373
Novičar iz domačih in ptujih dežel.
Iz Dunaja. Vse gleda sedaj na Dunaj in pričakuje radovedno, kaj bo vlada sklenila o ogerskih , hervaških in sploh v deržavnih zadevah. Sklep je težaven ; to se vidi že iz tega, da vsaki dan prinese novo novico; al kar časniki danes povejo, preklicujejo drugi dan. Sedaj se sliši, da sta dvorni ogerski kancelar in deržavni minister enih misli; sedaj spet, da ne; enkrat, da oba hočeta ostro ravnati z Ogri in celo deželo djati v obsedni stan, drugikrat spet, da ta ali uni noče strun tako zlo napeti, ker to bi zadrege še huje napravilo kakor so že; danes se sliši, da se bo v mi-nisterstvu marsikaj premenilo, da bota, na priliko, odstopila nadvojvoda Rainer, Rechberg itd., drugi dan spet da ne. In mnogo se je pisalo o primasu (pervem ogerskem škofu) in kardinalu Scitovskem, ki je bil zavoljo svojega preodkri-toserčnega odgovora na Dunaj poklican. Kurandov časnik je že premišljeval, ali bi bilo prav, da bi blizo 80 let starega moža v kak samostan zaperli ali ne, ker bi utegnil v zaporu kot 53mučenec ogerske ustave" umreti in bi to velik hrup delalo po svetu. Al vse to, kar se je več dni bese-dovalo o tem, so bile čisto prazne besede; primas je bil pred cesarja poklican in 30. dan p. m. pol ure sam pri njemu; „Wien. Zeit." pravi, da so mu cesar resno očitali pismo njegovo, s kterim je 24. t. m. kot veliki župan odgovoril na vprašanje dvornega kancelarja, pa tudi to, da je tisto pismo prišlo v časnike. Primas je zagovarjal pismo svoje, da si je v dolžnost štel, na vprašanje vladno odkritoserčen odgovor dati, — da pa je njegov odgovor na beli dan prišel, ni on kriv, ker se je to brez njegove vednosti zgodilo. Drugi dan je zapustil Dunaj, in, kakor „Wanderer" piše, bolj poserčen kakor potert. Pervo znamenje, kaj imamo o ustavni naši prihodnosti pričakovati, piše „Ost und West", nam bo prinesel cesarjev odgovor na deželni zbor her-vaški; „iz tega odgovora, bolj kakor iz vsega, kar se bo o sedanjih zapletkah ogerskih počela, bomo posneli, ktero pot vlada misli vprihodnje nastopiti o avstrijanski ustavi in kaj imamo upati ali kaj se bati, ker morebiti razun Nemcov, vsi ostali narodi Avstrije dosti glasno zahtevajo, naj se premeni februarska ustava."
—   V pondeljek se je spet začel deržavni zbor. Radovedno se pričakuje, kaj se bo v zboru sedaj godilo, ker vsak ve, da sedaj pridejo najvažnišc zadeve na versto. Sliši se, da bojo češki in poljski poslanci krepko se za to potegnili, da se rešijo poglavitne politične vprašanja.
—   Po cesarskemu sklepu   od   21. oktobra   t. 1. veljajo
374
vse tiste polajšavc pri rekrutbi (rekrutirengi) tudi za prihodnje leto 1862, ki so bile za letošnjo leto dovoljene; namreč da edini sin je vojaščine že oprosten, ako je oče 60 let star (po postavi od leta 1858 je mogel oče biti 70 let star}; tudi tak stareji sin se ne sme vzeti v soldate, čigar brat ali bratje se niso 18 let stari (po uni postavi so ga že vzeli, da so bili brat ali bratje le že 15 let stari); oprosteni so vojaščine posestniki zemljiš tudi takrat, če je njih kmetija razdeljiva, to je, da posestnik sme od te kmetije brez gosposkinega dovoljenja kakosen kos prodati, vendar ne sme tako posestvo tako veliko biti, da bi se več kot štirikrat toliko neslo ali dohodkov dajalo kakor je treba za prerediti 5 svojih ljudi. (Ce namreč taka kmetija toliko nese, misli vlada, da se tak vojaščini podveržen posestnik lahko odkupi); — lozanje se sme od asencije ločiti (popred se je ravno pred asencijo lozalo); — kdor ne meri več kakor 56 pavcov, ni za vojaka in dotična kantonska komisija ga more že izpustiti, da mu ni treba k asencii iti; ta komisija more tudi brez asencije oprostiti take fante, ki imajo kako napako (bolezen) na sebi, da jo lahko že vsak spozna, če tudi ni zdravnik.
Češko. Iz Prage. Mestni odbor je sklenil v seji 30. dne p. m. po živem pomenkovanju, kterega so se udeleževali v češki besedi tudi Palackv, Rieger, Zelenv, Brauner, Wencig, Rezač itd., naj se na mestne stroške napravi viša dekliška šola v narodnem jeziku, kakošne do-sedaj mesto še ni imelo.
—   Tudi pri nas se je v enem hlevu gilemniškega okraja goveja kuga prikazala; vseh 6 govedov so morali pobiti, da bi se tako, ako je mogoče, mahoma zaterla bolezen.
Hervaško. Iz Zagreba. „Pozor" na čelu enega svojih poslednjih listov pod naslovom 5)Duvalizem ili federacija" izgovarja mnogo pomenljive misli in o kterih je le želeti, da bi nadvladale v Pestu, Zagrebu in Beču. Ako bi obveljal duvalizem, ki ga zahtevajo Magjari — piše „Pozor" — bi onda imeli mi doma vlado, v Pesti vlado, ker bi ž njimi v zvezi bili , pa imeli bi tudi v Beču vlado , ker si vlade brez osebe kraljeve misliti ne moremo. To bi po tem takem trializem bil. Je li mogoče, da ktera deržava na tako kompliciranem ustroju obstane? Pa če bi se to tudi izvelo, kaj bojo rekli Cehi in Poljaci? Bi li pravedno bilo, da mi to uživamo, oni pa, ki imajo tudi svoje historične prava, svojo lepo in veliko preteklost, bi te blagosti (ako je blagost) ne uživali? Mi tega kakor Slovani dopustiti ne moremo. Ako so Smolka, Rieger in drugi Ogersko branili, so storili to posebno zato, ker tudi za svojo domovino želijo enako pravo, ne pa zato, da ogerski kroni bi se dalo mnogo ali vse, njih domovini pa nič! Ako hočemo odkrito-serčno in pošteno govoriti, moramo priznati, da nas iz zadrege samo načelo federacije more rešiti. Zato iz serca želimo, da vlada to načelo spozna, ker na tem temelju mora nehati vsaki daljni razpor.
—   ,?Glasonosa" piše , da deželni zbor se ima začeti 4. dne t. m. in da potem gre ban na Dunaj. Ravno ta list naznanja iz gotovega vira, da je iz Dunaja prišla zapoved, da vse financialne gosposke se imajo posluževati hervaškega jezika kot službenega jezika v vseh svojih opravilih. — V P o že g i bo začel izhajati narodni list pod naslovom ,5Slavonac".
—   Iz Reke. Dvema tukajšnima advokatoma je bila služba vzeta zato, ker ne znata hervaški.
Ogersko. Tavernik žl. Maj lat h se je svoji visoki službi odpovedal; al ni se še bralo, da je cesar sprejel odpoved. Večina velikih županov je že odgovorila na vprašanje vladno: ali bojo pomagali pri naberi novincov (re-krutov). Vsi so odgovorili, da ne, ker je to ustavi deželni nasproti.    Kraljev   ukaz   prepoveduje   županijske   zbore   po
celem Ogerskem in žuga s vojaško silo jih zabraniti, ako bi hotli kje kakosen zbor napraviti.
— V „Ost u. West" se je te dni bralo pismo nekega veljavnega Rumuna pod naslovom: „Kdo Rumune draži zoper Magjare?^ V tem pismu opominja pisatelj Magjare, naj spoznajo svojo krivico, in ako hočejo, da jim bojo vsi drugi narodi pod ogersko krono prijazni, naj jih priznavajo za svoje ravnopravne brate. Med drugim pravi pisatelj Magjarom, kar bi utegnilo veljati tudi še kakemu drugemu narodu, to le: „400 let je preteklo, brati Magjari, kar se bojujemo za vašo slavo, za vaš dobiček, in kakošno plačilo smo prejeli za vse to? Tisto, ki se da lovskemu psu. Ko je v hosti zajca izpodil in ga podil celi dan, reveža na večer spet priklenjejo in po tolikem gladu in trudu prejme drugi ali tretji dan par suhih kosti."
Benetke 1. nov. Včeraj zvečer je bila presvitla cesarica v gledišču krasno razsvitljenem; pri dohodu in odhodu je bila z veliko slavo pozdravljena.
Laško. Unidan je bil Ratazzi pri cesarju v Parizu, pa ga je vprašal, kaj bi, ako prevzame rninisterstvo, mogel deržavuemu zboru zastran Rima reči. Cesar mu je odgovoril, da ne more svoje armade iz Rima vzeti, in je dostavil : ^Delajte kakor da bi Rima ne bilo." Na to mu Ratazzi zaverne, da bi mogli potem na Benetke misliti. Napoleon mu odgovori: „Po miru v Villafranki je Italija imela dosti časa, napraviti si močno armado; Viktor Emanuel se ne sme zanašati na francozko pomoč; zmiraj pa bom pripravljen, pravdo vašo poravnati". Tako se pripoveduje. — Košut, zastopnik Ogrov, in Mieroslavski, zastopnik Poljakov, sta se nek zlo sperla zastran vzajemnega postopanja o ogerskih in poljskih homatijah.
Rusko. V mnogih časnikih se bere, da tudi na Ru-sovskem po več krajih zlo vre. — V Varšavi je še vse pri starem. Cerkve so zaperte; noben zvon se ne sliši; zaporedoma se zaperajo sumljive osebe; vse je oterpnjeno; kaj se bo izkuhalo, sam Bog ve'.
Turško. Turški vojski se v Hercegovini huda godi. Po telegramih v „Ost u. West" so ustajuiki 26. dne p. m. glavno armado Omer-pašovo pri Pivi napadli in jo tako pobili, da je 700 mertvih, 1250 pa ranjenih na mestu obležalo; ostala množica turška je bežala popustivši veliko orožja iu streliva.