C%Q&Q%CL
Urednštvo in upravništvo Kranj, Bleivveisova 7 — Ček. ra C. št. 17.497 — Rokopisi se ne vračajo Izhaja vsako soboto — Naročnina meseč, din 4.—, četrllet. din 12.—, pollet. din 23.—, celolet. din 45.— — Inserati po tarifi
LETO II.
KkANJ, 28. MAJA 1938
ŠTEV. 22.
USTAVA KRALJEVINE JUGOSLAVIJE
§4. Državljanstvo je v kraljevini eno. VSI DRŽAVLJANI SO PRED ZAKONOM ENAKI. Vsi uživajo enako zaščito oblastev.
ZAKON O TISKU
§ 1. Tisk je svoboden. Svoboda liska sestoji iz tega, da sc neovirano izražajo misli v novinali ali drugih tiskanih predmetih...
Tesnobni trenutki
Dogodki prejšnje sobote so zdramili celo liste, ki so bili trdno prepričani, da svetovnemu miru v 1. 38. ne grozi nobena nevarnost. Zbiranje nemških čet ob češki meji in to takrat,ko so se razvnele zaradi občinskih volitev vse politične sti-asti, je spominjalo vse preveč na avstrijski primer, da bi čehoslovaška vlada in in ljudstvo in svetovna javnost mogli imeti to za malenkostne pomladanske vežbe, kakor so trdili s pruskim cinizmom nemški generali.
Notranje razmere v Cehoslovaški in ves svetovni položaj je bil pred tednom dni tako ugoden, da bi ga vsak napadalec hotel izkoristiti. V zvezi z občinskimi volitvami je voditelj sudetskih Nemcev Hcnlein razgrel nemški šovinizem do žarenja. Avstrijski uspeh je bil še svež, posledice, ki bodo iztreznile avstrijsko prebivalstvo, so se pokazale šele samo v Goringovem govoru v Linzu, propaganda na tej podlagi je bila še uspešna. Čehoslovaška vlada še ni utegnila organizirati svojega odpora še ni vedela, ali so zadostne množice za njeno politiko ali ne. V Ženevi so pravkar zmagali na vsej črti fašistični napadalci. Podprla jih je Anglija s svojim konservativnim lisjakom lordom Halifaxom. Ali ni bil napadalec torej upravičen pričakovati, da bodo ob novem udarcu zapadne demokratične velesile zopel vsaj dobrohotno nevtralne?
Trenutek za napad je bil nadvse ugoden. Zgodilo pa se je, česar napadalci po svojih dolgoletnih izkušnjah niso pričakovali.
V eni noči je 'čehoslovaaška vlada mobilizirala rezerviste in jih poslala na vsa strategično važna mesta. .Mobilizacija je delovala brezhibno. Pokazalo se je vnovič, da nihče ne sme podcenjevati vojaško pest majhnih narodov. Celo na nacijonal-socialis-tične naduteže je nekoliko preseneču-joče vplival češki bajonet, ki je bil naperjen proti njim. Popolnoma pa je objestne vojne hujskače porazila mogočna fronta vseh velikih držav, ki so vendarle enkrat zadržale premišljeni in pripravljeni udarec. Niti konservativna Anglija ni mogla mirno gledali, kako ji nemški imperializem še nadalje izpodjeda srednjo Evropo.
Fronte so postale jasne. Razen nekaj manjših držav, ki hočejo s svojo vratolomno, samo fašističnim državam koristno politiko zapravili lastno samostojnost, se je ves svet uprl nasilju listih 10o/o ki jih je lansko leto javno postavil na sramotni oder predsednik Roosevelt. To pomeni, da je v vojnem spopadu stvar fašistov izgubljena, tudi če bi njihov blok resnično ostal tako enoten, kakor se vedno širokoustijo.
Ali pa smemo upati, da so se fašistični napadalci čislo iztreznili?
Ne. napadalci so sc samo umaknili. Ob prvi ugodni priliki pa bodo spet poskusili udarili. In ta prilika ni niti tako daleč. Države, ki jim primanjkuje surovin, države, ki po čehoslovaški izkušnji ne morejo mislili na izdatno podporo pri svojem oboroževanju, države, ki so danes že skoro pri koncu s svojimi gospodarskimi silami — te države morajo ali udariti ali pa doživeli popoln zlom doma. Njihovi voditelji se morajo odločili za prvo možnost, če hočejo ali nočejo. Samo njihovi narodi pa jim lahko vsilijo drugo možnost. Mnogo manj krvava bi bila druga pol. Katero pot si bo izbrala zgodovina, ne vemo, to pa vemo popolnoma gotovo, da smo na
Slovenski javnosti!
Stoletja in stoletja se že borimo za svoj obstanek. Borba na gospodarskem, socijalnem, kulturnem in političnem polju je bila zelo težka in je zahtevala mnogo žrtev. Toda bolj kot kdajkoli prej bi se moralo danes slovensko ljudstvo zavedati svojih velikih nalog in dolžnosti, ki jih ima napram sebi in svojim potomcem. Bolj kot kdajkoli bi se morali Slovenci danes zavedati, da nam je kot malemu visoko kulturnemu jugoslovanskemu narodu zagotovljena bodočnost samo v tem slučaju, če bomo znali varovati to, kar smo si priborili in če bomo znali vzgojiti in pripraviti svoj rod tako, da bo krepko in neomajno stal na braniku svoje kulture,
Premnogi znaki kažejo, kako se pojavlja med slovanskim ljudstvom težka bolezen, ki postaja vedno hujša. Ti znaki notranjega razkroja, ki so prodrli ponekod že do korenin, ler-jajo, da se jim posveti vsa pažnja in pozornost, da ne postanejo usodni. Temu niso krive samo današnje slabe socijalne razmere; so še drugi vzroki, ki ogrožajo naše moralno in fizično zdravje, našo moč in napredek. Vedno bolj prihajamo do zaključka, da je bodočnost naroda najtesneje povezana z njegovo moralno krepkostjo. In kje so vzroki, da se ruši la krepkosL? Alkoholizem, ki ga nikakor ne smemo pojmovali samo kol pijanost, marveč kot vsesplošno zlo, ki mu je sam kot tak posredni ali neposredni spremljevalec, je prizadejal mnogo škode v našem narodnem gospodarstvu,mnogo je škodoval i-asli naše narodne kulture in napravil mnogo socijalnega gorja. Kjer ni treznosti, lam je beg iz življenja, kjer ni značajnosti, lam je omahljivost, kjer ni volje in moči, tam je obup.
Preveč puščamo Slovenci v nemar, da se razraščajo destruktivne sile al-
koholizma, premalo si prizadevamo zavarovali se proti njemu in njegovim zlim posledicam. Premalo se zavedamo, da je alkoholno vprašanje za Slovence najbolj pereč problem gospodarske, socialne, kulturne in prosvetne politike in da bi ga kot takega bilo treba reševali. Alkoholno vprašanje je zadeva vseh Slovencev in zato mora napram njemu zavzeti Stališče ves narod.
Da se vzbudi za to vprašanje prepotrebno zanimanje, bo letos od 28. maja do 4. junija treznoslni teden. Uverjeni smo, da se bo vzbudilo prepotrebno zanimanje, uverjeni pa smo tudi, da bo vsak posameznik storil svojo dolžnost.
Bodimo trezni in propagirajmo treznost povsod. Pomagajmo tistim, ki imajo slabo voljo, da se opomorejo. Starši vzgajajte otroke v tem duhu in jih navajajte k abstinenci! Pristopajte v treznostne organizacije in jih podpirajte duhovno in stvarno.
Častno predsedstvo:
Dr. Natlačen Marko, ban dravske banovine; dr. Gregorij Rožman,škof ljubljanski; dr. Golija Vladimir, predsednik apelacijskega sodišča v Ljubljani; dr. Ravnihar Vladimir, podpredsednik mestne občine ljubljanske dr. Juvan Alojzij, predsednik mestne občine mariborske; Alojzij Mihelčič, predsednik mestne občine celjske.
Pripravlj. odbor Lige proti alkoholizmu; Zveza kulturnih društev; Prosvetna zveza; Jugoslovansko učiteljsko udruženje, sekcija za dravsko banovino; Slomškova družba; Gasilska zajednica za dravsko banovino; Dravska skavtska župa; Osrednji odbor društva Branibor; Delavska zbornica; Zbornica za trgovino, obrt in industrijo; Dravski banovinski odbor Rdečega križa; Jugoslovenska ženska zveza, sekcija za dravsko banovino; Jugoslovenska Unij za zaščito dece.
Enotna fronta
za mir, svobodo in demokracijo
Praga, sredi maja — Razburljivi politični dogodki zadnjih tednov so povzročili pri nekaterih tenkoveslnežih, da so s skrbjo povpraševali, da —li vsled dogodkov v političnem svetu ni ogrožen zlet in če se bo vršil? Na le
pragu usodnih dogodkov in odločilnih bojev.
I udi za slovenski narod ne more bili več izbire, na kateri strani bo stal v bližajočih se mnogo bolj težkih trenutkih kot so bili 1. 1918. Kakor ne bomo pozabili, da so nam Celio-slovaki s svojim požrtvovalnim bojem proti habsburški monarhiji mnogo pripomogli vsaj k lej narodni svobodi, kolikor je uživamo, prav tako se zavedamo, da moremo svoj narodni obstoj zagotoviti le z bojem na strani demokratične čelioslovaške republike in njenih zaveznic.
Se bolj trdne vezi, kot so nas vezale s Cehoslovaki v preteklosti, nas bodo vezale v bodočnosti. Bralskemu slovanskemu narodu obljubljamo, da naše ozemlje ne bo nikoli prehodno o-zcmlje, preko katerega bi si fašistični zarotniki proti vsemu človeštvu pošiljali pomoč drug drugemu. Posnemali bomo Slovenci velike zglede junaških narodov iz najnovejše dobe in si obenem z njimi priborili narodno svobodo, mir in lepšo bodočnost za vse delovno ljudstvo.
nestvarne in neutemeljene skrbi krepko odgovarja COS:
Jubilejni X. vsesokolski zlet v Pragi se bo vršil! Prav radi lega. ker so bile v zadnjih dnevih politične razmere tako napete se bo zlet vršil, da dokažemo svetu svojo zrelost in moč, svoj narodni ponos ter svojo zavednost. V dokaz kako krepka volja druži ne samo pripadnike Sokola, temveč tudi delavske telovadne enote in čelioslovaške Orle v borbi za svobodo in mir naj nam služi skupna obrambna izjava Čelioslovaške Sokolske Občine, Zveze delavskih telovadnih enot in čehoslovaškega Orla izdana 1. maja 1938. To je edini odgovor onim, ki rovarijo proti bratski demokratični državi. Pravijo, da so dogodki, ki jih doživljamo slični onim iz leta 1911. Če je to res, tedaj naj se zavedajo osvajači svobodoljubne demokratične države, da bo v tre-nolku, ko bo prestopil mejo le eden teh osvajačev zableščalo poleg rednih tudi na tisoče bajonetov delavskih, sokolskih in orlovskih bataljonov v borbi za svobodo in mir. V tej borbi ne bomo osamljeni, to nam bodo dokazali na X. vsesokolskem zletu bratski jugoslovanski, bolgarski, poljski telovadci in zastopniki vseh naših zavezniških držav.
Praški vsesokol. zlet bo dokazal celinu svetu strnjenost slovanskih vrst!
ČESKOSLO VENSKA BESEDA JUG OSLOV. ČEŠ KOS LOV. LIGA SOKOLSKO DRUŠTVO KRANJ
vabijo na počastitev rojstnega dne prezidenta češkoslovaške republike
dr. Edvarda Beneša
in potrditev obljube
zvestoba za zvestobo
Manijestacija se vrši v nedeljo, dne 29. maja 1938 ob 11. uri dopoldne
v telovadnici v Narodnem domu.
Dr. Edvard Beneš
V soboto 28. maja praznuje dr. Edvard Reneš, prezident čchoslovaške republike svoj 34. rojstni dan. Ne praznuje ga sam, osamljen v samoti! Z njim ga praznuje ves čehoslovaški narod, cela čehoslovaška republika z vsemi manjšinami, neizvzemši pastelnih sudetskih Nemcev. Pn tudi nti Jugoslovani, zlasti še mi Slovenci imamo mnogo stvarnih razlogov,da sc tega prazniku veselimo in da obenem z drugimi slovanskimi narodi kar najiskrenejše častilamo, kajti praznik čehoslovaškega narod je naš praznik in s lem tudi slovanski praznik! Ravnoluko ne morejo ostati ob strani ostali neslovanski narodi, ki mislijo in čutijo pravilno — uu demokratski način, kajti čehoslovaška republika se je v zadnji krizi poka zala kol zelena oaza prave demokracije v Srednji Evropi — ne malo po zaslugi svojega voditelja — prezidenta dr. E. Beneša.
Pa tudi ves ostali svet se bo spominjal tega jubileja, ker je le malo vodilnih mož, ki bi znali tako mirno in modro, odločno in dostojanstveno ter na osnovi realnih razlogov zagovarjali koristi mirnega sožitja med narodi in državami ter z vsemi silami pobijali vojno, za dosego imperialističnih ciljev kot največje zlo nad človeštvom.
Zato je lahko ves svet hvaležen za olirano tako dragocene vrednote kakor je mir. Le eno vrednoto še više cenijo vsi narodi, to je — svojo svobodo, svojo samostojnost! Le radi teh dobrin, če so v resnici v nevarnosti, je treba tvegali vojno, kadar ne zaležejo več nobena druga sredstva. Ni treba besedi, da uvidimo, kako odločno je v zadnjem času čehoslovaška republika pokazala z dejanji, da si hoče ohraniti svobodo — tudi z železjcin v roki!
Prezident dr. E. Beneš in njegovi zvesti sodelavci ločno pojmujejo današnjo misijo Čchoslovaške. Zalo bo našla ČSR pot pravega sporazuma med narodi in državami in tako konkretno pokazala pol k splošnemu sporazumu in postala svetel vzor vsem moderno urejenim državam.
Ravnoluko resno kakor svojo voljo do mirnega sožitja pa je bratska republika s svojim priljubljenim pre-zidentom na čelu haš zadnje dni pokazala tudi pripravljenost, z orožjem v roki branili se proti vsem nasilnikom za mir, svobodo, demokracijo in pravice vseh svojih državljanov. Simpatije vseh slovanskih narodov so na njeni strani.
Prezldcnlu dr. Bencšu, vztrajnemu ter idealnemu borcu za svobodo, mir in demokracijo izrekamo ob 34. rojstnem dnevu z globoko hvaležnostjo — uajprisrčnejše čestitke!
Kongres Strokovne komisije
Nemčija pred 20 leti in danes
Koncem maja 1. 1918. so poskušali Nemci na zapadnem bojišču z obupnim naporom vseh sil priti do uspehov, ki bi jih dovedli do zmagonos-nega zaključka od njih samih izzvane svetovne vojne. Toda to že ni bila yeč borba onih, ki se čutijo močne, ampak bil je zadnji podvig obupancev pred končno katastrofo. Maja 1. 1918. je nastopil na bojnih poljanah od Verduna do morja preokret, nemška ofenziva je bila zlomljena in prihajal je čas, ki je prinašal zmago zaveznikom ter poraz Nemčije. Tak jo bil honer prave vojne.
Tudi danes vlada vojna vihra, za enkrat samo še na diplomatičnem polju, ki zahteva ogromne oboroževalne izdatke, najbrže večje kot pred 20. leli. In v tem diplomatskem boju predstavlja Nemčija zopet — napadalca! Razlika obstoja samo v lem, da je imela Nemčija pred 20 leti za zaveznico še Avstro-ogrsko monarhijo in dvoje drugih držav, dočim se danes naslanja edinole na os Rim — Berlin, katere realnost pa še ni popolnoma dognana posebno če pomislimo, da je veliki fašistični svet točno 10 dni po Hitlerjevem odhodu iz Rima proglasil 24. maj - to je dan vstopa Italije v svetovno vojno — za narodni praznik fašistične revolucije in da bo odslej naprej dan, ko je Italija napadla svoji bivši zaveznici Nemčijo in Avstrijo tudi praznik fašistične stranke.
Današnja diplomat, vojna z Nemčijo je v mnogočem podobna resnični vojni pred 20 leti. Tudi takrat so zaznamovali Nemci resnične taktične uspehe na frontah — toda pogazila jih je nasprotniška strategija kakor bo tudi politični razvoj v doglednem času neminovno krenil — proti Ne-m-čiji
KRANJ
Kdo izziva?
Graška „Tagespost“, ki je znana po zlaganih in tendencijozno zavitih poročilih o nedavnih ptujskih dogodkih je objavila v svojem večerniku od2t. t. m. pod bombastično tiskanim naslovom „Tšcliechisehe llassorgien in Briinn“ tudi sledeči stavek, ki ga je treba zabeležiti in katerega navajamo najprej v originalu, da ja ne bi mogel kdo osporavati točnega prevoda: „Vormiltag gegen 9 Uhr sammelten sich wieder Sludenten in der Niihe des deutschen Hauses an und ver-sucliten durch Absingen tschechi-sclier Nationallieder die Buhe und Ordnung zu storen.“ (Okoli 9 ure dopoldne so se študentje zopet zbirali pred Nemškim domom in skušali s prepevanjem čeških nacijonalnih pesmi motili mir in red.)
Pribijamo še enkrat, da je beseda o Brnu, glavnem mestu Moravske. Prepevanje čeških nacijonalnih pesmi v Brnu proglaša torej „Tages-post“, ki je še pred par meseci klečeplazila pred Schuschniggom in njegovimi oprodi, za motenje miru in reda v CSB. Sedaj pač morajo bili vsakomur jasni nameni in miselnost listih fašističnih prenapeležev in o-svajačev, ki si hočejo pokorili cel svet.
Prepričani pa smo in zadnji dogodki nas v tem mnenju vedno bolj potrjujejo, da se bodo trde pruske glave razbile ob češkem kamnu in da bodo utonile v ..gnoju človeštva1^ kakor je blagovolil Hitler krstili Slovanstvo v svoji znani knjigi „Mein Kampf“.
Opozarjamo samo še, da prihaja citirane „Tagesposte“ dnevno več tisoč izvodov v Jugoslavijo in da sc jo dobi še vedno tudi v poštenih slovenskih javnih lokalih in hišah.
Kakor je kongres URSSJ-a 18—19. aprila 1.1. v Zagrebu polekel in sprejel sklepe v duhu edinstva delavskega razreda. Jugoslavije, tako je tudi na kongresu Strokovne komisije za Slovenijo, ki se je vršil 22. maja 1.1. v Ljubljani, vladalo vidno stremljenje za združitev vseh delavskih sil k e-notnem odporu proti reakciji, ki je z dneva v dan ostrejša.
To stremljenje je dobilo konkretni izraz v sprejetih resolucijah, v katerih je naglašena odločnost in pripravljenost svobodnih delavskih strokovnih organizacij v Sloveniji za skupen nastop z ostalimi delavskimi strokovnimi organizacijami, ki sicer ne slone na razrednih načelih, a so pripravljene skupno braniti priborjene pravice delavskega razreda.
Sodrug L. Sedej je že v otvoritvenem govoru pravilno ožigosal postavljanje nekakih lakozvanili strokovnih organizacij od zgoraj, ki jih delavstvo noče, ki še do danes kljub terorju, ki ga vrše nad delavstvom, in dema-goškim frazam niso mogle prodreti v del. množice.
Glede na zahteve Jugorasa na beograjskem kongresu, da naj se vse delavske soc. ustanove takoj predajo izključno v roke Jugorasu in da naj j se onemogoči del. razrednim strok, organizacijam vsako bodoče delovanje, je s. Sedej povdaril, da si delavstvo teh ustanov, ki si jih je samo in s težkimi žrtvami priborilo, ne bo dalo kar tako vzeli, ampak jih bo branilo. Značilno je, da la ,.delavska organizacija11 ne zahteva volitev v delavske soc. ustanove, marveč jih hoče dobili z dekreti.
Referati so bili stvarni in po njih so si mogli delegati ustvariti točno sliko razmer, ki stiskajo slovensko delavstvo v tovarnah, rudnikih, stavbah in delavnicah, kakor tudi malega krnela, obrtnika in nameščenca. O sklepih in resolucijah bomo .obširneje pisali prihodnjič.
Popolno enotnost na kongresu sa-jincmu je pač precej molilo lo, da. sta bili predloženi dve listi za novo ožjo upravo Strok, komisije. Krivi za lo niso sodrugi, ki so bili v vprašanju uprave v opoziciji, marveč sodrugi okoli Splošne del. strok, zveze, ki so absolutno hoteli prevladovati v upravi Strokovne komisije. Opozicija je bila mnenja, da uprava, ki so jo predlagali odn. forsirali ss. Jakomin, Svetek in Arh ne more jamčili za izvajanje sklepov kongresov URSSJ-a in Strokovne komisije. Ta bojazen je bila utemeljena, če pomislimo, kakšno stališče je zavzemal s. Jakomin do uredbe o minim. mezdah, a s. Svetek do sodelovanja z delavskimi organizacijami izven URSSJ Prav tako nejasen je še vedno oslal odnos s. Jakomina do sklepov kongresa URS-a v Zagrebu in' drugih notranjih vprašanj v URS-u. o čemer bo tudi še treba govorili.
Sodrugi iz opozicije so bili mnenja (in so še danes), da je Strokovna komisija ona delavska instanca, ki je prva poklicana, da-takoj reagira na vse dogodke in pojave, ki so v škodo svobodnega del. sindikalnega gibanja v Sloveniji, ne pa da jih iz katerihkoli vzrokov tolerira in še celo hvali. V tem je težišče pravilne sindikalne politike Strokovne komisije. Bilo bi torej potrebno, da bi bil odbor Strok, kom. tako sestavljen, da bi jamčil izvajanje lake strokovne politike. Tako jamstvo pa bi nudil le odbor, ki bi bil izraz enotnosti URS-ovega gibanja. To pa kandidatna lista s. Jakomina ni bila. Ker sc s. Jakomin ni pokazal pripravljenega za sporazum je prišlo do dveh lisi. Očividno teži torej odgovornost za lo razcepljenost na s. Jakominu.
To nesoglasje na kogresu glede bodoče uprave pa nikakor ne sme povzročali nili najmanjšega nesoglasja pri izvajanju sklepov kongresa, temveč naj služi kot stvarno opozorilo vsakomur, ki bi od izvajanja teli sklepov le za las odstopil.
Tajniškemu poročilu Strok. kom. bi bilo še marsikaj želeli. V njem ne najdemo nili sledu konkretne ocene
težkega in kritičnega položaja slovenskega delavstva in nameščenstva. Sicer omenja več velikih in lokalnih stavk v pretekli poslovni dobi Str. k., ne poroča pa ničesar o vzrokih leh stavk, ne o uspehih ati neuspehih'ne o vzrokih teh evenl. neuspehov, ne o približnem obsegu leh gibanj. Tudi glede delavskih zaupnikov sta v poročilu navedeni dve poslovni dobi Str. k. zalo, da se je lahko zaznamoval porast zaupnikov, kar bi bilo ravno obratno, če bi se obravnavala le zadnja poslovna doba. Nesmiselno je prikrivali—zlo, katero hočemo v bodočnosti ^odpravili. Upati je, da bo prihodnje tajniško poročilo Sir. k. vsaj približno nekakšen almanah dela in življenja organizacij Str. k. v Sloveniji, v katerem bodo sindikalni funk-cijonarji vedno lahko našli koristne podatke in statistike za svoje delovanje na terenu.
Kongres je podal smernice za bodoče delo. Apel s. Petejana ob zaključku kongresa na delegate, da po-žive svojo aktivnost, je bil živ in od srca. Na tej podlagi bodo funkcijo-
Siovenija zavzema tak zemljepisni položaj, da stoji na križišču raznih imperialističnih (zavojevalnih) stremljenj. Eno lakih stremljenj vodi s severa preko Slovenije k Trstu in na Jadransko morje, drugo preko naše Štajerske in Zidanega mosta na Balkan in tretje, z zapada ali jugozapada preko Slovenije v Podunavje, na vzhod in na Balkan. Vse te sile so usmerjene po poti, ki vodi skozi Slovenijo.
Sile, ki gojijo taka stremljenja, ta svoja stremljenja niti ne prikrivajo. Toda kar je še hujše, te sile hočejo ta svoja stremljenja Uidi znanstveno utemeljili in tako pripraviti svoji zavojevalni politiki, razen gospodarsko -politično ludi psihološko podlago, ki naj med nami samimi najde privržence, ki bodo pripravljali ali trebili pot zavojevalni politiki nad Slovenijo in se pri tem celo navduševali nad srečo, ki jih bo doletela po nadvladi „od Boga poklicanega in čistega naroda“.
Imperijalizcm se vedno poslužuje psiholoških in moralnih gesel v svoji borbi. Svojo požrešnost in lakomnost po sirovinah pokriva z gesli o kulturnem nosilslvu, kultiviranju barbarskih plemen, boju proti brezbožnemu boljševizmu, o božjem poslanstvu, o prenaseljenosti, rasistično utemeljeni poklicanosti svoje nadvlade v svelu itd. Za vsak kraj pride v poštev kraju odgovarjajoče geslo: v Španiji se borijo le sile proti boljševiški nevarnosti in za ohranitev tisočletne kulture španskega naroda; istega gesla sc poslužujejo tudi na Kitajskem, čeravno so bile te site že na delu. ko še ni moglo bili nobenega dvoma o nesmiselnosti tega gesla; v Abesiniji je šlo za kultiviranje abesinskega barbarskega naroda in za primerno deželo, ki naj sprejme odvišno prebivalstvo poklicanega in kulturnega naroda; v Avstriji je šlo za zgodovinsko poslanstvo, za en narod in eno raso. To so samo gesla, ki so jih te sile rabile pri svojih zadnjih zavojevalnih pohodih, ki še vedno trajajo. Nočemo govoriti o prejšnjih zavojevan j ih v imenu krščanstva, kulture in civilizacije, katerih so bile deležne: Indija, Afrika, Amerika itd., čeprav o lem krščanstvu, kulluri in civilizaciji ni veliko sledu v že pred stoletji zavojevanih deželah. Za Slovenijo seveda pridejo v poštev spet drugačna gesla, ker smo že pokristjanjeni, kulturno in gospodarsko precej razvili, vsaj mislili smo doslej vedno tako in ludi naseljeni smo že dovolj, torej — kaj naj opraviči islo početje, kakor so ga doživeli Abesinci radi kulturne zaostalosti, Baski radi boljševiške nevarnosti itd.? Prvič, še nismo kulturno na dovolj visoki stopnji, na kratko: ..Slovani so zgodovinski gnoj“, Slovenci pa še posebej: manjvredno alpsko ljudstvo.../', katerega je treba dvignili vsaj na stopnjo, da bo sposobno služili ..najslavnejšemu ljud-
narji na terenu lahko pričakovali in zahtevali od svojih forumov, tako tudi od Str. k., vse opore. Ce je ne bodo deležni, bodo vsi apeli le —prazno besedičenje. Glavno pa je, da se sedaj po kongresu delavci v sindikatih enotno in odločno lotijo dela!
Za Vaš obraz
Urnam kremo
Za šport
Eca kremo
Za sončenje
Orehovo olie
Vse to dobite v drogeriji
B. Šinkovec
Kranj, Prešernova 2
B E RIT E „S O B O T O !“
slvu“ tega sveta, „najplemenilejšim zastopnikom arijske rase“, ki jo je vsemogočni Bog določil ,.za vladarja sveta“. To je samo del te rasne teorije, ki pomeni enega od največjili nesmislov in katero ni mogoče resno vpošlevali. Gesla te teorije vodijo preprosto ljudstvo nujno v zablode lako da začenjajo eni prezirati drugo in se tako pripravlja psihološka in moralna opravičba za nujnost, da se prezirano in manjvredno ljudstvo pokori ..vzvišenemu in poklicanemu ljudstvu", kar končno ne more privesti drugam, kakor — do vojne.
Omenili je treba še, da ta teorija ni omejena na en narod. Več narodov se čuti ravno tako poklicanih da vodi in vlada, kar mora spel in nujno do-
vesti do medsebo jnega olrrnv irrt.tr med
.,poklicanimi' do vojne in vseh zločinov, ki so z njo v zvezi. Tega svojega „kuturnega“ poslanslva in iz lega nujno izhajajoče vojne sicer te sile niti ne prikrivajo, ampak celo propagirajo kot prečiščevalno in nujno sredstvo za človeštvo. In vsa la teorija, vsa ta gesla, so svojstvo vseh fašizmov, vseh od črnih do rumenih. Vsa ta gesla služijo samo enemu cilju zavojevati in zasužnjiti šibkejše, poteptati manjštcvilne in vse postavili v službo vladajočih — v službo kapitalizma. Ker je na sedanji stopnji kulturnega življenja za vladajoči sloj težko držati cele narode v suženjstvu, naj sedaj lo zasužnjevanje in stiskanje vrši ves „poklicani“ narod, ki naj tako vrši službo grajskega valpela za nove gospodarje na še večjem posestvu. Ce ima laka služba kakšen smisel za velike narode, z močno kulturno in organizatorično silo, kakšen smisel naj le ima za 1,5 miljonski narod Slovencev?
V nobenem slučaju naš fašizem, ki je nosilec navadne ideologije, ne more rešili ne suženjstva in še manj zatiranja in izkoriščanja. Fašizem lahko zarije svoje korenine le lam v zemljo, kjer bi mogla imeli rasna teorija kak smisel za vladajoči sloj naroda in seveda. samo toliko časa, dokler bo la sloj oslal vladajoči sloj.
Za nas fašizem ne more hiti rešitev, ampak le zaton. Zaton, kot socialno, kulturno in gospodarsko razvit narod in pretvorba tega naroda v drugovrsten red — v pleme.
Mi pa hočemo živeti. Na svoji zemlji hočemo biti svoji gospodarji! Toda sami se ne bomo mogli rešili železnega objema. Radi lega je naše mesto na oni strani, kjer se ne rabi sila in teror, ampak je demokracija prvo in zadnje moralno in politično načelo za vse in za vsakogar, torej ludi za nas Slovence, demokratično usmerjene Hrvate in Srbe!
Naše ineslo torej ni na strani fašizma. ampak na strani demokracije, na strani miroljubja in mirnega sožitja med narodi sveta!
Nesmiselnost fašist, ideologije za nas
Ustavna zavest
Ni ga pri nas in okrog nas človeka, ki bi imel sam po sebi pravico vladati in gospodariti nad ljudstvom. Nihče, kdor ima kakršnokoli oblast nad ljudstvom, nima le oblasti od samega sebe, ampak od ljudstva in po zakonu. Sama vlada, t. j. ministri in njihovi pomočniki, imajo sicer obiast, toda vladati morajo po zakonu. Zakonov ni brez skupščine, ki je dolžna vlado nadzirali, a skupščine spet ne more bili brez ljudstva. Ljudstvo torej lahko — potom skupščine —- vlado ne samo odstavi, ampak tudi spremeni zakon ali ga celo odpravi. Toda vse to more ljudstvo samo po zakonu, po redu in to samo pri volitvah, a narodni zastopniki v skupščini, t. j. ustavnim polom.
Predvsem je torej potrebno, da pride ves narod do ustavne zavesti, t. j. do prepričanja, da res narod lahko sam odločuje o vsem tem, o čemer so doslej odločali samo naši gospodarji. IJrez te ustavne zavesti ne bo mogla ljudska politika, to je demokracija, napredovati niti za korak. Narod ne bo mogel ničesar ukreniti v svojo korist. Stara politika naših gospodarjev sploh iii poznala ustavne zavesti, nova politika pa zanjo prav veliko ne mara, a ljudski politiki je ustavnost, kakor smo že povedali, naravnost temelj. Stara politika naših gospodarjev se je ravnala po željah posameznikov (vladarjev in velikašev), nova politika pa po željah posameznih stanov (duhovnikov, odvetnikov, podjetnikov), a pogosto je veliko koketirala tudi s starimi gospodarji in vlado, ne oziraje se na narod, razen na dan volitev. Radi lega je ustavna zavest ljudstva precej šibka in pomeni ta šibkost veliko zapreko za naš politični napredek. Večji del našega ljudstva nima samozaupanja, nima vere vase, ampak se še vedno boji, misleč, da je sedanja vlada mogočnikov vsemogočna in da bo večno trajala. To napačno mnenje moramo razločno pobijati in razgnati, a obenem širili in utrjevati misel, da je narod nad vsem.
Politično življenje v zadnjem času je polno grehov proti ustavnosti in ustavni zavesti naroda. Glavna sredstva teh grehov so nasilje in laž v najrazličnejših oblikah, a glavni slu-čji so:
Z nasiljem grešijo proti ustavnosti:
J.) kadar oblastva ne dovoljujejo ljudstvu, da se po zakonu sestaja in dogovarja o političnem delu, ali kadar nekdo ne postopa po zakonu, ko ovira politični sestanek ali zborovanje:
2., kadar nekdo svoje politične nasprotnike napada, jih blati, jim grozi, ali celo škoduje, a nasprotne politične sestanke ali zborovanja ovira ali celo onemogoča.
Po knjigi: Zbrana dela. od A.
in .štef. Radiča, knjiga VII.
INSERIRAJTE v „SOBOTI!“
Domače vesti
f Josip Weinberger
Oj, zdaj pa nikdar več........
In tako je odšel v večnost, ravno ko bi imel polno dela na svojem vrtu, ravno ko bi spet mogel hodili nadzorovat nove gradnje in pregledovat ribji zarod po okoliških vodah tja do Žanela in Petra pod gorami ter ob večerih pripovedovati o svojih potih prijateljem.
Pokojni davčni asistent Josip \Vcin-berger je bil pred dobrimi 72 leti rojen v Kranju. Iz malih razmer se je dvignil z vztrajnim delom in odlično marljivostjo na ugledno uradniško mesto. Bil je dober svetovalec v vseh vprašanjih, zato je imel tudi v pokoju obiskovalce od vsepovsod, miru pa nikoli. V javnem življenju je bil vedno odločen naprednjak, ki ni zapustil svoje smeri niti v najbolj nerodnih trenutkih. Jasno, da je bil lovec in ribič, da je bil bližje naravi in njenim lepotam, sicer pa sokol izza mladosti in do zadnjega ponosen na vsak sokolski uspeh.
Zato so prišli na pogreb vsi pokojnikovi dragi: stanovski tovariši, Kranjci in okoličani, lovci, gasilci in sokoli. Slednji so bili zastopani z vsemi oddelki in s tremi prapori, ustanovitelji društva za naraščajskim praporom, kateremu so kumovali družno s pokojnim bratom. In vsi
so dopovedovali: Ti ne veš ,
težko nam je slovo. Izzveneli sta ža-loslinki, zvenel pa bo še dolgo pokojnikov. Oj, zdaj pa nikdar več.........
Spoštovani rodbini odkrito sožalje!
Na pozdravno brzojavko Nj. V.
kralju Borisu III., poslano 11. maja 1038 ob priliki poseta Plovdivskcga pevskega zbora je prejel direktor gimnazije g. dr. Dolar S. za društva sledečo zahvalno brzojavko;
Palais — Sofia
Blagouurjo sardečno na vsički za ljubeznih- pozdravi jenja
Boris
Za svojo 70-letnico sem prejel toliko prisrčnih čestitk, da se ne morem vsakemu posebej zahvalili, zato se na lem mestu vsem najprisrčneje zahvaljujem. Korošec Anton, veterin, inspekt. v p. v Kranju.
PLAČUJTE REDNO NAROČNINO Vse naročnike, ki so z naročnino v zamudi, prosimo najvljudneje.da nam odpadajočo vsoto nakažejo sigurno do konca tekočega meseca. Ravno-tako prosimo vse prijatelje „Sobole“ da naš list povsod priporočajo, da nampridohivajo novih naročnikov in •la zahtevajo „Sobolo“ v vseh javnih lokalih! Naš čekovni račun ima štev. 17197 ter se glasi: „Sobota“, uredništvo in upravništvo, Kranj
Promenadni koncert. Turistični odbor mesta Kranja priredi v nedeljo 29. t. m. ob 11. uri dopoldne promenadni koncert v parku pred Narodnim domom. Igrala bo godba glasbenega društva Kranj.
VSAKOVRSTNE OBLEKE, blago za obleke, nepremočljive suknjiče, klobuke, srajce itd. nudi v veliki izberi ALBIN JAZBEC V KRANJU
Izlet inotokluba Ilirije v Trst. Za binkoštne praznike v dnevih 5. in 6. junija priredi moloblub Ilirija izlet svojih članov motociklistov v Trst k mednarodnim dirkam na dirkališču „Monlebello“. Odhod iz Kranja ob 6. uri zjutraj. Zbirališče pred Staro pošto v Kranju. Povratek v poned. zvečer. Prijave sprejema za motosek-cijo Kranj in okolico tajništvo sekcije: Kobi Mirko „Soko-obleke" Kranj, Tavčarjeva G. samo do Gl). I. m. Isto-tam dobite tudi potrebne informacije. Za člane z malimi motorji posebej preskrbljeno. Izleta sc lahko udeleže tudi avtomobilisti. Skupni triptih in potni list. Pohitite s prijavami!
Podružnica S. P. I). v Kranju javlja, da je Prešernova koča na Stolu od 28. maja naprej stalno odprta in oskrbovana. Planinci, obiščite to Vašo najvišjo postojanko! — Interesenti za izlet v Tatro in na fotorazstavo v Prago dobe lahko prospekte pri društvenem tajniku.
Opozarjamo vas na knjižni program Cankarjeve družbe za leto 1938/39, katerega prinašamo v današnjem „Kulturnem pregledu". — Knjige si naročile pri poverjeniku ,,Delavske politike" ali pa tudi v upravi »Sobote". Postanite člani Cankarjeve družbe! Ne odlašajte s plačilom članarine za letošnje knjige!
Na drž. realni gimnaziji v Kranju bo razstava ročnih del in risb dne 29. maja od t). do 17 ure. in sicer v II. nadstropju.
Poziv kranjskemu meščanstvu! Za II. državni trgovski kongres, ki se vrši v Ljubljani v času od 10. do 13. junija se rabi večje število sob tudi v Kranju za slučaj, da Ljubljana ne bode mogla prenočili vseh prijavljen-cev. Obračamo se na kranj. meščanstvo, da prijavijo sobe, postelje ali divane, ki bi jih odstopili za prenočevanje 11. in 12. junija ter navedejo višino odškodnine. Prijave sprejema Združenje trgovcev in Pulnik (Mestna hranilnica), kakor tudi vsi trgovci.
ČEVAPČIČE - RAŽNJIČE vsak dan od (i. ure popoldne naprej — restavracija NARODNI DOM
Vsem posestnikom radio-aparalov! Poštna uprava sporoča, naj se vsi lastniki aparatov v slučaju kakršnihkoli radio-motenj obračajo na g. Fr. Jakliča, trgovca z rad. potr. v Kranju ki je od poštne direkcije pooblaščen za stalno nadziranje vseh električnih naprav in aparatov, ki bi motili točen sprejem.
HUITURKI PREGLED
»Cankarjeva družba" napoveduje za prihodnje leto izdajo sledečih štirih zelo aktualnih knjig: Koledar, katerega glavni del bo posvečen našemu geniju Ivanu Cankarju in bo prinesel tudi mnogo zanimivega iz življenja naših izseljencev v Franciji, Ameriki in drugih delih sveta; roman slavnega francoskega pisatelja in Nobelovega laureala Roger Mariin du Gar-a ..Taki so ljudje", nadalje Arthur Kostler-jev ...Španski testament", kjer pisatelj kol vojni poročevalec angleškega časopisa „Ne\vs Chronicle" opisuje svoje doživljaje v španski državljanski vojni in trpljenje v Francovem ujetništvu; kot Četrta knjiga je napovedana ,,Pomlad človeštva" od dr. Živka To-paloviča. ki nam predoči razvoj človeka od njegovega poslanka do nastanka države. Ta knjiga je potrebna vsem, ki se bore za novi družabni red
\ ..študijski knjižnici", ki posluje v knjižnici Narodne čitalnice v Narodnem domu vsak ponedeljek in petek od pol 20. ure dalje je med drugim na razpolago:
,. Dejanje", mesečnik za gospodar-
stvo, kulturo in politiko. Izšla je zelo obsežna (52 strani) 5. številka, katere vsebina je sledeča: F. Kocbek ,,Kultura in Slovenci", Helena Jaklič ..Služkinje , A. Kolar „Nejasen smisel". J. Jurač „Listek v trafiki", Fr. Vodnik »Prevrednotenja". Ta številka prinaša tudi prispevke v vezani besedi Antona \ odnika (Večerne sence, Mavrica) in urednika (Prošnja za razsvetljenje, Mreža). ,,Književna poročila" prinašajo kritične sestavke o novejših književnih delih. Revijo zaključuje rubrika ,,Iz revij", ki prinaša izvlečke aktualnih člankov inozemskih revij.
„!\Iiscl in delo" (kulturna in soci-jalna revija). Obširna dvojna številka (4—5) le odlično urejevane revije prinaša uvodni članek »Narodna koncentracija". nato slede daljši prispevki B. Borka; Zagrebške in beograjski- revije, dr. St. Bajiča: Francoski moderni statut dela. dr. Fr. Derganca Medicina in filozofija. V »Obzorniku" sc vrstijo krajši sestavki iz notranje in zunanjepolitičnega življenja brez širših komentarjev. Istotako je podan tudi socijalni pregled. Obsega pa la rubrika tudi razglabljanja o pisanju naših revij, o raznih obletnicah in o
drugih problemih. »Poročila" zaklju-čujejo revijo; so to prav pikre zbadljivke na naša kulturna, gospodarska, politična in druga dejanja.
»Bilten" (jug. anlimarksisličkog ko-mileta, Beograd). Vsebina 9. številke obsega: 1. V čem je opasnosl komunizma. 2. Problem zakona (braka) v Sovjetski Rusiji. 3. Naši marksisti v Španiji. 4. Življenska pot ruske žene. 5. Aktivnost kominlerne v Romuniji itd. List je tiskan izključno v cirilici.
»Mladi Prekmurec". Izšla je 7.-8. štev. mlade krepko se uveljajoče revije. B. S. je prispeval: O ustvarjanju. Kostelski Jože: Srečanje. Priobčeno je nadaljevanje: Kako so nekoč potujčevali mlade Prekmurce in pesmi Freda lvališa, Franca Murčiča, Šeliga, Krivca in Hajdinjaka. »Zapiski/ prinašajo obilo zanimivih člankov. Prav tako pestra je tudi rubrika »Razno". Revijo toplo priporočamo.
Revija „Krug" ustavljena. Publicistični tednik, ki je izhajal v Beogradu po ukinitvi ..Javnosti", je na predlog drž. tožilstva ustavljen. Tednik se je zavzemal za liberalno, protiklerikalno demokracijo v okvirju jugoslovanskega unitarizma.
Pr
N
KOLINSKA TOVARNA HRANIL D. D. LJUBLJANI
Razpis. Ker I. licitacija za vzdrževalne zgradbe na državnih cestah št. 2 in 51 razpisana s tu. razpisom J'. No. 488/3—C od 30. aprila 1938 ni’ uspela, razpisuje tehnični razdelek sreskega načelstva v Kranju II. javno pismeno licitacijo v skrajšanem roku na dan 7. juni ja 1938 uh 11. uri v pisarni tehničnega razdelka. Vsi pogoji so razvidni iz razpisa T. No. 488/3 ex 38 o I. javni pismeni licitaciji. — Tehnični razdelek sreskega načelstva.
Šoferski izpiti poklicnih šoferjev in samovozačev motornih vozil, sc bodo vršili za srez Kranj, Radovl jica in Škofja Loka v petek dne 3. junija 1938, ob 8. uri pri sreskem načelstvu v Kranju. Interesenti naj svoje pravilno opremljene prošnje, pravočasno vložijo pri sreskem načelstvu v Kranju.	Sreski	načelnik
L(JXOR
ČEVLJE
K 0X1 ■ RIVIERA
SANDALETE
v vseh barvah kupite pri
VLADO KRANJCU V KRANJC
Nenadoma je preminul splošno priljubljeni mestni stražnik g. Kelte. Nevzdržne razmere in dosledno preganjanje slovenskega življa na Primorskem ga je že pred mnogimi leti prignalo a- Kranj, kjer je pošteno in vestno izvrševal poverjene mu naloge in težko službo, ki baš v Kranju ni enostavna. Ranjki je bil še do 3. ure zjutraj v službi, ob G. zjutraj pa se je že poslovil od lega sveta. N. p. v m.! Užaloščenim sorodnikom iskreno sožalje!
Jezersko cesto smo le preveč hvalili; ob vsakem dežju se že sedaj pokažejo precejšne jame, katere morajo potem kar stalno zasipavati, kljub temu, da je šele dober mesec, odkar smo to cesto regulirali. Zgleda, da je tem nedoslatkom kriv slab porfirni gramoz, ki je v kamnolomu predolgo odkrit in je takorekoč že na mestu toliko oksidiral, da na zraku in v dežju veliko prehitro razpade. Že navaden gramoz je odpornejši od takega portirja, predvsem pa mnogo cenejši.
Vodovodna inizerija sc je že začela.
Dežuje še vedno vsak drugi dan, to-, da vodo nam zapro običajno kar vsak dan tako-le od 8. ure zjutraj pa do petih popoldne. Ker je nemogoče, da bi bilo lem nedoslatkom krivo pomanjkanje vode, zato pozivamo pristojne kroge, da to vprašanje žc vendar enkrat uredc. Nikakor ne gre, da bi bilo radi čiščenja kakega ribnika ali podobnih zadev celo mesto pol dneva brez vode in bi morali stati vsled lakih razmer tudi obrtniški ali pa industrijski obrati, ki rabijo za redno funkcijoniranje svojih naprav vodo ves dan. Prav dobro se spominjamo, da je občina še lansko poletje prepovedala škropljenje, vrtov zakaj nebi potem podvzela podobnih ukrepov tudi v drugih slučajih?
Kdor preživi svoj dopust
v DALMACIJI
bo najboljše postrežen
V PENSIONU
»BALKAN" v CAVTATU
PRI DUBROVNIKU
Celodnevna oskrba od 45’— do 65’— din Vodstva, kuhinja in vsa postrežba v
SLOVENSKIH ROKAH!
Večjo množino
premog, pepela
(leša)
odda brezplačno takoj
tovarna „1NTEX“, Farovška loka
Delavska politika je prinesla prej-šnji teden vest, da je stavbenik Tomažič, ki gradi novo ljudskošolsko poslopje, odpustil vse delavce ter u-stavil vsa dela pri lej zgradbi, ker mu občina ni redno izplačala vseli že zapadlih zneskov. Te dni pa to poročilo v toliko popravlja, da je stavbenik vse odpuščene delavce pozval zopet nazaj v delo. Dolžnost naše občine bi bila, da svoje obveznosti pravočasno regulira in tako prepreči, da se lake in podobne govorice, ki kaj lahko škodujejo ugledu in kreditu mestnih financ, razširjajo po naši domovini.
Divjanje se je že začelo. V mestu se je zopel pojavil avlo, znan že iz prejšnjih let, ki prav resno ogroža življenje pasantov in posebno na vseh prehodih in ovinkih neoziraje se na cestno-policijske predpise z nezmanjšano brzino divja po cestah. Opozarjamo oblast in odgovorne činilelje, da prometni predpisi veljajo za vse in vsakogar ter prosimo, da z energičnimi ukrepi lo življenju nevarno dirkanje po mestnih cestah enkrat za vselej prepreči. Po predpisih zakona o občinah ima za varnost prometa skrbeti občina sama.
Tabor krščanskih soeijalistov na sv. Joštu je bil zelo dobro obiskan, samo govornike je naporna hoja navkreber tako prevzela, da sploh niso spravili glasu iz sebe. Čudna klima vlada v naših krajih! — Prirediteljem pa so takoj uslužno priskočili na pomoč člani JR Z in ZZD na svetem Joštu in jim posodile popolnoma spočite govornike, ki so v vznešenih besedah hvalili delo svojih organizacij na socijalnem polju, za kar se jim je zbrano delavstvo zahvalilo z urne-besnim ploskanjem, ki se je gotovo slišalo ludi v Kranju. — Popoldne se je vršila ob ubranih zvokih izborne delavske godbe iz Vevč zelo dobro obiskana veselica JSZ na Laborali, katere se je udeležilo nad 1000 ljudi, ki so s tem dokazali, kako močno je vkoreninjena kranjska JSZ med delavstvom in kakšne simpatije uživa. Le dopoldanskih govornikov s svet. Jošta niti njihovih kranjskih pripadnikov ni bilo na spregled, kar pa stvari ne bo škodovalo, ker bi sicer v farovžu lahko zvedeli, da smo celo — plesali!
STRAŽIŠČE
Veliko javno tombolo priredi Sokolsko društvo v Stražišču v nedeljo dne 29. maja 1.1. ob 3. uri popoldne na Panlah pred gasilskim domom. Srečne čakajo lepi dobitki: krasna spalnica iz trdega lesa, lepa, moderna kuhinjska oprava, 5 moških in Iri ženska kolesa, moderen štedilnik, več vreč moke in še nad 300 lepih dobitkov. Tablice samo po din 2.50. Ne zamudile ugodne prilike!!! V nedeljo 29. t. ni. vsi v prijazno Stražišče!
OIUGITE SE!
elegantno dobro in poceni ob prihodu v Ljubljano.
Novosti za dame in gospode v ogromni izberi kupite vedno najugodneje
V MRNUFRHTURI HOVHK
LJUBLJANA - KONGRESNI TRG 15
PRI NUNSKI CERKVI
MIILI OGLASI
Vsaka beseda Din 1'—; Iskanje služb in mali oglasi soc. značaja vsaka beseda 50 para ; prve Iri besede debeleje tiskane. Uprava »Sobote* Kranj, Bleiweisova 7
Proda se
po zelo ugodni ceni skoraj nova sobna oprava. Naslov v upravi.
Gostilno
v Kranju ali na Gorenjskem vzamem takoj v najem. Ponudbe s pogoji na upravo „Soboie“ pod BPromet“.
Hatakarlco
pridno in hitro rabim za vsako nedeljo popoldne. Naslov v upravi.
Separfrano sobo
s posebnim vhodom v novi hiši išče gospod. Ponudbe z navedbo cene na upravo pod »Soliden*.
Chlanti-steklenlce
čiste, večjo množino prodam takoj. Naslov v upravi.
27 leten fant
pošten, trezen in vajen vsakega dela želi službe. Naslov v upravi.
Tiskarna »Sava* d. d.
Kranj
Knjigarna — Knjigoveznica — Štampiljke Zaloga vseh iolskih potrebščin
Insertrajte v »SOBOTI"!
Stavbno steklarstvo j\ 13 ImTI? A \T1 porcelan-šipe-steklenina V-/JL*iN r\ J\J\/\l J	
ČEVAPČIČE RAŽNJIČE dnevno od 6. ure naprej, v nedeljah že ob 3. uri pop. dobite V RESTAVRACIJI NARODNI DOM Vsak dan sveže pivo Prvovorstna vina Priporoča sc MAKSO RES	inro44 tv°rnica črnilain trojim 991U1JU KEMIČNIH IZDELKOV ulllllll!
	OLJE ZA KOLESA IN ŠIVALNE STROJE V KANTICAH, STEKLENICAH ALI ODPRTO
PRIMSKOVO
Edini viden uspeh naše priključitve k mestu Kranju je par žarnic na glavni cesli od mostu naprej, dočim je večina poti in važnejših dohodov
še vedno v temi. Par dni pred občinskimi volitvami se je sicer pojavila v naši vasi komisija radi nove občinske poli, ki naj bi vezale Primskovo s Klancem, toda še danes mora precej naših občanov prebrodili po par nepotrebnih ovinkov prodno srečno prirajža domov. — Najhujše pa je z našimi hišnimi številkami: vrstni red je tako kompliciran in številke so na tak čuden način razmetane po vasi, da se nili domačini ne spoznamo več v rodni vasi. Celo nek znan kranjski zdravnik je ob velikonočnih praznikih iskal nad dve uri svojega bolnika, čeprav je dobro poznal njegovo ime in hišno številko. Se naši pismonoše si niso vedno na jasnem, Bog obvari pa, da bi prišel v našo vas nov poštar: la bi rabil najmanj leden dni, da bi raznosil samo enkratno pošlo na prave naslove! Skrajni čas je, da se lej zmedi napravi že enkrat konec, sicer bomo morali poklicati na pomoč iz Jugo-česke tistega učenega gospoda, ki sestavlja bilance — za davkarijo, seveda če se slučajno nahaja v naši mili domovini.
VOGLJE
Keglanje za kolo, katero prireja tukajšnje DruŠtvo kmetskih fantov in deklet se zaključi v nedeljo 29. maja Društvo vabi vse prijatelje lega lepega sporla, da se nagradnega tekmovanja polnoštevilno udeleže, ker je popolnoma novo kolo za cela dva dinarja še vedno na razpolago vsakomur, ki ima ravno roko in — malo sreče1
Cesta skozi našo vas je bila še pred par leti banovinska. Iz neznanih vzrokov pa jo je cestni odbor proglasil za občinsko cesto I. reda; je pa v takem stanju, da bi človek ob malo močnejšem dežju posebno pomladi ali pa v jeseni prav lahko kar obtičal v blatu, če si nebi pomagal z vsemi močmi naprej. Nedavno je imel g. župan občine Šenčur v Vogljah se-
stanek s tuk. posestniki. G. župan je poročal, da mu je g. ban obljubil, da pride cesta nazaj pod cestni odbor ako se prizadete vasi obvežejo za ku-luk. Vas Voglje hi tako navozila 130 kub. metrov gramoza. Voklo 100, Prebačevo 50, Zg. Brnik pa ima oddeljene tri km te ceste. G. ban je obljubil podporo menda le, če pridejo delavci iz Dolenjske in Prekmurja. Mi vsi želimo, da bi ja čim preje prišli in takoj pričeli z delom, ker je res že skrajni čas. Obljub imamo že več kot dovolj, pred volitvami jih pa navadno kar dežuje, po volitvah pa bomo gazili zopet — blato!
CERKLJE
V nedeljo 22. t. ni. je imela cerkljanska mlekarska zadruga svoj redni letni občni zbor. Udeležba je bila precejšnja, kar gre nekoliko na račun tudi temu, da je bilo po občnem zboru — izplačevanje mleka.
Cerkljanski obe. cestni odbor si dovolimo opozoriti na to, da ovira promet na občinski poli skozi Vasco več živih meja, ne pa samo ena. Tudi žive meje občinskih odbornikov niso izvzete!
V naši občini je letos živahno slav-bno gibanje. Gradi se na vseh koncih in krajih. Ljudje radi sigurnosti zazidavajo ves denar, kolikor ga morejo izvleči iz hranilnic.
ZGORNJI BRNIKI
Proštov, gasilska četa prireja na keglišču gostilne Remic nagradno ke-glanjc. Srečne dobitnike čaka mnogo lepih nagrad, zato vabi društvo vse prijatelje, da se lega tekmovanja polnoštevilno udeležujejo, ker morejo že za celih 2 din pridobili lepa in vredna darila.
BLED
Na članskem sestanku tukajšnjega Sokola je prišlo po zaključni razpravi o bodočih nastopih in splošnem društvenem delovanju do zelo resnega pogovora. Ugleden član je opozarjal na delovanje nekaterih pripadnikov, ki s sokolsko idejo ni nikakor združljivo in ki naravnosl nasprotuje vzvišenim naukom sokolskih vzornikov Tvrša in Masarvka o borbi za bralstvo, svo-
Zahvala
Za vee izraze iskrenega sožalja
ob smrti našega ljubljenega
JOSIP IIHR-ja
davč. asist, v pok.
kakor tudi za častno zadnje spremstvo se vsem, osobito pa Sokolu, gasilcem in lovcem najprisrčnejše zahvaljujemo.
Posebno hvaležnost pa smo dolžni častiti duhovščini, požrtvovalnemu g. dr. Novoseljskiju, pevcem in vsem darovateljem prekrasnih vencev.
Rodbina lVeinberoerjeva in ostalo sorodstvo
bodo in enakost. Ker je lo vprašanje ravno v današnjih resnih časih in še posebno z ozirom na ogroženi položaj bratske čelioslovaške republike kol zibelke Sokolstva prav posebne važnosti, zalo bomo skušali v eni prihodnjih številk v izčrpnejšem članku obravnavali la problem s splošnega stališča, da bi se lako ognili vsakim lokalnim debatam, ki stvari lahko samo škodujejo.
Ko bi bili v vseh pogledih lako gospodarsko in tehniško napredni,
kakor sm ov pohištvenem mizarstvu, bi bila Slovenija najnaprednejša dežela v Evropi. Vendar so dani vsi pogoji za naš gospodarski in tehniški napredek; imamo dovolj naravnega bogastva in ludi sposobni smo dovolj, da bi lahko tekmovali z naprednejšimi narodi. Predvsem moramo dobili našemu času ustrezajoče cesle, ki so žile gospodarskega organizma. Slovenija mora dobilimoderno cestno omrežje, ker je lo v gospodarskem in splošnem interesu vse države. Naše stoletje je stoletje prometa, gibanja.
Urejuje Golnar Lojze — Za konzorcij „Sobote“ Golnar Lojze, Kranj, Bleivveisova 7 — Tiskarna „Sava“ d. d., Kranj Za tiskarno Vilee Pesi, kiunj