\ m

123. številka.
(t Trsta, t torek srefer dw 18. oktobri 1896.)
Tečaj XXI.
lakaja pol danjih ob
ral M HI« «iaaitk ia.
laliMiHi
ZjntTMj* iadanjo ii-baja ob C. ari z j atrij, t«A«n» pa ob 7. ari vo6«r. — Ob«jn« indanj« stane: » Jedan iw« . f. 1.—, iitvan AntrtJ« t. 1.50 u tri »oim . . . 3 —	. . 4.50
M pol l«ta . . . 8.— . ■ a 8 —
t* TM lota . . , 12.— . /) • »'Sr— Naročala* Je pMivatt »pri| m nnrti kr«z prllii«e iirtiain •• sprava h
•tira. t . A . i Poaa»6ne Številke ao dobivajo t pro-dajalnicah tobaka v Irmtu po M ari. iaveo Tr»t* po C «v4.
EDINOST
OgUai m raft&a pa tarifa v potita; ta wUt« i	*rka«l "f™*}*
proator, kolikor' obaega navadni* vrati«. Podana, o.mrfaico in javno aahvalo, do-mafti oglati itdiao računajo po pogodbi.
Yai dopiai naj »e poUljajo uredništva nllea Ciurai »t. 13. Vaako pw»o »ora biti frankovano, kor aefrankovana ao a« sprojsmajo. Bokopial ao a« vraftajo.
Naročnino, reklamacije in oglaae spre-ioaa upr avniitvo ulica Molino pic-eolo kit. 3, II. nadat. NaroAnino ia ogla«« ja plaievati loco Trat. Odprta roklaaaa •ijo ao proat« poitmao.
Hitilo slovtnskto« polltiftnmfl« <«•■**»■ « Pi-immrmko.
J* moo".
V obramba politikih pravic.
Sitno, di, mučno je človeku, ako more sleherni hip povdarjati In zagovarjati jedno in isto, tem mučneje, ako le stvar jasna kakor beli dan in je človek nverjen, da je resnica jasna tudi onim, ki {o nočejo razumeti in se iz zle volje bori proti njej.
Taka se godi sosebno nam tršaškim Slovencem. Mi vemo dobro, in nali Nasprotniki vedć isto tako dobro, da nam Slovencem gredo po zakonih ista prava, kakor vsem dragim državljanom in vsem dragim narodnostim; in vendar nam de hote dati teh pravic, vendar nam jih kratijo telesno doslednostjo.
Od tod prihaja, da moramo mi dan na dan ponavljati isto, da moramo dan na dan po?-darjati svoja prava in tdtti one vire, iz katerih iz-hajajo naša prava. Zato je postala stalna rubrika v nalih glasilih: povdarjanje nalih političkih in narodnih pravic ter nafttevanje zakonov in določeb, na katere se opirajo ta naia prava. S tem por-darjanjem in naštevanjem se vije vsporedno tudi povdaijanje toli jasne in logične resnice, da zakoni so za to tn, da se izvajajo tudi v resničnem življenju in za vse jednako.
Zakoni nam zagotovfytfo politiška in narodna prava: jednako pravo našega jezika v šoli, v u-radu, v javnem življenja; pravo do oddajanja svojega glasu o raznih volitvah in to vsem onim, ki imajo v zakonu za to določeno kvalifikacijo; pravo do svobodnega negovanja svoje narodne bistvenosti, pravo do svobodnega izjavljanja svojega menenja po časopisih, pravo zbirati se in razpravljati o javnih stvareh itd. itd. To je cela vrsta lepih, koristnih in za napredek avstrijskih plemen neobhodno potrebnih pravic. Vse te pravice so lepo naštete ▼ naših osnovnih zakonih, a mi ne zahtevamo drugega, nego da se ti zakoni izvedejo v resničnem življenja tudi za nas, kakor se minucijozno natančnostjo izvajajo za naše sosede, Italijane in Nemce.
Vsi narodi Avstrije vedo dobro in se zavedajo, koli dragocena so U prava; oni čuvajo ja-
PODUSTEK. T
Prijatelj Lom.
Orttaa po resnici. — Spisal Aagnat Šenoa. Prevel C—i.
.Pusti vendar novine — zaklical je dijak čitajo-čemu sosedu — evo ti iz Zagreba nqnovejih živih novin".
»Servos dragi brate — pozdravil me je Za-
gorec.
Kedaj si odlel iz Zagreba? A kaj dela ta? A kaj veli oni ?
Pa je to tudi res ? Povej mi ti pravo! Ali si videl Tinko? Je-li se je zaročila Minka? In tako dalje brez konca in kraja.
„Mir, deca", otresel sem se po človeški, da sem zdrav in cel, moral bi imeti deset glav in je-Sikov, kakor indijski bog, da pomirim vašo radovednost, ali sedaj vidite, da sen prepotoval nad sto milj sredi trde zime, in bolj sem ledena sveča nego človek. D^jte, da se mi duša nekoliko ogreje, pa sem vaš sluga".
Da se odzovem bratimski nalogi, sel sem v kot k znancu svojemu, bradatemu Bodulu, ki je na vseučilišču prežvekoval helensko nesmrtnost.
.Torei vidiš, zopet smo se našli" pritrdil je
strelo vi m očesom, da se jim ne kratijo ta prava Sosebno zavedni Nemci in Čehi se oglase takoj, ako se je brez razloga n. pr. kje prepovedal kak shod, ali je morda vladni poverjenik na kakem shodu brez tehtnih razlofoV posegal govornikom v besedo ali je morda cel6 razpustil zborovanje. Saj vidimo in čujemo sleherni hip, kake ifatfcfpeluje v parlamentu ta ali oni poslanec radi postopanja vladnega zastopnika na tem ali onem shoda; kako vprašaje, zakaj se je prepovedalo to ali ouo zborovanje. Zavedni, politiški izšolani narodi vedo, da pravo do zborovanja in svobodnega izražanja svojega menenja, je temelj vsemu svobodnemu in ustavnemu življenju. Brez tega prava si niti ne moremo misliti pravega parlamentarnega življenja in vspeš-nega delovanja poslancev. Kako naj deluje poslanec v zmislu svojih volilcev, ako se ti poslednji ne smejo zbirati in kolcfttiVno Izražati svojega mišljenja, svoje želje, svoje težnje in svojih potreb ?! Poslanec ne more biti v korespondenciji z vsakim posamičnim volilcem, in poleg tega velik del vo-lilcev nimajo sposobnosti za to, da bi samostalno in brez posvetovanja z drugimi mogli izražati svoje menenje o posamičnih konkretnih Blučajih in o raznih važnih vprašanjih, dotikajočih se njihovih življenskih koristij. Neobhodno potrebno je torej, da se volilcem ne krati pravica do zbiranja in do svobodnega izražanja svojega menenja. Izvrieva-qje tega prava upliva vsikdar blagodejno in tudi če kateri govornik tu pa tam malo poskoči prćko ojnice.
Razprave na zborovanjih dajejo obveščanja poslancem in so po takem neizogiben sestavni del parlamentarizmu. Pa tudi vladi sami so koristna javna zborovanjs. Saj mora biti njej do tega, da izve, kako misli in sodi javuost o tem ali onem vprašanju, o tej ali oni odredbi državne uprave. Shodi jo opozarjajo na razne nedoatatke, katerih ona sama morda ne bi mogla zapaziti. Ako jej je torej res do tega, da bode nje uprava blagonosna za javnost, mora tudi poslušati javnost.
Tako sodijo v vseh svobodnih državah in tako sodi tudi naša prva politiška instancija, na-
moj krški apostol, pogladivši si dolgo brado svojo, „pa niti besedice nisi pisal iz Zagrebaw.
„Nisem imel kedaj, brate".
„Nu", pritrdil je Bodul na novo, .evo nam novega prijatelja", ter je pokazal s prstom človeka z očali, sedečega nasproti nama za isto mizo.
Novi prijatelj se je pridvignil in se poklonil svečano, gracijozno podavši mi vizitnico ter rekši na kratko: »Lovro N., profesor jezikoslovja".
Ta svečani povdarek me je s prvega nekako potlačil, a jaz sem ga vrnil istotako, pa nekako nespretno. Od začetka smo govorili malo, komaj nekaj navadnih besed. To mi je bilo jako drago. Mogel sem tako motriti novega znanca. Po pov-darjanju sodć bil je pohrvačen Slovenec. Da vam ga opišem na kratko. Bil je Človek srednje postave, koščat, Širokih pleč. Glava, nenavadno velika, bila je povsem podobna kroglji; čelo mu je bilo široko, visoko, nekako voglato; lice suhljato, bledo, v sredi široko, od zdolej popolnoma šiljasto, nos fin, ustnice tanke, stisnjene, brčiće slabe, lasje črni in gladki, dolgi, pravilno razdeljeni na dvoje, a oči male, temne, pomižukojoče in plašne. Gledajoči ga zmotil sem se nekako. Na tem človeku sem opazil neko nesoglasje. Posavski klobuk mu je bil nov, surka srebrnimi vrvicami fina, ovratnik
hajajoča se po milosti in dobrotnosti vlade na — našem municipiju. Seveda z malim pridržkom: javna zborovanja in shajanja »o prepotrebna svo-bonostna institucija dotlej, dokler se je ne hotč posluževati tudi tisti nesrečni Slovenci, kj si^ domii-Ijajo v svoji objestnosti, da so i oni jednakopravni in jednakoveljavni državljani is ki žive v krivi veri, da zakonodajalec je ustvaril zakone za to, da bi se isti izvajali v resničnem življenju t u d i — za njih — za Slovence!!
Naša politična oblast najniže stopinje postopa sistematično, da pokaže Slovencem njih zmoto. Prepovedujejo se nagrobni napisi, prepovedujejo se železno doslednostjo tadi najnedolineje pesmi, prepovedujejo se veselice nepolitičnih društev, kličejo se na odgovornost in obkladajo s teškimi globami — celi do 100 gld. smo že prišli — oni, ki se se drznili iznstlti najmanjši govorček ali zdra-vijco na kaki veselici ali v kaki gostilni; kličejo se na odgovornost zasebni in povsem neodvisni godci, ako so za pošteno plačilo svirali na kald narodni slavnosti; prepovedujejo se javni čini pijetete do umrlih in v zadnji čas so se jeli prepovedovati shodi političnega draštva „Edinosti" in se temu društvu kratijo pravice, obsežene v pravilih, potrjenih od slavnevlade.
Pri nas je torej vse iluzorično: osebna svoboda, pravo do zborovanja, pravo do izražena svojih mislij in svojega menenja, a razlogi za vse prepovedi se tlačijo v tisti znani elastični predal — obzirov na javni mir in red.
Kjerkoli hoče Slovenec na tržaški zemlji izvrševati svoja politiška prava, hitro je tu mestna oblast s zatrdilom, da sta v nevarnosti javni mir in red.
Po takem se moramo vprašati vso zaresnostjo, ali smo res izključeni iz politiških pravic ? ! Skoro bi morali misliti tako; sosebno neuko in nevedno ljudstvo mora slednjič priti do tacega menenja. To pa demoralizuje, kvari in koru«puje naše ljudstvo, ker mu duši zavest o lastnem državljanskem in človeškem dostojanstvu. Država pa treba zavednih in v same sebe zaupqočih državljanov; državjja-
svilen, srajca tanka; videlo se je, da se ta človek rad lepo oblači, ali vsa ta finost je bila nespretna. Kakor da sem videl Šolnika ali kapelana pred seboj. Tadi kretanje ma je bilo nenavadno. Sedel je, ponosno držć svojo glavo, Btisnenih ustnic, motrč človeka, nasmehaje se tu pa tam in kimaje glavo sedaj pa aed^j. Z jedna roko je držal ro-kovico, z drngo pa si je neprestano popravljal ovratnik. V vsem je hotel biti fin, eleganten, dostojanstven, ali po vsem si videl, da je ta človek sicer mnogo občeval s finim svetom, ali da je vzlic temu ostal nekako neugl^jen. S prvega je govoril polagoma, svečano, kratko kakor epigram, ali tudi apodiktiški, prepletaje govor s francozkimi dovtipi. Bil je od sile miren, a nenavadni sijaj njegovega očesa je izdajal, da je ta človek strasten. Ko se je razplela prepirka o kaki neznatni stvari — in to se je dogodilo večkrat — molčal je Lovro kakor kamen, a je še-le pod konec govorjenja ironiškim izrekom zasukal vso stvar na šalo. A ko se je govorilo o važnih poslih, zažarelo mu je bledo, postarno lice, zasijale male oči, in, zabadaje kazalec v zrak, je govoril kratko, ostroumno, pobijajo tuje pravo menenje, a branć svoje krivo, kadar je trebalo, tudi sofizmom.
(Pride še.)
nov, katerim je prešlo v meso in kri uverjenje, da imajo svoja prava in dajiiuje zagotovljena sveboda v zakonih.
To samozavest in to vero v samega sebe moremo negovati v narodu; a našim voditeljem in zastopnikom je dolžnost, da zahtevajo od države z vso odločnostjo, da i ona napravi potrebne o-giaje v obrambo politiških pravic tega zvestega slovenskega življa na ozemlji tržaškem ! Saj mora le škodovati ugledu države in avtoriteti nje uprave, ako sme meniti ta ali oni, da mu je dano na svobodno voljo, kedaj in do katerega mu je spoštovati politiške pravice, dočim pravi zakon države, da te pravice gredo vsem v jednaki meri. Politiške oblasti niže vrste da bi se smele postavljati nad drž. zakone ? ! Ta bi bila lepa, da bi si sleherni municipij smel po svojem ukusu prirejati izvrše-valne naredbe k državnim temeljnim zakonom !
Slučaj prepovedi zborovanja polit, društva .Edinost- je prekričeč in nam kliče svarilno, da je zadnji čas, da se store potrebni koraki v obrambo naših političnih pravic!
D opTS I.
Iz Buzeta smo prejeli sledeči dopis: Javno pismo slavnemu c. kr. okr. glavarstva
v Kopru.
Hvala lepa slavnemu c. kr. okr. glavarstvu, da se briga za obči red v svojem okrožju; vendar bi menil jaz, da bi bilo umestneje storilo to slav-noisto, ako bi bilo počakalo, da se izvrši tudi sodna preiskava o dogodkih ob prihodu Badenije-vem in kasneje v Buzetu, predao je objavilo svoj popravek. Jaz se svoje strani sem uverjen, da je resnica vse do zadnje pike, kar je pisal dopisnik ▼ „Edinosti- dne 19. septembra iz Buzeta.
Na posamezne točke popravka odgovarjam sledeče:
ad I. Kes je, trdim apodiktično, da so Bu-sečani vpili za menoj: ,E v i v a 11 a 1 i a, D a n-te, Borna". Pristavljam, da so peli tudi ono: „Andremo a Roma e vederemo il nostro r6\ Pripravljen sem vsak trenotek s prisego potrditi svoje besede.
ad II. Res je, da je tekla kri. Moji sestri Mariji so s kamenom prebili glavo. Kamenovana je bila tudi moja druga sestra Leopoldi na. Priče, ki hočejo priseči: Marija Klun, kije rano trpela, Leopoldina, Albin Klun, odvetniški koncipient gosp. Simon K u r e 1 i <5, ki so rano videli. Pristavljam: itd., ker — ako treba — navedem še več prič.
ad III. s Ni res, da je žena cerkovnikova omedlela samega strahu pred rogovileži": tako si. glavarstvo. Podpisani trdi nasprotno: »Res je to*. Zakaj neki je tirala žena cerkovnikova kapelana iz svoje hiše in govorila besede: .Idite domov, dokler ne greste, ne bo mira pred h i š o ?" Zakaj je tožila pred hišo: „O Bog, daj mi milost, da pridejo ti .forešti Ščavi" iz moje hiše. O zakaj si mi poslal to veliko nesrečo?" Na to niso minole 3 minute in žena je omedlela. Govorila je sicer takoj o začetku razgrajanja, da Buzečani ne mečejo kamenja kakor razdivjani okoličani, a vprašam, zakaj vendar ni pustila kapelana v svoji hiši, ako je tako dobro vedela, da se ji ničesar ne dogodi ? Zakaj ga je guala v nevarnost življenja — zato, da sebe osvobodi strahu pred rogoviležil In omedlevica bila je posledica toga strahu. ^Sicer pa se moti slavno glavarstvo, ako meni, da je bila le mala peščica .vinjenih fantov in otrok". Bilo jih je toliko in razgrajanje tako, da se tukajšnji mestni stražar ni upal sam med-nje. Čakal je dveh orožnikov.
ad IV. „ Kapelan ni presedel 4 are v hiši postarane ženice*. Tega tudi nikdo ni pisal. Res pa je, da je trajalo od prvega „Eviva Italia" do trenotka rešitve 4 ure. Kapelan je odšel po svojih opravkih ob 6. in tri četrt — priči: navedeni sestri kapelanovi — povrnil pa se je domov ob — to zadnje priznavajo tudi orožniki, spremljevalci kapelanovi, ki so gledali na uro takoj pri vstopu v hišo. 3 ure torej in tri Četrt je bil kapelan zaprt pri mežnarju Clarichu i n pri ooej stari ženici, kakor je prilllno trdil tudi dopisnik .Edinostiw dne 19. sept t. 1.
Na točko V.: ,Res je, da so Hrvatje Buze-čane na postaji sasramovali, strahovali in tako
prisilili zapustiti postajo" odguvarjam : Gospodu glavarju je gotovo znano, da so orožniki stvar javili sodišču in da ista še ni rešena. Vsakako treba torej čakati na vspeh sodne preiskave, da izvemo popolno resnico. To moje menenje je menda osnovano v predpisih in zakonih. Pristavljam, da je bila tožba napravljena na podlagi naglega in in torej — to je naravno — le jednostranskega in ne popolnega poizvedovanja od strani žandarmerije. Hrvatska stranka n. pr. ni vedela ničesar, zakaj se gre, dokler ni bila pozvana pred izpraševalnega sodnika. Upam za trdno, da se hrvatska stranka osvobodi točke V. popravka ter da kazen zadene one, ki so zaslužili.
Toliko trdim podpisani, ki sem ves dogodjaj preživel. Od svojih trditev ne odstopim ni za las, prosim pa, da bi mi slavno c. k. okr. glavarstvo ne štelo v zlo, da sem se oglasil tudi jaz, kajti jedini namen mi je ta, da mora na dan — popolna resnica.
V Buzetu, dne 10. oktobra 1896.
Albin Klan, kapelan.
Politiike vesti.
V^TRSTU, dne 12. oktobra 1896.
Državni zbor. Poslanska zbornica je nadaljevala včeraj zakon o domovinstvu. Šanse tega načrta menda vendar ne stoje tako slabo, kakor se je bilo bati po včerajšnjih poročilih, ker bosta v svoji ukupnosti glasovala zanj poljski in češki klub. Poslednji klub je cel6 naložil svojim členom, da morajo vsi ostati na Dunaja, da se osigura vsprejem tega zakona. Sploh je postopanje Čehov glede na ta zakon vse hvale vredno. So-sebno lep vzgled pravega razumevanja ukupnih narodnih koristij je dalo mesto Praga, ki se je izreklo za zakon, vzlic temu, da mu isti naloži veča bremena.
Na to so razpravljali o zakonu, določujočem število novincev za leto 1897. Minister deželne brambe je dokazoval o tej priliki, kako težko da je vstrezati v Avstriji raznim ozirom na kmetijstvo. Oboroževanje je splošna mrzlica sedanjega časa. Govornik pa izjavlja v imenu vse vojske, da ista ceni kmečki poklic in da je ponosna na to, da ima v sebi tudi kmečki stan. Vojska spoštuje vse jezike in vse narodnosti. Sleherni častnik mora znati poleg armadnega jezika tudi po j eden narodni jezik. To je potrebno za armado, sestoječo iz različnih narodnosti. Na politiškem polju je boj neizogiben, na vojaškem ga ne sme biri. V vojski ne sme biti prostora za politiko. Minister zagotavlja, da Avstro-Ogerska ni šla tako daleč v oboroževanju kakor druge države, zato pa tudi ne more pričeti z razoroževanjem. Vojska mora skrbeti za nezavisnost države in pa zato, da se ne bodo hotela reševati razna vprašanja na nesrečen ali nezakonit način, ampak da vsikdar pride do veljave glas pravice in razuma. Zakon o novincih se je vsprejel v drugem in tretjem branju.
O poroki italijanskega kraljeviča. Mi-nolo nedeljo podpisali so v Rimu ženitbeno pogodbo princa Neapeljskega Viktorja Emanuela s princesinjo Jeleno črnogorsko. V imenu kneza črnogorskega sta podpisala črnogorska ministra, v imenu kralja pa vnanji minister Visconti-Veuosta. Olasom zatrdila ,1/ItaIie" nima ta pogodba nikakoršne stipulacije politiškega značaja, ampak določa le pogoje zakona. Ta pogodba postane definitivna še-le potem, ko sta jo ratifiko-vala kralj Umberto in knez Nikola.
Italijanski kralj in kraljica sta jako presrčno povabila nadvojvodo Rainerja in nadvojvodinjo njegovo soprogo na poroko kraljevičevo. Prejasna dvojioa pa je obžalovanjem odklonila to povabilo, kajti nadvojvoda je bolan ter ne sme ostaviti žveplene kopelji.
Različne vesti.
Koliko Slovanov je v Trstu ? Pišejo nam: Vprašanje: koliko da nas je v Trstu ? je že belilo glavo marsikomu in še danes ni te pozitivno dokazano. Ker se ravno sedaj tolika razpravlja („Piccolo", „Mattino" itd.) o tržaških Slovanih in ker vidim, da noče nobeden nič poštenega pisati, odločil sem se jaz. Poudarjam besedo „Slovanov" in sicer zato, ker Lahi nas nazivljejo „slavi", mi sami pa se imem^jemo rajši Slovence, Kranjce, Kraševce itd. Kedaj bode že vendar
bolje ? Torej k stvari. Magistratni uradnik, s katerim sera imel priliko govoriti, me je vprašal, da-li vem, koliko Slovanov je v Trstu?! Odgovoril sem, da po magistratni statistiki bi nas bilo le 26 tisoč z okolico vred, a po vladni statistiki bilo bi nas od 40—50 tisoč, kar je objavil pred 10 leti tudi vladni list ,L' Adria", da ne vem torej, komu bi verjel!! Nasmehnivši se, me je pogledal pomilovalno, rekši: .Vi sami ne veste, koliko Vas je, in to je sreča za nas! Kajti, ko bi Vi vedeli, da Vas je, vstevši samo dva roda, nad 90 tisoč in da vas bi bilo, ako bi šteli tri kolena, gotovih 100—120 tisoč, bila bi huda za italijanstvo. A to je dobro, da ogromna večina vaših i« — spi! Polagoma se probude vsi, toda temu treba še 40—50 let, ako bodete napredovali sedanjim tirom!!! Mi dobro vemo to in zato se Vas branimo z vsemi štirimi; posebno se bodemo pa branili, odpreti slovenske šole, ker, ako bi se moralo to zgoditi — bode po nas !•
Jaz bi ne bil verjel takim raodrovaqjem, ko bi jih bil slišal iz ust samo jednega gospoda ma-gistratovca, toda slišal sem to isto iz razuih kompetentnih ust — a tudi sam poznam dobro naše razmere in vem, da odgovarjajo popolnoma gori navedenemu. Ako je kje kateri neverni Tomaž, naj le vzame v roke »Guido scematico", pa se prepriča sam o stvari.	Nebodigatreba.
Ravnopravnost na pošti 11 Zopet trije slučaji! Človek si mora res že misliti, da je postopanje nekaterih poštnih aradnikov se slovenskimi strankami ostentativen in demonstrativen namen. Brez nadaljnje pripombe prijavljamo tu, kar nam piseti dotični dve stranki:
a) Velecenjeni g. urednik: Danes, dne 13. t. m. ob i/»9. uri, oddal sem nam posti poleg kolodvora neko pošiljatev. Zahteval sem seveda takoj slovenskega poštno prejemnega lista. Dotični uradnik je menda videl, da ima posla z odločnim člo-vekom in mi je res dal potrdnico se nemško-slovenskim tiskom, ali izpolnil jo je na nastopno : .1 Packet J— Fische — Ljubljana'. No, to bi človek še odpustil, toda ne morem odpustiti, kar se mije dogodilo kakih 10 min. popred: b) šel sem na glavno pošto — na desno, da kupim potrebno poštno spremnico. Vprašal sem slovenske tiskovine. A dotična poslujoča gospodičina me je zavrnila na kratko, da ne ume, kq je to, poštna spremnica. Uljuđen, kakor sem, sem jej stvar pojasnil s tem, da sem jej pokazal ovoj, katerega sem hotel od-poslati. Potem me je seveda razumela, a dala mi je vendar spremnico z uemško-italijanskim tekstom. Jaz nisem takoj zapazil tega, ker niti mislil nisem na to, da vzlic svoji odločni zahtevi dobim neslovensko tiskovino. Še-le ko sem sćl, da spolnim spremnico, videl sem, da je nemško italijanska. Seveda sem se takoj vrnil, naj mi da tako spremnico, kakoršne sem zahteval. Na to svojo opravičeno zahtevo je gospodičina mrmrala na glas in je zahtevala od mene še en novčič. Nečuveno pa je, da me je o tem smela zmerjati neka slučajno navzoča neuradna oseba, — češ: mar-mislite, da morajo uradniki znati sto jezikov ? Mar ni bila dolžnost poslujoči uradnici, da bi zavrnila ono osebo, ki se je vtikala v stvar brez vse pravice in je na javnem uradu žalila stranko, zahtevajočo le svoje golo pravo!
Jaz pa sem zavrnil predrzneža čisto jednostavno: Mi ne zahtevamo, da bi poštni uradniki znali po sto jezikov, zahtevamo pa, da morajo znati naš deželni jezik. Kakor vi smete zahtevati svoje italijanščine, tako smemo zahtevati mi svoje slovenščine !
V Trstu, dne 13. oktobra 1896.
Fran Ogrizek, iz Ljubljane, Stari trg Št. 11.
O tretjem slučaju nam pišejo: c) Pogostoma čitam pritožbe zoper postopaije c. kr. poštnih uradov. Dovolite torej tudi meni, da Vara navedem jeden slučaj- v četrtek, dne 8. marca pop. sem odposlal košaro pod naslovom: Jesenice. Na italijansko vprašanje, kje da je, in kako da se zove ta kraj po nemški, sem odgovoril : da je zadosti slabo, ake na poštnem urada ne poznajo te poštne postaje. Na to je gledal uradnik v ueko knjigo in rekel slednjič: Assling. Jaz sem molčal in mirno Čakal slovenskega poštno-sprejemnega lista. Zmotil sem se — dobil sem italijanskega. Na vprašanje, zakaj nisem dobil slovenskega lista,meje zavrnil uradnik: „Zatag niste
povedali popred, sedaj ne bodem delal druzega". Na to sem ga vprašal, da-li ne pozna dotične naredbe c. kr. ministerstva, a on m« ni hotel razumeti. Prosil sem ga večkrat, slednjič pa me je pošiljal k slugi; češ, ta poslednji naj pride povedat, kaj hočem jaz !
Na tako postopanje seveda nisem ostal dolžan odgovora, ampak sem ga zavrnil: Mari menite, da sem Vaš hlapec ? !
Na to me je vprašat: Sprechen Sie deutsch? Jaz pa sem molčal in čakal tužno, kakor da mi je iti na vislice. Ko sem pa videl, da ne dobim ničesar, šel s e in res k slugi in le ta je pojasnil, da hočem slovenski poštno-sprejemni list. A sooo?! zasvetilo se je dotičnemu uradniku v glavi !
V	Trstu, dne 12. oktobra 1896,
V. V.
(Podpis je dobiti v našem uredništvu.)
Razkritje spomenika Danteju v Tridentu. Mi-nolo nedeljo slavili so Italijani Avstrije in Italijani Italije „narodni praznik" v Tridentu. Razkrili so spomenik pesniku-velikanu Danteju Alighieriju. Umevno je, da je bila na tem slavju prav mnogoštevilno zastopana Italija, a iz avstrijskih laških pokrajin pa je bilo prisotno vse, kar čuti italijansko. Dasi bi morala biti vsa slavnost že po svoji naravi izključno kulturnega pomena, napravili so iz nje ,n a r o d n o" demonstracijo, naglašujč ob vseh prilikah italijanstvo in latinstvo tridentinsko in zastopanih primorskih mest. Celč predsednik odbora za spomenik, dr. Ranzi, je v slavnostnem svojem govoru ob razkritju naglašal ,1' i m p o r t a n z a nazionaledel m o n u -men to". Časopisi v Italiji so povdarjali včeraj V svojih poročilih o tej slavnosti istotako ,il si-gniflcato d' italianita che ha il monumento a Dante Alighieri a Trento" (pomen italijanstva. ki ga ima spomenik Danteju Alighieriju v Tridentu); rimska .Tribuna" imenuje ta spomenik: aun fisso ed urgente segnale che risvegli tutti i capaci" (stalno in nigno znamenje, ki mg vzbudi vse sposobne.)...
Kakor razvidimo iz poročil v italijanskih listih, deževalo je v nedeljo v Tridentu ves dan. A kljub u dežju bil je slavnosten sprevod deputacij in korporacij in navdušenih gostov. Vlada ni bila zastopana v tem sprevodu. Po rzkritju je bil banket na municipiju. Tu je bila cela vrsta napitnic. Ž u -pan tržaški, dr. Pitteri, je na zdravil v imenu italijanskega Trsta in napil bratskemu Tridentu. Na drugem kraju je bil banket v čast kiparju Z o c c h i j u, ki je bil izdelal spomenik. In glej „naključja" I Baš ko je Zocchi objemal drja. Ranzija, predsednika odbora za spomenik, dospela je brzojavka naučnega ministra italijanskega, v koji javlja, da je kralj Umberto imenoval umetnika Zocchija komen-datorjem reda .Gorona d' Italia". Ta vest je prov-aročila seveda neizmerno navdušenje.
Slednjič naj še omenimo, da so iz Trsta brzojavili svoje čestitke v Trident: .Unione Gin-nastica", ,11 Piccolo" in — profesorji občinskega gimnazija. .Tres fanciunt collegium" 1 In zanimivo je tudi znati, da je bil oni bronasti venec, za kojega je bila italijanska večina mestnega svćta dovolila 400 gld., da ga župan dr. Pitteri položi v imenu „italijanskega" Trsta na spomenik italijanskega pesnika, daje bil torej ta venec napravljen — v Milanu v delavnici nekega Antonio Pandiani-ja. Seveda bi bila profanacija italijanskega" Trsta, ako bi bil venec napravljen v Avstriji, morda cel6 v .italijanskem" Trstusamem?
V	kateri deželi loži mesto Trident ? .11 Pic-oolo" se je na lepem, dasi nekoliko mokrem .narodnem prazniku" v Tridentu razveselil tako, da ne vidi več, do kam sega črno-žolta meja. V svojem poročilu o razkritju spomenika Alighieriju v Tridentu pravi namreč, da je ta spomenik lepši nego katerikoli drugi Dantejev spomenik v kojem mestu Italije, .kar priznava mnogo oseb, ki so vidile spomenike Danteju v drugih mestih Italije". (Molti che hauuo veduto i monumenti di Dante eretti in altre citt& d' Italia). Torej: v Tridentu in v drugih mestih Italije. Mar je Trident z novim spomenikom prošel v last Italije? Na kateri strani aTstrijsko-italijanske meje leži to mesto ?
Razpisan štipendij. Početkom šolskega leta 1896|97. se razpisne jeden izmed deželnih štipen-dijev goriških v znesku 300 gld., ki jih je ustanovil deželni zbor sklepom 10. septembra 1888. v spomin štiridesetletnice vladanja Nj. Vel. cesarja
Frana Josipa. — Teh ustanov morejo biti deležni dijaki, ki so sinovi v goriški grofiji rojenega, sta-nujočega in tje pristojnega očeta, slušatelji prava, zdravoslovja ali modroslovja, politehnike ali pa više poljedelske šole na kojem avstrijskem vseučilišču ali tehniki. Ta štipendij uživa se v zgoraj rečenem znesku tekom vseh let vseučiliščnih studij, držč se obstoječih zakonskih predpisov. Prošnje do 31. oktobra t. 1. deželnemu odboru goriškemu. Prošnjam je priložiti krstni list, dokazilo o pristojnosti, svedočba siromaštva, indeks in dokazilo o dosedanjem napredovanju.
Izgred zaradi „ nedeljskega počitka". Kljub u dani obljubi so odprli minolo nedeljo zjutraj svoje trgovine štirje trgovci in sicer: Grassi in njegova dva soseda na Acquedottu in Mariaui v novej ulici. Na Acquedottu se je zbralo par sto oseb, večinoma trgovskih pomočnikov, ki so ne baš laskavimi besedami pozdravljali trgovce, ki so prelomili dano obljubo, da ob nedeljah ne bodo več odpirali trgovine Nekdo je pokazal svojo ogorčenost s tem, da je poslal v Grassijevo prodajalnico „štruco" kruha s pismenim pozivom, da naj se najč, kdor je lačen. Izgrednike so razgnali stražarji. 8 mladeuičev se je nekaj ustavljalo, zato so jih odpeljali na bližnji inspektorat, kjer so bili zaslišani na zapisnik.Včeraj pa so zaprli 361etnega trgovskega pomočnika V. Devegia, ker se je bil minolo nedeljo zagrozil trgovcu Grassiju z .bojkotiranjem", ako ne zapre svoje trgovine.
Iz Skednja nam pišejo: Kaj poročete, gosp. urednik, ko se tako dolgo nisem oglasil in da Vam še le danes zopet prihajam se svojo strašno torbico. Nikar pa ne mislite, da sem spal v vsem tem času, ali pa da je v našem Skednju vse tako, kakor bi moralo biti. O ne, cel6 majhna mi je jela postajati moja torbica. Bil sem daleč v tuji deželi, da si nabavim nove, veče. Vračajočega se v Skedenj, pričakoval me je že na meji kar cel trop mojih obupauih „reporterjev". Konečno so vskliknili „unisono": .Preobloženi smo ! Ne moremo prenašati več tolikega bremena. Raznega dela nas še čaka; zatorej odvzemite nam to breme! Sicer pade le na Vas odgovornost, ako bodemo prisiljeni vsled preobloženja, da zanemarjamo svojo dolžnost".
Jaz pa, da se izognem taki odgovornosti, odložil sem svojo torbo, da so pometali vanjo vsa bremena.
Naj Vam torej, g. urednik, razložim breme vsacega „reporterja" posebej. Prvo so na vrsti: slovenski napisi.
Katera stvar priča tujcu, vstopivšemu v selo, mišljenje in položenje vaščanov ? Katera so znamenja, ki pravijo tujcu naravnost v obraz misli in čutstvovanje domačinov? Kateri so v prvi vrsti vidni znaki lica, Časti, ugleda vasi in nje prebivalcev ? To so napisi v narodnem jeziku?
Naš Skedenj je po svojem prebivalstvu izključno slovensko selo, izvzemši par kukavic, ki so se pozneje naselile le-sem. Razuu jednega trgovca so vsi domačini Slovenci. Razun teh imamo domačinov, Slovencev po rodu in krvi: gostilničarjev, brivcev, krojačev, čevljarjev itd. Konečno imamo tudi — narodnih društev !
Ako bi si le polovica vseh teh oskrbela slovenskih napisov, jasno bi bilo vsakomur, da tu bivajo značilni domačini, a ptujec, vstopivši v vas, bi vedel takoj, da je na slovenskih tleh in v slovenskem selu. A kdo je kriv, daje narobe? sami, posebno pa oni, ki nam stoje na čelu.
Potrebo slovenskega napisa je razvidela naša „Velesila". To društvo je le dete že davno obstoječega gospodarskega društva, ali glede skrbi za svojo svete stvar je — stareje. .Velesila" Je pokazala gospodarskemu društvu na pravo pot Čast torej odboru „Velesile" ! Žal, da je nadpis „Velesile" bolj v strani in ga ne vidi vsakdo, ali gospodarsko društvo ima svoje prostore na najlepšem kraju sredi vasi — koliko potrebneji bi bil slovenski napis. Obračamo se torej do onih mož, ki stoje na čelu gospodarskega društva, z uljudno in dobrohotno prošnjo, da store čim preje, kar zahtevajo od njih narodnost, razvoj, čast in ugled našega sela.	(Zvršetek pride.)
Novo ustanovljena .Mostna vlija dekliška iolo v Ljubljani" se otvori prve dni meseca novembra t. 1. in sicer bode vpisovanje d n č 5. i n 6. n o ve m b r a popoludneod 2.—4. ure v ravnateljevi pisarni (Breg. Zoisova hiša, 2. nadstropje).
Dne 7. novembr.i bode vsprejemni izpit za tiste učenke, ki niso dovršile 8. razreda ljudske, ali 3. razreda meščanske šole.
Dnć 9. novembra se prične po svečani otvoritvi redni pouk.
P. n. občinstvo se opozarja zlasti na nastopne točke statuta: §. 1. Mestna višja dekliška šola ima namen, podajati deklicam splošno izobrazbo in sicer višjo nego jo morejo dobiti na sedaj v deželi obstoječih zavodih.
§. 2. Učni jezik za vse predmete je slovenski, izimši nemščino in zgodovino, ki se predavata v vseh letnikih v nemškem jeziku, da se učenke tem bolje privadijo tudi nemščini.
§. 3. Mestna višja dekliška šola ima tri letnike.
§. 4. Deklice, katere žele vstopiti v I. razred višje dekliške šole, se morajo izkazati s spričevalom VIII. razreda ljudske, ali pa III. razreda meščanske šole in z dokazom, da spolnč 14. leto vsaj v I. tečaju šolskega leta. — Imenovana šolska spričevala more nadomestiti tudi vsprejemni izpit, ki obsega v obče iste predmete, ki jih ima VIII. razred ljudske šole.
§. 5. Vsaka deklica vplača pri vpisovanju v prvi letnik 2 gld., vsprejemnine in 2 gld. prispevka za učila. — Šolnina znaša za vsako učenko 10 gld., na leto.
§. 6. Pridne in ubožne učenke se morejo osvoboditi od vplačevanja šolnine, ako zadoščajo onim pogojem, kakoršne zahteva naučna uprava od srednješolskih učencev.
§. 10.) Na mestni višji dekliški šoli so nastopni predmeti obligatni: Veronauk, slovenščina, nemščina, francoščina, matematika, fizika, zgodovina, zemljepisje, prirodopisje, odgojeslovje (v II. in III, letniku), risanje, gospodinjstvo (v III. letniku), lepopisje, petje in telovadba.
Natančneja pojasnila daje ravnateljstvo, ki pošilja na zahtevo tudi učni načrt in statut.
Prošnja otroka do cesarja. Te dni, ko se je Nj. Vel. cesar peljal iz milenijske razstave v budimski dvor, hotelo je neko 91etno dekletce vreči prošnjo v voz Nj. Veličanstva. Na tem pa jo je zaprečil stražar. Mala prositeljica se zove Etel Boldyszar ter je sirota po učetu, ki je bil zaradi umora obsojen na mnogo let ječe. — Prošnja se glasi: .Moj dragi in dobri kralj, bacsi! Poglejte na-me, zapuščeno siroto in zapovejte upravi ilo-vaške kaznilnice, da pusti na svobodo mojega očeta, ki je tam že šest let, ker je proti svoji volji pretepel nekega človeka, ki je umrl izza tega. Zove se Štefan Boldyszar. Poljubljam Vam roke. Etel Boldyszar, Budimpešta, Solna ulica 12." — Dekletce je reklo stražarju, da je to prošnjo sama spisala v šoli. Ko so ji rekli na policiji, da se vladarja ne sme napadati tako, je odgovorila jokaje: .Tega nisem znala, pa sem mislila, da se more storiti tudi tako". — Kronika ne povć, kaj se je zgodilo s to prošnjo.
Sumljivi sluSaj bolezni, za katero je bil obolel drugi kapetan av.-og. parnika družbe .Adria" „Szent Istvsn", Marko Curtini, kaže, da ni žolta mrzlica. Bolniku se je obrnilo že mnogo na bolje.
Res je želeti, da bi prišel parnik skoro iz kvarante.ne, ko ni nikakoršne nevarnosti za obče zdravje. Pomisliti je, da je pripeljal ta parnik is Brazilije 45.000 vreč kave, vredne 2,500.000 gld. I To kavo pa so prodali naši veletržci že pred jednim mesecem trgovcem v notranjih deželah po isti ceni, ki je bila tedaj, v tem ko je kava dandanes za kakih 20 gld. cenej a. Ako torej veletržci ne bodo mogli pravočasno odnati prodane kave, ker bode parnjk še vedno v kvaranteni, kupci jednostavno odstopijo od vseli obveznosti v svojo lastno korist, kajti, kakor rečeno, dandanes morejo kupiti kavo mnogo ceneje. In vsled tega bi imel tukajšnji trg skoro 800.000 gld. škode I
Kako je vzgajati 2enske ? Nek američanski list piše o ženski naobrazbi tako-le: Dajte svojim hčeram pravo šolsko naobrazbo. Učite jih pripravljati zdrava, hranilna jedila. Učite jih šivati, gladiti, nogovice plesti in krpati, gumbe prišivati, sebi samim krojiti in šivati obleko in perilo. Učite jih peči kruh in tolmačite jim, da o dobri kuhinji lekarna odnese manj denarja Učite jih, da ima dolar 100 centimov (krona pa 50 nvč.) in da je varčen samo oni, ki troši manj, nego dobiva in nasprotno, da mora vsakako osiromašiti sleherni, ki ima več stroškov nego dohodkov. Učite jih, daje -jedno okroglo, polno lice vredno več, nego 50 je
tiiaik krasoti c. Učit« jih, da daj nosijo močna in prostrana obarala. Učite jih, da same kapujejo potrebne stvari in pregledavajo račune. Učite jih samozavesti, veri same v sebe in marljivosti. Učite jih, da je pošten obrtnik sasukanih rokavov in s predpasnikom in brez denarja več vreden, nego tacat bogato oblečenih in veščih tatov. Učite jih vrtnarstvu ter da iščejo radosti v svobodni prirodi Bolji. Učite jih, ako vam to dopnščajo gmotne okolnosti, tudi glasbi, slikarstvu in drugim umet* nostim, a pomnite, da so to le postranske stvari. Učite jih, da je sprehod ugodneji od zabavne vožnje, da so poljske cvetlice — ako se zagledaš vanje — izredno krasne. Učite jih, da prezirajo vse, kar je sramotno in da, ako vam rečejo fda-ali „ne*, morajo tako tudi misliti. Učite jih, da sreča ni v zunanji razkošnoati, da ni zavisna od denarja soprogovega, ampak jedino le od načela vere, kojo sledimo in od lastnega značaja. Ako jim vse to ulijete v srce iu ako bodo one soglašale z vami, tedaj bodite uveijeni, da jih, ko pride čas, lahko oddate in da si bodo znale same aqti pravo pot!
Poskušen umor. V tukajšnjem tehniškem zavodu je nameščen v oddelku za mehanike kakor načelnik in nadziratelj BOletni neoženjeni Viljelm Reinttl. Le-ta je te dni, kakor je njegova dolžnost, prijavil ravnateljstvu SOletnega mehanika Karla Zigoja zaradi malomarnosti. Bavnateljstvo je kaznovalo Zigoja vsled te ovadbe s 50 nvč. globe. To je Zigoja tako rasburilo, da je sklenil maščevati se na ReinBhlu. Predvčerajšnjnm ga je napadel v delavnioi s ostro nabrušenim trioglatin orodjem, zanahnivši proti njegovim prsim. Reindhl je na svojo srečo stegnil levo roko v obrambo, da mo je silni sunek probodel roko prek in prek. Da Reinfthl ni na ta način odvrnil snnka od prsi, prodrlo bi mu bilo železo srce. — Ranjenega so tovariši obvezali za silo, da ustavno kri, ter pozvali zdravnika z zdravniške postaje. Zigoja je odpeljal strežar v zapor.
Korupcija v Italiji. Is Sicilije prihajajo zopet vesti, petrjajoče, kako grozno gnilo je v Italiji po državnih in avtonomnih oblastih. Tako javljajo iz Palerma, da so na tamošnjem municipiju prišli na sled velikanskim poneveijeniem. Poneveijena svota znala baje nad pol milijona. Sploh pa je bilo tam vse tako po vdomače", da odgovornemu blagajniku ni bilo treba položiti niti novčiča jamčevine. „Giornale di Sicilia" pravi, da je to pravi municipalni panamino. Najznačilneje pa je to, da ima blagajnik Martines v rokah seznam raznih sinda-kov, asesoijev in svštnikov, kojimi je dajal denar is onih zakladov, kojih sedaj ni več. Isti blagajnik je bil odlikovan pod zadnjim ministerotvom Cri-spijemi. Crispi je bil res dosleden v odlikovanju .svoje vrste" ljudij. Ljudstvo v Palermu je seveda razburjeno vsled teh škandalov.
8odnljsko. 361etni mizar Josip Walsyrger iz Trsta je bil včersj obsojen zaradi javnega iiasilstva in žaljenja stražarjev na tri mesece ječe. Walsorger je po noči pijan razgrajal po ulicah ter opsoval in otepel stražarja, ki ga je spremljal v zspor.
46letni urar Macedonij Zadra ia Benetk je dobil zaradi sokrivnje hudodelstva goljufije leti ječe ter bode izgnan po prestani kazni. Zadra je bil v zvezi z javnim postreščekom Veselom, ki je, kakor smo sporočili svoječasno, izročal njemu zastavljene listke dragocenosti, vredne okolu 40.000 gld., a Zadra je vzdigal dragocenosti ter jih spretno spravljal oblastim izpred očij.
Katarina Vćlika na Dnjepru.
(1787. leta.)
(Ruski spisal O. P. Danilevaki; preloiil Al. Benkovič.)
(Dalje)
Prvi utisi so bili ugodni svetlosti. Čedne klopi so stale v stanici ob stenah. Svete podobe jr glavnem kotu so bile obtaknjene s suhimi cvetkami. Svetilnica je gorela pred sliko Nikolaja Čudotvorca, kojega prazaik je imel biti čez dva dni, 9. maja. Dveletno dete je sedelo ob pragu stanice na tleh in z žlico sililo s kašo na pol slepo mačko, katero je bilo ujelo in pridržalo mej nogami. Bela kura je prišla izpod peči ter pri tem na lepo pometenih iu s peskom nasutih tleh puščala za sabo vrsto križcev svojih ostrožnih nog, na to pa pričela na klopi iz sklede kljuvati s platnom pokrito, za večerjo pripravljeno jed. Ker ni videla gospodarjev, obrnila se je Katarina k Potemkinu:
—	Tukajšnja gospodinja je bržkone odšla aa polje delat ali pa na trg? — in ebrnivši se k Jožefa je pristavila po francoske: — Ne morem si kaj, grof; da bi vas ne opozorila na čadno tukajšnje ljudatvo. Občudovaaja vredna priprostost! Tu je na primer vsa hiia izročena varstvu deteta od dveh do treh let!
—	In celo krčma, — je pripomnil Bezborodko spoštljivo: — krčma, kjer se prodaja žganje. Evo soda! A nikdo se ga ne dotakne.
—	Bržkone zato, vaše veličanstvo, — obrnil se je h Katarini grof Falkenstein : — ker je vse tukajšnje prebivalstvo šlo od doma, nadejajoče se, da ob Dnjepru vidi svojo carico . . .
Carica je laskavo pomolila Jožefu roko, kojo je on poljubil, ter ga prosila z usmevom, naj sede. Potemkin, Rumjancev, Bezborodko, Suvalov in drugi od spremstva Katarine in Jožefa so spoštljivo stali pri vratih.
—	Čim dalje prihajam, vaše veličanstvo, je velel Jožef, — tembolj se čudim . . . Mislil sem, da pridem v pustinjo, a ugledal sem obljudena bogata mesta . . .
—	DA, — segla mu je veselo v besedo Katarina ter se ozrla v Potemkina — veselim se, da sem na svoje oči videla te knye. Sovražniki kne-levi so vse poskusili, da bi ga počrnili pred menoj in pred svetom. Pravili so nam, da nas čaka ljudem neznosna vročina, a vaprejel nas je vzduh ne aicer Italije, a vaše Ogerske, veličanstvo. Stepa je res da brez gozdov in velja za snhotno, mi pa smo povsodi videli potoke in reke, ob katerih ni ravno malo naselbin. Koristi gospodarskih naprav se ne kažejo pojmom množice takoj iz začetka. Peterburška gubernija daje sed^j osmi del dohodkov vse države in obstoji le štirinosemdeset let. In koliko se je govorilo proti temu mestu Petrovemu! Videli bodemo, kako koristni bodo ti pristani čez malo časa . . .
—	Vaše veličanstvo, —- je odvrnil grof Falkenstein : — knez Potemkin ima mnogo sovražnikov, a še več prijateljev.
Katarina je nadaljevala:
—	Vpili so zastran podnebja, strašili in odsvetovali 1 Sedaj, ko sem tukaj in aem vse videla na svoje oči, iščem uzroka takim nespametnim predsodkom, a ga ne najdem. Po najdenju teh blar goslorljenih krajev izgine strah pred Tatarji, katere še Sivo pomnijo Bahmut, Ukrajina in Jelisa-vetgrad ... Di, sedaj vsak dan legam spat z veliko tolažbo, ko sem videla na svoje oči, da nisem prouzročila škode, marveč prinesla in prinašam največjo korist svoji državi . . .
Nato je prešel razgovor na vnanjo politiko in na Turke. Živa zanimivost predmeta in menjavanje uiulij ii. očij V oči jo piovutiio Ulitem giaVI. Potemkin je pomignil dvornikom in ostavili so Katarino samo z Jožefom. Carica je kmalu pozvala Potemkina in potem je injim vred nadaljevala razgovor z Jožefom. Bilo je že čez poldan. Carica ni niti opazila, da je minila poltretja ura. Želodci potnikov so se pričeli oglašati. Prvi se je spomnil Bezborodko, šel v stanico in pošepetal Potemkinu nekaj besed. Knez je prišel v zadrego ter se ugriznil v ustnice. Katarina je uganila njegove misli.
—	Grof, — obrnila se je k Falkensteinn: — bi-li ne bilo dobro, da kaj použijemo pred odhodom k mojim galeram?
—	Kakor vam drago! Že Dante je rekel, da se mora še le roditi rod, kateremu ne bode usojeno umreti. To se nanaša ravno na vas in na nesmrtno potovanje vaše . . .
(Pride še.)
Najnovejše vesti«
Trst 13. Minister za Železnice vitez Gutten-berg ostavil je Trst danes zjutraj. Na kolodvoru sv. Andreja so se mu poklonili namestnik Rinal-dini in načelniki raznih nradov.
Roka 13. V W6hrichshofenu je umrl znaai, Hrvatom toli neprijazni opat in župnik dr. Kajetan Be dini.
■orolla 19. „Norddeutscbe Allg. Zeitung" javlja, da zvečer dospe aem iz Pariza voditelj ruskega ministerstva za vnanje stvari Siikin ter da se odzove povabilu državnega kancelarja na obed. —
Borolln 19. Danes se je odprla nemško-av-strijska konferenca v varstvo obrti. Zborovalce je pozdtavil driavni podtajnik Roth, rekši, da državna vlada gre za tem, da se mednarodnim potom uravna varstvo obrti.
Carjigrad 13. Pološenje na Kreti je postalo zopet bolj vznemirljivo vsled vedenja Mohame-dancev.
Vojno ministerstvo je podpisalo pogodbo, sklenjeno z ravnateljem družbe Crćdit F on q i ere v Odesi za nabavo 2000 konj za topničarstvo.
Še vedno zapirajo razne osebe, ki so postale snmne po mladoturškem rogoviljenju.
vrk« ia
Btd!tt»t*t&. Pieniea u jaaSn 7*43 7' 45 Pienioa n spoalad 1896 7*65 do 7 67—.—. Oves m jesen 5-80—6-08
K* »a jesen 6 40—6 43 Kora za as aept-okt. —•-----—
PA*aiefc. nova od 7S kil. f. 7-S0-7-85 od 79 kilo. 7.40—7-45.. o-1 «0 kil. f. 7-45—7-50 od 81. kil. f. 7<85
7 60 , oii Mit kil. for. -.--.—, JeAmon 5*90—8*—
proao 5*46'—6*—.
Pftenioa. Dobro ^povpraševanje, ponudbe "živahne. — Prodaja 40.000 met. atot. S—5 nvč. dražje. — Vreme : lopo.
Praga. Nerafinirani sladkor for. 1175, oktober-dooember 11-85 ssirno
Havrs. K»V» ftantoa «ood average za oktober 62 85 se februvar 62.25 jako stalno.	|>
Prag«. Centrifufal novi, potlavljne v Trst s sarino vred edpoftiljatev preoej f, 84*60 —'— CJonoaise 86*75—'—Četvorni 8Hr—•—•—.▼ glavah aodlli 87-60-'— Hamburg. Santos good average ta oktober 50.#6 sa dooombor 50*26. sa mare 1897. f. 51*75.
lana^Jek« bova« 19.
Driavni dolg r papirju . .
„ » v arahrn . . Avatrijaka renta v alatu , , » kronah
Kraditae akcije.....
London 10 Lat......
Napoleoni.........9.64
80 mark .......11.76
100 Italj. lir .....44.45
oktob
danes . 101.15 . 101-36 . 129.45 . 101.90 . 863.60 . 119.90
1
včeraj 101.30 101.35 1*29.55 101.20 363.10 119.90
»H*/. 11.76 44.47'/,
ŽELEZNIŠKI VOZNI RED.
a) Drlavna tolsmloa. (Postaja pri sv. Andreju Od dni 1. oktobra 1896. ODHOD:
6.80 prodp. v Herpetie, Ljubljano, na Dunaj, v Beljak. 8.36 n v Herpelje, Rovinj, Pali, Divačo in na Dunaj 440 popol. v Herpejje, Divačo, Dunaj Pulj in Rovinj. 7.80 „ v Herpelje (in od flerpelj jbrsovlak V P ulj, Divačo, na Dunaj, v Beljak.) Lokalni vlak ob prasnikih: 9.20 popol. v Divačo.
DOHOD:
8.06 predp. is Ljubljane, Divače. Herpelj. 9.50 „ is Pulja. Rovinja. 11.15 „ it Herpelj, Ljubljane, Dunaja. 7.05 popol. ii Pulja, Ljubljane, Dunaja. 9.45 g brsovlak ii Pulja, Rovinja, Dunaja, Beljaka Ljubljano, Lokalni vlak ob prasnikih): 8.36 popol. is Divače.
Dr. Venceslav Svoboda
zdravnik
Via del le Poste nuove š. 6
ordinira predpoludne od 11. do 1. pop. popoludne , 3. „ 4. „
Borzni trg žt 14. Sedanja razstava:
Divno potovanje križem litiji in Japonske.
Videti je HongkMi, peklne, Shangel Itd. Jako Interesantna serija. Ustopnlna 20 n.
Zaloga pohištva
tvrdke Alessdndro Levi Min** Trst. Via Riborgo, 21 in Plaiza Veoohia it. ^
Zaloga pohiitia in tapetarii vseh slogov, lenega is-delka. Bogato skladiiče ogledal in vsakovrstnih slik. - Na sahtevanje ilustrovan cenik sastonj ta franko. .^^J? blago stavlja se parnik, ali na želesmiko postajo, ne da bi za to računil stroške.
Vmllka Inomoat-ka BO nž. loterija |	Žrebanje
alarm dobite*	j je 7. novembra
75.000 kron
v gotovini z odbitkom 2O0/0
Srečke po 50 nč. priporočajo: fiiuseppe Bolafflo, Alessandro Levi, Mandel 4. Co., Glrolamo Morpurgo
Lastnik kensorcij lista .Edinost". Izdavatelj in odgovorni urednik : Fran Godnik. — Tiskarna Dolenc v Trstu.