. 126 SNPJ v Clevclanklu, katerega društva j soustanovitelj sem bil tudi jaz, sledeče dokazilo bratske l;u-| bežni do delavca od strani gl. odbora SNPJ. Predsednika sol izključili, tajnika, blagajnika in nadzornike pa suspendirali
Pokatov.
Večerne sence«
WaukegSn, No. Chicago,
Indianapolis,
Milica Borštnik. Andrej je ostal sam doma. za ne ven) koliko mesecev. In I Zibal je bratca,, ki je zaspal še- Clinton, ravno tu se vidi tista neomeje- le'pod večer. Zunaj je kocnjal na oblast gl. odbora SN>PJ, ki južen sneg. Nerodno so se lo- J^J^J*^ hoče spraviti pod komando vili veliki in mehki kosmi po vse Slovence, da bi se potem z zraku: tako neokretno in ve- JJJJJJ^'Jf"; njimi igrali, kakor bi se jim selo zapleše hudomušen starec Mulberry, poljubilo! Ali ni bilo sramotno z mlado nevesto. Andrej je se-od gl. predsednika SNPJ ko del pri peti in zibal. Naenkrat
binah,
COLORADO. Roek val le,	An t. Bole, Box 18
Pueblo, L, Vidmar 2117 Abriendo ave. Colorado City,	Louis Lauahin,
314 80. 6th St. Trinidad, J. Novak, 312 W. Main St
CALIFORNIA. San Francisco,	Jakob Lau&in,
2110 — 19th St.
ILLINOIS, Springfield,	Anton KuinlK,
1201 So. 19th St. Jollet, John Jevits 1306 Cora St. La aslle, m okolico, A. Štrukelj 1202 Main SL 8outh Chicago,	John Golob,
8546 — 95th St. Fr. Osredkar Box 546 Fr. Osredkar Box 646 686 No. Broadway.
INDIANA.
Al. Rudman, 737 Holmes ave. John Jarc, Box 183 KANSAS,
Ig. Schiuge, Box 47 Peter Schneller, 613 North 4th St. John Lapajne, Box 61 Radley, Ksns. L. Mlinar, P.O.Box 94 Fr. črepinfiek MICHIGAN. Ironwodd,	Jos. P. Msvrin,
182 Lttxmore St.
pride na sejo bratskega dru-lse »rut je zdelo vse čudno pti- Mohawk in okolico, J. Kocjan Box 25 štva, pa nima toliko izobrazbe, sto in mrtvo. Stara ura je mol-	Minnesota.
da bi se predstavil društvu, čala — zjutraj jo je pozabil JJ|[jtrti Jos' J' Pe*hu>uu°vesel5 češ, jaz sem to in to. Kar me- oce naviti — po hiši se je ^las- Chlsholm, John Arko, Box 826. ni nič, tebi nič pride v dvora- neje slišal ropot nerodne zib-no kot tihotapec. Ni čuda, da ke. Docela se je zvečerilo. Iz 0r#at F•,,•, se je društveni prerflsednik iz- kotov so se vile sence, tiho po- Anaconda, razil, kdo hudiča te pa pozna, šastno so se vile in Andrej ;e K,#ini kaj si za en Človeik? In za to zagledal pred seboj obraz prav Roundup, besedo je bil sključen iz Jed- tistega utopljenca, ki so ga po- Rjd^o^'^ note. 01. predsednik SNPJ mi- tegnili lani iz Krke. Takrat je sli, da se 11111 morajo vsi člani bil z očetom na sejmu v No-odkrivati in ga vsi poznati, vem mestu. Dobil je lep rdeč
da je on prva glava. Izključeni pipec za tri krajcarje--—
pa je že storil svoje korake, tisti obraz je bil ves objeden
in kaj prinese bodočnost, se bol---pa novo pisano tračo Oregon city, ' m. vidic, Box 241
v javnosti sporočalo. Kakor mu je kupil oče. Kako ga je le-,	pennsvlvan»a.
menim, da bo prišel v veljavo po grela po zimi okoli vratu m*^1 R^n*' i^strmijan'' Sox 2M izrek prejšnjega gl. predsedni- in —,grdo so se režale oči in Manor, ' Frank Demftar,' Box 263. ka SNPJ. ki se je izjavil, naj naravnost v Andreja so buljile ^Mdow^Lands in^nnMsbw
se le tožijo, oni se bodejo za---Andrej se je stresel in j l. Lenasi, Meadoy Lands, Box 63
svoje denar, mi pa za Jednotni. šiloma ponavljal: "Strah je sre-,,roUBhton' Inn oklollco' Ant'^mfJJ Torej elevelandski Slovenci,Idi votel, ob kraju ga pa nič ni." Johnstown, Fr, Prestavec r.d. no 2
vidite ka'kje razmere vladajo Korajžn0 je iel hoditi po hiši Conemaugh, Fr. Preatavec, Box 174 . ....	,	.. . .	, _ , \	Steelton, A. Hren, 229 80. Front St
>ri chicaskem glavnem odbo-hn glasno prepeval. Pel je, pa Luxeme, A. VoteiJ, 839 Bennet Be
ru? Dokler bodete denarje no- je napeto poslušal. Razločil je l>,ttBbur8h ../i!*®^?'hS^Jm^ sili izven mesta, se vam bo- za seboj drskajoče korake —
dejo vedno smejali in se lahko--Glas se je stresel in ob-
tudi tožijo z njim, ne dft bi vi tičal v grlu, Ni se upal ozreti meli besedico pri tem pove- nazaj; sel je k peči in zatisnil dati.	joči. Ko je tako mižal, pa je
Kmalu bo konvencija doma- videl pred seboj vsepolno če organizacije, ko se bo Zve- zvezd: modrih, zelenili, rde-za inkorporirala, in tedaj se bo čih, rmenih; zlate in srebrne demo z našimi nasprotniki v pa so se svetile lepše kot ve-Ohio drugače pomenili, kakor lika zvezda 11a zvoniku. Vse tudi r. gl. uradniki SNPJ in zvezde so se zavrtile in temina
SV. JOtKPA Sam. kranjska kat. podp. druitvo ima redne mesečne seje Četrto nedeljo v mesecu ob 2 uri pop. v Knau-sovi dvorani. Vstopnina od 18 do 30. leta $1.50od 80. do 35. leta $2.00 ^n od 35. do 40 leta $2.60. — Predaednik Frsnk Koren 1688 B. 41 8t. prvi tajnik Fr. Koimerlj 465 B. 152 SL Col-linvood, H. tajnik A. Bolka, 1135 B. «3 St., blagajnik John Orm 1089 B, 64 St. Rojaki se vabijo k obilnem pristopu. Zastopnik sa zapadno stran (West Side) «eorg Kofalt, 2038 W. 105 St. N. W.. Zaatopnik za Newbur* John Lekan 3614 B. 80 SL S. B.
1. Jan. 14.
SV. ANTONA FADOVANSKKQA Mlad. podp. druitvo v Newburg, O.. Ima svoje redne meseCne seje vsako četrto nedeljo ob 2. pop. v M. Pluto vi dvorani na 3611 B. 81 St. — Predsednik Joe. Globokar 3667 B. 81 8L S.B. tajnik Joe. Lekan 3619 E. 80 St. S.B. blagajnik Fr. Plut 3615 B. 81 St. S.B. načelnik Alojzij Gllha. — Seje se vrfte vsako Četrto nedeljo v mesecu v M. Plutov! dvorani 3611 E. 81 St.
'	1. Jan. 14.
8. uri zvečer. — Predsednik Jos. Jarc Predsednik BgidiJ Vrhovec 1140 Norwood Rd. tajnik John PekoU 78 8t-: P"* tajnik Joaip Perko, Mil Bonna ave. blagajnik John Gor- Gpfcnd	«s»topnlk A.
nik 6105 St. Clalr ave. Rojaki Slovenci se vabijo k temu klubu. Pojaanila dajejo vsi uradniki kluba
4. avg. 18.
2UŽKMBERG
Sam. podp. druitvo
ima redne seje vsako zadnjo nedeljo v mesecu v Brateljnovl dvorani, vogal 31 ceate in SL Clalr ave. Kdor hoče k društvu pristopiti naj se obrne na Roman Maver, predaednik 1662 E. 43 St. John Ubi£ 1562 B. 43 Street tajnik, Joe Slogar 1149 B. 63 8t. blagajnik. Društveni zdravnik*dr. Sllber-man, E. 40 Str. In 8t. Clalr ave.
1. Jan 13.
DCLAVKC, it. 61 ». D. P. Z.
Ima redne seje vsako zadnjo nedeljo v mesecu, ob 2. pop. na 6006 St. Clair ave. — Jos. tele, 6108 St. Clair ava. predsednik. Primož Kogoj, 6006 St. Clalr ave tajnik. John Svete, 6120 St. Clair ave. blagajnik. Druitveni zdravnik za pristop Je dr. White. V druitvo se sprejemajo Slovenci od li. do 66. leta Za $1.26 na mesec se ia-varujete za $7.00 bolniške podpore
16. marc 13
LUNDCR ADAMIČ it. 20 S.S.PX Dramatično lo podporno druitvo
nedelJo^ y6 mesecu**^ * v^ell kl^Kna'uMvi	^^ MM
dvorani dopoldne. Druitvo daje $8.00 Jasnna ,e obrn,te nft druitveni °d*>r. bolniike podpore na teden In $500.00 emrtnine. Redni mesečni asesment je $1.00. Predsednik J. Mara 6401 Bonna ave. I. tajnik A. Grobolšek 6312 Carl ave. blagajnik A. Bolka 1131 E. 63 8t. Natančneje poročila daje tajnik. Rojaki so vabljeni k obilnemu vstopu. Sprejemajo se tudi 2enske.
1. Jan. 14
MONTANA.
Math Ursic, . 3326 No. 6th ave. M. J. Kracker, 613 E. 3rd St. Mike Burger, Box 32 Frank Koren, Box 489. F. Bounchar, 80 Plum St. Louis Jeller, Box 47.
OHIO.
Barberton, In okolico, Al. Balant, 112 Sterling ave. Newark,	John Gabroviek,
24 — 18th St. ORCQON.
SV. ALOJZIJA Slov. kat vit. aam. druitvo ima svoJjp redne mesečne seje vsako četrto nedeljo pop. pb 2. url in redne vaje vsaki drugi in četrti torek ob 8. url zvečer v Knausovi dvorani Predsednik John Gornik, 6105 8t. Clalr ave.; podpredsednik Frank Gornik, blagajnik Jak. Mauser, I. tajnik Fr. Strnlsha, 1009 E. 62 St. Druitveni zdravnik J. M. Selifikar, 6127 St. Clilr ave. Vsa pojasnila daje prvi tajnik,
1. Jan. 13.
SV. BARBARA it. i. F. C. PA.
Ima svoje redne mesečne seje vsako prvo nedeljo v mesecu ob 10. uri v John Grdinovl dvorani. V druitvo se sprejemajo člani od 16 do 45 letta. Vstopnina Je po starosti. Bolniike podpore se plača $7.00 na teden in takoj po vstopu. — Predsednik M. Colarič 1188 E. 61 St.: tajnik Jos. Trbovec 1636 E. 38 St.: blagajnik F. Kaplan 1366 E. 41 St. Pojasnila dajeta predsednik in tajnik.
1. Jul. 13.
SLOVENSKA NAR. ČITALNICA.
Ima svoje redne seje vsak prvi četrtek v mesecu ob 8. uri zvečer v či-talnlikih prostorih na 1157 E. 61st St. Knjige se izposojujejo vsako nedeljo od 9. do 11. ure dop. In vsak četrtek od 7. Ho 9. zveč. Vsa pojasnila dajejo: Ivan Marn 1107 B. 64 St. predsednik. K. Lenče 6218 8t. Clair sve. tajnik.	1 Jan 13.
SV. VIDA, it. 25. K. S. K. J.
1618 Otter ave. Rojaki se vabijo obilnem pristopu.	• l. marc.
•LOVKNSKI SOKOL
telovadno In podporno druitvo
Ima svoje redne mesečne seja vsako tretjo nedeljo v mesecu na 6181 St. Clair ave. ob ». zjut. Starosta Frank Hočevar,; tajnik Fr. Hudovernik 1148 E. 60 SL; blagajnik John PekolJ MU Bonna ave. Druitveni zdravnik F. J. Kern.	1. Jan. 14.
SV. ALOJZIJA (Newburg)
Kranjsko slov. kat. podp. druitvo
Ima svoje redne mesečne Beje vsako prvo nedeljo v mesecu v M. Plutov! dvorani na 3811 E. 81 SL — Predsednik J. Vidmar 3566 E. 81 St.. tajnik Josij Trček^3596 E. 78 BL 8. it. Fe
E., blagajnik An
81 St. S. E.
"ortuna 3593 K. 1. Jan. li
ima svoje redne mesečne seje prvo nedeljo v mesecu v Knausovi dvorani. Predsednik Mike Setnikar, 6131 St.
S*«r T" LtaJ,Blk„JO'- £U\'' 1£°6flE-! Blataik, * Helena ^ ™Mall ™' A na " Skodkar! ^"5tIenLz?ravnlk.J' £ i Društveni zdravnik Dr. f. j. Kern.
SRCA MARIJE (ataro)
ionsko aam. podporno druitvo
Ima redne mesečne seje t mi k drogi četrtek v mesecu v Knaunovlh prostorih ob 8. url zvečer. —Predsednica Frančiška Lausche, 6121 St. Clalr ave; podpredaednlca Mary Grdlna 6025 St. Clalr ave.; tajnica Fany Bimončič 1170 B. 61 St.; blagajničarka Mary Haffner, 1203 Norwood Road, Druga tajnica Franja Trbeinlk; zapisnikarca Josiplna Jakilč; pomot, tajnica Terezija Vidmar, odbornlca Neilka Palčič. Nadzorni odbor: Ana
liikar 6127 8t. Clalr ave. Jer, Knaua, zastopnik, Cianl se sprejemajo od 16. do 45 leta. Usmrtnlna $500 aH 1000 in $6.00 bolniike podpore na teden. Novovplsani Član mora prinesti zdrav niške liste prvemu tajniku pred aejo, nakar se pošljejo vrhovnemu zdravniku; če ga ta potrdi,, društvo pri prihodnji seji o njegovem sprejetju glasuje. Isto velja za članice. Rojaki se vabijo k obilnem prlsjtopu.
1. avg. 13.
19. marca 13.
DR. "SLOVENIJA"
iuih oje redne seje vsako prvo ne deljo v mesecu ob 2. url popoldne v prostorih na 3044 St. Clalr ave. Kdor iel I lah ko pristopi brez da bi bil pred mesecom dnlj uplsan, vstopnina od 17—25. leta prosta, od 26— 30 let $1.00. Bolniška podpora je $6.00 na teden. Vpraiajte pri predsedniku F. Spel ko, 3504 St. Clair ave. ali Fr. Russ, tajnik 6104 St. Clair ave. Za brate kateri prltopajo je zdravnik F. J. Kern, 6202 St, Clalr ave.
31. dec. 13.
2ALOSTNE MATERE BOŽJE
Slov. mlad. aam. podp. druitvo
Ima redne mesečne seje vsako tretjo nedeljo v mesecu v Knausovi dvora-
SOKOL, it. 62. S. D. P. Z.
Slov. ftenako podp. druitvo
ima avoje redne mesečne seje vsak prvi torek v mesecu v Setnikarjevlh prostorih ob 8. url zvečer. — Staro-stka Zofija Birk, 6029 Glass ave.; tajnica Fany Trbeinlk 1161 Norwod; blagajnica Mary Poznlk 1259 B. 59 St
1. avg. 18
CLEVELANOOKE SLOVENKE
fenako podp. druitvo S. D. P. Z.
imajo svoje redne mesečne seje vsako prvo nedeljo v mesecu v prostorih g. Smrekarja na 82. cesti. Druitvo daje $7.00 bolniike podpore na teden in $500.00 amrtnlne. Slovenke se vabijo za pristop. — Marija Polončlč predsednica 8100 Union ave. Frančiška Penko tajnica 35S7 E. 81 St. Frančiška Juh blagajnica 3K33 B. 82 Street.	1. Jan. 18
COLLINWOODSKI SOKOL"
Samostojno druitvo
ima svoje redne seje vsako fetrto nedeljo v D. Stanlilčevi dvorani, sedaj Joe. Gornik na Calcutta ave. Odbor-
VRH PLANIN Sam. pevsko In podp. druitvo
Ima svoje redne seje vsako prvo nedeljo v mesecu in pevske vaje vsak torek in petek zvečer ob 8. uri zveč. Predsednik Fr. Grdadolnlk, tajnik J. Roianc 426 E. 158 St.. blagajnik K. Mandelj 15712 Waterloo Road.
1. april 12.
nj'ih nasilnim delovanjem.
Člankar konečno piše: 2e ustanovitelji raznih Jednot in Zvez, izv/emsi ene, so bili taco dalekovidni, da so vedeli, a se ne more in ne sme ustanavljati podpornih organizacij, aterili delokrog bi bil omejen na samo eno državo. Tu bi vprašal člankar ja, ali je SNPJ nkorporirana v vseh državah Zjedinjenih držav ali samo v državi Illinois? Gotovo, da samo v državi Illinois, in kot taka nima nobene pravice poslovati v drugih državah, kar se bo gl. odbor kmalu prepričal, Če |wše na zavarovalne od-elke državne oblasti; Če hoče poslovati v drugih državah, mora imeti za to posebno dovoljenje od »lotične države, ki se pa ne dobi tako lahko, ker vsaka država ima različne postave. Ena najbolj strogih držav za to je pa ravno Ohio, <i zahteva, da se morajo Jednote natančno ravnati po lestvici, ki jo je država priredi-a, in katere Jednote ali Zveze »odejo hotele po novih postavah poslovati v Ohio, se bodejo morale držati teh navodil
ali pa..... Tudi država Ohio
se bo enkrat naveličala večnih l>ritoiž1) raznih članov raznih ednot, ki se* pritožujejo proti vsakovrstnim nepostavnim ko-rakom raznih organizacij. Potem se bo lahko pisalo, če so b^li ustanovitelji dalekovidni ovidni.
se je posejala z neljroj svetlimi drobcenimi pikicami, potem
črtami, lisami —--Andrej
si je pomencal oči in vse se je Izabliftiilo: izginilo je vse in bliščeče kolobarje je gledal Andrej. Ves ta čas ga ie nekaj mučilo, neka s'krita radovednost in oči so pogledale velike in svetle po hiši. Vse je bilo temno in Čudno tiho, tiho
----V strahu se je sklonil
Andrej v zibko in pritisnil k spečemu obrazku razgretega lica, Miali se je zganil in zajokal. Andreja je pomiril ia sitni jok. ki ga je sicer dražil. Mahoma se je domislil matere:
"Dolgo jih ni--— Očeta
tudi ne —--" In zopet so
se. mu vsiljevale strašne slike: razsvetljena cerkev, drenjajo-či ljudje so brez glave in tudi gospod pred oltarjem nima glave. Če zajde živ človek o polnoči tu sem, ga zmeljejo v
solnčni prah--- — Tako je
pravil Učnariev Nace. Pa tudi o povodnjem možu. Zelene oči ima in svetijo se kakor dve vešči v temni, pa otroke lovi — — Nehote se je ozrl skozi okno. Tam daleč nekje v temini v kočevskih gozdih gori o-genj. Zdaj je majhen, da se komaj vidi, potem se prikaže dosti bliže in je velik kakor kres. "Dedec kuri" — tako je dejal Nace in njegove sive oči so se preplašene razširile — --Andreja je bilo strah, legel je na klop, si pokril i cun-
vasnfk, 4734 Hatfield BL Claridge In okolico A. Pratchek Box 361 Claridge Pa
' UTAH,
Hiawatha, Black Hawk In Moreland
F. Malovltch, Box 12 Hiawatha, Utah
WYOMING.
Rock Springe, A. Justin, Box 563 in Fr. Brien, 760 — 9th St
Ant. Vehar, Box 162 J. Globočnlk Box 36
Superior, Diamondvllla,
\	WASHINGTON.
Enum Claw,	Jos. Malnarltch
Isaaquah,	Paul Kos, Box 123
Black Dismond, G. Porenta, Box 701,
WISCONSIN. Mllwaukse in Weat Allls, Ant. Hren, 488 Park St. Milwaukee. Sheboygan,	John Grandič,
111» North 8th 8t
društveni oglasi.
EDINOBT
81. Nar. Pevsko Pod. 8am. druitvo
Ima svoje redne mesečne seje vsako drugo nedeljo v mesecu v Marko Bra teljnovi dvorani, 31. cesta In St. Clalr. Rojaki bo uljudno vabljeni k obilnemu pristopu. Sprejemajo se od 16. do 40. leta. — Predsednik John Straus, 1371 K 41 St.; 1. tajnik Fr. Makie, 1405 E. 41 8t.; blagajnik John Turk, 3966 St. Clalr ave. Vsa pojasnila daje društveni tajnik. > 29 mar. 13
SV. JANEZA KRSTNI K A, it. 87 JSKJ
Predsednik Louis J. Pire. 6119 8t. Clair Ave.; tajnik Ivan Avsec, 1012 Bast 64 Street; blagajnik A. Zakraj-šek, zastopnik Ani. Grdlna, 6127 St. Clalr ave. — Druitvo plačuje lepo tedensko itodporo. Seje se vrie vsako tretjo nedeljo v mesecu v John Grdi novi dvorani. 6021 8t. Clalr ave. Društveni zdravnik J. M. Seiiškar, 6127 St. Clalr ave.	1. april 13.
SAVA it. 87 S. S. P. Z.
Ima svoje redne seje vsako tretjo nedeljo v mesecu pri John Grdlna 60*21 St. Clalr ave. — Predsednik Jos. Po-lanc 1101 B. 63 St.; tajnik M. Golob, 4714 St. Clair av; blagajnik T. Jereb, 1268 ft 55th St. — V druitvo se ■prejemajo rojaki od 16 do 56. leta. Torej Imajo rojaki, ki so prekoračil 45. leto, lepo priliko, stopiti v društvo, ki daje $8.00 na teden bolniške podpore in $500.00 smrtnlne.
1. feb. 13.
Dr. SRCA JEZUSA
Ima svoje redne seje vsako drugo nedeljo v mesecu ob 1. url popoldne v Knausovi dvorani. — John PekolJ predsednik, 6011 Bonns ave.; Math Oblak tajnik, 1233 B. 60 feu; J. Brus rač. tajnik; John Levstek blagajnik 1121 B. 66 St. F. Levstek in F. Ko-mldar odbornika. Marial A. il
Društveni __
.ti
CIRIL METODOVA PODRUŽNICA
št. 24, ustanovljena 26. febr. 1910 v pomoč onim otrokom, katerim grozi nevarnost, da postsnejo Nemci ali pa Italijani ker ne morejo priti v slovenske šole. Letni prispevek za člane je 50c. Seje so vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9. url dopoldne v Knau-Bovih prostorih. — Predsednik L. J. Pire 6119 St. Clalr ave; tajnik John Vldervol 6127 St. Clalr ave Mike S«t-nikar blagajnik, 6131 St. Clalr ave.
4 avg. 11
LOiKA DOLINA
zboruje vsako četrto nedeljo v mesecu v J. Grdinovl dvorani. Odbor za leto 1913 Je sledeč: J. Turk, 3958 St. Clalr ave predsednik, J. Kraievec, podpredsednik, L. Srpan, 6315 Glass ave. prvi tajnik, Fr. Kotnik, drugi tajnik, Ant. Mlhelčič blagajnik. Društveni zdravnik Je dr. F. J. Kern. 6202 8t. Clalr ave. Društvo daje $7.00 na teden bolniške podpore In $100 smrtni začasno, dokler je blagajna še bolj majhna. Mesečnlna znaša $1.00 in nič druzega. Rojaki, posebno Lolani se vabijo k obilnemu pristopu. Vpiše se lahko pri prvem tajniku Louis Srpan. 6315 Glass ave.
ni ob 2. url pop. In redne vaje vsak' nlkl so: F. Velkavrh starta, Vinko pondeljek ob sedmih zvečer v veliki \ Starman tajnik, Kr. Mandel blagajnik.
Knausovi dvorani. — Predsednik Jon. Sadar 1157 Norwood Rd. tajnik Joe. Glavič 1334 B. 56 8t. načelnik F. H. Mrvar, 1361 E. 65 St. Druitvo sprejema osebe od 16. do 30. leta, In plačuje $6.00 bolniške podpore. Udnlna znaša 50c.na mesec.	1. avg. 18.
Ant. Dolinar zapisnikar, M. Intlhar dr. zastopnik.
Druitvo je sklenilo, da «e opusti vstopnina sa dobo treh mesecev, ter Imajo s tem tukajšnji rojaki lepo priliko, ds pristopijo k temu društvu.
1. febr. 14.
SLOVENSKA DVORANA,
MIHAEL SETNIKAR,
6131 BT. CLAIR AVE.
T»l. frlnotton IMA JU
Priporoča rojakom in druitvom prvo slovensko dvorano v Clevelandu za veselice, igre, sa poroj^p in krstne slaviiosti kakor tudi za vse druge prilike. Priporoma svoj dobro urejeni saloon. Svoj k svojimi
l i i t
Prank:
Glavni urad: 82 Cortlandt St, NEW YORK, N. Y.
Pošilja
DENARJE v staro domovino
potom c. kr. po&tne hranilnice na Dunaju; hitro in cena
m usj ifc^M	—s j * i i h ■
Sakser
Podružnica: 6104 St. Clair Ave., CLEVELAND, a
Prodaja
PAROBRODNE LISTKE
sa vse prekmorske parobrodne družbe po izvirnih cenah.
Tisoče Slovencev se vedno obrača na to staro tvrdko, a nihče ne more tožiti o kaki izgubi.