JUNIJ 10 P Marjeta 11 T Barnaba 12 S Janez, spoz. S 13 Č Anton Pad. 14 P Bazil 35 15 S Vid_ 16 N S. pobink. 17 P Janez Fr. R. 18 T Evfrem 19 S Julijana © 20 Č Silverij AMERIKANSKI SLOVENEC Fjra Bmmsm ose i smekiki INg t* mM in Mf«9 - m tr*m I« ww»«B» - il Wi* U ww*« SLASIm SLOV. KATOI1 DELAVSTVA 3K AMERIKI IN URADNO GOlSIEO DRUŽBE SV. DRUŽINE V XOOETU; S. P. DRUŽBE SV. M0H0KJ3!» CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. ,< '(Official Organ of four Slovenian Organisational NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PKILJUBLJB* »LOVBNSIJ LIST y ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH* ŠTEV. (NO.) 112. CHICAGO, ILL., TOREK, 11. JUNIJA TUESDAY, JUNE 11, 1940 LETNIK (VOL.) XLIX. Naziji se bližajo prestolici Parizu Zapadno nazijsko krilo prodrlo v bližino 35 milj od Pariza. — Francija v nevarnosti, da bo odrezana od Anglije. — Napad na Švico? — Norveška se podala. Pariz, Francija. — Neusmiljena vztrajnost, s katero pritiskajo mehanizirane n azijske čete na francosko linijo, sili francosko armado, da mora polagoma, korak za korakom, sicer, toda stalno umikati svo'-je levo krilo. Prve nemške napadalne čete so prodrle že tako daleč, da so bile v pone-■ deljek zjutraj le 35 milj oddaljene od Pariza. Kakor že zadnji teden omenjeno, so naziji otvorili svoj prvi napad širom cele fronte, od Maginotove črte do Rokav-skega preliva. To je bilo nekako "tipanje," kje je francoska črta najbolj slabotna. Očividno so našli to točko na zapadnem delu, kajti tja so 1 nato vrgli svojo glavno silo. ■Na odseku, dolgem kakih sto milj, namreč od angleškega Kanala do približno mesta Soissons, so pognali v napad skoraj dva milijona mož pehote poleg številnih mehaniziranih divizij ,in domneva se da so to tudi najboljše čete, ki jih imajo naziji.Pri tej bitki namreč gre zdaj nekako za "biti ali ne biti" in razumljivo je zato, da v njej niti ena, niti druga stran ne štedi z moštvom ali z materijalom. S to bitko se zna odločiti usoda cele vojne, kajti, ako bo Francija prisiljena, da se poda — in to je očividno Hitlerjev cilj — potem je težko verjetno, da bi se mogla tudi Anglija kaj dolgo ustavljati. Francija je namreč znatno močnejše oborožena ocl Anglije. Kakor se kaže, je načrt na-zijev ta, da zasedejo zapadno francosko obrežje, da s tem to deželo ločijo od Anglije. Zato so tudi osredotočili na tem koncu svoj glavni napad, in tudi z vidnim uspehom; njih prve kolone so namreč že dosegle reko Seno (Seine) ter s tem pretrgale zvezo med Parizom in Havre. Poveljnik Weygand je v nedeljo ponovno rotil francoske čete, naj vztrajno drže svoje pozicije, obenem pa se je izrazil, da se utegne drugi dan, v ponedeljek, raztegniti bitka po celi fronti tja do Švice. Iz te izjave se je sklepalo, da je moral dobiti general kake informacije, da nameravajo naziji vpasti v Francijo tudi skozi Švico. To bi bila za Francijo nova resna nevarnost, kajti ogrožen bi bil ves njen severni del. Istočasno pa se širijo govorice, da utegne Nemčija izvesti direktni napad na Anglijo celo prej, kakor bo končala z ofenzivo proti Franciji. Zanj namreč vodi skrajno intenzivne priprave. Kakor se trdi, stoji pripravljenih v angleškem Kanalu okrog sto pod- JUGOSLOVANSKI RADIO PROGRAM Chicago, 111. — Šolski odbor čikaških šol, The Chicago School Board, prireja po svojem posebnem odboru "Radio Council of Chicago Public Schools" (Radijski odbor čikaških javnih šol) celo vrsto emisij po radiu; v vsaki teh emisij daje kratko predočitev prispevkov ene izmed tujeje-zičnih skupin za izgraditev Chicaga. V torek, dne 11. junija t. 1., se bo podala taka predočitev tudi o Jugoslovanih. Namen tega je, da se javnost spozna s sestavnimi deli metropolitanskega Chicaga ter prispeva k boljšemu medsebojnemu zbližanju in spoštovanju. Ta vzgojni niz emisij vodi Miss Julia Forbes. Emisija o Jugoslovanih bo ob eni in 15 minut popoldne po poletnem času in bo trajala kakih 15 minut preko postaje WJJD, ki obratuje z 1130 ki losikla. Poleg predočitev prispevkov od Jugoslovanov za izgraditev Chicaga bo govoril par minut kot gost g. George Vucetich, predsednik "The Yugoslav Club of' Chicago" in nekaj narodnih pesmi bo zapela znamenita pevka ga. Margaret Miloš. -o-- ITALIJANI OGORČENI NAD AMERIŠKIM SENATORJEM Rim, Italija. — Fašistični urednik Gayda je izrazil zadnji petek v njem listu skrajno ogorčenje nad besedami, ki jih je izgovoril ameriški senator Pepper pretekli ponedeljek v kongresu. Senator je govoril, ko je šlo za to, da Amerika bolj aktivno pomaga zaveznicama, ter se je izrazil, da bo Mussolini obžaloval dan, ko bo stopil v vojno, in mu zagrozil, ako bo nadaljeval s svojimi "blaznimi koraki," da bo občutil ameriški bič na svojem telesu. Gayda je dejal, da se mora ugotoviti, kdo je pravi avtor tega "žaljivega izzivanja," ter dostavil, da se mora Amerika itak zavedati, da stoji med besedami in dejanji celi ocean. NADŠKOF IMENOVAL POSREDOVALCA Chicago, 111. — Nadškof Stritch je zadnji petek objavil, da je 'bil imenovan Msgr. Dunne, bivši nadškofijski kancler, posredovalcem med mlekarnami in unijo razvaževal-cev. Kakor znano, je unija sklenila pred nekaj časom, da bo naprosila nadškofa za posredovanje, ako se" ne bo mogel doseči sporazum. In od sporazuma je zdaj še dokaj daleč. Nien vstop se pri-čakujeta teden Italija grozi, da bo za vsako bombardirano italijansko mesto napadenih pet angleških. — Odločitev utegne pasti ta teden. — Amerika se omalovažuje. PO KALSVETV — Rim, Italija. — Vatikanske oblasti so podvzele korake, da se v slučaju napada na Rim tudi vatikansko mesto popolnoma zatemni. Po vseh prostorih so se instalirale modre žarnice. Povdarilo pa se je, da v slučaju vojrle papež Pij ne bo zapustil Vatikana. — London, Anglija. — Tukajšnja vlada je prejela izraz hvaležnosti od papeža Pija, ker v svojih kolonijah ni internirala nemških misijonar-', jev, marveč jim dovoljuje, da nadaljujejo s svojim misijonskim delom. — Boston, Mass. — Kardinal O'Connell je pred kratkim povdaril, day and the day after holidays, Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak, Rd., Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription: For one year __________ For half a year For three months__ Chicago, Canada For one year For half a year For three months _ Single copy_________ Dopisi važnega pomena za hkro objavo morajo biti poslani na uredništvo Vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered as second class matter, November 10, 1925 at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Naloga kristjanov v vojnem času Canterburški nadškof je na angleške vernike izdal okrožnico, v kateri jih opozarja, kaj je naloga kristjana v vojnem času: 1. Pokora. "Svetemu Bogu se ne smemo bližati in naših težav ne pred njim odlagati, dokler smo v svojih srcih polni samopravičnosti. Nad svetom se danes izpolnjuje njegova sodba, ker so vsi narodi prezirali njegove postave. Ali ni mar tudi naša dežela nekaj te sodbe zaslužila? Torej se nam spodobi, da stopamo v ta boj v duhu pokore in poštene odločnosti, da bomo kot narod na vseh področjih narodnega življenja stremeli po še večji vdanosti v božjo voljo." f *» 2. Molitev. "Kristjan pozna skrivnost molitve, pa tudi njeno moč, v kateri prosimo, da bi se povsod zgodila božja volja. Naj se neprestano dvigajo molitve k Bogu iz naših src, naših hiš in cerkva. Molili bomo za zmago naše stvari, če je tako božja volja. Cim večji obseg bo vojska zavzela, tem bolj se bo pokazalo, da nam je duhovna moč Se bolj potrebna kakor pa gospodarska. Samo molitev, ki se dviga k Bogu čez vsakdanje spremembe in valovanje vojske, bo vir našega notranjega miru, trdnosti in tolažbe Kajti kdor v Gospoda zaupa, zadobi novo moč." 3. Ljubezen do bližnjega. "Preizkušnja krščanskega mišljenja, ki je pa težka, je v tem, da z božjo ponfočjo zatiramo tudi vsako strastnost in sovraštvo do nasprotnika, pa če tudi je še tako izzivalen. Z ozirom na naše krščanske brate med njimi moramo misliti na skupnost v Kristusu, ki je sicer danes na žalost raztrgana, ki pa je vendar trajna vez med verujočimi kristjani. S takim mišljenjem se bomo pripravili tudi na nalogo, ki nas Čaka potem, ko bo vojska končana: da bomo namreč sklenili mir, ki ne bo po-menjal maščeyanja, ampak ki bo izraz pravičnosti in velikodušnosti. Bog naj nam pomaga, da bomo v tej težki preizkušnji, ki nas čaka imeli vedno tudi kot patrioti pred » očmi, da smo kristjani." -o- zahtevi, da se največja bazilika Milana izroči arijancem. Ko ga je cesar zaradi tega hotel odstaviti, je izjavil: "Jaz sem cesarjev podložnik, svoje stolice pa ne bom zapustil. Cesar je v cerkvi, ne pa nad njo. To ugotavljam z vso ponižnostjo in se bom po tem dosledno ravnal." Škof je proti cesarju zmagal, ker je imel za seboj vse ljudstvo. Vse njegovo življenje je bilo predvsem označeno po neomajnem pravicoljubju. Posegal je vmes povsod, kjer se je godila krivica, pa naj jo je podpiralo nasilje ali pa korupcija. Cesarju Teodoziji> I., ki je zakrivil veliko krvoprelitje v Callinicu v Mezopotamiji, ko je dal zaradi "upora" pobiti nedolžne prebivalce, je zabranil vstop v milansko katedralo in ga prisilil, da je napravil javno pokoro. Moža, ki ga zanima ves svet, nam odkriva tudi njegova obširna korespondenca skoraj z vsemi škofi zapada in vzhoda, pa z dru-vplivnimi prijatelji. Obenem je sv. Ambrož skrbel za cerkev in slovel po svojih pridigah, po katerih je katoliškemu svetu najbolj znan. Te pridige, združene z mogočnim vplivom Ambroževe osebe, so ganile poznejšega največjega učenika zapada sv. Avguština tako, da se je izpreobrnil. Veliko je bilo delo sv. Ambroža tudi za dvig javnih nravov, ki so v stoletjih propadanja Rima bili na zelo nizki stopnji. Največ pa je storil za reveže in za potrebne sloje sploh in njegova vrata so bila ves dan vsakomur odprta. Cerkev se ima sv. Ambrožu zahvaliti tudi za celo vrsto najlepših cerkvenih himnov (vendar pa Te Deum ni od njega). Zelo je pospeševal in izpopolnjeval bogoslužje in cerkveno petje. Vpliv sv. Ambroža živi in deluje v Cerkvi z nezmanjšano silo skozi vsa stoletja v vseh njenih velikih škofih in je izoblikoval duha, po katerem krščanstvo izpolnjuje tudi svojo nalogo, da prekvaša državljansko življenje v vseh njegovih območjih. V tem je tudi pomen zmage nad arijan-stvom, ki je bilo "dvorska vera". Pravilno Montalambert Ambroža imenuje luč zapada. ke Hrvate poslal kam na kakšen otok, na njih mesto pa kak drug narod postavil. Pa, saj tudi Slovenci drug drugega ne marajo videti. Večkrat sem bil na sejah društev, opazoval sem in poslušal, kako vsi naenkrat kričijo in vpijejo. Ko je bila pa seja zaključena, pa nobeden ni vedel, kaj je bilo na seji sklenjeno. Pa, saj se Slovenci še kregat ne znamo. Le poslušajte, da vam povem eno resnično zgodbo. Bilo je v velikem mestu države Illinois, na južnem koncu. Šel sem od osme ,maše, pa sem se namenil da obenem tudi plačam društvo. Komaj pridem ao vrat, že slišim od znotraj vpitje in ko jih odprem, victim, da mož in žena glave kar skupaj tiščita in oba hkra-tu drug na drugega vpijeta, kot da sta oba gluha. Nekaj časa gledam, potem stopim bližje in jima rečem, da se še kregat ne znata. Ti Miha, sem rekel, bodi sedaj tiho in pusti ženi 15 minut govoriti in kričati ter samo lepo poslušaj. Ko mine 15 minut, pa ti začni in naj te ona lepo mirno in tiho posluša. Takrat sta se začela pa oba smijati in kreganja je bilo konec. Konec naj bo pa tudi tega mojega pisanja za enkrat, pa se bom vdrugič še kaj oglasil. — Pozdrav vsem bralcem in naročnikom ! John Voglar Luč zapada Letos preteče 1600 let, odkar se je rodil eden največjih škofov katoliške Cerkve, sveti Ambrož. Rodil se je 1. 340 v Trieru, kjer je bil njegov oče cesarski namestnik Gallije, Britanije in Španije, torej eden najvišjih in najvplivnejših dostojanstvenikov rimskega imperija. Njegova rodovina je bila krščanska, doma v Rimu in je štela več mučenikov; po takratnem običaju pa so bili vsi krščeni zelo pozno ali pa celo šele pred smrtjo kot tako imenovani katehumeni. Ambrož je bil eden najlepših cvetov kulture zahajajočega rimskega cesarstva in že kot mladenič se je boril zoper arijanstv o, ki je hotelo izpodkopati krščanstvo in ga izpa-čiti po svoji orientalski poganski miselnosti. Sv. Ambrož ima največ zasluge, da se zapadna vera in kultura ni iz-kvarila po tej zmoti, ki so jo predvsem podpirali v Carigradu stolujoči cesarji rimskega imperija. Mladi Ambrož, sijajen retor in jurist, se je že kot cesarski namestnik severne Italije s sedežem v Milanu proslavil po svoji pravični upravi, ki se je zlasti prizadevala za revne sloje ljudstvi — nekaj čisto novega v rimski državi ! — Zato ni čudno, da ga je 1. 374, po smrti škofa Av-ksencija milansko ljudstvo samo z vzklikom izvolilo za njegovega naslednika. Takoj nato je bil krščen in osem dni pozneje posvečen za mašnika oziroma škofa. Medtem, ko se je učil božjih ved, pa ni prenehala njegova javna delavnost, za katero je bil kakor rojen in je tako postal naravnost zgled višjega pastirja katoliške Cerkve, ki je v najlepšem skladu združeval svoje duhovniško poslanstvo s političnimi in socialnimi nalogami časa, v katerem se je ustvarjal krščanski red in krščanska država kot osnova bodoči evropski in svetovni omiki. Po njegovem prizadevanju je bil odstranjen oltar Viktorije, ki se je nahajal v rimskem senatu kot poslednji znak umirajočega poganstva. Ambrozij je napravil tudi konec arijanstvu v Italiji po svojem junaškem nastopu proti cesarju Valentija-nu II. in njegovi materi Justini, ko se ni vdal cesarjevi JOHN VOGLAR IZ PEN NE RAZLAGA O VITAMINU Centerville, Pa. Cenjeni čitatelji našega lista, bi vem, radi morda vedeli, kaj je "vitamin." Vitamin smo pri nas imenovali tisto vodo, ki se nabere v tistih porcelanastih pipah, ki smo jih fantje pušili v starem kraju. Stari možje so pa pušili bolj lahke papirnate, ker niso več imeli močnih zob, da bi z njimi pipe trdno držali v ustih. Da ima vitamin žares redilne snovi v sebi, vam pa tukaj povem, da je resnica, ker sem se sam prepričal. Ko smo fantje in dekleta kopali v vinogradu, tako le spomladi je bilo, pa smo našli gada ali modrasa, ga je kateri z motiko al,i kolom pritisnil ob tla, da ni mogel .bežati, drugi mu je pa s palico gobec odprl, jaz sem pa hitro odvil stran cevko od porcelanke in vlil modrasu tisto vodo v gobec. Da bi videli, kako se je začel hitro napihovati in se debeliti. Kar v trenutku je bil postal trikrat debelejši od poprej in se je zvil skupaj, da je izgledal kot zvito testo za potico. Pa je tudi hitro poginil. Menda sem mu bil vlil preveč kapljic tistih vitaminov, kar pa ni zameriti, ker jaz ne vem koliko kapljic zadostuje, ker nisem ne kemik in ne zdravnik. Vidite, to je torej vitamin. V travi pa ni nobenega vitamina in v nobenem sočivju. Kvečjemu je morda še v tisti rdeči papriki in v čebuli, pa v hrenu, če je lep kos govedine poleg. Par dni nazaj sem se bil odpravil na lov na jazbece in tudi dobil tri, pa le še grem naprej po farmah. Tako pridem v neko dolino in zlezem čez ograjo, pa vidim tam silno lepo deteljo. Tako lepo gosta je bila in mlada, kot solata. Lansko leto je bil tam oves, letos so pa deteljo posejali. Pa sem si mislil: Janez, tukaj je kot nalašč lepa prilika, da se poskusiš pasti. Toda, komaj sem vtaknil glavo v tisto deteljo, že sem imel ves nos krvav. Nataknil sem se bil namreč z nosom na strnišče od lanskega ovsa. — Dober nauk, sem pomislil, je ta, da se ljudje nikoli ne bomo mogli uspešno pasti, ker imamo predolge nosove. Pri tem sem se pa tudi domislil na uboge koze; ki obirajo razno grmičje in tudi trnje. Večkrat sem jih že opa zoval v starem kraju in tudi tukaj v Ameriki. Bolj ko je bilo grmovje trničasto, raje so ga obirale, pa nisem še nikoli videl, da bi kateri nos krvavel. Meni je pa začel krvaveti že v lepi detelji in še celo poprej, kot sem le enkrat ugriznil sočne zelenjave. Minuli teden sem bral v listu, da so Hrvatje zaprli mejo Kranjcem, da ne smejo več s truki v Zagreb. Kaj mislite dragi čitatelji o takem bratstvu v Jugoslavij i? Ce bi jaz kaj imel za ukazati, bi vse ta- NEKOLIKO O NADUHI IN ZDRAVILIH PROTI NJEJ Johnstown, Pa. (Piše A. Tomec) "Kadar je moča, noča, kadar je suša, pa posluša." Ta pregovor,ki velja o malih mlinih v kakih grapah v stari domovini, mi je pogostoma v mislih, ker bi tem mlinom, ki enkrat zato ne meljejo, ker je preveč vode, drugikrat pa zato ne, ker vode ni, lahko primerjal samega sebe, ker enkrat zato ne pišem, ker sem teliko zdrav, da moram kaj drugega in zato ni časa, drugikrat pa zato ne, ker sem, kakor imamo take vrste ljudje navado po domače reči — o-prostite — preveč "krepan," da pisati ne morem. Vsled tega bi najbrž teh vrstic nikdar ne pisal, da nisem bil tega enkrat v tem listu obljubil, ker če kaj obljubim, hočem to tudi spolniti, če mi je le mogoče. Neduha ni nevarna bolezen, ki bi človeka v kratkem času spravila pod zemljo, zato ni prav na mestu pregovor, "neduha spravi človeka od kruha," temveč človeka počasi muči in trpi več iet, da nekateri bolniki včakajo visoko starost. In to je še dobi a stran te bolezni, razen če se jo človek tako naveliča, da želi, da bi ga smrt od nje rešila. Vendar je pa tudi neduha dovolj huda in mučna-bolezen ; kdor si z njo poskuša ta že ve, kaj je ta bolezen. Najhujše pri tej bolezni je pa to, da proti njej ni zdravila, s katerim bi se jo bilo mogoče ozdraviti; posebno ako je bolezen že zastarela. Ako je kaka zunanja stvar, prostor ali delo, ki Človeku povzroča neduho, je še dolgo čas ko se jo še lahko iznebi. namreč stem, da prostor spremeni in delo opusti. Tako n. pr. sem jaz pisec teh vrstic, si bil nakopal to bolezen v rudniku vsled smodnikovega dima pri streljanju premoga in imel to bolezen dvanajst let, kljub vsem mogočim zdravilom in še le potem, ko sem delo v rudniku pustil, pač pa samo dobil prostor, ki je bil čisto na samem, da dim od nikjer drugje ni mogel do mene priti, sam sem pa premog streljal še le predno sem šel domov in imel premog pripravljen za en dan naprej, sem bil po preteku nekoliko mesecev brez vseh drugih zdravil, od neduhe popolnoma ozdravel in bil zdrav cela tri leta. Pa človek že kako pride v nesrečo, če ne po lastni neprevidnosti, pa po kaki zunanji okolnosti. Ko sem bil dalj časa brez dela,sem bil zopet poklican od istega gospodarja v isti rudnik in misleč, da dobim zopet poseben prostor, kakor prej, sem šel zopet v rudnik, toda to pot kot nalašč, sem dobil zame najslabši prostor, ki je bil napolnjen z dimom celi dan; dasi sicer bi dela ne sprejel, pa ker sem bil že v rudniku in prinesel potrebno orodje, nekoliko pa tudi iz obupa, da dalj časa ne bom dobil drugega dela, obenem pa imel tudi nekoliko upanja, da če se mi bolezen morda ne bo povrnila, sem z^ičel delati. Pa samo tri tedne in par dni je bilo treba, pa se mi je bolezen povrnila. In čeprav od tedaj nisem več v rudnik stopil in kljub všem poskusom se je ozdraviti, imamo to bolezen že nekako osem let. In to mi je povod, da pišem te vrstice, ker iz skušnje lahko prizadetim svetujem naj bi se ne vdajali praznemu upanju, da bi se s kakimi zdravili ozdravili od neduhe, posebno s takimi, katera sem že jaz preizkusil in da bi si zastonj stroškov ne napravljali. Zato naj v naslednjem navedem s kakimi zdravili sem že jaz poskusil, in seveda vse brez uspeha. Najprej in v prvih letih moje bolezni neduhe sem bil naročil zdravila od znane Frontier Astma Co. Buffalo, N. Y. katera oglaša v listih, da daje zdravila za poskušnjo zastonj, pa ni bilo nič zastonj in mi po več mesečnem zdravljenju z njim še za drag denar niso nič pomagala, da sem potem, ko se je svota stroškov nabrala do 40' dolarjev, vse skupaj pustil, češ, nč drugega ne bo še nadalje, kakor ob več denarja bom, čeprav so mi pisali, da če mi je za ozdravljenje treba še nadalje z njihovim zdravili zdraviti. Tudi vsak poskus z drugimi zdravili je bil brez uspeha in se nisem bil bolezni prej izne-bil, dokler nisem dobil v rudniku delo v posebnem prostoru, ki je bil brez smodnikovega dima, kateri mi je povzročil neduho kot že povedano. (Dalje prih.) Dogodki ; med Slovenci go Ameriki TO IN 0N0 IZ DOMOVINE Bogovič iz Tezna na 1 leto in 2 meseca strogega zapora in 41 letni Rok Bogovič, pek v Razvanju, na eno leto strogega zapora. ■-o- Strela V Zgornjem Prebukovju je strela udarila v hlev posestni-ce Rože Kapun in zažgala streho. Ogenj je potem uničil ves hlev z gospodarskim orodjem in tako povzročil škode nad 20.000 dinarjev. Na srečo so prišli hitro na pomoč sosedje, katerim se je posrečilo, da so še o pravem času rešili živino iz gorečega hle- f va. -;—o- Lep plen V opoldanskih urah sta. se vtihotapili v stanovanje pis-monoša Rudolfa Fona v Loki •pri Zidanem mostu dve nepoznani ciganki. Družina je bila zbrana pri obedu in ker je tudi radio igral, j leigank nih.če ni opazil, ko sta smuknili v ■ prvo nadstropje in tam ukradli celih 19.000 dinarjev. ■ Predno sta zapustili hišo, sta i še poprosili za vodo, nakar sta i odšli z bogatim plenom. Zlobna roka Zlobna roka je podtaknila s gen j pri Sv. Janžu na Drav-ikem polju, kjer sta zgoreli domačija posestnice Marije Sel in domačija posestnika Martina Jerečnika. Škode je nad 25.000 dinarjev. Utonili v Dravi Pet kmetov je pri vasi Lov-rečanu vozilo preko Drave gnoj. Nenadno je sredi reke zajel čoln močan vrtinec in ga prevrnil. Dva kmeta sta utonila, trem drugim se je pa posrečilo, da so se srečno rešili. -6-- \ Ogenj Na Trški gori je ogenj uničil šupo Dr. Stanovnika iz Ljubljane. — Prav tako sc plameni uničili zidanico Alojzija Selaka iz Zavratca. Z zidanice je ogenj prešel na hišo Mihaela Šmajglja in uniči ostrešje. Krivoprisežniki obsojeni Pred mariborskim kazen skim senatom so bili strogo ob sojeni zaradi krive prisege 5< letna Josipina Skander iz Po brežja na 6 mesecev strogeg; zapora, 37 letna šivilja An stori kmalu pretesni za dotok v, lovih gojencev. Vlada je od- z, očno posegla vmes in začelo ^ se je širjenje zavoda. Leta fj 1936 so bila dela končana. n giuhonemnica obsega sedaj r, moderno zidano, obširno glav- v io stavbo z mnogimi svetlimi p učilnicami in spalnicami ter g| reemi potrebnimi pridatki. Ti- n ho, plemenito in človekoljub- n no delo, ki so ga pred sto leti S( pričeli v skromnih razmerah ^ naš veliki Valentin Stanič in n njegovi prijatelji ter so ga ^ skozi desetletja požrtvovalno \j nadaljevali odlični slovenski možje, se sedaj uspešno razvi- j ja v udobnejših in prikladnej- v čin okoliščinah v dobrobit in n blagoslov onih nesrečnih, ki jim je bila narava trda mače- j ha. Italijansko časopisje se je i ob stoletnici > gluhonemnice ( hvaležno "spomnilo njenih vr- j lih početnikov. Upamo, da se j vzgoja nesrečne gluhoneme ^ mladeži tudi v spremenjenih i razmerah vodi po plemenitih } načelih ustanoviteljev, ki jih ] je pri vsem delu vodila v prvi vrsti — ljubezen. —,—o- Na sledi za črnim premogom? Kakor znano, imamo v Idri- | ji živo srebro. Geološka zna- [ nost je ugotovila, da so v oko- ; lišu živosrebrne rude vedno • sledovi srelbra, zlata, bakra in ' tudi premoga. To značilnost najdemo tudi tukaj. Pred sto in več leti so kopali za ba-krom na Cerkljanskem pod Labnami in Ravnami. Srebro so iskali pred dobrim desetletjem v bližini Slapa ob Idriji. Dela so pa opustili, ker je bil 'odstotek rude prenizek. Pred nekaj dnevi so priobčili italijanski listi vest, ki pa za domačine ni nikaka novost, da leže pod Šebreljskim hribom. Oblakovim vrhom in Vojskem v dolini Tribuše zakladi črnega premoga. V Stopniku, kjer se odcepi od državne ceste po Idrijski dolini cesta v Šebre-lje, vrtajo že več kot leto dni ' za premogom, toda brez po-1 sebnega uspeha. Najbrž primanjkuje potrebnih denarnih sredstev. Po časopisnih vesteh bo sedaj drugače, ker se je za J POSLUŠAJTE 1 esako nedeljo prvo in naj-' starejšo jugoslovansko Ra-\ dio uro od 9. do 10. ure do-_ poldne na WGE8 postaji, - 1360 kilocycles. : Stoletnica deželne gluhonem- st nice v Gorici ni Dne 23. aprila je minilo sto le let, kar je bila ustanovljena se giuhonemnica v Gorici. Zivlje- 1' nje ji je dal velezaslužni in G naš najodličnejši kulturni in ir socialni delavec tiste dobe n stolni kanonik Valentin Sta- u nič. Dva slovenska učitelja: v: Anton Pagon in Valentin To- h man sta se bavila s poučeva- n njem nesrečnih gluhonemih p in sta imela pri svojem člove- n koljubnem delu tako lepe u- n spehe, da je nadškofijska ku- s. rija v Gorici sklenila ustanovi- n ti poseben zavod za gluhone- n me. Izvedbo tega plemenitega j načrta je prevzel kanonik Sta- & nič. S prav sveto vnemo se je b lotil svetega dela. Razglasil'je j javno pobiranje prispevkov, Y prosil na vse strani in z last- c nim zgledom dajal najlepšo 1-pobudo. V kratkem je nabral 1 znatno temeljno glavnico in \ lahko začel z gradnjo potreb- r nega zavoda. Dne 22. aprila i 1840 je začel zavod delovati, i V letih 1850 do 1860 se je si- j jajno razvijal in dobro izha- \ jal, saj je preživljal in poučeval lahko že 80 gojencev. Po ] tej zlati "dobi so pa prišla suha leta. Prostovoljni darovi so usahnili, okrajni denarni za- ' vodi so morali ustaviti svoje obvezne podpore,zavod je prišel v gospodarske težave, njegov obstoj je bil ogrožen. Vodstvo se je v tej stiski obrnilo na deželo s prošnjo, naj zavod sprejme pod svoje o-krilje in v svojo upravo. Tako je postala goriška giuhonemnica leta 1868 deželni zavod. Leta 1882. je takratni ravna- , telj stolni kanonik Pavletič izvedel preosnovo poučevanja. Do takrat so se gojenci poučevali z besedo, z gestami in s pisanjem, od tega leta naprej se poučuje pa samo z govorjeno in pisano besedo in so opuščene vse kretnje. Svetovna vojna ni prizanesla tudi gluhonemnici. Morala je v izgnanstvo na Koroško, ko se je po letih zopet vrnila v Gorico, je našla svoje poslopje razbito in razdejano. Mnogo truda in žrtev je stala vojna obnova, vendar neumorno vodstvo ni obupalo in zavod je zopet zaživel. Ker je bil leta 1923 izdan zakon, da je šolski pouk obvezen tudi za gluhoneme otroke in ker je goriška giuhonemnica edini zavod te vrste v Julijski kraji-Jtii, so bili njeni obnovljeni pro- Dbnašanju in življenju? Koliko jih vzdihuje v večni temi, ki so imeli vero, a niso se po riji ravnali? Celi narodi so radi tega od vere odpadli; pravično božja kazen jih je zadela po besedi Gospodovi: '"Zato vam pravim, da se bo vam kraljestvo božje odvzelo in dalo se bo narodu, ki do-naša njegove sadove (Mat. 21, 43)". Koliko jih odpade |še danes od vere, ker jim nazori sveta bolj prijajo, kakor pa načela vere. Ne pozabi, da živiš v dobi, vr kateri povsod, kamor se obrneš, veri nasprotujejo. To je tudi za te nevarna zanjka. Varuj to raj sv. vero kot najdražji biser in živi po veri, da ti tvoja luč ne bo odvzeta. Ugasnjena luč Se navadno ne prižge več. Marsikaj lahko izgubiš, pa pridobiš morda zopet nazaj. Pri veri ni tako. Vera izgubljena, vse izgubljeno. v "Pravični pa, iz vera bo ži- e vel (Hebr. 10, 38)". Vsak člo- 1 vek ima načela, po katerih si 1 uravnava svoje življenje. Ta i najbolj vplivajo na njegovo e mišljenje in potem na dej a- ^ nja. Človek navadno ravna, < kakor misli, le izredno bolje ' kakor misli. Brezbožnež živi 1 po nazorih tega sveta, ceni to- i raj edinole složno in prijetno i življenje. Kristjan živi po načelih svoje vere; ta načela ga * vladajo in uravnavajo vse nje- : govo dejanje in mišljenje. Ne ta svet, večnost le je za njega najvišje. Če po teh načelih ravnaš, si res kristjan in pravičen in tvoja dejanja bodo čisto sama po sebi dejanja življenja in žive vere. Končno, kaj bi bilo na tem, i*a nirnaš vere, če imaš le tako, da ti ne urejuje tvojega življenja? Ali bi ne bilo celo bolje, da bi nikoli ne bil spoznal krščanske resnice, kakor da ji nasprotuješ v svojem Stran AMERIKANSKI SLOVENEC Torek, 11. junija 1940 ^ EJulei Mary — J. M.j= Dogodek na Poganskem polju IZ PREDVOJNIH ČASOV Na nadaljno 'povpraševanje sta izvedeli, da j6 preiskovalni sodnik de Valtimare v svoji uradni sobi. Eden izmed sodnih slug, ki sta mu dali napitnino, ju je pove-del k njemu. V prednji sobi je sedel eden izmed sodnih slug. Ta je vprašal vstopivši dekleti: "Ali sta naročeni? Ali imata pozivnici?" "Nisva poklicani," je odgovorila Pepina, "toda rada bi govorila z gospodom preiskovalnim sodnikom." "To ne gre tako lahko, kakor si mislite," je zagodrnjal sodni sluga, a Pepina mu je izročila priporočilno pismo, ki ji ga je bil napisal odvetnik Gavasetti, s pripomnjo, da jo bo gospod de Valtimare pač sprejel, ko bo prečital pisanje. Njen odločni nastop je učinkoval, in sodni sluga je sklenil prijaviti jo. Res se je sluga že čez nekaj trenutkov vrnil in prosil Pepino, naj mu sledi, medtem ko je njena prijateljica ostala v prednji sobi. Sluga je odprl vrata in jih zaprl za njo. Pepina je bila sama s preiskovalnim sodnikom. Čuden občutek jo je spreletaval. Zdelo se ji je, kakor bi bila v tej tihi sobi, v katero je udarilo le malo dnevne svetlobe in v kateri so okoli in okoli stala visoka, z akti napolnjena stojala, od zunanjega sveta ločena z nepremostljivimi ovirami. Nikak glas od zunaj ni motil sobne tišine. Kar mrazilo jo je v tem prostoru, ki je napravljal nanjo tako mračen, skoro jet-nisnični vtisk. Sodnik je sedel za mizo. Pred seboj je imel neki akt in je iz njega nekaj vneto prepisoval. Kakor je bilo videti, je Pepinin vstop preslišal. Šele čez nekaj časa je de Valtimare vzdignil glavo in opazil dekle. Napravil je kretnjo presenečenja, kajti čisto je bil pozabil njeno priglasitev in se je zdaj skušal spomniti, koga ima pred seboj. Njune oči so se srečale. "Aha," je rekel nato Pepini, ki je bila vsa plašna obstala pri vratih, "vi ste gospodična Pepina Longhijeva, sestra mesarja Longhija?" Pepina je prikimala. "Vi mi želite povedati nekaj važnega?" "Da, gospod sodnik." Gospod de Valtimare je pogledal na svojo uro in nekaj trenutkov premišljal, nato pa ji je pomigal, naj pride bliže in se vsede. Ves čas jo je pozorno motril. "Kaj mi boste povedali?" je blagohotno nadaljeval. "Gospod," je zatrdila, "moj brat je nedolžen." "Ali je to vse, kar mi hočete povedati, drago dete?" "Ne, gospod sodnik. Prosila bi vas še, da mi verjamete ..." "Nimam mnogo časa," jo je prekinil stari gospod nekoliko nestrpno, "in zato lahko govorim z vami le nekaj minut. Vprašanje, ali je vaš brat kriv ali ne, ho-čeva enkrat za vselej pustiti pri miru. Porotniki so ga spoznali za krivega in sodišče je izreklo sodbo. Nima pomena, vrtati -še okoli te zadeve." "Kaj pa, če vam izdam pravega krivca?" Sodnik je . skomignil z rameni. "Drago dete, razumem vaše razburjenje. Nesreča, ki vas je zadela, je strašna in bi zmedla možgane tudi močnejšemu človeku, kakor ste vi, ki ste slabotni in bo-lehni. . ." "Vi torej mislite, da sem ob pamet?" ga je prekinila obupno vijoča roke. "Tega nisem trdil. No, pripravljen sem, poslušati vas do konca. Vi torej poznate pravega krivca. Prosim, razložite mi vse to čim hitreje." "Da, gospod sodnik," je vzkliknila Pepina v skrajni razburjenosti, "poznam morilca, zakaj videla sem ga, ko je izvršil umor. Bila sem priča zločina, a ga nisem mogla preprečiti, ker je bilo že prepozno. Res je, da je bila Karlota umorjena v naši hiši, toda umor ni bil izvršen v klavnici, kakor domneva sodišče, temveč v naši prodajalni. Tesno ob hišnih vratih je mesto, kjer je bila nesrečnica umorjena.." "Kdo jo je umoril?" je vprašal stari gospod, pazl jivo jo motreč. Sklenil je bil, da jo bo potrpežljivo poslušal do konca, toda verjel ji ni niti besedice tega, kar mu je pripovedpvala. Pepina je molčala. Bleda, s stisnjenimi ustnicami in z nenaravno široko odprtilni očmi je sedela pred njim. Sodnikovo vprašanje po morilcu Karlote jo je napolnilo z nepopisno grozo. Med. njo in gospoda de Valtimareja se je naenkrat postavila podoba njene matere. Zdelo se ji je, da je videla tik pred seboj rumeni, gubasti obraz vdove s predirnimi očmi, pred katerimi je kot otrok tolikokrat trepetala. Dve besedi: "Moja mati!", ki ju je pravkar hotela izgovoriti, sta ji ostali v grlu in nista ho-,teli iz njenih ust. Zaman si je klicala pred oči tudi podobo brata, siromaka, ki prav tako ni bil mogel izgovoriti te strašne ovadbe. Predstavljala si ga je, kako sedi obupan v celici in ne more ganiti rok zavoljo prisilnega jopiča, ki ga nadenejo na smrt obsojenim, kakor je bila nekoč slišala, in kako ga paznik neprestano nadzoruje. Dvakrat je odprla usta, da bi povedala preiskovalnemu sodniku: "Sodišče je v zmoti; bil bi justični umor, če bi bil brat usmrčen. Ni on morilec, temveč njegova in moja mati." Dvakrat je hotela to reči, toda nekaj, kar je bilo močnejše od nje, jo je zadržalo. Čisto jasno je čutila, da ne bo mogla govoriti, pa naj si še tako prizadeva. Ne, ne zmore tega. Smrtna utrujenost je legla nanjo. Da, umrla bi rada! Kar namesto brata bi šla na morišče. Zakaj bi ne umrla? Kaj pa naj še pomeni življenje zanjo? Prav,nič. Bolehna je in slabotna, da ne more niti sama zase skrbeti, kaj šele drugim pomagati! Kdo bi obžaloval njeno smrt in kdo bi trpel zaradi tega, če nje ne bi bilo več? Ah, če bi mogla namesto brata umreti! Brat bi ostal živ, spet bi postal živahen in delal bi, da bi obrt spet vzcvetela. Od česa bi Pepina in njena mrtvoudna mati živeli, če jima vzamejo Pavleta? Ni mogla ovaditi matere sodišču. Ali ni mnogo lažje, vzeti krivdo ^ase za čin, ki ga ni storila? Tako bi bil Pavle rešen in materi bi se nič ne zgodilo. V tej misli je bilo nekaj vzvišenega. Tedaj je začutila v glavi omotico, ki ji je branila, da bi dalje razmišljala o tem. (Dalje prih.) -o- 'ŠIRITE AMER. SLOVENCA' I zdeluje vse vrste tiskovine, m društva, organizacije in posameznike, lično In poceni. Poskusite In prepričajte se! P. Kazimir Zakrajiek: PO DVANAJSTIH LETIH (Spomini iz mojega obiska Amerike.) (Konec) In takih doživljajev sena se spomnil več, ki takrat niso bili nič kaj prijetni, sedaj po letih se jih pa rad spominjam in se sam sebi smejem, da sem bil tako strahopeten. Veliko strahu sem preživel tudi v naselbini blizu Thomasa, mislim, da se je imenovala Henry. Cerkvica je bila nad naselbino na gričku gotovo kakih 500 čevljev visoko. Prišel sem tja zvečer. Pa ker niso bili ljudje obveščeni, ni bilo zame nikjer prostora. Pač pa jo bila v zakristiji postelja, kjer je spal duhovnik, kadar je prišel sem ma-ševat. Tja sem moral. Celo noč je grmelo in treskalo kot sodni dan. Celo noč nisem spal. Nekako ob treh zjutraj so me pa klicali k neki porodnici, ki je umirala, Litvinka, ki je pa znala poljsko, da sva se razumela. U-mrla je še isto jutro. Da, zelo prijetno bi bilo vso to pot še enkrat narediti in obiskati vse te naselbine. V Thomasu je še Mr. Lahajnar, ki mi večkrat piše tudi v Ljubljano. Rad bi ga videl še enkrat, saj je veliko storil za lcat. časopisje. Tudi prekmurski naselbini v Betlehemu, Pa. in Bridgeportu, Conn, bi bil rad obiskal. V Bridgeportu sem res bil, nisem pa mogel v Betlehem. S prekmurskimi rojaki sem prišel v ožje stike kmalu po svojem prihodu v New York. Nekje so izvedeli oboji za me in so prihajali prva leta za velikonoč k sv. obhajilu. Pozneje sem jih sam začel obiskovati parkrat na leto in imej v madžarski cerkvi zanje službo božjo. Toda videl' sem, kako globoko so verni, pa kako so nedobrodošli v teh cerkvah, pa da jih je dovolj za lastno župnijo in sem začel delovati za to, da jih dobe. V Betlehem je odšel Rev. Anzelm Murn, v Bridgeport pa Rev. Golob, ki sta oba ustanovila novi župniji, pozidala lepi cerkvi in župnišča. V Betlehemu so pravkar zelo neprijetne razmere, katere, dal Bog, da bi se kmalu pravilno uredile. Škoda za lepo procvita-jočo župnijo, ki ima tudi svojo slovensko šolo. V Bridgeportu je fara lepo urejena in sem jo bil vesel, ko sem videl njen lep napredek. Rev. Golob je sicer bolan, vendar upam, da se bo pozdravil. Treba bo pa za obe dobiti duhovnika Prekmurca, ki bosta nadaljevala začeto delo, ker bi bilo škoda tako lepi župniji, da bi pred časom prišli v neslovenske roke. Tako je pa prehitro prišel čas, ko sem se moral odločiti, kaj bom naredil, ali grem domov, ali ostanem v Ameriki do na- daljnega. Ker si sam nisem vedel svetovati, sem kabeliral mojemu provincijalnemu predstojniku v Ljubljano in vprašal, kaj mi ukaže. V treh dneh sem imel odgovor: "Pridite če morete!"' In tako sem se pripravil za odhod in se 4. oktobra opoldne odpeljal z Vulcanijo, italijansko ladjo v Evropo. Na pristanišču sem našel odbornice podružnice Slovenske Ženske Zveze, ki so mi v imenu predsednice Mrs. Prisland izročile lep šopek cvetlic v poslovilo v imenu Ženske Zveze. Mrs. Prisland se za to njeno veliko pozornost iskreno zahvalim. Tudi brooklynski Slovaki so se prišli poslovit s šopkom. Pripeljal jih je njihov župnik. V imenu g. generalnega konzula je bil tam izseljenski komisar Cap. Slavo Trošt s svojim bratom Rudijem. Tako smo se poslovili s slovenskim župnikom Rev.Pijem Petrič, z bratom Leonom in sestro Uršulo in z vsemi znanci in — z Bogom! lepa Amerika! Težko sem jo zapuščal. Sicer se mi ni nič več zdela tista Amerika kakor pred dvanajstimi leti; tako nekam odtujil sem se ji, ali pa ona meni. Ne vem? Sva se pa v teh tednih kar zopet nazaj zbližala, ker "stara ljubezen ni zarjavela", temveč znova oživela. Prav nič bi mi ne bilo, če bi bil ostal kar v Ameriki, ko bi— domovine ne bilo, pa ko bi Ameriška Slovenija tako hitro ne tonila v amerikanizacijo. Kar srce me je bolelo, ko sem slišal toliko angleščine po naših cerkvah. Med potjo na morju sem zelo veliko zanimivega doživel, in videl in sem prepričan, da bi čita-telji Amer. Slovenca zelo radi z zanimanjem čitali. Vendar pa je tu zopet poletje, še več dela, treba bo misliti tudi na mal oddih — leta so že tukaj. Zato s tem za sedaj končam to svoje opisovanje. Pripravljam itak posebno knjigo o svojem življenju v Ameriki. Zelo bom vesel, če sem s temi svojimi vrsticami ustregel ameriškim Slovencem in so jih radi čitali. Če pa kaj nisem prav zapisal, mi naj pa odpuste. Imel sem najboljši namen. K sklepu se še enkrat iskreno zahvalim vsem, ki so mi kakorkoli pokazali svojo naklonjenost pri tem mojem obisku Amerike po dvanajstih letih. Bog plačaj vsem! Sicer pa ni izključeno, da se še letos zopet vidimo. Do tedaj pa "Z Bogom!" -o- Predstavite vašim prijateljem "Amer. Slovenca" in jim ga. priporočite, da se nanj na-roče! Pisano polje J. ML , 1849 Wesf CermaE Koa9, ., CHICAGO, ILLINOIS KRASEN KRIŽ kateri tvori pripravo, ki se rabi ob času pre-videvanja bolnikov. Narejen je po no-' vem praktičnem načinu iz tako zvanega "Wood Fiber" materiala. Visok blizu 11 in-čev. Narejen tako, da se vsa priprava, kot svečke, flaška za blagoslovljeno vodo, bata, prtič, žličke zloži v križ. Nato se načelna stran križa zapre kot pokrov in imate krasen križ za obesiti na steno. Narejen je v lepi orehovi barvi. Križ je vlit iz lepe svetle medenine. Te križe so začeli izdelovati pred kratkem kot posebno no-veliteto in se radi praktičnosti zelo prodajajo. STANE S POŠTNINO: $2.50 Znesek je poslati v Money ordru ali čeku z naročilom na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 West Cerroak Road, Chicago, Illinois Tudi v zgodovini se prikaže marsikaj tragičnega. Ko so se med Nemci začele vzbujati sanije po moči, so 'Francozi malo videli, kam to meri. Angleži niso, ker so pripustili, da je Nemčija pričela zidati novo mornamico in vpeljala obvezno vojaško službo. Angleži so mislili, da bo vse to šlo proti Rusiji. Zdaj gre vsa ta ogromna sila na morju in na suhem prav proti njim, da že komaj dihajo. To je zgodovinski fakt, tudi tragičen je. * Zagonetna jRusija. Kakšna je vojaška sila sedanje Rusije, je težko dognati. Na Balkan se je zopet spomnila, se zdi, in če bi stegnil Mussolini prste tja, in sicer brez Nemčije, bi utegnila Rusija malo tudi vojaško zaropotati, posebno, ako bi Mažarom vzra-stel greben. Angleži nekako vabijo Rusijo. Dandanes ne drži noben pakt, še manj kaka "ljubezen" med Hitlerem in Stalinom. Ravno neumni niti sedanji "Rusi" niso. Ko bi se zdaj odločili, bi imeli vse-kako Nemce in Italijane proti sebi, in še večje važnosti je za Ruse, da bi imeli proti sebi tudi Japonce. Bodo še čakali. * Laško fašistično mladino strašno srbijo prsti. "Vojsko hočemo," kričijo Mussoliniju v ušesa. Musso ni mladina. Za zdaj bi šlo le proti Jugoslaviji. Ako naziji nočejo, ali ne morejo, ker na zapadu še nikakor ni končano, in bi bili Italijani le sami, well, prerokovati je težko. Če 'bi pa Angleži mogli nastopiti z mor-narniško silo, in bi vdrli skozi otrantski rokav v Adrijo, imeli tam na »totine otokov, kakršnih na laški strani ni, bi se>u-tegnili Lahi v kratkem opeči. Zdaj je gotovo le, cla Angleži malo popuščajo, ker je huda sila na zapadu, ampak Mussolini pravi, da je premalo, in prepozno.-V diplomaciji so celo prekanjeni Angleži na> redili pogreške. * Ako je Rusija res kaka vojaška sila, ne le po številu vojaštva, temveč po tehnični o-premi, ki danes edinole nekaj izda, taka sila, da bi bila kos vsekako malo le že oslabljeni Nemčiji, bi morda nastopila, če ima pred Japonci hrbet zavarovan, in če bi ji Anglija pripustila Balkan, Dardanele in izhod v Indijsko morje. Kdo naj drži v šahu Japonce? Morda Amerika? Hudo zamotano. Ako nazijska Nemčija premaga aliirance na zapadu, ni nobenega dvoma, da pride najprej Rusija na vrsto, dasi je Ribbentrop baje govoril že zdaj o "debeli svinji," ki bi bila Amerika, in bo prišel po špeh menda jeseni. Vojna poročila včeraj, danes zopet le taka poročila. Zdi se, da polagoma postanejo ljudje topi. Ugibanja so kakor aprilovo vreme. Rečeš kako v prid Rusije, pravijo, da si otročji in naiven in tavaš sem in tja. Poveš kako zoper materialistični komunizem, izraziš bojazen, te štoknejo, češ, hoče naš zasužnjiti.Treba je, da pride na vrsto tudi še kak meh za smeh. V "Prosveti" so se pojavili pri dopisnikih strahovi. Tudi Jerry Zortz, 813, West Frank-tort, 111., je prišel s tako robo. Sveto zatrjuje kar v začetku: "Vse, kar pišem, je resnica." Piše, kako so "letele luči," pa je bil njegov oče "kampelc" in dosti ga je imel pod kapo in odkril "strahove," ki je bilo "delo dveh starih devic — trefjerednic, ki sta vedno stali v župnišču. Naučil jih je župnik, kako naj strašita, ker niso bili ljudje dosti pobožni." Brez fajmoštra ni strahov. In vse "je resnica," tudi tista z rjuho — seve fajmošter mora tudi biti poleg — in tista o travi. Smo pač le človeške živalice. Takih storij je nešteto, in pripovedujejo se v kaki družbi, da je malo špasa, Jerry Zortz pa pravi, da je "vse resnica," in ker je fajmošter poleg in še stare device, so čitatelji potrjeni v veri, da ni vere. Morda je še tudi kulturno. Ne odlašaj na jutri, ali pa "bom že enkrat," še danes stopi h sosedu in ga nagovori, da si naroči "Am. Slovenca." Listen Lu , •, PALANDECHVS YUGOSLAV-AMERICAN RADIO BROADCAST Every Saturday, 3 to 4 P. M. STATION WHIP 1480 kilocycles (First. Station on Your Dial) Announced in English and Dedicated to all the Serbs, Croats and Slovenes Featuring a program of CLASSICAL and FOLK MUSIC w I® i«iBiM!S'MimBi?ai;«iiiiitaiiiiiHgiBiiMiiiit^ DR.JOHN J. SMETANA OPTOMETRIST Pregleduje oči in predpisuje očala 23 LET IZKUŠNJE 1S31 So. Ashland Avenue Tel. Canal 0523 Uradne ure: vsak dan od 9. zjutraj do 8:30 zvečer. MICHAEL TRINKO& SINOVI PLASTERING and PATCHING CONTRACTORS (Pleskarji in popravljači ometa in sten) 2114 West 23rd Place, Chicago, Illinois Telefon Canal 1090 J Kadar imate za oddati kako pleskarsko (plasterers) delo, pokličite nas in vprašajte nas za cene. Nobene zamere od nas, če daste delo potem tudi drugam. Priporočamo se pa, da daste nam kot Slovencem priliko, da podamo naše cene za delo. Pleskarska dela vršimo točno in za iste jamčimo. liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiM M. KLARICH I SON STAVBENIK IN KONTRAKTOR 3121 So. Parneli Avenue, CHICAGO, ILL. Telefon Calumet 6509 GRADIMO nove hiše, velike in male, prenavljamo hiše m razna poslopja. Gradimo garaže, popravljamo porče. — Sprejemamo mala in velika dela. — Delamo načrte za nove hiše, kakor tudi načrte za prenove in poprave.