E lezbične študije ?1ä body positive Revijo subvencionirajo Ministrstvo za znanost in tehnologijo, Ministrstvo za kulturo in Ministrstvo za okolje in prostor Republike Slovenije. Po mnenju Ministrstva za kulturo Republike Slovenije, {t. 415 - 24/94 mb {teje revija med proizvode, za katere se pla~uje 5-odstotni davek od prometa proizvodov. vsebina Darij Zadnikar 5 VKLJUČUJOČA DRUŽBA gejevske .L lezbične študije Brane Mozetič 9 MITOLOGIJE NAŠEGA ČASA * outfit Ken Plummer 15 Alice Echols 45 Suzana Tratnik 63 lataša Velikonja 75 Tatjana Greif 89 ?Xa Camille Paglia Camille Paglia Nataša Sukič Gusti Leben Kate Bornstein IZREKANJE IMENA ERUPCIJA RAZLIK - LEZBIŠTVO QUEER: TEORIJA IN POLITIKA SPOLNEGA IZOBČENSTVA HOMOSEKSUALNOST IN POLITIKA VARLJIVA ZNANOST - O ANTIČNI HOMOSEKSUALNOSTI SeXarc 103 107 Camille Paglia /// 127 143 169 Esther Newton 187 HOMOSEKSUALNOST OB FIN DE SIECLE GEJ STALINIZEM - ALI JE GEJ TISK KRIVIČEN DO CAMILLE PAGLIA? DEMONIČNI APOLON -DEKADENTNA UMETNOST ŽENSKE V ROKENROLU DEVETDESETIH IZSEKI IZ ZGODOVINE GEJ HOLLYWOODA SPOLNA IZOBČENKA: O MOŠKIH, ŽENSKAH IN NAS OSTALIH MITSKA MOŠKA LEZBIJKA: RADCLYFFE HALL IN NOVA ŽENSKA bodv pOSrtiVc Moran Soruz 207 227 SVETOVANJE - AIDS ZGODOVINA GIBANJA PRI NAS OIKOS Susanne Maurer 241 Jörg Hodalič Igor Prassel 263 271 EVROPSKI OKOLJSKI PROSTOR V LETU 2010 ŠIRŠI RAZMISLEK O PROBLEMU ČIŠČENJA ODPADNIH VOD DRUŠTVO ZA OPAZOVANJE IN PROUČEVANJE PTIC SLOVENIJE prikazi in recenzije Roger Penrose, SHADOWS OF THE MIND, A Search for the Missing Science of Consciousness (Mitja Perus) Stephen Hawking, ČRNE LUKNJE IN OTROŠKA VESOLJA (Mitja Perus) SPOLNO NASILJE. Feministične raziskave za socialno delo - zbornik (Igor Pribac) G. Makarovič, SLOVENCI IN ČAS. Odnos do časa kot okvir in sestavina vsakdanjega življenja (Marta Verginella) Oto Luthar (ur.), POT NA GRMADO. Historični seminar (Marta Verginella) Sajama, Matti Kamppinen, Simo Vihjanen, MISEL IN SMISEL, (Aleš Prime) Kazuaki Tanahashi, David Schneider, ESSENTIAL ZEN (Samo Škrbec) NEW MOMENT - Magazin za vizuelnu kulturu; Novi mitovi ili beogradske ludosti (Mitja Velikonja) povzetki Vključujoča družba Res je, da se je teh nekaj stoletij moderne dru`be vzpostavljalo kot sistem normalizacije, ki je temeljil na sistemati~nem izklju~evanju drugih: norce so izrinili nazaj v srednjeve{ke gradove, Jude v predpoliti~ni holokavst, neprilagojene v kazensko-pobolj{evalne azile itd. Res pa je tudi, da je ta doba bila sposobna zgraditi samokriti~ne mehanizme, ki so segli onkraj njenih patologij. Zgodovinopisje nam pri~a, kdaj je to prizadevanje pri{lo prepozno ali pa je bilo pre{ibko, da bi u~inkovalo preventivno. Te`e je ugotoviti, kdaj je refleksivno prizadevanje rodilo sadove in uspelo prepre~iti najhuj{e. Na o~eh so ostale zgolj brazgotine. Zoper diskurz racionalnosti, ki podredi vso heterogenost univerzalnim principom, se je vedno postavljala kriti~na racionalnost, ki je spra{evala po kompetenci oz. mejah prve. Zna~ilnost prvega tipa mi{ljenja je sistemskost, ki posku{a teoretsko reproducirati samoreferen~ne mehanizme v naravi, dru`bi in kulturi. Drugemu je bli`je soo~anje z alternativami, ki jih ponuja dejanskost. Zaradi tega je ta misel vedno mi{ljenje krize. Krisis ni tukaj zato, da bi resignirali, temve~ da izzove odlo~itev. Lahko re~emo, da je ta druga dr`a moderne utopi~na. Utopi~na tudi zaradi tega, ker nam zapu{~a predvsem izku{njo spodletelosti: zdaj nam ponuja ponesre~ene recepte, drugi~ njene dose`ke spregledamo. @e Heglu je bilo vpra{anje o temeljih krize vir potrebe po filozofiji. Svet se mu je razpiral kot razcep med subjektivnostjo in objektivnostjo, emancipacijo in tradicijo, revolucijo in restavracijo. Moderni ljudje so kot dvo`ivke, ki so prisiljene `iveti na obeh bregovih razcepa. Ta razcep je rodilo “univerzalno gospostvo razsvetljenega razuma, racionalno-empiri~nih znanosti in prakti~no-industrijska me{~anska delavna dru`ba in sistem potreb”. Kot re{itev se je ponujala filozofija sprave, ki bi, podobno kot srednjeve{ko kr{~anstvo, vnovi~ integrirala med seboj sprte segmente sodobne civilizacije (znanost, moralo, umetnost). Ta sprava ne bi presegla okvirov kontemplacije ve~nega, na kar {e danes prisega vrsta ezoterikov in duhovnih eskapistov. Po drugi strani se je razprl projekt dejanske sprave, ki bi se izvr{ila z realizacijo utopije dru`be, ki sega onkraj obstoje~ega sveta. Projekt se je izjalovil, ker je bila samorasla dinamika obstoje~e dru`be hitrej{a in u~inkovitej{a od na~rtovanja in udejanjenja svetle bodo~nosti. S tem, ko je propadel socializem, pa se ni re{il niti en problem kapitalizma. Univerzalni diskurzi in njihove prakse normalizacije in izklju~evanja so postavljeni pod vpra{aj. Znanost, ki razkroji mit, nima nobene predpravice, da bi gradila nov mit. Zato je pomembna naloga refleksivne moderne, da kritizira tak{no praz- 5 noverje z enako zavzetostjo kot v 18. stoletju. Medicinski diskurz je proizvedel vrsto mitov, nekatere je celo povzdignil na raven avtoritarnih disciplin. Avtoritarnih v tem smislu, da si jemljejo privilegij, da sodijo o različnih socio-kulturnih manifestacijah. Značilen primer je takšna psihiatrija, ki si lasti kompetenco razvrščati ljudi in skupine po kriteriju njihove ne/normalnosti, ne da bi presodila sam pojem normalnosti. Sledi statističnim kriterijem, ki izključijo iz svojega povprečja vse nad-in podpovprečno, pa čeprav je to zgolj drugačno, ekstravagantno, nenavadno, uporno, celo drugačne kulture in narodnosti. Normalnost se skrči na sposobnost in pripravljenost reproduciranja vladajočih produkcijskih in ideoloških vzorcev. Šolska psihiatrija dojema skladno z zgornjo logiko homoseksualnost kot bolezen. Doktrine, kako izkoreniniti bolezen, pa po svoji logiki pripeljejo do rožnatih trikotnikov in plinskih celic. Vse v imenu ideala homogene, čiste, zdrave, normalne in neprotislovne družbe. Časopis za kritiko znanosti je odpiral prostor takšni znanosti, ki ponuja svoja dognanja javnosti kot resurs argumentacij in se ne vsiljuje kot vrhovni razsodnik. Takšne argumentacije imajo večjo empirično veljavo, če jih porodijo tiste kulture, o katerih pričajo. To se ne sklada povsem z ideali pozitivističnih ved, ki z metodološkimi zvijačami pleteničijo o “objektivnosti”. Takšna “objektivnost” je zgolj rezultat pomanjkljivega preverjanja lastnih normativnih izhodišč. Prav izčišče-na normativna izhodišča so tista, ki omogočijo oblikovanje veljavnih argumentacij, za razliko od avtoritarnih sodb psevdoznanstvene “Znanosti”. V primeru homoseksualnosti bi naprimer lahko rekli, da ne gre psihoanalizi ali kakšni podobni vedi odrekati pravice, da se ukvarja z različnimi spolnimi praksami. To lahko prispeva k zmanjševanju travmatske napetosti, ki jo terja tradicija. Je pa stvar posameznikov, da si sami zase izberejo prakse in argumentacije, pa četudi te segajo onkraj povprečja. Enako bi veljalo za druge skupine in primere: znanost naj jih ne oblikuje kot svoj objekt preučevanja in avtoritarnega razvrščanja. Preučevati je treba kulturo drog, ki jo izražajo vse prizadete strani, hendikepi-ranim je treba omogočiti, da oblikujejo in sooblikujejo naš skupni svet objektov in razumevanj, gejem je treba omogočiti, da pišejo svojo zgodovino in znanstveno refleksijo kot del skupne kulture. Iz tega je razviden obris utopije družbe, ki je odprta in vključujoča, ki ne jemlje povprečja kot standarda razvrščanja. Za vse je dovolj prostora! Utopijo “kazi” le paradoks tolerance: kako tolerirati tiste, ki ne tolerirajo? In kaj, če ti vladajo? Prav ta realnost pa vzpostavlja utopijo, ki ima realne možnosti, če ne podleže iluziji neprotislovne družbe. Zanjo se žene nasprotna stran. Darij Zadnikar 6 qejevske in Kratka zgodovina za za~etnike ^e odmislimo poglede in prakse raznih plemen ter se osredoto~imo na civilizirana plemena oziroma civilizirano dru`bo, lahko povzamemo, da je bila homoseksualnost vselej problem. Seveda v prvi vrsti mo{ka homoseksualnost in hkrati tudi mo{ki problem. Svetovno civilizacijo bomo zelo povr{no imenovali mo{ko civilizacijo. Malokdaj v zgodovini so se ukvarjali z lezbi~nimi odnosi, saj so bile `enske, grobo re~eno, manjvredna bitja (pomislimo, kdaj so {ele dobile nekatere dr`avljanske pravice) in se mo{ki z njimi oziroma z njihovim svetom pa tudi s seksualnostjo niso kaj dosti ukvarjali. Mo{ki homoseksualci, ki so v svojih spolnih odnosih prevzeli kdaj pasivno vlogo, so se s tem postavili v `ensko vlogo (v mo{kih o~eh) ter tako v manjvredno vlogo. Prav to vpra{anje vlog je postalo tisto, ki je homoseksualno prakso dolo~ilo za manjvredno, to~neje za nevredno (pravega mo{kega!). Tako `e stari Grki. V vsej svoji ljubezni do de~kov so kaj hitro zadeli ob vpra{anje ~astnega in vrednega. Njihova pretkanost jim je omogo~ala seks s su`nji (kot manjvrednimi bitji), seveda v aktivnem polo`aju, prav tako pa tudi z mlaj{imi. Pa {e tu so se spra{evali po dru`benem polo`aju. Sinu uglednega me{~ana se pa~ ni spodobilo, da bi prevzel `ensko vlogo. Tako so se teoretiki vrteli na dveh nivojih: vpra{anje let in vpra{anje dru`benega polo`aja. Starej{i so lahko fukali mlaj{e, tisti bolj ugledni manj ugledne itd. Nepisana pravila so se ohranjala skozi stoletja in tako {e danes najdevamo ostanke teh mo{kih pogledov. Seveda mo{ki v zgodovini ne bi bili to, kar so, ~e si ne bi izmislili {e sankcij. Sprva po zgornjih pravilih, potem pa kar po~ez do vseh homoseksualcev. V postave razli~nih religij je mo{ki kar hitro vklju~il tudi homoseksualno pregreho, ko pa je snoval kazenske zakone, stoletja kasneje, prav tako ni pozabil nanjo. Dokler se ni tako zelo civiliziral, da je zadevo za~el znanstveno raziskovati ter jo potisnil v naro~je medicine, to~neje psihiatrije. Ali po parih tiso~letjih premestil iz medicine v sociologijo. Tam ne nazadnje homoseksualnost {e obstaja kot predmet raziskav, kot dru`beni fenomen, ki ga je potrebno pojasnjevati. V novej{em ~asu, vse v slu`bi po~love~enja dru`be, so mo{ki varianti dodali {e `ensko, tako da so stvari bolj demokrati~ne. Seveda ni potrebno posebej poudarjati, da je bila mo{kemu `enska homoseksualnost cmok v grlu zlasti zato, ker je mo{ki odstranjen iz takega odnosa, ker je enostavno nepotreben. Kaj pa sami homoseksualci? Prvo, kar opazimo, je to, da so se skupaj spravili {ele v zadnjih sto letih, ali to~neje v zadnjih tridesetih. Pred tem so kar hitro 9 pristali na delitev sveta, v katerem so bili povsem ni~vredni. Med sabo so prav tako pristajali na vrednostno lestvico, po kateri je bilo biti pasiven manj ~astno. In tako so si tisti uglednej{i lahko privo{~ili podrejene, starej{i mlaj{e, bogati kupljive itd. Tam kjer gejevsko gibanje nima posebne tradicije, bomo {e vedno najdevali tovrstna naziranja. Prav zna~ilna je tako imenovana sredozemska homoseksualnost – tipi, ki nategujejo druge tipe v tem predelu sveta, ne veljajo za homoseksualce, temve~ za prave mo{ke. Homoseksualci oziroma pedri so le tisti, ki nastavljajo, obenem se po`en{~eno obna{ajo in sploh prevzemajo `ensko vlogo (ali so v to celo prisiljeni). Pljusk tovrstnih naziranj je znan tudi na podro~ju biv{e Juge, ne le v Italiji, [paniji ali Severni Afriki. Kaj pa pri nas? Imeli smo (ali imamo) par mo{kih cvetk, ki svoje usmerjenosti niso skrivali. To pa je tudi vse. Ostali so se zbirali po neuradnih zbirali{~ih, se zabavali in ni~ kaj reflektirali svojega polo`aja. Vse do leta 1984, ko so se pojavili takoimenovani aktivisti ter vse spravili na dan. Kar je bilo skrito, je postalo odkrito. Vik in krik je zagnala dru`ba (bolje re~eno politika in mediji), ki je neizre~eno homoseksualnost {e prena{ala, zaparanojili so tudi sami pedri, ker jim je bil ukraden mir in molk, da o skriti zabavi ne govorimo. Sprva sem se sam ~udil, da homoseksualci ne marajo organizirane scene, kasneje mi je {ele postalo jasno, da glasnost ali vsaj neskritost in nemol~e~nost prina{ajo zahteve tudi njim – zahteve, da se za~nejo zavedati sami sebe, da se za~nejo sprejemati, zlasti pa spo{tovati. In kaj je te`je od tega? Kaj vse je aktivizem postoril v skoraj dvanajstih letih, je razvidno iz pregleda zgodovine, vse kar pa je potegnil za sabo, vidimo okoli sebe, tako v medijih, v politiki kot v vsakdanjem `ivljenju. Gotovo gre za pozitivne premike. Premiki v sami homoseksualni populaciji so seveda najmanj{i, najpo~asnej{i. Morda sploh ne gre za premike, gre bolj za menjavo generacij, za nove odtenke pri mlaj{ih. Neko~ sem se ob vpra{anju aktivizma igra~kal s samimi aktivisti oziroma aktivistkami – pokazalo se mi je namre~, da je ve~ina med njimi Neslovencev (kot bi danes rekli) ali Polslovencev, in drugi~, da so bolj militantne in manj skrite, manj pre-pla{ene, aktivistke. Skratka, da gre za ljudi, ki niso trdno spravljeni, ki ne sodijo v trden slovenski (ali narodov) mo{ki svet. Da niso zape~ateni in da imajo manj za zgubiti (~e razmi{ljamo kleno). Morda nam tudi to kaj pove o homoseksualcih. Morda tudi to, da so na sceni zlasti mlaj{i ali pa tisti iz ni`jih socialnih slojev, no, umetnikov ne bomo omenjali (v celoti bolj lumpenproletariat, ~e smo zlobni). Prav kleni mo{ki svet aktivizmu povzro~a tudi najve~ te`av. Gre pravzaprav za tiste, ki naj bi predstavljali neko po naftalinu smrde~o podobo – za politike, in{titucije, v~asih tudi medije (zlasti bolj konservativne). Podobi slovenskega kmeta in vojaka, branilca domovine, ali sodobnej{i podobi uspe{nega podjetnika, pa~ ne priti~e, da bi ne`no ali strastno vzdihoval za komerkoli, kaj {ele za kakim predstavnikom istega spola, da bi “podlo`no” {iril noge in sprejemal vase mo{kost. To 10 se ne spodobi in zato so bili za predsednika slovenskega zdravni{kega dru{tva homoseksualci mrtve veje na drevesu `ivljenja (tako stroka!), za ljubljanskega veljaka pa nezreli otroci, ki jim o~e pa~ ne dovoli vsega (tako politika!). In{titucije so se vselej nekako sprenevedale – v demokrati~nem duhu velja pustiti `iveti, gotovo pa ne podpirati (ali samo zelo naskrivaj), kajti to `e lahko pomeni spodbujanje. Homoseksualci naj ostanejo tam, kjer so, naj se ne me{ajo v svet naroda, naj se znajdejo kakor znajo. Njihovo mesto je nekje na obrobju, naj ne silijo na sveta mesta (afera Grad) in naj se ne {tulijo med mlade (afera zlo`enka Varnej{a spolnost). Svoje revije naj ne primerjajo z izvoljenimi prosvetitelji naroda (afera Revolver), svoja sre~anja naj imajo na skritih, nemote~ih mestih (te`ave ob iskanju lokacij za tabore, delavnice ipd.), kajti njihova dejavnost je mote~a, ali celo umazana. [e bolje, kot vsi ostali naj se vklju~ijo v dru`bo in naj se ne silijo imeti nekaj zase (posebne revije, prireditve, knjige, prostori zabave... niso potrebni, ker jih tako getoizirajo – ~eprav vemo, da zato, ker tako bolj motijo). In zato se ni ~uditi, da so v medijih o zadevi poro~ale v glavnem `enske (novinarke) in da so kak posluh v in{titucijah pokazale predvsem `enske. Mo{ke je vselej zgrabila para-noja, ali so se diplomatsko izmaknili (ob podpori filozofskih umovanj) ali samo homoseksualno organiziranost zavra~ali, celo napadali. Do manj{ih sprememb je pri{lo {ele v zadnjem ~asu. Glavni vzrok je seveda aids. Ta je dodobra napadel populacijo gejev v zahodnem svetu. Gej je postal `rtev, bolnik, ki si zaslu`i usmiljenje. Kr{~anska ~ustva in gospodarska {koda, ki jo povzro~a aids, so gejem bolj odprli vrata v t.i. normalen svet. Zdravstvene aktivnosti so pripustile v svoje vrste tudi homoseksualne prakse. Politika in zakonodaja sta pri~eli sprejemati stavke, ki bi homoseksualcem omogo~ali ve~jo enakopravnost, zlasti v smeri vpra{anja partnerstva. Prav partnerstvo ali zakonska zveza istospolnih bi morda uredila spolno `ivljenje gejev, v tem smislu, da bi manj skakali naokoli ter tako dajali manj mo`nosti aidsu. S tega vidika je aids pri{el gejem dokaj prav. Tako je pri{el vpliv zahodnih razmi{ljanj tudi k nam. Kot povedano se je prvo zbudilo zdravstvo. Podatki so bili namre~ zgovorni – pribli`no polovico primerov oku`be so predstavljali homoseksualci (do konca 1995 je bilo v Sloveniji prijavljenih 109 primerov oku`be ali `e obolenja, od tega je {lo v 53 primerih za homoseksualen prenos). Ko pa so pogovori stekli z enim resorjem, je bilo tudi ve~ mo`nosti za druge resorje – kljub {tevilnim zaviralnim momentom. Dana{nja podoba aktivizma se kaj dosti ne razlikuje od podobe izpred parih let. Sodelovanje z mediji in z in{titucijami se je malce premaknilo, {e zdale~ pa ni doseglo kake stopnje normalnih odnosov. Sama scena ni dobila nobenih privatnih pobud, tako da morajo aktivisti {e vedno skrbeti za celo paleto dejavnosti. Na Zahodu se ukvarjajo zlasti s politi~nimi vpra{anji, s svetovanjem mladim ali s prosvetiteljskimi akcijami (ostalo razvija privatni sektor), pri nas pa je poleg tega potrebno pokrivati {e kulturne dejavnosti, lasten medij, zabavne in dru`abne 11 prireditve itd. To seveda zahteva veliko energije in {e ve~ denarja. Krog je tu sklenjen: homo populacija je {e preve~ skrita, da bi bila lahko glasnej{a, obenem pa preve~ neozave{~ena, da bi moralno in finan~no podprla aktivnosti; predstavniki dru`be pa so {e vedno preve~ kleni ma~isti, da bi se kakorkoli petljali s homoseksualnostjo. Brane Mozeti~ 12 o u - B^fc- V-- i i Li t Ken Plummer Izrekanje imena – Uvedba lezbi~nih in gejevskih {tudij* Solidarnost ni prirojena, temve~ pridobljena. Pridobljena je z na{o nara{~ajo~o senzibilnostjo za dolo~ene podrobnosti pri bole~ini in poni`anju drugih, “nepoznanih” vrst ljudi. Pove~ana senzibilnost ote`uje marginalizacijo ljudi, dru-ga~nih od nas, s pomislekom “Oni ne ~utijo tako kot mi” ali “Trpljenje mora biti, zakaj ne bi trpeli oni?”. Proces dojemanja drugih ~love{kih bitij kot “nekoga izmed nas” namesto “izmed njih” je stvar natan~ne deskripcije “nepoznanih” ljudi in redeskripcije nas samih. Rorty 1989: xvi V preteklosti so ljudje zase izna{li veliko na~inov izra`a-nja, oblik jezika, pisav, matematike, oblik umetnosti, oblik vojne, oblik dru`ine in dru`bene organizacije; skratka izna{li so “oblike `ivljenja” zase. Nobenega razloga ni za domnevo, da je proces, s katerim smo se iz jamskih bitij preteklosti preoblikovali v to, kar smo danes, pri kraju. Kulturni razvoj je gotovo {e mogo~. Shotter 1984: 49 [e pred stoletjem je bila homoseksualnost ljubezen, ki si ni drznila izgovoriti svojega imena; zdaj je postala pravcati babilonski stolp. To je zlata doba za gejevske in lezbi~ne {tudije. Pojdite v ve~je mesto zahodnega sveta, poi{~ite lokalno lezbi-~no in gejevsko knjigarno in pobrskajte. Ogromna, raznolika in * Tekst je prevod Plum-merjevega ~lanka “Speaking its name: Inventing a lesbian and gay studies”. Iz{el je v zborniku Modern Homosexualities, London 1992 (ur. K. Plummer). ^asopis za kritiko znanosti, domi{ljijo in novo antropologijo, let. XXIII, 1995, {t. 177, str. 15-44. 15 Ken Plummer bogata literatura je nastala na vseh mogo~ih aspektih gejevske-ga `ivljenja: od znanstvenih {tudij do velikih literarnih izku{enj; od vodi~ev po internacionalnem gejevskem svetu do lezbi~nih seksualnih priro~nikov; od medicinskih, pravnih in pomagaj-si-sam priro~nikov, do detektivskih lezbi~nih zgodb, gejevske znanstvene fantastike in AIDS stripov. [e vedno jo oblegajo {tevilne politi~ne sile, vendar sama kvantiteta in raznolikost delata nov ~as. Gejevske in lezbi~ne {tudije so postale pomembno {tudijsko obmo~je, manj{e, vendar primerljivo z `enskimi {tudijami in afroameri{kimi etni~nimi {tudijami. Univerze in srednje {ole na Zahodu ponujajo {tudijske programe. Nekatere izmed najbolj presti`nih univerz v ZDA – Harward, Princeton, Yale, Berkeley, New York, MIT, Duke, Santa Cruz, San Francisco – so gostile konference ali vzpostavile {tudijske smeri. V Evropi je Center za gejevske in lezbi~ne {tudije na Univerzi v Utrechtu zaposlil 30 ljudi, ki delajo na tem podro~ju. Erazem, izobra`evalno krilo Evropske skupnosti, je podprl ve~ konferenc “lezbi~nih in gejevskih {tudij” za evropske {tudente. Toronto, Danska, New York in Amsterdam so bili prizori{~a mednarodnih konferenc. The Journal of Homosexuality, ki je prvi~ iz{el leta 1974, je postal zna~ilen po svojih “tematskih {tevilkah”, s tako mnogovrstno tematiko, kot je sodomija in zgodovina, gejevska mladina, “starej{i” geji in lezbijke, alkoholizem, “dru`ina”, ter zaplodil {tevilne druge, kot npr. Journal of Gay and Lesbian Psychotheraphy in Journal of the Histoy of Sexuality. Tu je European Gej Review. Lezbi~ne {tudije so proizvedle ve~ avtonomnih ~asopisov, vklju~no s Sinister Wisdom, Hypatia – A Journal of Feminist Philosophy, Lesbian Ethics in TRIVIA: A Journal of Ideas. Feminism and Psychology in drugi feministi~ni ~asopisi, kot Signs in Feminist Review, vklju~ujejo {tevilne ~lanke o lezbi{tvu. ^eprav je homoseksualnost {e vedno lahko stigmatizirana na ve~ na~inov, je jasno, da gre za ob~utne pridobitve na raziskovalnem, pedago{kem in {tudijskem podro~ju. Zdaj imamo, kot je lepo rekel Jefferey Escoffier (1990), “ivory closet” z ve~ generacijami znanstvenikov, najmlaj{i med njimi so odra{~ali v svetu, kjer so bile mnoge izmed feministi~nih ali anti-heteroseksisti~nih raziskav rutinsko vzete kot {tartna to~ka. NAZAJ V PRIHODNOST: KRATKA ZGODOVINA LEZBI^NIH IN GEJEVSKIH [TUDIJ PRVI VAL? Gejevska in lezbi~na literatura se ne za~enja v 70-ih, temve~ sega nazaj v zgodovino. Ne predlagam vra~anja v 16 OUTFIT Izrekanje imena – Uvedba lezbi~nih in gejevskih {tudij vedenje o univerzalni lezbi~ni in gejevski literaturi, odkriti pri Sokratu, Sapfo ali Shakespearu. Namesto tega govorim o veliko bolj samozavestni in samoidentificirani “gejevski in lezbi~ni literaturi” – v~asih prikriti, vendar gotovo s poznavanjam ob-~utka moderne identite biti gej v kontekstu pritiska. Tega – modernega, zahodnega homoseksualca – jemljem kot enkratno, histori~no distinktivno izku{njo. Najzgodnej{a samozavedajo~a se poro~ila so za~ela prihajati v poznem devetnajstem stoletju. Pojavila so se v trenutku, ko je bila vzpostavljena kategorija homoseksualnosti vzporedno z lo~evanjem hetero/homo binarnosti, ki je organizirala velik del zahodnega mi{ljenja dvajsetega stoletja (Sedgwick 1991). To je bil ~as, ko je homofilsko gibanje na~rtovalo prvi val “gibajna za pravice gejev”, ob boku s svojim pogostim zaveznikom, `enskim gibanjem. Ironi~no je, da sedaj postaja vse bolj jasno, da so avtorji nekaterih zgodnej{ih {tudij o vzrokih in klasifikaciji “homoseksualcev” – ki so bili v 70-ih zavr`eni – ravno mo{ki (kot mo{ki), ki bi jih danes skoraj gotovo identificirali kot geje (takrat jih niso mogli, saj je ideja o tem komajda obstajala). Mislim na K. M. Kertbenyja, mad`arskega zdravnika, ki je leta 1869 skoval termin “homoseksualec”; na Karla Hein-richa Ulricha, ~igar izraz “uranijski” je zaobjemal napa~no idejo tretjega spola z `enskim duhom v mo{kem telesu, in obratno – ideja, ki zavajajo~e zapolnjuje velik del sodobne seksologije; na Magnusa Hirschfelda, ~igar Znanstveno-humanitarni odbor in Institut za spolne raziskave sta nadzorovala `ivljenja tiso~ev “homoseksualcev” (Lauristen in Thorstad 1974; Weeks 1977). Literatura za lezbijke je bila druga~na; ve~ji del spravljena v viktorijanskih mo{kih diskurzih prava, medicine in pornografije, je bila tema~nej{a, bolj skrita in bolj stigmatizirana. @enske niso imele veliko lastnega diskurza o spolnosti, zunaj tistega, ki jim je bil vsiljen od mo{kih in je bil obi~ajno zelo negativen, prikazujo~ lezbijke kot morbidno patologijo, direktno povezano z bolnim mo{kim homoseksualcem (Faderman 1981; Jeffreys 1989). Vseeno je v tem obdobju ve~ lezbijk postalo konsolidi-ranih: bohemke, kot je George Sand, in transvestitke iz srednjega dru`benega razreda, kot Rosa Bonheur in “Romantic Friendships” (Faderman 1981; Vicinus 1989). V literaturi se je za~ela pojavljati nova lezbijka, kot del izgradnje nove `enske (Smith-Rosenberg 1985), kanoni~no in kontroverzno, kot “mitska mo{ka lezbijka” iz “The Well of Loneliness” (Newton 1984; Showalter 1991). Kljub njihovim, zdaj zelo o~itnim pomanjkljivostim so ta zgodnja dela moderne dobe za~ela zagotavljati artikulacijo in koherentnost “homoseksualcev” kot izrazito moderna ideja. Ve~ina teh del, `e tako ilegalnih, je bila v 30-ih in 40-ih bolj ali manj prepovedanih, od 50-ih let naprej pa so – z nara{~ajo~o OUTFIT 17 Ken Plummer jasnostjo in prepri~ljivostjo – znova pri{la na povr{je. In znotraj tega je pri{lo do premikov v razumevanju homoseksualnosti, premikov, ki so jo prestavili iz v glavnem medicinskega in patolo{kega stanja do tistih, ki jo vse bolj vidijo kot dru`beno in politi~no. Rose Weitz (1984) je v analizi “The Ladder”, prvega pomembnej{ega lezbi~nege ~asopisa v Ameriki, ki je izhajal med leti 1956 in 1972, dramati~no detajlirala tak{no spremembo in rast bolj politi~nega, radikalnega pristopa. DRUGI VAL Mnogo bolj eksplicitna in artikulirana literatura se za~ne pojavljati {ele s prihodom homofilskega gibanja, prikapljala je skozi 50-ta in 60-ta leta in simboli~no prispela skozi novo gibanje za enakopravnost `ensk in Stonewallski upor poznih 60-ih let (D’Emilio 1983). To je literatura, ki so jo napisali primarno mo{ki geji in lezbijke o mo{kih gejevskih in lezbi~nih izku{njah: eksplicitna, odkrita, odprta. Ve~ina zgodnej{ih del se je pojavila izven univerz, objavljena so bila kot ~lanki v kratkotrajnih gejevskih in lezbi~nih ~asopisih ali kot kampanjski pamfleti ({ir{e dostopna so postala v antologijah, kot je The Homosexual Dialectic, The Gay Liberation Book, The Lesbian Reader ali A Lesbian Feminist Anthology (npr. Covina in Galana 1975; Richmond and Noguera 1973). V tem zgodnjem obdobju je bila lezbi~na feministi~na teorija tista, ki je proizvedla najbolj razvito teoreti~no analizo homoseksualnosti, osredoto~eno na kritiko heteroseksualnih razmerij (kasneje ozna~enih kot “prisilna heteroseksualnost” (Rich 1980)). ^eprav je bilo na za~etku veliko feministk, ki so odklanjale oboje, tako seksualnost na splo{no, {e posebej pa lezbi{tvo, je bila mo~na tendenca prikazati lezbi{tvo kot revolucionarno dejanje: “lezbijka je stopnja `enske, kondenzirane do to~ke eksplozivnosti” (Radicalesbians 1973); “feminizem je teorija, lezbi{tvo praksa” (Ti-Grace Atkinson, v: Echols 1989: 238); “feminizem je ugovor, lezbi{tvo re{itev” (Johnston 1973). Nekatere izmed najbolj vplivnih idej so zrasle pri Lavender Manace, maja 1970 (Echols 1989: 214) in v Radicalesbian position paper o “`ensko identificirani `enski”, kjer zatrjujejo: Samo `enske lahko dajo druga drugi ob~utek samih sebe. To identiteto moramo razviti z odnosom do samih sebe in ne z odnosom do mo{kih... Na{e energije morajo te~i proti na{im sestram, ne pa nazaj, proti na{im zatiralcem. Vse dokler bo gibanje za pravice `ensk posku{alo osvoboditi `enske brez soo~anja z bazi~no strukturo heteroseksualnosti, ki nas ve`e v sodelujo~e razmerje z na{imi zatiralci, se bo 18 OUTFIT Izrekanje imena – Uvedba lezbi~nih in gejevskih {tudij nadaljevalo izgubljanje ogromne energije v posku{anju ureditve vsakega posameznega razmerja z mo{kim... to o~itno razpolavlja na{e energije in obveze. (Echols 1989: 216) Analiza politi~nega lezbi{tva raz{irja pomen lezbi{tva izza fizi~nega spola, da bi razvojno ujela ekstenzivni svet `en-skega ~ustvovanja, rituala, duhovnosti, kulture. Vpletena je v Lesbian Nation Jill Johnston, ginekocentri~no vesolje Mary Daly ali lezbi~ni kontinuum Adrienne Rich: “vrsto – skozi `ivljenje vsake `enske in skozi zgodovino – `ensko-identifi-ciranih izku{enj. Ta pozicija lezbi~nega separatizma se je vse bolj krepila, ~eprav so jo kritizirale tako temnopolte `enske kot prostitutke. (Mogara et. al. 1983; Vance 1984) Najbolj znan zgodnji tekst mo{ke gejevske teorije je tekst Dennisa Altmana (1971) Homosexual: Liberation/Oppression, ki je spodbudil celo vrsto razprav, konstantno izbolj{ujo~ih se v naslednjih dvajsetih letih. Osvetlil je nastanek nove identitete z vzponom lezbi~nega in gejevskega gibanja, jasno lo~enega od preteklosti, in opozoril na “politiko identitet” (prim. Phelan 1989). Prinesel je eno izmed najzgodnej{ih analiz “preganjanja, diskriminacije, tolerance”, kar takrat ni bilo nekaj vsakdanjega. Kasnej{i pisci so razvijali to idejo naprej, kot francoski borec za enakopravnost homoseksualcev, Guy Hocquenghem, ki je leta 1972 za~el svojo knjigo z izjavo: “Problem ni toliko v homoseksualni `elji, kot v strahu pred homoseksualnostjo: zakaj `e gola omemba te besede spro`i reakcije odpora in sovra{tva?” (Hocquenghem 1978: 35). Altmanovo delo, kot toliko drugih iz tistega ~asa, je bilo pod vplivom delno mark-sisti~nega freudizma, delno pa alternativnih kultur poznih 60-ih let, ki so prina{ale gotov optimizem o mo`nostih gibanja za enakopravnost gejev. Nenavadno spoznanje, predstavljeno na za~etku Altmanove knjige in ponavljajo~a se tema, je ideja o tem, da bo prava enakopravnost razre{ila tudi sam objekt osvoboditve, homoseksualca, saj ideja kot taka temelji na razlikah, ki naj bi jih napadala. Kot je Beshtain opazil desetletje kasneje, je “politika, ki kulminira v oslabitvi skupine, po zaslugi katere so bila njena prizadevanja uspe{na, resni~no ~udna” (Beshtain 1982/83: 253). To je paradoks gibanja za enakopravnost. V tem modernem tekstu o gibanju za enakopravnost gejev je poudarjena tudi rasna tematika, predmet, ki napoveduje vrsto razkolov, ki so sledili v 70-ih in 80-ih letih. Altman je ostal v ospredju gejevske analize, toda zanimivo je ponovno prebrati njegova zgodnja, klasi~na dela, kjer vidimo, kako dale~ v naprej je nakazal ve~ino glavnih razprav (prim. OUTFIT 19 Ken Plummer Altman 1982; Altman 1986). Le relativno redki so mu sledili: Guy Hocquenghem s Homosexual Desire (1978) in Mario Mieli s Homosexuality and Liberation (1980) iz kontinentalne Evrope, zbirka, ki jo je leta 1980 izdal Gay Left, The Spiral Path (1981) Davida Fernbacha, dela Jeffereyja Weeksa (1977; 1981a; 1981b; 1985; 1991) pa ozna~ujejo glavna britanska dela. Medtem v Zdru`enih dr`avah radikalno teorijo na veliko ignorirajo: mnogo kasnej{a Culture Clash (1984) Michaela Bronskega je prispevek, ki izstopa. [ele pred nedavnim, z vzponom “queer theory”, je pri{lo do bolj sofisticiranih teoreti~nih obratov (glej De Laurentis 1991; Fuss 1991; Warner 1991). V istem ~asu, ko so se za~ele pojavljati te zgodnje, radikalne publikacije, je bil na poti pomemben dose`ek: insti-tucionalizacija gejevskih in lezbi~nih “{tudij”, kot polje akademsko specializiranega “{tudija”, vklju~no z lastnimi doktorskimi disertacijami, seznami literature, profesorji, centri, konferencami in seminarji. To je bilo manj kot novo. V nekaterih dr`avah so bili zgodnej{i poskusi ustanovitve tak{nega dela: Hirschfeldov in{titut v Nem~iji v 20-ih letih, ve~ podobnih centrov na Nizozemskem (Tielman 1988), v Severni Ameriki pa Institut for Homphile Studies, alternativna univerza, ki je imela v akademskem letu 1957-58 vpisanih ve~ kot 1000 {tudentov. To je bila definitivna izhodi{~na to~ka v 70-ih letih, ko je postajalo to {tudijsko obmo~je mednarodno prepoznavno in primerljivo z razvojem `enskih {tudij ali afroameri{kih etni~nih {tudij (~eprav je bilo manj{e, ker je bilo toliko bolj stigmatizirano). Tak{en razvoj vsekakor ne bi smel biti precenjen: bili so na tankih tleh; v nekaterih dr`avah, kot v Veliki Britaniji, so bili do njih brezbri`ni, vedno so delovali proti preprekam zlorabe in nasilja. Sku{al bom na kratko pregledati nekatere izmed teh dose`kov. INTERDISCIPLINARNI PROJEKT: KRATEK PREGLED TRENDOV Gejevske in lezbi~ne {tudije so zaobjele mnoge discipline – discipline, ki v~asih govorijo ena mimo druge. V 70-ih letih so bile posebej vplivne psihologija, sociologija in zgodovina, medtem ko so v 80-ih letih postajale vedno bolj pomembne oblike kulturolo{kih {tudij literarna teorija in postmoderni feminizem. Tudi AIDS, kot raziskovalno in teoreti~no obmo~je, je v teku tega zadnjega obdobja za~el igrati osrednjo vlogo. Psihologija je kritizirala bolezenski model, z dokazovanjem, da so homoseksualci dejansko normalni, tako kot vsi drugi in morda celo “bolj zdravi kot straight ljudje” (Freedman 1975); vpeljala je termin “homofobija” kot glavni novi koncept; analizirala razlike med `ivljenjskimi stili – klju~na prizadevanja, ki 20 OUTFIT foto Delia Grace TL *4 v*^ JY '? * ., -; *"". P i ¦* T '*r-*t ^^^^T t Wm^ .;-+ ^M* W*~**~ i Ken Plummer se danes nadaljujejo v delih kot Lesbian Psyhologies (Boston Lesbian Psyhologies Collective 1987) in Lesbianism: Affirming Nontraditional Roles (Rothblum in Cole 1989; glej tudi Gon-siorek in Weinrich 1991). Sociologija je prou~evala subkulture (prim. Humphreys 1971; Ettore 1980; Risman in Schwartz 1988; Herdt 1992), toda njena klju~na prizadevanja so bila preusmeriti zanimanje s “homoseksualca” kot osebnostnega tipa na dru`bene reakcije na homoseksualnost, ki je pripeljala do radikalno druga~ne socialne konstrukcije istospolnih praks (McIntosh 1968; Gagnon in Simon 1973; Plummer 1975, 1981; Greenberg 1988; Stein 1990). Ta perspektiva je pospe{ila “kon-strukcionalisti~no/esencionalisti~no” polemiko z vplivno Fou-caultovo publikacijo History of Sexuality: izrisana je bila nova pozicija in pristop (Faucault 1979). Del tega je bila zgodovina, ki je prinesla zelo razli~no koncepcijo od tiste v preteklosti. Ni~ ve~ niso “slavni kralji in kraljice” paradirali pred na{imi o~mi: namesto tega je bilo po~asi in pazljivo v celoti ponovno obdelano zgodovinsko razumevanje od samega za~etka. Sprva, kot v vplivni oceni Jeffreyja Weeksa (1977) o nastanku modernega gejevskega gibanja in identitete v Angliji, je to bila “moderna zgodovina”. Kasneje pa so raziskovalci posegali vse bolj in bolj nazaj: v antiko, kjer je bila seksualnost pogosto pravica svobodnih mo{kih nad `enskami, su`nji in otroki in je bila delitev na hetero- in homoseksualce komaj opazna; preko nastanka izrazitih sodomitskih kultur od {tirinajstega stoletja naprej; do homoseksualne pregrehe sofisticirane italijanske elite {estnajstega stoletja. Z vsem tem je nastalo odmevno novo {tudijsko podro~je (npr. Halperin 1990). To je vplivalo tudi na antropologijo (Herdt 1984; Blackwood 1986). Ve~ina teh del je zavra~ala povezovanje sodobnih etnocentri~nih vsebin s “homoseksualci” iz preteklosti ali v drugih kulturah; namesto tega so si prizadevali razumeti dinamiko vsakega posameznega obdobja in kraja, da bi videli, kako se istospolne prakse pojavijo, na kak{en odziv naletijo in se zato dru`beno oblikujejo. Nekatera izmed teh del so po svojih preu~evanjih in ugotovitvah resni~no osupljiva; njihov prispevek dale~ presega gejevske in lezbi~ne {tudije, da bi pripomogel pri reinter-pretaciji same zgodovine in antropologije. Skozi 80-a leta ve~ina ostrine ostaja znotraj socio-histori~nih del, ~eprav je `e opazna tendenca proti dvema podro~jema: kulturolo{kim {tudijam in raziskavam AIDS-a. V sedemdesetih in osemdesetih letih so stalno nara{~ale vse oblike gejevske kulture: filma, televizije, leposlovja, biografije, glasbe, umetnosti. Vse to je zaobjela vse bolj samozavestna analiza teh del. [tudija Bonni Zimmerman (1990) The Safe Sea of Women je na primer analizirala okrog 200 primerov lezbi~nega leposlovja, objavljenih med leti 1969 in 1989, 22 OUTFIT Izrekanje imena – Uvedba lezbi~nih in gejevskih {tudij medtem ko je Richard Dyer v Now You See It (1991) zasledoval razvoj `anrov lezbi~nega in gejevskega filma. Ve~ina od teh novej{ih kriti~nih del izhaja iz feministi~nega postmodern-izma. Preu~ujejo kompleksen in zapleten polo`aj identitet, mnenj, intersubjektivnosti, tekstualnosti in seksualnosti. To je videti kot “pisanje kot revizija”, kot “pogled nazaj, opazovanje z novimi o~mi, kot vstop v star tekst z novega, kriti~nega stali{~a”. To je “dejanje pre`ivetja”. Tako kot je “vsak tekst napisan s pozicije spolne zavesti, tako kot je vsako branje spolna izku{nja”, tako je tudi vsak tekst odprt za gejevsko in lezbi~no branje (prim. Jay in Glasgow 1990: 1). Te ideje je najdlje privedla Eve Kosofsky Sedgwick. V dveh glavnih knjigah, Between Man (1985) in Epistemology of the Closet (1991), je razvila pogled feministi~ne teorije gejevstva; antihomofobi~na razlaga v najbolj osupljivi obliki. Homo/hetero razlike vidi kot klju~ni klasifikator, ki se je pojavil v poznem devetnajstem stoletju, in poziva, naj se vsakr{no branje zaveda te razlike, ki jo lahko ultimativno ujamemo in s tem prese`emo. Kar je bilo novo na prelomu stoletij, je kartiranje sveta, pri ~emer je bil vsak ~lovek, kot on ali ona, nujno zaznamovan kot mo{ki ali `enski spol, zdaj prav tako nujno pripisan homo- ali heteroseksualnosti ... (ta) razmerja “of the closet” ... so lahko posebej zgovorna, v bistvu pa, kar se ti~e govora, zelo splo{na. (Sedgwick 1991: 2-3) Niso le t. i. gejevski in lezbi~ni teksti tisti (vklju~no s filmom, umetnostjo, glasbo), ki jih lahko zaradi tega beremo skozi to novo perspektivo, temve~ vsi teksti. Podpirajo diskurz dvajsetega stoletja, z vsemi variantami teh binarnih nasprotij – heterosek-sualna predpostavka vselej vklju~uje strah pred homoseksualnostjo. Mnogi preu~evalci nadgrajujejo tovrstne ideje z reinter-pretacijo {irokega spektra tekstov (Butters et al. 1990; Butler 1990; Dollimore 1991; Fuss 1991). Proti koncu 80-ih je bila to dr`a, ki je za~ela vse bolj in bolj prevladovati na konferencah lezbi~nih in gejevskih {tudij, zaradi ~esar so se predhodni izzivi dru`boslovnih znanosti pogosto izkazali za nenavadno staromodne! Vzporedno s tem razvojem se je v 80-tih letih razvilo {e eno izrazito {tudijsko podro~je: aids. Dejansko se je za nekaj ~asa celo zdelo, da je nova generacija znanstvenikov zapustila gejevske in lezbi~ne raziskave zaradi mo~nih potreb po akti-vizmu v zvezi z aidsom, ki so prevladale na vseh podro~jih. Vsak krizni aspekt aidsa je razvil svojo vrsto literature. Od behavioristi~nih {tudij spolnosti do psiholo{kih {tudij “shajanja z aidsom”; od analize medijev do razprav o diskurzu; od OUTFIT 23 Ken Plummer zgodovine in politike do poezije in biografije; razvila se je enormna kultura raziskav in literature o aidsu (npr. Altman 1986; Crimp 1988; Patton 1985; Watney in Carter 1989). SHIZMA IN SOLIDARNOST Do konca 80-ih let so bile gejevske in lezbi~ne {tudije dokon~no vzpostavljene. Danes je zanje zna~ilna izrazita raznolikost. Medtem ko je “queer theory” podpirala kulturno analizo homo/hetero razdelitve kot teorija, in medtem ko je ta tradicija postala na videz prevladujo~a, bi `e pohajkovanje po lezbi~ni in gejevski knjigarni kaj kmalu pokazalo {irok spekter del, ki nastajajo danes. Vse bolj in bolj nara{~a izoblikovanost posameznih podro~ij; prostorske {tudije o tem, kje je najve~ja verjetnost za pojav lezbi~nih in gejevskih skupnosti (Castells 1983); za~etki ekonomskih {tudij “roza ekonomije” in delitve dela v gospodinjstvih gejevskih in lezbi~nih parov; ustno izro~ilo o podrobnostih iz sodobne zgodovine `ivljenja in prakse gejev in lezbijk (npr. Lesbian History Group 1989; Hall Carpenter Archives 1989a; 1989b; Bech 1989; Lützen 1988; Porter in Weeks 1990). Redka podro~ja akademskih raziskav so ostala nespremenjena in videti je, da so 90-ta pripravljena na novo zrelost in konsolidacijo lezbi~nih in gejevskih {tudij. Isto~asno konflikti in razlike ostajajo. Zadnjih dvajset let bi zlahka ozna~ili kot zgodovino stalnih shizmati~nih konfliktov. Ideje se razvijajo skozi nasprotja in gejevske in lezbi~ne {tudije so bile tega gotovo dele`ne. Problemati~no je bilo, ali ima lahko tak{no {tudijsko podro~je preozko u~inkovitost, ker krepi separatisti~no, getovsko mentaliteto (Rosscoe 1988). Tukaj je bilo klasi~no razhajanje med lezbijkami in geji, pri ~emer mnoge lezbijke svoje interese la`je zadovoljujejo znotraj `e razvitih `enskih {tudij, medtem ko geji ve~inoma ostanejo vzvi{eni, pokroviteljski, naivni ali preprosto ogro`eni (Stanley 1982; Fyre 1983; Jeffreys 1990; Hammer 1990). Tukaj so bila razhajanja med tistimi, ki delajo znotraj akademije in so zato formalno bolj sponzorirani, ter tistimi, ki delajo zunaj nje – za svojo skupnost in z veliko manj podpore (Escoffiler 1990). Tukaj so bili raziskovalci, delujo~i na podro~ju aidsa, kjer je financiranje la`je dostopno, ki so zapustili bolj ortodoksne vsebine lezbi~nih in gejevskih {tudij in razvili svoje lastne, interne shizme. Tukaj so bila o~itna nasprotja med disciplinami: na udaru je bila psihologija, kot {e eden izmed u~inkovitih mehanizmov za kontrolo in regulacijo na{ih `ivljenj (Kitzinger 1987), medtem ko so nekateri novej{i dose`ki literarne teorije o`igo-sani kot intelektualni elitizem. Bilo je navidez neskon~no prerekanje o esencializmu in konstruktivizmu, predmet, ki je bil v 24 OUTFIT Izrekanje imena – Uvedba lezbi~nih in gejevskih {tudij osredju vsaj treh mednarodnih konferenc (prim. Altman et al. 1989). Med posamezniki je pri{lo na mednarodnem nivoju do travmati~nih konfliktnih situacij. Z odra{~anjem mlaj{ih gejev in lezbijk, radikalno toda brez spo{tovanja do `e dose`enega, v druga~ni delovni klimi kot njihovi “pionirski” predhodniki, se ponavljajo znaki medgeneracijskih razkolov. In seveda, najve~ ~asa je bilo zapravljenega za napade na te {tudije od zunaj: tisk, ki ~aka na naskok, univerzitetna administracija, preve~ prestra{ena, da bi branila tak{no delo, {tudentje, zaskrbljeni za kariere in slu`be, kolegi, obdani z okopom homofobije. Sredi vseh teh nasprotij je presenetljivo, da so se lezbi~ne in gejevske {tudije sploh obdr`ale. V primerjavi z `enskimi {tudijami ali afroameri{kimi etni~nimi {tudijami, s katerimi je mogo~e potegniti mo~ne vzporednice, obstaja relativno malo institucionalnih osnov za gejevske in lezbi~ne {tudije. Tako `enske {tudije kot afroameri{ke etni~ne {tudije imajo svoje te`ave in sovra`nike, vendar jim niso prilepili istega ob~utka stigmatizacije. Lezbi~ne znanstvenice so pogosto na{le svojo najmo~nej{o povezanost s programi `enskih {tudij, in mo{ki gejevski akademiki so se gibali proti njim ali pa, kar je pogosteje, ostajali v relativni izolaciji. Tako `enske {tudije kot afroameri{ke etni~ne {tudije so `e zdavnaj spoznale prednosti in slabosti razvoja tak{nih programov, in lezbi~ni in gejevski programi se morajo od njih {e veliko nau~iti. Argumenti proti tak{nemu {tudiju so dokaj mo~ni. Vzporedno z argumenti proti oslabitvi disciplinarnih {tudij obstaja resna nevarnost, da bi se odcepili v marginaliziran, majhen akademski geto, ki ga lahko “mo{ki” tok akademskega sveta preprosto pozabi, ignorira ali zasmehuje. Isto~asno lahko, s tem ko skupaj postopamo po na{ih majhnih vogalih, zlahka izgubimo kontakt s {ir{imi intelektualnimi debatami, kar lahko potisne razumevanje gejevskih in lezbi~nih `ivljenj v nova in neraziskana podro~ja. In zelo slabo je, da razvijamo velikanske slepe lise in vstopamo v svet, kjer so gejevske in lezbi~ne vsebine edina pomembna stvar, in izgubljamo pregled nad {ir{imi razlikami, konflikti, prepiri in teoretskim razvojem (`ensko gibanje npr. so v njegovih najzgodnej{ih letih konstantno obto`evali, da zanemarja rasna vpra{anja – in afroameri{ke {tudije so obto`ili, da zanemarjajo spol). Dalje je tu problem intelektualne koherence; esencialnega {tudijskega predmeta ni, kajti da bi vzeli konstrukcionisti~ne argumente resno, bi morali sprevideti, da gejevske in lezbi~ne {tudije “izgrajujejo” predmet analize, ki je sam po sebi veliko bolj difuzen, fragmentiran, podvajajo~ in mnogovrsten: forsira enotnost, ki ne obstaja. Pri na~rtovanju gejevskih in lezbi~nih {tudij so torej nevarnosti. Toda na tej stopnji ne morem premagati ob~utka, da prednosti pretehtajo te ugovore. Kajti brez koherentnega {tudij- OUTFIT 25 Ken Plummer skega programa se bomo razpr{ili, odneslo nas bo na druga podro~ja, ker si damo preve~ opraviti z drugimi stvarmi, izgubljamo sebe. Lahko ustvarimo akademsko skupnost, ki nas bo podpirala, se bolj{e povezujemo, vemo, kdo raziskuje in prou~uje v razli~nih disciplinah, ustanovimo svoje ~asopise. Klju~en je tudi politi~ni simbolizem tak{nih {tudij: potrebna je enotna fronta, tako za lastno notranjo skupinsko koherentnost gejevskega in lezbi~nega gibanja – vsako dru`beno gibanje potrebuje svoje intelektualce – kakor tudi za demonstracijo na{e intelektualne resnosti in politi~ne mo~i zunanjemu svetu. Na{i sovra`niki so povsod: te`ko je najti finan~no podporo, ljudje bi radi, da prenehamo delovati, morda ne bomo dobili slu`b, na gejevske in lezbi~ne vsebine gledajo ljudje z nezaupanjem, obstaja diskriminacija pri zaposlovanju itd. Potrebna je jasna identiteta, ki bi pomagala javnosti privzgojiti prepoznavanje vrednosti tak{nega dela in pretehtati ugovore. Za vse to najdemo jasne paralele v razpravah, ki se `e dolgo odvijajo znotraj `enskih /{tudij spolov/ feministi~nih {tudij (npr. Bowles in Klein 1983), znotraj afroameri{kih etni~nih {tudij (npr. Morgara et al. 1983), znotraj feministi~ne epistemologije (npr. Harding 1986), v razpravi o mo{kih {tudijah (npr. Hammer 1990) ali dejansko ~isto preprosto znotraj femi-nisti~ne in gejevske politike z (vsaj) dvajset let staro distinkcijo med radikalno in separatisti~no politiko, bolj integracijsko in liberalno politiko ter radikalno, neseparatisti~no in obi~ajno socialisti~no politiko (npr. Douglas 1990; Marotta 1981; Echols 1989). To najdemo tudi v (upam, zdaj `e mrtvi) debati o esencializmu in konstruktivizmu (Fuss 1990). Seveda je vsaka izmed razprav zelo kompleksna, in “strani” ob teh razdelitvah so se `e zdavnaj razvrstile. Moja lastna pozicija ostaja kontradiktorna. @eli posegati izza prisilnega jopi~a kategorij, ki sem jih napadal ve~ino svojega akademskega `ivljenja. Imeti lezbi~ne in gejevske {tudije pomeni okrepiti same umetne razdelitve, ki jih uporablja dominantna kultura za regulacijo na{ih `ivljenj. Poleg tega je intelektualno naivno – tak{na preprosta enotnost {tudijskega predmeta; in politi~no konservativno – lahko se dejansko odcepimo v akademski geto in smo ignorirani. Lahko nas razlo~no pritegne nevarna modnost “politi~ne korektnosti”. In vendar, kot re~eno, prav tako brezupno potrebujemo gejevske in lezbi~ne {tudije. Potrebujemo jih, da bi intelektualno napredovali, da bi odprli {tudijska podro~ja, o katerih {e nismo niti sanjali, ki pa preprosto potrebujejo gejevsko in lezbi~no imaginacijo, ki bi zagotovila ideje in jezike, ki bi se vklju~evali v {ir{i dru`beni svet in premaknili intelektualne dr`e – kakor sta to storila nova zgodovina in nova literarna teorija. Tak{ne {tudije potrebujemo organizacijsko, saj mnogi od nas delajo v pogojih izolacije in 26 OUTFIT Izrekanje imena – Uvedba lezbi~nih in gejevskih {tudij v~asih celo sovra`nosti. Tak{ne {tudije potrebujemo tudi poli-ti~no, da bi akademiji demonstrirali, da smo tukaj, da imamo povedati pomembne re~i in da ne nameravamo oditi. IZZA HOMOSEKSUALNOSTI? FRAGMENTI PRIHODNOSTI Kak{ne bi bile lahko, ob vsem tem, lezbi~ne in gejevske {tudije v prihodnosti? Morda bodo, dolgoro~no gledano, prenehale obstajati. Tokovi modernisti~ne misli nas gotovo vodijo v to smer. ^eprav je napovedovanje prihodnosti igra norcev, se bom v tem besedilu lotil nekaterih sedanjih diskusij in ocenil njihovo relevantnost za oboje, bodo~nost homoseksualnosti ter lezbi~nih in gejevskih {tudij. (POST)MODERNIZACIJA (HOMO)SEKSUALNOSTI Leta 1981 sem izdal publikacijo z naslovom The Making of the Modern Homosexual (Plummer 1981a). Njeni avtorji so obravnavali na~ine, po katerih je bila iznajdena in transformi-rana moderna ideja homoseksualnosti. Zdaj, v zgodnjih 90-ih, to ni ve~ toliko stvar razprave kot neizmerna arena zgodovinskih, sociolo{kih in literarnih raziskav, ki opisujejo razli~na zgodovinska obdobja, razli~ne poti rasti, razli~ne zna~ilnosti prakse. Niti za “lezbijke” niti za “mo{ke geje” ideja, da “moderni homoseksualec” nastopi z modernostjo, dejansko ni ve~ stvar prerekanja: istospolna seksualnost gotovo obstaja skozi zgodovine in kulture, toda modernost je s seboj prinesla distinktivne nove oblike. Kar se je v predhodni, “konstrukcionisti~ni razpravi” izgubilo, je samo vedenje o modernem, ki se obi~ajno ena~i s kapitalizmom in “zahodnim svetom”. To ni kraj, kjer bi se spustili v {tevilne in kompleksne razprave o naravi modernosti; to je obdobje, ki ga je oblikoval kontradiktorno dvojen proces, ki prav tako ozna~uje nastop homoseksualizacije (proces, s katerim se zahodni “homoseksualec” dru`beno organizira). Eden izmed procesov je projekt racionalnosti: raz{irjena vera v znanost, strokovnjake, pravila, birokracijo, razre{itev tehnolo{kih problemov in klasifikacijo, ki zaznamuje velik del zahodne miselnosti, jo dela logi~no, linearno in racionalno. Le-ta se manifestira v kreaciji “homoseksualca” kot znanstvene kategorije, kot polje nadzora in kontrole, kot predmet raziskave, kot osebnost, ki mora biti birokratsko predelana. Tukaj je homoseksualec povezan z mnogimi drugimi “racionalnimi” iznajdbami moderne; ni~ OUTFIT 27 Ken Plummer bolj in ni~ manj. Isto~asno torej moderna posledi~no prina{a seme svojega lastnega uni~enja: “da bi se prenovila” (prim. Bradbury 1988). Na delu so procesi, ki prepoznavajo razlike, relativnosti, spremembe: potencialni kaos, vendar enormne mo`nosti. S temi prihajajo tudi radikalne opcije za raznolike in raztresene seksualnosti – lo~itev od tradicionalnih religij, tradicionalnih dru`inskih struktur, tradicionalnih skupnosti, tradicionalne politike, tradicionalnih omejenih in prepovedanih komunikacijskih kanalov. Delovanje modernih homoseksualnosti je videti zelo v skladu s kontradikcijo modernisti~ne kulture, na eni strani prikazuje obsedeno enotnost v svoji organizaciji, na drugi strani pa njihovo gibanje ka`e, da “vse kar je trdnega, se pretvori v zrak” (Berman 1982). Homoseksualec je oboje, rigidno znanstveno odkritje in raznovrsten ozna~evalec mo`nosti, pluralnosti, polimorfnosti. Razprave, ki se danes uprizarjajo pojavu nove “postmoder-nisti~ne” kulture, lahko vidimo le kot nekaj ve~ od najnovej{e stopnje te kontradikcije. Redki bi trdili, da je to dominantna kultura na{ega ~asa; dejansko v tem trenutku vpliva le na majhne, elitne skupine. Danes so kulture sestavljene iz mnogih obre`ij. Vseeno je videti, da se stopnjujejo tiste razlike, ki jih lahko najbolje ozna~imo kot pozne, visoke ali post-moderne. Kaj je ta zadnja faza in v kak{nem odnosu do homoseksualnosti je? Obdobje visoke moderne je bilo opisovano brez konca in kraja. Za Giddensa je to ~as, ko smo postali vse bolj in bolj odrezani od lokalnih dru`benih razmerij, postali smo “neume{-~eni”; obdobje nara{~ajo~ega “tveganja” za vse ~lane dru`be, predvsem zato, ker so prenehale obstajati vse stare resnice; ~as nara{~ajo~e samo-refleksivnosti – ko samo znanje, nastalo v svetu, pomaga oblikovati pojav sveta (Giddens 1990). Za druge je to “obdobje znakov”, ~as ko so podobe medijev, oblike informacij, “re`imi ozna~evanja” in “estetizacija vsakdanjega `ivljenja” postale prevladujo~a poteza moderne izku{nje: `ivimo v medijih in skozi medije, ki so postali izku{nja sama po sebi (Poster 1990). To je ~as potro{ni{ke kulture (Featherstone 1991). To je ~as konca velikih zgodb; obdobje fragmentacije, de-dife-renciacije, nedolo~ljivosti, imanence, de-strukturacije, de-unifi-kacije in de-centralizacije. Ka`e, da so zahteve po veliki resnici, znanstveni re{itvi, korektni politi~ni poziciji, linearni progresiji in teoreti~ni ~istosti vse po vrsti pomanjkljive. Dejansko so tak-{na prizadevanja v preteklosti slu`ila kot sredstvo omejevanja in tiranije; sedaj je potrebno prepoznati fragmente, ko{~ke, umetni{ke me{anice, gibanja sem ter tja, imanentne delitve, ubikvitarne in nestalne. Tak{ne zna~ilnosti imajo globoke posledice za na{e homoseksualnosti. Iskanje resnice enotnega fenomena zdizajniranega “homoseksualca” je to~no diskreditirano, saj takega enotnega 28 OUTFIT Izrekanje imena – Uvedba lezbi~nih in gejevskih {tudij fenomena ni. Najbolj bistri opazovalci homoseksualnosti so to `e zdavnaj vedeli – od Freuda do Kinseya in Foucaulta. Kar imamo, je mnogoterost ~ustev, spolov, vedenjskih vzorcev, identitet, razmerij, lokalnosti, religij, delovnih izku{enj, repro-duktivnih zmo`nosti, praks vzgoje otrok, politi~na razhajanja itd., ki so bili prilagojeni nekaj surovim izrazom, kot “homoseksualec”, “lezbijka”, “gej”. Lahko da so slu`ili v dvojni vlogi kontrole in podpore v zgodnji moderni dobi, vendar gotovo niso v skladu s fiksnim ali obstoje~im fenomenom. V svetu pozne moderne bo sama ideja “biti gej” transformirana v idejo mnogoterosti seksualnih/spolnih/relacijskih/emocionalnih itd. obstojev v svetu (Bech 1992). Vstopiti v post-gejevski in post-lezbi~ni ~as? Prav tako pomembno je, da mora zavest o razpr-{enosti homoseksualnosti pomeniti tudi zavest o razpr{enosti heteroseksualnosti. Dejansko projekt poznega modernizma v osnovi razre{i tak{no razlo~evanje. Lo~eni spoli in njihova lo~ena seksualnost ne morejo biti tako jasno sprejeti (prim. Katz 1990). Dalje, ker je ideja fiksiranega pomena razre{ena, je postala mo`na reinterpretacija vseh vrst kulturnih fenomenov. Lezbi{tvo je npr. mogo~e videti kot kompleksno metaforo; niti preprosto spolni akt, niti preprosto na~in obstoja, temve~ skrajno kompleksen simbol, ki usidruje celo vrsto vsebin, u`itkov in bojazni. Zdru`uje radikalno re-vizijo, naloga, ki se je je `e lotila nova queer teorija (De Laurentis 1991). Hkrati moramo navesti nekatere nevarnosti vsega tega. Postmodernizem lahko postane zelo samo-kontradiktoren – ni velikih zgodb, razen, domnevno, tiste postmodernisti~ne. Lahko je politi~no paralizirajo~ – ker ni velikih ciljev in nobenih mo`nosti napredka, kak{en je potem namen politi~nega boja? Toda da bi prepoznali nadaljnje preobilje postmodernisti~nih razvad, ne smemo spregledati, da smo na robu hitro spremi-njajo~ega se dru`benega reda: tak{nega, v katerem se mora iskanje vsake velike resnice – bistev, univerzalnosti, temeljnih filozofij, glavnih zgodb, dominantnih ideologij (imenujte jih kot ho~ete) – se morajo umakniti radikalnemu dvomu; naklju~ju in ironiji; fragmentom, mnogoterostim, razlikam in kompleksnostim. V gejevskih in lezbi~nih {tudijah bo to pomenilo veliko. Na primer, to gotovo pomeni, da imamo {e eno osnovo za zavrnitev vseh tistih t. i. znanstvenih {tudij o nas, ki so nastale v preteklosti. Staro vpra{anje o vzroku homoseksualnosti je skrajno zavajajo~e: lahko gre za mnogoterost mo`nih sunkov v pluralnost izku{enj, toda to je odlo~no druga~na pot dolo~itve namena. Podobno morajo biti novej{a dela, vklju~no z nekaterimi mojimi, ki predlagajo, da se proces pridobivanja gejev-ske in lezbi~ne identitete neizbe`no giblje skozi dolo~ene klju~ne faze, odprta radikalnemu dvomu (Janness 1992; Davis 1992). Potrebujemo vse ve~ in ve~ na~inov razmi{ljanja o isto- OUTFIT 29 Ken Plummer spolnih seksualnostih in razmerjih, ki nas ne zapirajo v kategorije kontroliranja, namesto tega pa nas krepijo v smislu razlik in razli~nosti. LOKALIZACIJA/GLOBALIZACIJA HOMOSEKSUALNOSTI Homoseksualnost je potrebno videti kot internacionalni fenomen. Danes sta v ospredju dve ideji. Za nekatere je homoseksualnost univerzalna – geji in lezbijke obstajajo skozi ~as in prostor. Za druge je homoseksualnost evolucija: izku{nja homoseksualnosti se po~asi razvija v pravo gejevsko obliko. Prvi pogled – univerzalisti~ni argument – zahteva esencializem in predlaga: Gejevska kultura ... je ~udna, izredno ~udna in ima kontinuiteto. Kontinuiteta je rezultat zna~ilnosti, ki se jih pripadniki skupnosti u~ijo drug od drugega, tako da se te zna~ilnosti ponavljajo iz obdobja v obdobje. Odkril sem, da ima gejevska kultura svoje tradicionaliste, svoje jedro, ki je raz{irjeno po vsem svetu in ki ima svoje rodovne in duhovne korenine. Gejevska kultura je v~asih v podzemlju, v~asih na povr{ju, pogosto pa v podzemlju in na povr{ju. (Grahn 1984: xiv) Tak{en pogled najdemo v mnogih oblikah. Za mo{ke je, kot predlagata Bronski (1984) in Kleinberg (1980), elementarna poteza obsedenost s spolnostjo, medtem ko Thompson (1987) in Roscoe (1988) namigujeta na bolj duhovne zna~ilnosti. Pri `enskah se pojavi lezbi~na nacija (Johnston 1973) in mo~na duhovna identifikacija (Daly 1978). V razli~ni meri vsi ti predlogi homoseksualnim ljudem, gejem in lezbijkam, sugerirajo, da so univerzalni. Naloga modernega sveta je odkriti korenine zatiranja vseh teh ljudi in poiskati znamenja na{ega so`itja. To zelo identificira mo~no in kontinuirano kulturno tradicijo kot organizirano `ari{~e `ivljenja in njegove politike. 30 OUTFIT Izrekanje imena – Uvedba lezbi~nih in gejevskih {tudij Druga pozicija – neo-evolucionizem – ne podpira tako univerzalne enotnosti, kot je gejevstvo, temve~ vidi re{itev v kvazi-evolucionarnem na~inu. Na to namiguje Stephen Murray v svojem ~lanku o Srednji Ameriki in na svojstveno drzen na~in vidi univerzalne te`nje v smeri vedno bolj egalitarnih razmerij: od neenakopravnih razmerij, ki so temeljila na starosti (kot v anti~ni Gr~iji) ali vloge spolov (kot v moderni Srednji Ameriki), skozi vloge na razredni osnovi (kot v zgodnjem kapitalizmu), do tistih, ki vse bolj in bolj temeljijo na enakih razmerjih (Murray 1992). Pogosto skozi ve~ stopenj sledi sodo- bni zgodovini sprememb v homoseksualnosti. ^eprav je morda videti, da se je politizacija homoseksualnosti pri~ela v Nem~iji, z in{titutom Magnusa Hieschfelda in zgodnjimi gibanji za emancipacijo gejev, ki so se raz{irila v razli~ne klju~ne predele Evrope (predvsem skandinavske dr`ave in Nizozemsko), ter se raz{irila v Zdru`ene dr`ave pred radikalnim svetovnim simbolizmom (tipi~nim za imperializem ZDA), je le-ta {ele skozi stonewallski imaginarij 1969, kon~no pa s Castro Street, West Hollywoodom in Greenwich Vilageom, izbruhnila kot prototip bodo~nosti. Ta politizacija vodi v mo~no oja~anje gejevske in lezbi~ne kulture, gejevske in lezbi~ne identitete ter gejevske in lezbi~ne politike – ki se je postopoma vse bolj in bolj {irila po celem zahodnem svetu. To je za nekatere pomenilo amerikanizacijo homoseksualnosti (prim. Altman 1982). Kon~no je bil ta model zasnovan kot globalni trend za prihodnost: evolucija homoseksualnosti v belskem, zahodnem svetu je bila videti kot na~rt, ki naj mu sledijo preostale dr`ave in rase/kulture. Z razpadom Sovjetske zveze npr. bi zdaj lahko pri{lo do zbli`evanja zahodnih homoseksualnosti s tistimi iz Vzhodne Evrope. Nobeden izmed teh dveh svetovnih pogledov se ne ujema z mojim razumevanjem globalnega razvoja modernega sveta. Bolje kot videti homoseksualnost kot rodovno in univerzalno skupino ali kot razvoj proti naprednej{im stanjem gejevstva, je videti, da se istospolne prakse sunkovito premikajo vzdol` OUTFIT 31 Ken Plummer raztresenih tirnic do razli~nih primerov. To je, kot je Ann Ferguson (1990) jasno dokazala, del histori~ne dialektike, in v 90-ih mora to delno pomeniti, da so istospolne seksualne izku-{nje skozi medsebojno povezanost sveta postale zelo modne. Seveda sveta pozne moderne ne moremo razumeti brez inter-penetracije dr`av: njihove ekonomije, njihovih kultur in njihovih tehnologij. Tu je svetovni proces, v katerem so moderne tehnologije ~isto preprosto spremenile globalni svet v lokalnega: svet, v katerem so informacije lahko simultano kunzumirane v mnogih dr`avah {irom po svetu, medtem ko so bile neko~ potrebne ure, dnevi, tedni ali celo leta. To je svet, kjer je politi~ne spremembe, kulturne spremembe in najrazli~nej{e stvari mogo~e v nekaj sekundah poslati po faksu ali elektronski po{ti na kateri koli del zemeljske oble (Gergen 1991). Homoseksualnost je del tega. Povr{insko bi bilo enostavno videti npr. masovno homogenizacijo mo{kega gejevskega sveta skozi razvoj pojavov, kot so gejevski turizem, gejevski disco, gejevski bar, `enske knjigarne, lezbi~ne skupnosti. Obstajata politi~na in kulturolo{ka literatura, ki dela povezave med dr`avami. Obstajajo organizacije – kot je ILGA (The International Gay and Lesbian Association) – in konference – kot je Which Homosexuality (Altman 1988), ki premo{~ajo mednarodne razlike in kreirajo mo~an ob~utek internacionalne skup- nosti in kulture. Dejansko je gejevsko in lezbi~no gibanje sprejelo pod streho identitete, politike, kulture, tr`i{~a, intelektualne programe, ki dandanes enostavno ne poznajo nobenih nacionalnih meja. Homoseksualnost je postala bolj globalna. Samo gibanje se je pojavilo kot serija hitrih trzljajev, ko se je valovanje s Stone-walla in `enskega gibanja zasli{alo po celem svetu in od poznih 60-ih preprosto pospe{ilo tempo. Revije prosto kro`ijo po zahodnem svetu, se filtrirajo tudi drugam in prena{ajo sporo~ila o tem, kako je biti gej ali lezbijka. Rastejo organizacije, ki pospe{ujejo mednarodno povezovanje. Disko kultura – ta arhetipska moder-nisti~na institucija gejevske mo{ke `elje – postaja vse ve~ja in ve~ja, ko s svojimi zvoki in reflektorji seva od Brixtona do Berlina 32 OUTFIT Izrekanje imena – Uvedba lezbi~nih in gejevskih {tudij in Bostona. No{a (npr. macho geji in lezbijke s hla~ami na naramnice iz 70-ih) ni le nacionalna, temve~ internacionalna. Toda globalizacije ne smemo nikoli precenjevati. Obstajajo mnoge dr`ave – predvsem na afri{kem, arabskem in azijskem kontinentu – kjer se je globalizacija homoseksualnosti komaj premaknila. ^eprav se podirajo meje med vzhodom in zahodom, si je v tem trenutku potrebno zastaviti {e {tevilna vpra{anja o homoseksualnosti v biv{i Sovjetski zvezi. Nevarno bi bilo govoriti o pribli`evanju homoseksualnih `ivljenjskih stilov po svetu – v eno, resni~no univerzalno gejevstvo. Dalje, vsaka nacionalna in lokalna kultura prina{a svoje lastno bogastvo, svoje lastne politi~ne strategije, svojo lastno enkratnost. Vzporedno z globalizacijo prihaja intenzifikacija lokalnega. Dejansko s procesom globalizacije prihaja te`nja v smeri rodovnega: fundamentalizem premaguje razlike, politika, ki lo~uje bolj, kot pa zdru`uje. Ann Ferguson (1990, 1991) je zelo jedrnato obravnavala vse te vsebine v razmerju do lezbi~ne kulture. Nastopila je proti univerzalisti~nim pogledom in opozorila na potrebo po “dia-lekti~nem pristopu k lezbi~nim kulturam” kot tistem, ki ostaja ob~utljiv za samo-determinacijo lokalnih in nacionalnih lezbi~-nih kultur, medtem ko posku{a kreirati mednarodno lezbi~no gibanje. V nekem smislu je to odsev {ir{ih prizadevanj mnogih novih gibanj: razmi{ljaj globalno, deluj lokalno. Toda to je politi~ni recept, kar posku{am predlagati, pa je opis: na tak na~in se razkrijejo gejevske in lezbi~ne izku{nje. Toda znotraj raznolikih kulturnih pozicij bi bilo to kmalu lahko videti kot bitka za uniformnost; vsako krilo gibanja, vsak diskote~ni vogal, vsaka politi~na strategija, bi lahko izgledala kot homogenizacija. Toda vsak primer zahteva razli~en pristop. Lezbi~ne in gejev-ske {tudije morajo priti na jasno glede mednarodne povezanosti kljub lokalnim posebnostim, ne smejo zamejevati enotnosti v globalni okvir, niti ignorirati globalne povezanosti lokalnega. OUTFIT 33 Ken Plummer ODSTRANITEV HETEROSEKSIZMA Velik del mlaj{e generacije, ki pi{e o homoseksualnosti, jasno priznava, da so temelji problema homoseksualnosti v ~love{kem na~inu odzivanja na razlike: Weinbergovo stali{~e, ko je prvi~ uvedel termin “homofobia”, da je “problem homoseksualnosti ... problem zavra~anja razli~nosti v ~love{ki eksistenci” (Weinberg 1973: 139), ostaja centralna ideja. Veliko dana{njih gejevskih in lezbi~nih {tudij se loteva tega klju~nega problema – zakaj oboji, tako znanstveniki kot posamezniki, postanejo tako sovra`ni do raznolikosti ~love{kih seksualnosti, {e posebej do tistih, ki vklju~ujejo isti spol in istospolne odnose (npr. Geenberg 1988; Dollimore 1991). Ta dela navajajo mno`ico razlogov za homofobijo. Na raz-li~ne na~ine so videni kot produkt `idovsko-kr{~anske religije; kot produkt potrebe imeti otroke, da bi nadaljevali ~love{ko vrsto – neprokreativno spolnost je treba zatirati; kot oblika freudovske reakcije; kot “zatrta zavist”; kot gro`nja ideji naravnega reda, povezana z idejami ritualne ~istosti; kot gro`nja mo{kosti; kot nekaj, kar izvira iz motenih, avtoritarnih, restriktivnih osebnosti; kot gro`nja dru`ini v kapitalizmu; kot bojazen “sem tudi jaz homoseksualen?” in kot kontinuiran odziv na disidentstvo in motnje. Seznam je res nekoliko dolg. Vendar se mi ne zdi verjetno, da bi katerakoli od teh razlag obveljala na splo{ni ravni. Razlogi za sovra`nost do homoseksualnosti se verjetno spreminjajo znotraj dru`b in med njimi ter znotraj posameznikov in med njimi. Vsak poskus podreti eno izmed pozicij bi se verjetno sesul v naivni esencializem. Ravno tako kot ni nobenega stalnega razloga za domnevni tip homoseksualca, tudi ni stalnega razloga za domnevni odgovor nanj. Seveda se mora natan~na raziskava in analiza tega osrednjega problema nadaljevati. V zadnjih dveh desetletjih so me velikokrat prosili, naj pojasnim, zakaj se toliko ljudi toliko razburja zaradi homoseksualnosti, zakaj jo vlade posku{ajo zakonsko prepovedati in zakaj so nekateri ljudje dobesedno prignani do tega, da ubijajo druge zaradi tega. Ne vidim splo{ne razlage niti za ljudi niti za dru`be. Jasno je, da obstajajo ogromne razlike. Na Nizozemskem in v skandinavskih dr`avah obstaja dokaj visok nivo tako zakonske kot osebne sprejemljivosti homoseksualnosti v primerjavi s Severno Ameriko ali Veliko Britanijo; toda slednji sta presenetljivo liberalni, ~e ju primerjamo z nasilnimi usmrtitvami homoseksualcev v nekaterih drugih dr`avah. Podobno sem sam le redko neposredno izkusil sovra`nost in napadalnost, o katerih bi lahko z lahkoto pisal kot o ne~em, kar zadeva druge. Kar tukaj zahtevam, je dojemljivost za celo vrsto mo`nosti: mo`nosti, da sovra`nost do homoseksualnosti lahko traja, ter zavest o mnogovrstnih koreninah, iz katerih ta sovra`nost 34 OUTFIT Izrekanje imena – Uvedba lezbi~nih in gejevskih {tudij raste. Ve~je kot so zahteve, z ve~jim dvomom bi gledal nanje. Preprosti termini, kot je homofobija, ne bodo ve~ dolgo vzdr-`ali, ker vra~ajo opozicijo, ki je enostavno preve~ uniformna, preve~ direktna, osebno individualna, preve~ patolo{ka in preve~ fiksirana. Homofobija je zelo specifi~en in ozek koncept, usmerjen na izredno natan~ne, osebne strahove. Problem, ki bi ga v bodo~e morali upo{tevati, ni toliko homofobija, ki bo {e nadalje obstajala v `epih, temve~ heteroseksizem. Mislim, da je bilo to v preteklosti veliko bolj jasno feministkam kot pa gejem. Pri njih je bil problem “vsiljene” heteroseksualosti (Rich 1980) vedno v ospredju, in mnoge podobne koncepte so razvili drugi raziskovalci: hierarhi~no heteroseksualnost (Hearn 1987), seksualno hierarhijo (Rubin 1984) in “podro~je” hetero-seksizma (Brittan 1989). Heteroseksizem lahko definiramo kot raznoliko zbirko dru`benih praks – od lingvisti~nih do fizi~nih, v javnosti in privatni sferi, skritih in odkritih – v mno`ici dru`benih pri-zori{~ (npr. slu`ba, dom, {ola, mediji, cerkev, sodi{~a, ulica ipd.), kjer je na delu dvojnost homo/hetero razlo~evanja, pri ~emer je heteroseksualnost v privilegiranem polo`aju. V tej kulturi ne gre za univerzalnost, temve~ za prenasi~enost. Heteroseksualizem je potrebno povezati z drugimi strategijami podrejanja, kot so razred, spol, generacija, rasa; verjetno ga je mogo~e najbolje analizirati kot serije konkretnih trenutkov – na primer, kako direktno deluje v {olskem okolju (prim. Plummer 1989) ali v zakonski zvezi (French 1992). Heteroseksisti-~ne prakse spremlja cel konglomerat sorodnih institucij: spol, dru`ina, prokreacija, penetrativna spolnost, celo “ljubezen”, ki so obi~ajno zmetani skupaj v eno glavno obliko bivanja – poro~eno, heteroseksualno dru`ino. “PROBLEM DRU@INE” V 80-ih je kritika homoseksualnosti videla homoseksualnost kot napad na “idealni” model nuklearne heteroseksualne dru`ine. Jerry Falwell, na primer, je leta 1980 izjavil, da “so homoseksualci antidru`ina”, in 28. ~len v Veliki Britaniji jasno govori, da “lokalne oblasti naj ne bi promovirale pou~evanja o sprejemljivosti homoseksualnosti kot narejenega dru`inskega razmerja na nobeni obstoje~ih {ol”. Ker je konvencionalna dru`ina obi~ajno utele{enje heteroseksisti~nih praks, imajo na{i sovra`-niki prav. Toda, in to je bistveno, ideologija o idealni nuklearni heteroseksualni dru`ini ni isto kot ne{teto na~inov skupnega `ivljenja, ki so nara{~ajo~a poteza poznih modernih dru`b. Sre~na, majhna nuklearna dru`ina – Judy Garland iz Meet Me OUTFIT 35 Ken Plummer in St Luis – je ve~inoma mit iz preteklosti. Danes so zgodbe druga~ne. Ne le da malo ljudi dejansko ves `ivljenjski krog prebije znotraj take dru`ine, tu so tudi nara{~ajo~i dokazi, da lahko `ivljenje v dru`ini prinese veliko nesre~e: zakonski prepiri, zloraba otrok, posilstvo v zakonu in lo~itve, ki preprosto ka`ejo, da dru`ina velikokrat ni “raj sredi brezsr~nega sveta”, kakor so neko~ mislili: dejansko je lahko ravno nasprotno. Idealna dru`ina je lahko samo to: idealizacija. Vendar homoseksualnosti posegajo navzven in se dotikajo dru`inskega `ivljenja na na{teto na~inov (Weston 1991). Geji in lezbijke odra{~ajo v dru`inah, svojo porajajo~o se seksualnost morajo obi~ajno skrivati, ko pride ta na dan, se morajo pogosto soo~iti z zlorabo, obliko seksualne zlorabe, ki je “lobi proti spolnim zlorabam otrok”, nikoli ne omenja. Geji in lezbijke se pogosto poro~ijo s heteroseksualnimi partnerji in si ustvarijo dru`ine in se {ele kasneje odlo~ijo, da jim bolj ustreza gejevska ali lezbi~na zveza (French 1992). Geji in lezbijke so lahko strici in tete, bratje in sestre, sinovi in h~ere ali stari star{i. Geji in lezbijke lahko vzgajajo otroke (Romans 1992). Geji in lezbijke lahko za~nejo razmerja, ki so ravno tako trajna in polna kot katerokoli heteroseksualno razmerje, in v nekaterih dr`avah tak{na razmerja priznava cerkev ali zakon, ali celo oba. Geji in lezbijke si lahko zagotovijo sistem neme podpore, oskrbe in prijateljstva, ki je tako mo~no kot katerakoli dru`ina, ali celo mo~nej{e, ker so pogoji izbrani, ne pa preprosto dani (glej Nardi 1992; Schneider 1992). @ivljenja mnogih gejev in lezbijk se dotikajo “dru`ine” (prim. Bozett 1987; 1987). Ideologija dru`ine pogoltne preve~ ljudi in ponuja popa~eno sliko, toda realnosti v razli~nih dru`inah so zelo razli~ne. Gejevske in lez-bi~ne prakse morajo biti bolj prepoznane v vsem svojem bogastvu in raznoterosti oblik. Gejevstvo ni le preprosta gro`nja dru`ini, temve~ znak nara{~ajo~ega bogastva in raznolikosti poti, po katerih sku{ajo dru`be pozne moderne organizirati na~ine skupnega `ivljenja, pogosto z nemo podporo. Dejansko je to tudi znak, da so se globoke heteroseksisti~ne prakse preteklosti v teku zadnjih generacij na neki na~in modificirale: medtem ko masovno homofobi~ni ~asopisi in medijske osebnosti ostajajo, rastejo tudi {tevilne ustanove, ki so ali bolj afirmativne ali vsaj manj negativno nastrojene kot tiste iz preteklosti. Ve~ina liberalnega tiska, nekateri televizijski programi in dolo~ene t. i. “institucije kontrole”, vklju~no s policijo, sodi-{~i, zdravniki in socialnimi delavci so se glede tega `e izrekli; za nekatere je stari heteroseksizem odpravljen. Podobno je v nekaterih dr`avah, {e posebej v Skandinaviji in na Nizozemskem zakonodaja glede spodnje starostne omejitve za spolne odnose, diskriminacije in partnerskih zvez skoraj `e dosegla stopnjo popolne enakosti med homoseksualnostjo in hetero- 36 OUTFIT Izrekanje imena – Uvedba lezbi~nih in gejevskih {tudij seksualnostjo. To so, po mojem mnenju, pomembne spremembe in upamo, da bodo signalni steber za prihodnost (prim. Bech 1992). IZGRADNJA KULTURE SEKSUALNEGA DR@AVLJANSTVA Konec 20. stoletja je napovedal veliko nestabilnost v politiki. Vzpon in padec Reagana in Thacherjeve, razre{itev hladne vojne in ponovna vzpostavitev odnosov med Vzhodom in Zahodom, neuspeh tako socializma kot nove desnice, vzpon novih dru`be-nih gibanj okrog utopi~nih politik, ponovne zahteve nacionalnega tribalizma in verskega fundamentalizma – vse to sili v novo raz-mi{ljanje o politiki. Novi ~asi, nov svetovni red in nove povezave so prinesle novo obdobje politike. ^eprav je seksualnost v razpravah, ki jih prirejajo politologi, obi~ajno zapostavljena ali odrinjena, je za gejevske in lezbi~ne {tudije obravnava tega vpra{anja klju~nega pomena: kje torej le`i mesto lezbi~nih in gejevskih politik – ki so se razcvetele v poznem 20. stoletju na zahodu – ob koncu stoletja (prim. Showalter 1991)? Tu je tako tema~en kot upanje vzbujajo~ odgovor na to vpra{anje. Tema~en odgovor se lahko ozre po ve~ini svetovnih kontinentov – Afriki, arabskem svetu, Aziji – in najde v bli`nji preteklosti le malo dokazov o benignem odnosu do `ensk ali istospolnih praks. Pogosto so te razli~ne kulture na Zahod dejansko gledale kot na “nekaj drugega” in so homoseksualnost razumele kot znak njegovega razkroja in dekadence. V razmerah lakote, bolezni in smrti, je govor o pravicah lezbijk in gejev v nekaterih izmed teh dr`av dejansko videti precej privilegirano razko{je. Tudi bli`e domu stanje ni bilo najbolj{e: obstajajo konstantni znaki teka v prazno. Prihaja do vpeljave nove restriktivne zakonodaje, kot je 28. ~len v Angliji. AIDS prina{a delno remedikalizacijo homoseksualnosti. S tem ko nara{~a statistika diskriminacije gejev, s pove~ano aktivnostjo policije, se ve~ ljudi zaplete v proces kriminalizacije. Pretepanje gejev in umori gejev in lezbijk {e nadalje delajo ulice na mnogih krajih nevarne. Pobo`njakarji lahko v medijih dajejo obrekljive pripombe, ki bodo {e dolgo veljale za nepremagljive, predvsem ~e gredo na ra~un temnopoltih, @idov ali straight `ensk. Hete-roseksualci do homoseksualcev niso tolerantni tako, da bi se lahko preprosto na enak na~in obna{ali v javnosti. Geji in lez-bijke lahko {e vedno izgubijo slu`be, ~e se odkrije njihova identiteta. Javno mnenje se spreminja le mestoma. Ni ~udno, da mnogi gejevski in lezbi~ni pari kri~ijo od jeze ali pa se utrudijo in postanejo zamorjeni. Toda isto~asno je tu tudi pozitivna stran lezbi~nih in gejev-skih “pravic” zadnje ~etrtine tega stoletja. Gibanja za “pravice OUTFIT 37 Ken Plummer biti gej” ali “lezbijka” so imela v zahodnem svetu nekatere opazne posledice. Kakorkoli `e so lahko v~asih stvari videti zdaj slabe, so res bile toliko slab{e v bli`nji preteklosti? Dejansko je za nekatere izmed nas na Zahodu biti gej ali lezbijka postalo pozitivna izku{nja, ki ne prina{a ni~ ve~ problemov kot katerikoli drug na~in `ivljenja ali ljubezni, pogosto pa nekatere prednosti. Dejansko bi bil nekaj let nazaj ~lanek, kot je ta, neverjeten, kakor tudi ve~ina novej{ih del. Pri{li smo izza stare homoseksualnosti. Minile so stare tragi~ne zgodbe o patologiji, tako priljubljene pri zdravnikih in klinikah bli`nje preteklosti. Novi “moderni lezbijke in geji” zahodnega sveta aktivno delujejo, da bi ustvarili nov dru`beni red. Geji in lezbijke ustvarjajo svojo lastno literaturo, filozofijo in politiko; kreirajo nove na~ine skupnega `ivljenja – z ljubimci, z otroki, s prijatelji in s heteroseksualnimi partnerji; gradijo nove skupnosti, identitete, seksualnosti, politike; kreativno odgovarjajo veliki zdravstveni krizi – s strastjo, skrbjo in ljubeznijo. To po~no tako na lokalni kot globalni ravni. Geji in lezbijke so postali “izdelovalci sveta” (Goodman 1978). ^e sprevidimo, koliko je bilo dose`enega v tako kratkem ~asu, obstajajo razlogi za optimizem. Isto~asno lahko za~nemo razumevati, zakaj je toliko naporov moralo te~i v prazno: mi smo ustvarili nova pravila, nekatera med njimi so gro`nje. V jedru razumevanja sprememb v zadnjih dveh desetletjih mora biti poudarjena zavest o vlogi novih dru`benih gibanj pri oblikovanju novih identitet, novih programov, novih kultur, politi~nih akcij. @e prej sem obravnaval, kaj pomeni biti gej ali lezbijka, ne zato, ker bi verjel, da sta to res obliki bivanja, ampak preprosto zato, ker menim, da smo sami sebe tako oblikovali v moderni dobi. Izna{li smo na~in bivanja, ~ut identitete in na~in govora o samih sebi, ki je omogo~il, da smo zahtevali “pravice”. Del politi~nega dogajanja je bil upad tradicionalne, izklju~no na razrednih razlikah temelje~e politike in vzpon novih dru`benih gibanj, ki pogosto temeljijo na utopi~-nih podobah prihodnosti, ki kreira identitete, pravice in zavest o razlikah (Cohen 1985; Conolly 1991; Ferguson et al. 1990; Fraser 1990; Hall 1991; Young 1990). Gejevsko in lezbi~no gibanje je klju~ni del teh sprememb, ~eprav je v nekaterih izmed mnogih razprav o teh spremembah (npr. Toutaine 1988) nenavadno ignorirano. Verjetno je bila osrednji dose`ek gejev-skega in lezbi~nega gibanja izgradnja mo~ne, javne identitete, okrog katere so se razvili politi~ne skupnosti in programi sprememb (prim. Adam 1987). Shizme in nasprotja znotraj teh skupnosti so bila ogromna, toda iz teh istih shizem se je razvila odmevna politika. 38 OUTFIT Izrekanje imena – Uvedba lezbi~nih in gejevskih {tudij ZA KULTURO SEKSUALNEGA DR@AVLJANSTVA Ena izmed najmo~nej{ih zahtev gejevskega in lezbi~nega gibanja je zahteva po enakih pravicah (~eprav so nekatera bolj radikalna krila to vedno zavra~ala). Pravice niso “naravne” ali “neodtujljive”, temve~ jih je treba s ~love{ko dejavnostjo iznajti in vgraditi v vedenje skupnosti, dr`ave in identitete (Andrews 1991; Turner 1990). Pravice in dol`nosti so odvisne od skupnosti, od diskurza, ki te iste pravice naredi za mogo~e ali nemogo~e. Nastanejo pri ljudeh, katerih identitete izvirajo iz istospolnih skupnosti. [ele ko so gejevske in lezbi~ne skupnosti za~ele razvijati in nabirati mo~i, je govor o gejevskem in lezbi~nem dr`avljanstvu postajal vse bolj in bolj verjeten. Narava na{ih skupnosti – jeziki, ki jih uporabljajo, zgodbe, ki jih hranijo, identitete, ki jih gradijo, moralno/politi~ne kode, ki jih podpirajo – se pomika v osrednje prizori{~e politi~nega razmi-{ljanja. Michael Sandel pi{e: ^etudi negotovo, je zgodba mojega `ivljenja vselej vstavljena v zgodbo tistih skupnosti, iz katerih sem razvil svojo identiteto – bodisi dru`ine ali mesta, rodu ali nacije, stranke ali ideje. Z vidika komunikacije povzro~ajo te zgodbe moralne razlike, ne pa psiholo{kih. Postavijo nas v svet in dajo na{im `ivljenjem njihove moralne posebnosti. (Sandel 1984: 6) Kar je v zadnjih dveh desetletjih (~eprav segajo korenine dale~ nazaj) postalo tako razvidno kot realno, je nastanek novih skupnosti diskurza in dialoga, ki podpirajo konkuren~ne jezike, zgodbe in identitete, ki utele{ajo pravice in odgovornosti biti seksualen, slediti u`itkom, posedovati telo, zahtevati vidljivost in kreirati nove oblike razmerij. Stare skupine pravic govorijo o politi~nih pravicah, zakonskih pravicah ali socialnih pravicah dr`avljanov; jezik gejevskih in lezbi~nih skupnosti si gotovo prizadeva tudi zanje – tak{na prizadevanja se ne bi smela preprosto prenehati – vendar jih privedejo {e naprej. Nastaja nova skupina zahtev glede telesa, odnosov in seksualnosti. To je del politike novega `ivljenja (prim. Giddens 1991), nove politike razlik (Young 1990) in nove politike diskurza (Fraser 1990). Seveda ni ~isto nobenega soglasja o tem, kaj ta nova politika bo. To je in bo ostalo sporno podro~je. Gejevski konzervativci `elijo, kot ka`e, vsiliti svoj kod omejitev: v After the Ball Kirk in Madsen trdita, da je “gejevska emancipacija propadla”, in posku{ata dokazati, da se je to v celoti zgodilo zaradi tega, ker je emancipacijsko gibanje preve~ razko{no in nezasli{ano, ter zaklju~ujeta z gejevskim eti~nim kodeksom, ki bi {e najbolj OUTFIT 39 Ken Plummer osrečil podeželskega učitelja. Na seznamu triindvajsetih načinov samo-policije predlagata stvari, kot so: “ne bom govoril o gejevskem seksu v javnosti”, “ne bom varal svojega ljubimca”, “ne bom spil več kot dveh alkoholnih pijač na dan”, “ne bom prakticiral seksa v javnosti”. To je kodeks, ki popolnoma zanika transgresivno naravo gejevstva, ki jo drugi podpirajo. Dejansko izčrpani zaradi tako majhnega napredka znotraj generacije so se nekateri sprevrgli v konfrontistične, agresivne partnerje, kar je ravno to, kar sta obsodila Kirk in Madsen. Vendar OutRage v New Yorku in Londonu vključujeta direktno akcijo in soočenje: “outing, kiss-ins, queer politics” (Smith 1992; Carter 1992). Obstaja še mnogo drugih poskusov kreiranja novih diskur-zov za prihodnost. Nekatere feministične avtorice so prišle na dan s seznamom “varnih, prepovedanih in riskantnih spolnih praks”, ne v smislu tveganja aidsa, temveč v smislu politično korektne seksualnosti (npr. Ferguson 1989). Eni so se vrnili h klasičnemu liberalizmu (Mohr 1988), drugi, kot Peter Tatchell (1992), poskušajo razviti široko koalicionistično strategijo, ki bi temeljila na principih podobnosti med mnogimi skupinami. Zadnjih dvajset let je nastalo čuda različnih gibanj, ki so premaknila jezike in identitete, skozi katere razumemo kompleksnost naše spolnosti in politike. Prihodnost je v nadaljnjem izoblikovanju novih jezikov in zgodb, zahtev in protizahtev. ZAKLJUČEK: OPTIMISTIČNE IZNAJDBE To je bil na neki način optimističen uvod v gejevske in lezbične študije, in šele izkazalo se bo, ali je tak optimizem upravičen. Še preveč dobro se zavedam, da se nadaljuje diskriminacija, nasilje in da sovražnost doživljajo milijoni lezbičnih in gejevskih življenj ter nadaljuje potreba po militantnih ukrepih proti takim napadom. Obenem glede na to, kar se je zgodilo v zadnjih dveh desetletjih, kaže, da je zmeren optimizem upravičen. Družbeno, politično in intelektualno gre za pomembne prispevke. Kot sem želel prikazati v tem članku, so bile vzpostavljene močne in shizmatične lezbične in gejevske študije skozi celo vrsto akademskih disciplin, in mnogo nacionalnosti in njihovo naraščanje je videti neizbežno. Resnično je veliko, da je ljubezen, ki si nekoč ni upala spregovoriti svojega imena, zdaj postala glavni javni diskurz. Nastal je prostor za mnoge in različne glasove, za zahteve in protizahteve tega, kar lezbične, gejevske in biseksualne prakse so, so bile in bodo v prihodnosti. Prevod Tatjana Greif 40 OUTFIT Izrekanje imena – Uvedba lezbi~nih in gejevskih {tudij Ken Plummer, predavatelj sociologije na Univerzi v Esssexu (Velika Britanija) in redni gostujo~i profesor na University of California v Santa Barbari (ZDA). Avtor {tevilnih del (Sexual Stigma, 1975; Documents of Life, 1983) ter izdajatelj (The Making of the Modern Homosexual, 1981; SymbolicInteraction, 1991; Modern Homosexualities, 1992). ^lan londonske GLF. LITERATURA: ADAM, B. (1987): The Rise of a Gay and Lesbian Movement, Boston. ALTMAN, D. (1971): Homosexual: Liberation & Oppression, New York. ALTMAN, D. (1982): The Homosexualization of America, New York. ALTMAN, D. (1986): Aids and the new Puritanism, London. ALTMAN, D. (1988): “Legitimation trought disaster”, v: E. Fee in D. Fox (ur.), AIDS: The Burdens of History, Berkely. ALTMAN, D. et al. (ur.) (1989): Which Homosexuality?, London. ANDREWS, G. (ur.) (1991): Citizenship, London. BECH, H. (1989): Mellem mnd: 20 livshistorier (Among Men: 20 Life Stories), Copenhagen. BECH, H. (1992): “Report from a rotten state: ’marriage’ and homosexuality in ’Denmark’”, v: K. Plummer (ur.) Modern Homosexualities, London. BERMAN, M. (1982): All that is Solid Melts into Air: The Experience of Modernity, New York. BESHTAIN, J.B. (1982/83): “Homosexual politics: the paradox of gay liberation”, Salmagundi 58-9 (str. 252-287). BLACKWOOD, E. (ur.) (1986): The Many Faces of Homoseksuality: Anhropological Approaches to Homosexual Behavior, New York. Boston Lesbian Psychologies Collective (ur.) (1987), Lesbian Psychologies, Chicago. BOZETT, F. W. (ur.) (1987): Gay lesbian Parents, New York. BRADBURY, M. (1988): The Modern World, London. BRITTAN, A. (1989): Masculinity and Power, Oxford. BRONSKI, M. (1984): Culture Clash, Boston. BUTLER, J. (1990): Gender Trouble: Feminism and the Subversion of Identity, London. BUTTERS, R., CLUM, J.M., MOON, M. (ur.) (1990): Displacing Homofobia: Gay and Male Perspectives in Literature and Culture, Durham. CARTER, V. (1992): “Abseil makes the hearth grow fonder: lesbian and gay campaigning tactics and section 28”, v: K. Plummer (ur.) Modern Homosexualities, London. COHEN, J. L. (1985): “Strategy or Identity: New theorethical paradigms and contemporary social movements”, Social Research 52/4 (str. 663-716). CONNOLLY, W. (1991): Identity/Differrence, New York. COVINA, G., GALANA, L. (ur.) (1975): The Lesbian Reader, Oakland. CRIMP, D. (ur.) (1988): AIDS, Cultural Analysis, Cultural Activism, Cambridge. DALY, M. (1978): Gyn/Ecology: The Metaethics of Radical Feminism, Boston. DAVIS, P. (1992): “The role of disclosure in coming out among gay men”, v: K. Plummer (ur.) Modern Homosexualities, London. DE LAURENTIS, T. (ur.) (1991): “Queer theory: lesbian and gay sexuali-ties”, Differrences 3/2. OUTFIT 41 Ken Plummer D’EMILIO, J. (1983): Sexual Politics, Sexual Communities: The Making of a Homosexual Minority in the United States, Chicago. DOLLIMORE, J. (1991), Sexual Dissidence: Augustine to Wilde, Freud to Faucault, Oxford. DOUGLAS, C. A. (1990): Love and Politics: Radical Feminist and Lesbian Theories, San Francisco. DYER, R. (1991): Now You See It, London. ECHOLS, A. (1989): Daring to be Bad: Radical Feminism in America 1967-1975, Minneapolis. ESCOFFIER, J. (1990): “Inside the ivory closet”, Out/Look, Fall. ETTORE, E. M. (1980): Lesbians, Women & Society, London. FEATHERSTONE, M. (1991): Consumer Culture and Postmodernism, London. FERGUSON, A. (1989): Blood at the Root: Matherhood, Sexuality and Male Dominance, London. FERGUSON, A. (1990): “Is there a lesbian culture?”, v: J. Allen (ur.) Lesbian Philosophies and Culture, New York. FERGUSON, A. (1991): Sexual Democracy, Oxford. FERNBACH, D. (1981): The Spiral Path: A Gay Contribution to Human Survival, London. FOUCAULT, M. (1979): The History of Sexuality, Vol. 1, London. FRASER, N. (1990): “Talking about needs: interpretative contests as political conflicts in welfare state societies”, v: C. Sustein (ur.) Feminism and Political Theory, Chicago. FREEDMAN, M. (1975): “Homosexuals may be heltier than sraigts”, Psychology Today, March (str. 28-32). FRENCH, M. (1992): “Loves, sexualities, and marriages: strategies and adjustments”, v: K. Plummer (ur.) Modern Homosexualities, London. FYRE, M. (1983): The politics of Reality, New York. FUSS, D. (1990): Essentially Speaking, London. FUSS, D. (1991): Inside/Out: Lesbian Theories / Gay Theories, London. GAGNON, J. H., SIMON, W. S. (1973): Sexual Conduct: The Social Sources of Human Sexuality, Chicago. GERGEN, J. K. (1991): The Saturated Self: Dilemmas of Identity in Contemporary Life, New York. GIDDENS, A. (1990): The Consequences of Modernity, Oxford. GIDDENS, A. (1991): Modernity and Self-Identity, Oxford. GONSIOREK, J. C., WEINRICH, J. D. (ur.) (1991): Homosexuality: Research Implications for Public Policy, London. GOODMAN, N. (1978): Ways od Word Making, Indianopolis. GRAHN, J. (1984): Another Mother Tongue: Gay Words, Gay Worlds, Boston. GREENBERG, D. F. (1988): The Construction of Homosexuality, Chicago. Hall Carpenter Archives (1989a): Walking After Midnight: Gay Men’s Life Stories, London. HALL, S. (1991): “Ethnicity: identity and difference”, Radical America 23/4 (9-22). HALPERIN, D. (1990): One Hundred Years of Homosexuality, London. HAMMER, J. (1990): “Men, power and exploatation of women”, v: J. Hearn, D. Morgan (ur.) Men, Masculinities and Social Theory, London. HARDING, S. (1986): The Science Question in Feminism, Milton Keynes. HEARN, J. (1987): The Gender of Oppression: Men, Masculinity and the Critique of Marxism, Brighton. HERDT, G. H. (1984): Ritualized Homosexuality in Melanesia, Barkeley. HERDT, G. et al. (ur.) (1992): Gay Culture in America, New York. HOCQUENGHEM, G. (1978): Homosexual Desire, London. 42 OUTFIT Izrekanje imena – Uvedba lezbi~nih in gejevskih {tudij HUMPHREYS, L. (1971): Tea Room Trade, London. JANESS, V. (1992): “Coming out: lesbian identities and the categorization problem”, v: K. Plummer (ur.) Modern Homosexualities, London. JAY, K., GLASGOW, J. (ur.) (1990): Lesbian Texts and Contexts: Radical Revisions, New York. JEFFREYS, S. (1989): “Does it matter if they did it?”, v: Not a Passing Phase: Reclaiming Lesbians in History 1840-1985, Lesbian History Group, London. JEFFREYS, S. (1990): Anticlimax, London. JOHNSTON, J. (1973): Lesbian Nation, New York. KATZ, J. (1990): “The invention of heterosexuality”, Socialist Review 21 (1). KITZINGER, C. (1987): The Social Construction of Lesbianism, London. KLEINBERG, S. (1980): Alienated Affections: Being Gay in America, New York. LAURISTEN, J., THORSTAD, D. (1974): The Early Homosexual Rights Movement (1864-1935), New York. Lesbian History Group (1989): Not a Passing Phase: Reclaiming Lesbians in History 1840-1985, London. LUETZEN, K. (1988): At pryueve lykken: 25 lesbicke livhistoriker (Try your Luck: 25 Lesbian Life Stories), Copenhagen. McINTOSH, M. (1968): “The homosexual role”, Social Problems 16/2 (str. 182-192). MAROTTA, T. (1981): The Politics of Homosexuality, Boston. MOHR, R. D. (1988): Gays / Justice: A Study of Ethics, Society and Law, New York. MOGARA, C., ANZALDUA, G., LORDE, M., et al. (1983): This Bridge Called My Back, Massachusetts. MURRAY, S. O. (1992): “The ’underdevelopment’ of modern/gay homosexuality in Meso America”, v: K. Plummer (ur.) Modern Homosexualities, London. NARDI, P. M. (1992): “Sex, friendship and gender roles amongst gay men”, v: P. M. Nardi (ur.) Men’s Friednships, Newbury Park. NEWTON, E. (1984): “The mythic mannish lesbian: Radclyffe Hall and the new woman”, Signs 9/4 (str. 557-575). PATTON, C. (1985): Sex and Germs, London. PHELAN, S. (1989): Identity Politics: Lesbian Feminism and the Limits of Community, Philadelphia. PLUMMER, K. (1975): Sexual Stigma: An Interactionalist Account, London. PLUMMER, K. (1981a): The Making of the Modern Homosexual, London. PLUMMER, K. (1981b): “Homosexual categories: some research problems in the labeling perspective of homosexuality”, v: K. Plummer (ur.) The Making of Modern Homosexual, London. PLUMMER, K. (1989): “Lesbian and gay youth in England”, v: G. Herdt (ur.) Gay and Lesbian Youth, New York. PORTER, K., WEEKS, J. (1990): Between the Acts, London. POSTER, M. (1990): The Mode of Information, Oxford. Radicalesbians (1973): “The woman-identified woman”, v: A. Koedt, E. Levine, A. Rapone (ur.), Radical Feminism, New York. RICH, A. (1980): “Compulsory heterosexuality and lesbian existence”, Signs 5/4. RICHMOND, L., NOGUERA, G. (ur.) (1973): The Gay Liberation Book, San Francisco. RISMAN, B., SCHWARTZ, P. (1988): “Sociological research on male and female homosexuality”, Annual Review of Sociology 14 (str 125-147). ROMANS, P. (1992): “Darig to pretend? Motherhood and lesbianism”, v: K. Plummer (ur.) Modern Homoseksualities, London. OUTFIT 43 Ken Plummer RORTY, R. (1989): Irony, Contingency and Solidarity, Cambridge. ROSCOE, W. (1988): “Making history: the challenge of gay and lesbian studies”, Journal of Homosexuality 15/3-4 (str. 1-40). ROTHBLUM, E. D., COLE, E. (ur.) (1989): Lesbianism: Affirming Nontraditional Roles, New York. RUBIN, G. (1984): “Thinking sex”, v: C. Vance (ur.) Pleasure and Danger, London. SANDEL, M. J. (ur.) (1984): Liberalism and its Critics, New York. SCHNEIDER, B. (1992): “AIDS and class, gender and race relations”, v: J. Huber, B. Schneider (ur.) The Social Context of AIDS, California. SEDGWICK, E. K. (1985): Between Man: English Literature and Male Homosocial Desire, New York. SHOTTER, J. (1984): Social Accountability and Selfhood, Oxford. SHOWALTER, E. (1991): Sexual Anarchy: Gender and Culture at the Fin de Siecle, London. SMITH, A. M. (1992): “Resisting the erasure of lesbian sexuality: a chalenge for queer activism”, v: K. Plummer (ur.) Modern Homosexualities, London. SMITH-ROSENBERG, C. (1975): “The female world of love and ritual: relations between women in nineteenth-century America”, Signs 9/1 (str. 1-29). STANLEY, L. (1982): “’Male needs’: the problems of working with gay men”, v: S. Friedman in E. Sarah (ur.) The Problem of Men: Two Feminist Conferences, London. STEIN, E. (ur.) (1990): Forms of Desire: Orientation and the Social Constructionalist Controversy, New York. TATCHELL, P. (1992): “Equal rights for all: strategies for lesbian and gay equality in Britain”, v: K. Plummer (ur.) Modern Homosexualities, London. THOMPSON, B. (1987): Southampton City Council Minority Rights Study. TIELMAN, R. (1988): “Dutch gay emancipation history”, Journal of Homosexuality 13/2-3 (str. 9-18). TURNER, B. (1990): “Outline of a theory of citizenship”, Sociology 24/2 (str. 189-217). VANCE, C. (1984): Pleasure and Danger, London. WARNER, M. (1991): “Fear of queer planet”, Social Text 29 (3-17). WARNER, S., CARTER, E. (ur.) (1989): Taking Liberties: AIDS and Cultural Politics, London. WEEKS, J. (1977): Coming Out: Homosexual Politics in Britain from the Nineteenth Century to the Present, London. WEEKS, J. (1981a): “Discourse, desire, and sexual deviance: some problems in a history of homosexuality”, v: K. Plummer (ur.) The Making of Modern Homosexual, London. WEEKS, J. (1981b): Sex, Politics and Society: The Regulation of Sexuality since 1800, London. WEEKS, J. (1991): Against Nature: Essays on History, Sexuality, and Identity, London. WEINBERG, G. (1973): Society and Healthy Homosexual, New York. WEITZ, R. (1984): “From accomodation to rebellion: the politization of lesbianism”, v: T. Darty, S. Potter (ur.) Women-Identified Women, Palo Alto. WESTON, K. (1991): Families we Choose: Gays, Lesbians, and Kinship, New York. YOUNG, I. (1990): Justice and Politics of Differrence, Princeton. ZIMMERMANN, B. (1990): The Safe Sea of Women: Lesbian Fiction 1969-1989, Boston. 44 OUTFIT Alice Echols Erupcija razlik – lezbi{tvo* Do leta 1969 so nasprotniki `enske osvoboditve na~enjali temo lezbi{tva prej kot radikalne feministke – med njimi so bile mnoge `e od za~etka zmedene zaradi povezovanja dveh navidezno lo~enih tem.1 Seveda so nekatere radikalne feministke aludirale na spolno usmerjenost, ~eprav le abstraktno in posredno v kontekstu seksualne osvoboditve. Ve~ina zgodnjih radikalnih feministk je bila prepri~anih, da je seksualna revolucija 60-ih let v mnogih pogledih bolj izrabljala kot osvobajala, a kljub temu so mnoge imele vizijo feminizma, ki bo poru{il zgradbo seksualne represije. Na primer Millettova je trdila v izredno branem delu “Seksualna politika: Manifest za revolucijo”, da bo feminizem spro`il svobodo izra`anja seksualnosti in “biseksualnost ali konec vsiljene perverzne heteroseksualnosti”.2 Firestoneova pa je v Dialektiki spola menila, da bo feministi~na revolucija povzro~ila povrnitev “naravne polimorfne seksualnosti – vse oblike seksualnosti bodo dovoljene in prakticirane”.3 Anne Koedt je seveda prva in najbolj eksplicitno povezala institucijo heteroseksualnosti in zatiranja `ensk. Koedtova je prepri~evala, da mo{ki zatirajo resnico o klitoralnem orgazmu, zato ker ta “dokazuje, da je seksualno zadovoljstvo mogo~e dose~i tako z mo{kim kot z `ensko, in torej heteroseksualnost ni absolut ampak opcija”.4 Toda mnoge radikalne feministke, {e posebno tiste, ki so razumele osvoboditev `ensk in seksualno revolucijo kot dva izklju~ujo~a se pojava, so bile pogosto prestra{ene, ~e ne celo sovra`ne do lezbi{tva. Najpogosteje so izklju~evale lezbi{tvo kot * Alice Echols: Daring to Be Bad. Radical Feminism in America 1967-1975. University of Minnesota Press. Minneapolis 1989. 1 . Kot primer glej “Lesbianism and Feminism”, govor Ti-Grace Atkinson v februarju 1970, ponatisnjen v Amazon Odyssey (New York: Links Books, 1974), str. 83. Izjemi na tem podro~ju sta bila prispevka Judith Brown v ~asopisu “Florida Paper” in “Toward a Female Liberation Movement”, v Leslie Tanner, ur., Voices from Women’s Liberation (New York: New American Library, 1970). 2 Kate Millett, “Sexual Politics: A Manifesto for Revolution”, v Firestone in Koedt, ur., Notes from the Second Year: Women’s Liberation ^asopis za kritiko znanosti, domi{ljijo in novo antropologijo, let. XXIII, 1995, {t. 177, str. 45-62. 45 Alice Echols (New York: New York Radical Feminists, april 1970), str. 112. Milletto-va je napisala ta ~lanek leta 1968. Tisk Notes 2, na katerega bom odslej referirala, je podprla zalo`ba The York Review of Books. Glej Vivian Gornick, Essays in Feminism (New York: Harper and Row, 1978), str. 24. 3 Shulamith Firestone, The Dialectic of Sex: The Case for Feminist Revolution (New York: Bantam, 1970), str. 209. 4 Anne Koedt, “The Myth of the Vaginal Orgasm”, v Firestone in Koedt, ur., Notes 2, str. 41. 5 Abby Rockefeller, “Sex: The Basis of Sexism”, No More Fun and Games, #6, maj 1973, str. 31. 6 Ti-Grace Atkinson, “Lesbianism and Feminism”, v Amazon Odyssey, str. 86. Kot omenjam na koncu pri~ujo~ega poglavja, je Atkinsonova pozneje spremenila svoje stali{~e do lezbi{tva. 7 Poro~ilo o tem v Sidney Abbott in Barbara Love, “Sappho was a Right-On Woman (New York: Stein in Day), 1973), str. 117. 8 Pogovor z Marilyn Webb. 9 Pogovor z Ros Baxan-dall. 10 Pogovor z Irene Pes-likis. bolj seksualno in ne dovolj politi~no temo. Tako je Roxanne Dunbar iz skupine Cell 16 menila, da je naloga feminizma prej ta, da `enske spravi iz postelje, kot pa menjava partnerjevega spola. In Abby Rockefeller je ugotavljala, da lezbi{tvo “zamegljuje pravo temo za `enske, saj ustvarja vtis, da imajo `enske tako rade seks kot mo{ki – samo da ne marajo seksati z mo{kimi”.5 Veliko radikalnih feministk je nasprotovalo tudi igranju vlog, o katerem so mislile, da je inherentno lezbi~nim odnosom. Atkinsonova je tako spregovorila v imenu mnogih feministk: Ker lezbi{tvo vklju~uje igranje vlog in, {e pomembneje, temelji na primarnem izhodi{~u mo{kega zatiranja, to je na seksu, lezbi{tvo krepi spolni razredni sistem.6 Kot vemo, je Brownmillerjeva leta 1970 zavrnila povabilo, da bi govorila dejavni lezbi~ni organizaciji Daughters of Bilitis (DOB – H~ere Bilitis), ker se ji je lezbi{tvo zdelo preve~ sek-sualizirano in mo{ko zatiralsko.7 Precej radikalnih feministk se je strinjalo z Brownmillerjevo in Atkinsonovo, da se lezbijke preve~ dr`ijo seksualnih vlog, v obliki vlog butch-femme, in zato ne morejo biti eventualne ali za`eljene kandidatke za feminizem. Mnoge so se tudi bale, da bi se `enske pred femi-nisti~nim gibanjem zatekale v lezbi{tvo. Toda hkrati, ko so mnoge radikalne feministke hitele lo~evati feminizem od lezbi{tva, je veliko drugih – tako politi~nih kot radikalnih feministk – odkrivalo medsebojno spolno privla~nost. Na primer, Marilyn Webb se spominja: “V D. C. smo dajale energijo ena drugi in se ob tem tudi po~asi zaljubljale.” ^eprav Webbova misli, da takrat v tem niso videle gej teme, so druge `enske dobro vedele, da so njihovi ob~utki lezbi~ni.8 Baxandallova trdi, da med radikalnimi feministkami v New Yorku lezbi{tvo ni bilo velika tema, saj je dobesedno vsaka eksperimentirala s tem. Ko smo se zbirale v parih, da bi napisale kako besedilo, smo praviloma tudi spale skupaj. V~asih smo celo `rebale /da bi dolo~ile, katera bo spala s katero/ in potem goljufale.9 ^eprav je bil specifi~en scenarij, ki ga opisuje Baxandallova, najverjetneje neobi~ajen, je pa gotovo, da je eksperimentiranje z lezbi{tvom bilo mo~no raz{irjeno. Peslikisova, ki se je zapletla z `ensko, preden so lezbijke za~ele zahtevati priznanje gibanja spomladi leta 1970, trdi, da je vsaj v New Yorku veliko radikalnih feministk bilo naklonjeno lezbi{tvu. Medtem ko mnoge lezbi~ne feministke trdijo, da so heteroseksualne radikalne feministke nasprotovale lezbi{tvu, Peslikisova sarkasti~no spra-{uje: “Le katere so bolj hitele ene k drugim v naro~je?” Zanjo in za mnoge druge je lezbi{tvo pomenilo “naravno raz{iritev vseh ~ustev do `ensk”.10 Seveda je Judith Brown predvidevala natan~no to leta 1968, ko je napisala: 46 OUTFIT Erupcija razlik – lezbi{tvo @enske, ki se za neko obdobje odmaknejo od mo{kih, da bi iskale medsebojne politi~ne povezave, oblikovale stali{~a o gibanju in organizacijsko okolje, bodo prej ali slej tudi vzljubile `ensko. Tudi najbolj povr{no ocenjevanje `enske osvoboditve bo pomenilo mo`nost za ponovno zaznavanje nekaterih kvalitet in stopnje odzivnosti, ki obstajajo v drugih `enskah.11 Medtem ko so bile liberacionistke razdeljene glede vpra{a-nja lezbi{tva, so mnoge reformisti~ne feministke vztrajno nasprotovale sleherni diskusiji o lezbi{tvu. Friedanova se je odzvala na prve valove lezbi{tva obrambno, ga ozna~ila kot “ro`-nato po{ast” in opozarjala, da bi lezbi{tvo lahko razvrednotilo verodostojnost `enskega gibanja.12 Vodstvo organizacije NOW se je tako upiralo govoru o lezbi{tvu, da je prepre~ilo pojav imena lezbi~ne skupine DOB na javnem seznamu pokroviteljskih institucij Kongresa za zdru`itev `ensk, ki ga je v novembru leta 1969 organizirala NOW v New Yorku.13 Kmalu potem je bila Rita Mae Brown, ki je sku{ala spro`iti vpra{anje lezbi-{tva znotraj NOW, brez pojasnila odpu{~ena kot urednica glasila NOW v New Yorku. Brownova je bila tako jezna zaradi homofobije v tej organizaciji, da je pustila delo tudi v drugih pisarnah NOW, skupaj z dvema drugima lezbijkama. Vse tri so nemudoma napisale izjavo, v kateri so podrobno pojasnile homofobijo znotraj organizacije: Vodstvo zavestno zatira druge `enske glede vpra{anja spolne usmerjenosti – tudi verbalno izra`ajo svoje globoke predsodke do lezbijk. Lezbijka je tista beseda, ki lahko povzro~i mno`i~ni sr~ni napad Izvr{ilnega komiteja. Ta tema je opu{~ana kot nepomembna, prenevarna za razmi{ljanje, vir razkolov ali {e iz kak{nega razloga, ki ga bodo potegnile z dna njihove represije. Prevladujo~e stali{~e, ki je {e celo bolj reflektirano na nacionalnem nivoju, je: “Kaj ~e se bodo tiste (zapomnite si besedo tiste) zgrnile k nam v ~redah? Kako grozno. Navsezadnje moramo misliti na svojo podobo v javnosti.”14 Karizmati~na Rita Mae Brown je verjetno naredila ve~ kot katera koli druga za feministi~no ozave{~anje lezbi{tva. V za~etku leta 1969 je Brownova za~ela organizirati lezbi~no-feministi~no gibanje. Pridru`ila se je skupini za ozave{~anje pri Redstockings, ki jo je kmalu zapustila, ko je ugotovila, da Red-stockings “niso bile preve~ pro-`enske, ko je {lo za lezbijke”.15 Po prekinitvi sodelovanja z Redstockings je Brownova navezala stike z Gay Liberation Front (GLF – Gej osvobodilna fronta). Tam ji je uspelo prepri~ati nekaj `ensk, da so ustanovile 11 Judith Brown in Beverly Jones, “Towards a Female Liberation Movement”, v Tanner, ur., Voices from Women’s Liberation, str. 407. Pomembno je opozoriti, da Brownova ni razumela, v nasprotju z lezbi~nimi feministkami, da se bodo `enske odmaknile od mo{kih za vedno. 12 Friedanova citirana v Susan Brownmiller, “Sisterhood Is Powerful”, New York Times Magazine, 15. marec 1970, str. 140. Brownmillerje-va je pisala: “Pretirana ob~utljivost gibanja na lezbi~no temo in obstoj pe{~ice militantnih lezbijk znotraj gibanja sta neko~ samo Friedanovo pripravila do zmrdovanja nad ro`nato po{astjo, ki je grozila, da bo skrivila podobo `enskih pravic.” Nasprotno pa je Brown-millerjeva trdila, da so militantne lezbijke “bile morda ro`nate {~uke, ki pa gotovo niso pomenile jasne in stvarne nevarnosti”. 13 Obstaja verjetnost, da so DOB bile namerno prezrte, vendar je treba povedati, da na letaku ravno tako ni bila omenjena NY-NOW kot so-delujo~a skupina. Abbott and Love, str. 111. 14 Citirano po Toby Marotta, The Politics of Homosexuality (Boston: Houghton Mifflin, 1981), str. 235. 15 Rita Mae Brown, “Take a Lesbian to Lunch”, ponatisnjeno v A Plain Brown Rapper, str. 91, prvi~ objavljeno OUTFIT 47 Alice Echols v lezbi~nem ~asopisu The Ladder (april-maj 1970). Za svoj prispevek o tem obdobju sem uporabila naslednje vire: Marotta, str. 230-55; Abbott and Love, str. 113-15; in intervjuje. 16 March Hoffman je pozneje spremenila ime v Artemis March. 17 Pogovor z Jennifer Woodul. 18 Pogovor s Coletto Reid. 19 Na univerzi Yale so se sporekle z Naomi Weisstein, ki je bila, za razliko od Dunbarove ali Dixonove, celo pripravljena priznati pomen lezbi{tva za feminizem. Rita Mae Brown, “Yale Break”, ponatisnjeno v A Plain Brown Rapper, str. 37-40, prvi~ objavljeno v Rat, februar 1970. 20 Dixonova je bila o~itno tako osupla, da se ni zavedala, da je izrekla ta zelo parodi~en stavek na enak na~in, kot so to po~eli beli liberali, ko so jih obto`evali zaradi rasnih predsodkov. 21 Rita Mae Brown, “Say It Isn’t So”, A Plain Brown Rapper, str. 50. skupine za ozave{~anje in oblikovale skupno temo z lezbijka-mi iz `enske osvoboditve. Po obisku Brownove so Lois Hart, Suzanne Bevier, Ellen Bedoz in Arlene Kisner iz GLF ustanovile skupino s Sidney Abbott, Barbaro Love, Michello Griffo in Marcho Hoffman, ki so bile dejavne v radikalnih in reformis-ti~nih feministi~nih skupinah.16 Brownova in gej aktivistka Martha Shelley, nekdanja predsednica newyor{ke DOB, sta prav tako ustanovili skupino za ozave{~anje, ki pa je bila kmalu razpu{~ena. Medtem je Brownova navezala stike z manj{o skupino {tu-dentk Vassarja, v kateri je med drugimi bila tudi Jennifer Woodul. S Cynthio Funk (zgodnjo ~lanico NYRW), Marcho Hoffman, Michelo Griffo in z vassarskimi {tudentkami so potovale na razli~na feministi~na zborovanja, kjer je Brownova spro-`ala vpra{anje lezbi{tva iz ob~instva. Woodulova se spominja: Z Rito smo za~ele potovati po konferencah `enske osvoboditve. Ponavadi nas je bilo {tiri ali pet z Vassarja, Cynthia, March, mogo~e Michela iz New Yorka in seveda Rita. Hodile smo na tiste konference in izpostavljale vpra{anje lezbi{tva. Pravim “me” zato, ker je po navadi Rita spro`ila temo, druge pa smo jo podprle. V~asih smo to storile naravnost, v~asih pa na~rtno – strate{ko smo se razvrstile po konfe-ren~ni sobi in se obna{ale, kot da nismo pri{le skupaj.17 Coletta Reid, ki je pozneje sodelovala z Brownovo v lezbi~no-feministi~nem kolektivu The Furies v Washington D. C., meni, da si je Brownova sposodila to posebno taktiko od trockistov.18 Ona in njene spremljevalke so izzvale ve~je {tevilo feministk, vklju~no z Roxanne Dunbar in Marlene Dixon, ki sta se pojavili skupaj na govorni{kem odru v Bostonu v za~etku leta 1970.19 Po kriti~nem uvodu Brownove je Cynthia Funk povedala govornicam naslednje: Utrujena sem od poslu{anj o zatiranju `ensk ... Poglejmo raje zatiranje, ki se dogaja prav tukaj, v tej sobi. Ve `enske, zbrane na govorni{kem odru, ste uporabile heteroseksualni privilegij za uti{anje teme ljubezni – {e posebej ljubezni med `enskami, ki je zame kriti~na tema gibanja. Po ve~ sekundah “osupljive ti{ine”, kot pripoveduje Brow-nova, si je Dixonova drznila povedati, da so nekateri njeni najbolj{i prijatelji homoseksualci.20 Dunbarova je odgovorila, da `enskam ni treba spati skupaj zato, da bi se imele rade. Potem je pojasnjevala, da homoseksualnost preprosto ni tako pomembna, ker je “homoseksualnost izbrano zatiranje, medtem ko biti `enska pomeni izvorno zatiranje”.21 48 OUTFIT Erupcija razlik – lezbi{tvo Kljub vsemu so taki spopadi bili redkost. Tema lezbi{tva je zares izbruhnila 1. maja leta 1970, na otvoritveni ve~er Drugega kongresa za zdru`itev `ensk, ko je {tirideset lezbijk prilastilo urnik dogodkov, da bi lahko spro`ile vpra{anje lezbi{tva. (Zaradi razcepljenosti glede razrednega vpra{anja in lezbi{tva so nekatere `enske sre~anje nemudoma preimenovale v “Kongres za razdru`itev `ensk”.) Akcijo je na~rtovala skupina, v kateri so bile Brownova, Funkova, Hoffmanova, Hartova in Bedozova.22 V `enskem underground ~asopisu Rat (Podgana) je bilo objavljeno naslednje poro~ilo o akciji “ro`natih po{asti”: 1. maja, ob 19.15, je okoli 300 `ensk tiho sedelo v predavalnici srednje {ole, 70 pa jih je ~akalo, da se razmere na Kongresu za zdru`itev `ensk uredijo. Lu~i so ugasnile, sli{alo se je tekanje, smejanje, tu in tam bojevni krik, in ko so se lu~i spet pri`gale, se je teh 300 `ensk zna{lo v rokah RO@NATIH PO[ASTI. ... Sedemnajst `ensk iz skupine Radical lesbians je nosilo ro`nate majice z napisom RO@NATA PO[AST na prsih. Te `enske so bile prvi akcijski val in tiste, ki so prevzele predavalnico. Druge demonstrantke so se razkropile med ob~instvo, tam naj bi razodevale svojo podporo akciji in se pridru`ile `enskam na odru. Ko so bile na odru, so razkrile tako svoje majice Ro`natih po{asti in svoje lezbi{tvo. Vendar, kot se spominja Woodulova, demonstrantkam ni bilo treba igrati “golobe” v ob~instvu, saj so `enske “takoj, ko smo zavzele dvorano, za~ele v trumah prihajati na oder”.23 Protestnice so zavzele dvorano za dve uri in govorile o tem, kaj pomeni biti lezbijka v heteroseksisti~ni kulturi. Na skup{~ini kongresa je bilo sprejetih ve~ resolucij pod delovnim naslovom “Ro`nate po{asti: @enske gej osvobodilne fronte in Radikalne lezbijke”: 1. Osvoboditev `ensk je lezbi~na zarota. 2. Kadarkoli se oznaka lezbi{tva uporabi proti celotnemu gibanju ali proti posameznicam, je to treba potrditi, in ne zanikati. 3. V vseh razpravah o kontroli rojstev mora biti vklju~ena homoseksualnost kot legitimna metoda kontracepcije. 4. Vsi u~ni na~rti za spolno izobra`evanje morajo vklju~evati lezbi{tvo kot veljavno, legitimno obliko spolnosti in ljubezni.24 22 Marotta, str. 240. 23 Pogovor z Woodulovo. 24 Marotta, str. 244. 25 Radicalesbians, “The Woman-Identified Woman”, v Anne Koedt, Anita Rapone in Ellen Levine, ur., Notes from the Third Year: Women’s Liberation, (New York: New York Radical Feminists, 1971). Eden od najpomembnej{ih rezultatov akcije na kongresu je bila na~elna listina Radicalesbians z naslovom “@ensko-identificirane `enske”, katere kopije so bile razdeljene `enskam v ob~instvu.25 Tako kot akcija naj bi tudi listina pomirila strahove pred lezbi{t- OUTFIT 49 Alice Echols 26 Pogovor z Jennifer vom heteroseksualnih feministk. V resnici, kot pravi Woodulova, Woodul. so se “po{asti” odlo~ile za uporabo termina “`ensko-identifici- rane”, ker so upale, da bo manj ogro`al heteroseksualne `enske: Bila sem navzo~a, ko so se za~ele oblikovati ideje za “@ensko-identificirane `enske”. Sku{ale smo ugotoviti, kako `enskam govoriti o lezbi{tvu brez uporabe besede lezbijka, saj smo ugotovile, da smo na konferencah nenehno iztirjale udele-`enke. Mislim, da se je Cynthia (Funk) spomnila pojma “`ensko-identificirane.” Vsaj jaz sem ga takrat prvi~ sli{ala. Hotele smo, da `enske spoznajo, da lezbijke niso druga~ne od drugih `ensk na kakr{enkoli nenavaden na~in.26 Za legitimizacijo lezbi{tva so Radicalesbians morale prepri-~ati feministke, da lezbi{tvo ni le preprosta posteljna zadeva in da lezbijke niso mo{ko-identificirane “bavbav-`enske”, ki bi seksualno eksploatirale druge `enske. To jim je uspelo tako, da so redefinirale lezbi{tvo kot primarno politi~no izbiro in locirale diskurz znotraj `e etabliranega feministi~nega okvira separatizma. Tendenco k enostavnemu ozna~evanju lezbi{tva “glede na spolnost” so kritizirale kot “razcepljujo~o in seksisti-~no”. [e ve~. Prepri~evale so, da lezbijke niso le dale~ od mo{ke identifikacije, temve~ so zaradi vrednote njihove distance od mo{ke kontaminacije v resnici prej `ensko-identificirane kot pa heteroseksualne `enske, ki so “odvisne od mo{ke kulture zaradi njihove (samo-)definicije”: Samo `enske si lahko dajo medsebojno drug, nov ob~utek sebe. To identiteto moramo razvijati glede na nas same, in ne v odnosu do mo{kih ... Na{a energija mora biti usmerjena k na{im sestram, ne nazaj k zatiralcem. Vse dokler se bo `enske sku{alo osvobajati brez soo~enja s temeljno heteroseksualno strukturo, ki nas ve`e v parne odnose z na{imi zatiralci, se bo {e naprej veliko energije vlagalo v urejanje posami~nega odnosa z mo{kim ... To o~itno deli na{o mo~ in predanost ter nam onemogo~a, da bi se posvetile konstrukciji novih vzorcev, ki nas bodo osvobodili. ^eprav listina ni napisana v antagonisti~nem tonu – na primer, izognile so se definiranju heteroseksualnih `ensk kot kolaboracionistk – pa je predpostavka ta, da feminizem zahteva lezbi~nost: Srce osvoboditve `ensk in temelj kulturne revolucije je primat `ensk, `ensk, ki oblikujejo novo zavest o sebi in drugih `enskah. 50 OUTFIT f oto Jasna Klan ;i[ar Alice Echols 27 Zgodnja besedila Brownove iz 70-ih so objavljena v A Plain Brown Rapper; “Step N’Fetchit Woman” Shelleyeve je bilo ponatisnjeno kot “Notes of a Radical Lesbian” v Morgan, ed., Sisterhood Is Powerful. 28 Osebni pogovor z Ellen DuBois. DuBoiso-va je pretehtala svoj prvotni odziv in je bila ena prvih heteroseksu-alnih feministk, ki so kritizirale seksualni konzervativizem, in {e posebej homofobijo, znotraj gibanja. “@ensko-identificirane `enske” ni bil najzgodnej{i izraz lez-bi~nega feminizma. Tako Rita Mae Brown kot Martha Shelley sta ve~krat jezno oznanili homofobijo gibanja v ~asopisih Rat in Come Out.27 Toda tisto, kar je listino “@ensko-identificirane `enske” lo~ilo od zgodnjih spisov in jo naredilo tako pomembno, je bilo to, da je redefiniralo lezbi{tvo kot kvintesen~ni akt politi~ne solidarnosti z drugimi `enskami. Z definicijo lezbi{tva kot bolj politi~ne izbire kot pa seksualne alternative so Radica-lesbians razoro`ile heteroseksualne feministke. Seveda zapleten problem seksualnosti ni bil re{en. Celo Radicalebians so morale priznati, da lezbi{tvo pomeni tudi spolnost: Dokler `enske ena v drugi ne bodo videle mo`nosti za primarno predanost, ki vklju~uje spolno ljubezen, si bodo odtegovale ljubezen in vrednote, ki so jih tako pripravljene deliti z mo{kimi in tako potrjevati svoj drugorazredni status. Predstavitev spolnosti je motila mnoge heteroseksualne feministke, ki so v `enskem gibanju na{le dobrodo{el odmik od spolnosti. Ellen DuBois je bila le ena od mnogih heteroseksualnih feministk, ki so `e v za~etku obsojale vdor spolnosti v gibanje: Zdelo se mi je, da sem kon~no na{la gibanje, v katerem se mi ni bilo treba ukvarjati s tem, ali sem privla~na ali ne, ali sem v{e~ mo{kim ali ne ... In ravno ko sem za~ela ~utiti, da bi tukaj lahko pozabila na vse to, je spolnost ponovno dvignila svojo grdo glavo.28 Lezbijke so se zna{le pred velikansko nalogo prepri~ati hete-roseksualne feministke, da lezbi{tvo nudi `enskam nekaj sub-stancialno druga~nega od dru`inskega heteroseksualnega vzorca dominacije in podrejenosti. To so sku{ale narediti tako, da so heteroseksualnim feministkam dokazovale, da je v lezbi{tvu ve~ ~utnosti kot spolnosti, ve~ “komunikacije” kot “obvladovanja”. Na primer v zelo branem ~lanku “Zmeljimo fali~ni imperializem” (ki ga je levo usmerjena Slu`ba za novice iz osvoboditve preimenovala v “^utna `enska”, temu je takoj sledilo avtori~ino protestno pismo) je lezbi~na feministka Sue Katz zatrjevala: Zame je razkritje pomenilo konec spolnosti ... Telesni stiki in ob~utki so dobili novo, osvobajajo~o obliko. In temu pravimo ~utnost ... Sedaj je telesnost ustvarjalna neinstitu-cionalizirana izku{nja. Pomeni dotikanje, bo`anje, ljubkovanje in ne`nosti ... Edina cilja sta bli`ina in zadovoljstvo. Telesnost ne obstaja zaradi Velikega Orgazma. Obstaja zaradi prijetnega po~utja. Na{a spolnost lahko vsebuje genitalno izku{njo ali pa ne. 52 OUTFIT Erupcija razlik – lezbi{tvo ... ^utnost, ki jo do`ivljam, je transformirala mojo politi~no usmerjenost ter razre{ila nasprotje med umom in telesom, kajti energija na{e feministi~ne revolucije je ista kot energija na{e ljubezni.29 In neka druga lezbi~na feministka je odkrivala: Spoznale smo, da je ljubezenski in spolni odnos z `ensko ~isto druga~na stvarnost – druga~na situacija, ko stari strahovi niso zares pomembni. Lezbi~ne `enske to vedo ... hetero `enske pa ne. Zato mnoge heteroseksualke postanejo napete in se ~utijo ogro`ene zaradi lezbijke: zdi se jim, da so sedaj postale spolni objekt celotnemu ~love{kemu rodu ... da je varnost, ki so jo ~utile med `enskami, izginila zaradi lezbi{tva. Toda ustavite se za trenutek – ta strah odkriva ve~ o naravi heteroseksualnega sveta.30 Da bi prelomile vez med lezbi{tvom in mo{kostjo, so lezbi-~ne feministke vendar pogosto krepile prevladujo~e kulturne predpostavke o naravi `enske spolnosti. Banalizirale so razliko med `ensko (in v {ir{em smislu lezbi~no) spolnostjo kot vsepre`emajo~o, romanti~no in pozorno ter mo{ko spolnostjo kot nasilno in genitalno usmerjeno. Brownova je trdila, da “mo{ki ho~ejo vladati prek spolnosti, medtem ko `enske i{~ejo komunikacijo prek nje”.31 Neka ~lanica Osvoboditve gej `ensk iz Berkeleyja je menila: “Mo{ki, ki so obsedeni s spolnostjo, so prepri~ani, da so tudi lezbijke obsedene s spolnostjo. V resnici pa so lezbijke, tako kot druge `enske, obsedene z ljubeznijo in zvestobo.”32 V julijski {tevilki feministi~nega ~asopisa Every-woman iz Los Angelesa, ki so jo leta 1971 napisale in uredile gej `enske skupine, je neka `enska zatrjevala: K sre~i lezbi{tvo, kljub mnogim poskusom prepletanja, ni bilo nikoli zares povezano z mo{kim svetom, in je zato {e edino vitalno opravilo na tej zemlji, ~isto kot sneg, osvobojeno egoizma in pridobitni{tva.33 ^e je bil seks med `enskami “~ist kot sneg”, je bil heterosek-sualni seks popolnoma pokvarjen in neogibno zatiralski.34 Seveda je tak diskurz lezbi~nega feminizma bil le odmev skupin Feministke in Celica 16. S predstavljanjem lezbi{tva kot politi~no re{itvijo zatiranja `ensk in z invociranjem esencialisti~nih idej o `enski spolnosti je lezbi~nemu feminizmu uspelo sanirati lezbi-{tvo. Toda, kot bomo videli, ta formulacija lezbi{tva je imela resne posledice tako za lezbi~ne kot heteroseksualne feministke. Zdi se, da se ve~ina heteroseksualnih feministk, navzo~ih v akciji Ro`natih po{asti, ni ~utila ogro`eno. Kearonova se prav- 29 Sue Katz, “The Sensuous Woman”, v Rat, v. 3, #18, 12.-29. januar, 1971. Katzova je napisala protestno pismo zaradi spremembe naslova ~lanka in zaradi spremljajo~e ilustracije pre-rafaelitskih `ensk, ki se igrajo v potoku. Glej tudi Sue Negrin, “A Weekend in Lesbian Nation”, It Ain’t Me, Babe, v. 2, #1, april 1971, str. 11. Negrinova je pisala: “Gej feminizem je edini prostor za razvoj nesek-sualne ~utnosti.” 30 Nepodpisano, “Thoughts to Keep in Mind As We Find Out More About Ourselves,” It Ain’t Me, Babe, v. 1, #15, 30. april, 1971. Ponatisnjeno po Ann Arbor, Spectre, lezbi~ni ~asopis. 31 Rita Mae Brown, “Coitus Interruptus”, A Plain Brown Rapper, str. 29. Prvi~ objavljeno v Rat, v. 2, #27, 6.-23. februar, 1970. 32 Nepodpisano, “Lesbians as Bogeywomen”, It Ain’t Me, Babe, v. 1, #8, 11. junij-l. julij, 1970, str. 15. Glej tudi Redstockings sister, “A Mother and a Lesbian”, v Rat, v. 3, #12, 9.-23. avgust, 1970, str. 13-14. 33 Susan Helenius, “Returning the Dyke to the Dutchess”, Every-woman, v. 2, #10, 9. julij, 1971. 34 Sharon Deevey, ustanovna ~lanica lezbi~no-feministi~nega kolektiva The Furies, je {la v svojih trditvah tako dale~: “... vsak fuk OUTFIT 53 Alice Echols je posilstvo, tudi ~e je prijetno do`ivetje, zato ker ima vsak mo{ki mo~ in privilegije do `ensk, ne glede na to, ali to uporablja o~itno ali subtilno.” Sharon Deevey, “Such A Nice Girl”, v Nancy Myron in Charlotte Bunch, ur., Lesbianism and the Women’s Movement (Baltimore: Diana Press, 1975), str. 21. 35 Pogovor s Pam Kearon. 36 Pogovor Z Ros Baxandall in Ann Sni-tow. 37 “Women’s Lib: A Second Look”, Time, 14. december, 1970, str. 50. Timeov novinar je sen-zacionalisti~no pisal, da naj bi jo “odkritje diskreditiralo kot govornico gibanja, vrglo nove dvome v njene teorije in okrepilo stali{~a tistih skeptikov, ki nenehno zavra~ajo vse libera-cionistke kot lezbijke”. 38 Abbot and Love, str. 124. 39 Abbott and Love, str. 126; Marotta, str. 259. 40 Januarja 1971 je Ti-Grace Atkinson izjavila, da so lezbijke “najve~ja kontrarevolucionarna sila znotraj `enskega gibanja”. Atkinsonova je bila seveda voditeljica znotraj NOW, v za~etku gibanja. Atkinson, “Lesbianism and Feminism: Justice for Women as ’Unnatural’”, Amazon Odyssey, str. 145. In pogovor s Cindy Cisler. zaprav spominja, da so ji v odmorih med Drugim kongresom `enske pripovedovale: “V lezbijkah je toliko ljubezni, in v vas /`enske iz Razredne delavnice/ je toliko sovra{tva.”35 Baxan-dallova je mislila, da je bila akcija “zabavna in ~udovita”, in Snitowa je hvalila “duhovitost in lahkotnost”, ki sta odlikovali akcijo.36 Toda v resnici je bila akcija, v nasprotju z listino, pro-{nja za sprejem v feministi~no gibanje, ne pa utrjevanje avantgardnega polo`aja. Tudi ~e je besedilo “@ensko-identificirane `enske” odstranilo ideolo{ke ovire za sprejemanje lezbi{tva, pa ni moglo odpraviti emocionalnega odpora. Polo`aj je postal precej napet, ko so se teme lotili mediji. V decembru leta 1970 je revija Time natisnila kratek ~lanek z naslovom “@enska osvoboditev – drugi pogled”, ki svetu ni razkrival le biseksualnosti Kate Millettove, temve~ je tudi z velikim upanjem prepri~eval, da bo njegovo razkrivanje diskreditiralo feminis-ti~no gibanje.37 Feministke, med njimi Atkinsonova, Steinemova, Brownmillerjeva in Florynce Kennedy, so v odgovor sklicale tiskovno konferenco, na kateri so izjavile, da se osvoboditev `ensk in gej osvoboditev “borita za skupni cilj” – za dru`bo, v kateri ljudje ne bodo ve~ kategorizirani glede na spol ali spolno usmerjenost.38 Odlo~itev, da bodo raje sprejele kot pa zanikale lezbi{tvo, je uti{ala tisk. Toda v newyor{ki NOW, tam je bil sede` ~istunske mentalitete, ni bilo miru. V resnici je Betty Friedan vodila uspe{no akcijo in lezbijkam prepre~ila {tevil~nej{o izvolitev ali ponovno izvolitev v urad newyor{ke NOW na volitvah leta 1970. Po besedah nekdanje predsednice newyor{ke NOW Ivy Bottini je bila Friedanova pri tem uspe{na predvsem zato, ker sta jo podpirali prikriti lezbijki v NOW.39 Tudi veliko drugih biv{ih ~lanic NOW je zatrjevalo, da homofobija organizacije ni bila neodvisna od ve~jega {tevila prikritih lezbijk znotraj organizacije, ki so mislile, da bodo izpostavljene kot lezbijke, ~e se bo o tej temi javno govorilo.40 Do sredine leta 1971, ko je NOW kon~no sprejela resolucijo o “legalni in moralni” podpori lezbi{tvu, je bila vsaka ~lanica organizacije, ki je zagovarjala pravice lezbijk, v ranljivem polo`aju. Skupine `enske osvoboditve niso podlegle paranoji, ki je zgrabila NOW, ker se niso nikoli oklepale ugleda v javnosti. V obdobju 1970-72 je gibanje pretresala delitev na gej in heteroseksualne `enske. Ta konflikt je bil najostrej{i v Washington D. C.-ju, kraju rojstva lezbi~no-feministi~ne skupine Furije (The Furies). POJAV LEZBIČNEGA FEMINIZMA V WASHINGTON D. C.-JU Žensko osvobodilno gibanje v D. C.-ju je bilo več ali manj politično usmerjeno, celo v letu 1970. Levičarska misel je oto- 54 OUTFIT Erupcija razlik – lezbi{tvo pela, In{titut za politi~ne {tudije (IPS) pa je imel osrednji pomen za `ensko gibanje. Charlotte Bunch, Judy Coburn in Betty Garman, vse dejavne v gibanju, so bile kolegice na IPS.41 Gibanje v D. C.-ju je bilo {e naprej zve~ine gibanje prijateljskih krogov. Bilo je pa tudi izjemno `ivahno; v letu 1970 so 24 ur na dan delovale diskusijske skupine, projektov pa je bilo {tiri-najst.42 V istem letu sta levi~arsko in `ensko gibanje v D. C.-ju posve~ala manj pozornosti vojni z represivno vladno kampanjo proti Panterjem. Sli{ati je bilo, da so liberacionistke razpravljale celo o mo`nosti za ugrabitev Marthe Mitchell, da bi tako dosegle izpustitev Erice Huggins, vodje Panterjev, iz zapora.43 Polo`aj se je spremenil, ko so se v mesto priselile tri `en-ske, povezane z branilci Chicago Seven. ^ika{ka sedmerica – ali “Zarota”, kot so se sami {aljivo poimenovali – je bila obto`ena zaradi netenja upora na Demokratski nacionalni konvenciji leta 1968. Tasha Peterson, h~i Davea Dellingerja, Susan Gregory, ljubica Rennieja Davisa, in Susan Hathaway, Davisova biv{a ljubica, so se skupaj z Davisom, upo{tevaje sklep sodnega procesa proti ^ika{ki sedmerici, spomladi leta 1970 preselile v D. C.44 Vse tri so se priselile k Betty Garman – {tudentki na IPS, voditeljici Mobe in zagovornici Zarote. ^eprav so bile Peterso-nova, Hathawayeva in Gregoryjeva o~itne novinke v levi~arske gibanju, so zavzele “mo~no levi~arsko hi{o” v D. C.-ju.45 In ~eprav je bil njihov feminizem vsestransko nerazvit, sta Hath-awayeva in Petersonova {e v istem poletju za~eli pisati za ~asopis oob.46 Seveda je bil oob tistega obdobja izrazito politi-~no usmerjen, s stranmi, polnimi poro~il `ensk o osvobodilnem boju v tretjem svetu. Nekaterim veterankam `enskega gibanja so se zamerile ~ika{ke `enske, saj se je z njimi takoj ravnalo kot z zaupnimi kameradkami, ne pa kot s povzpetnicami, kot so jih mnoge do`ivljale. Bunchova priznava, da so bile ~ika{ke `enske, ki so se identificirale bolj kot “anti-imperialistke” kot pa feministke, “zelo arogantne”.47 Webbova trdi, da je mnoge `enske {e posebej razjezilo to, da je bila ~ika{ka trojka povabljena k sodelovanju v poskusni dvotedenski `enski komuni, v katero niso bile povabljene mnoge starej{e aktivistke. Ob zaklju~ku komune se je skupina odlo~ila, da bo ustanovila stalno `ensko komuno. Nekaterim v {ir{i levi~arski skupnosti je ta korak pomenil potrditev njihovih “najhuj{ih mor. Odlo~ile smo se, da zapustimo svoje mo`e.”48 Vendarle so mnoge `enske zaradi razli~nih vzrokov s~asoma odnehale.49 Garmanova, Petersonova, Hathawayeva in Gregory-jeva so ustanovile `ensko hi{o, ki je v D. C.-ju postala znana kot “anti-imperialisti~na `enska hi{a”. Webbova se spominja, da je bila dvotedenska komuna “zelo intenziven skupinski dogodek, skoraj religiozna izku{nja” za devet ali deset udele`enk: 41 Abbott in Love, str. 134. 42 Garmanova je prej sodelovala s SNCC. 43 Pogovor z Joan Biren. Ravno tako so leta 1970 D. C. prelepile z “Odprtim pismom Marthi Mitchell”. Martha Mitchell, ki je bila poro-~ena z glavnim to`il-cem Johnom Mitchellom, je javno oznanila svojo `eljo po priklju~itvi k `enskemu gibanju. Pismo je Mitchellovo obve{~alo o tem, da je njena priklju~itev k `enskemu gibanju dobrodo{la, vendar bi morala zavre~i svoje “privilegije ekonomije zgornjega razreda in bele ko`e” ter svojo “prazno identiteto”. Glej Bunch, “Ourstory: D. c. Herstory”, 21. maj, 1971, str. 7; Letty Pogrebin, “The FBI Was Watching You”, MS., junij 1977, str. 39. 44 Pogovor z Marilyn Webb. Tako Davisova kot Dellingerova sta bili obto`eni v procesu proti Chicago Seven. 45 Pogovor s Charlotte Bunch. 46 Pogovor z Marilyn Webb; Marilyn Webb, brez naslova, oob, v. x, #2, februar 1980, str. 5. 47 Pogovor s Charlotte Bunch (LV). 48 Pogovor z Marilyn Webb. 49 Marilyn Webb in veliko drugih ni hotelo sodelovati, ko so anti-imperialisti~ne `enske povabile znanko iz OUTFIT 55 Alice Echols Chicaga, naj se pridru-`i komuni. Webbova in druge so sumile, da je `enska bila vohunka. Raziskovale so njeno poreklo, vendar ni bilo ni~ potrjenega. Nekatere `enske so verjele, da so bile agentke delno krive za te`ave v gibanju v tistem obdobju. Webbo-va, ki je videla nekaj kartotek FBI-ja pri DCWLM, je prepri~ana, da je ena od `ensk znotraj oob-ja obve{~ala in manipulirala s temami elitizma in lezbi{tva, da bi tako slabila gibanje. Nedvomno so agentke poostrile trenja znotraj gibanja, toda spori niso bili samo plod njihovega delovanja. 50 Pogovor z Marilyn Webb; Webb, oob, v. x, #2, str. 5. V komuni so bile Marlene Wickes, Coletta Reid, Susan Gregory, Susan Hathaway, Marilyn Webb, Tasha Peterson, Betty Garman, Charlotte Bunch in Judy Spellman. 51 @enska komuna, “Mind Bogglers”, oob, v. 1, #’s 9-10, 31. julij, 1973, str. 13. 52 Pogovor s Coletto Reid. 53 Osebni pogovor, Jean Tepperman. 54 Naberjeva citirana po Perri Knize, “Anatomy of a Visionary”, Ann Arbor Observer, marec 1987, str. 31. 55 Kot primer glej A Weatherwoman, “Inside the Weather Machine”, Rat, v. 2, #27, 9.-23. februar, 1970. “Spolnost postane povsem druga~na brez ljubo- V zavetju smo se pogovarjale o teoriji in praksi, jedle, ~istile, kuhale, bile enkrat na skupinskem tripu meskalina; vse to nas je stopilo v intenzivno in nepojmljivo bli`ino. Lezbi{tvo ni bilo na dnevnem redu, vendar je bilo o~itno, da bo homoseksualnost prihodnji izid za nekatere med nami.50 Junijska {tevilka oob je poro~ala o `enski komuni. Pi{o~e so zagovarjale vse`enske komune kot pribe`ali{~e pred “seksualnim pranjem mo`ganov”: Mnogo `ensk se je odtujilo od spolnih funkcij svojega telesa, ker se spolnost uporablja za to, da nas obdr`ijo na na{ih mestih. Mar za korak k celoti ni potrebno, da se umaknemo pred represijo seksualnega pranja mo`ganov in zgradimo vse`enske kolektive? V nekaterih bo morda obstajala spolnost med `enskami, toda za mnoge ~lanice pa bodo ti kolektivi verjetno obdobje celibata – najbr` prvi~ v `ivljenju ve~ine `ensk.51 Toda neka druga udele`enka se spominja, da so bile razprave zve~ine omejene na govor o “uni~enju monogamije”.52 Koncept “uni~enja monogamije” je bil zelo priljubljen med levi~arji in levo usmerjenimi feministkami. Oni so trdili, da je monogamija zlo, ki se je pojavilo z nastankom zasebne lastnine. Jean Tepperman se spominja, da je med levimi feministkami skoraj veljalo prepri~anje, da je `elja po seksualni zvestobi bur`oazni “ostanek”.53 Barbara Haber poro~a, da sta jo v njeni prvi skupini za ozave{~anje Cathy Wilkerson iz SDS in Weathermanova napadli, ker je hotela {e naprej ostati poro~ena: “Rekla je, da je ~ustvena varnost stra{na, desni~arska potreba.”54 O monogamiji se je res za~elo veliko razpravljati po prihodu treh ~ika{kih `ensk, ki so bile pod vplivom anti-monogamne struje Weathermanove.55 ^eprav so liberacionistke iz D. C.-ja razpravljale o vrednotah nemonogamnosti in celibata ter ustanavljale vse`enske komune, je bilo {e vedno malo diskusij o lezbi{tvu.56 V nasprotju z Newyor~ankami, med katerimi so nekatere `e eksperimentirale z lezbi{tvom, so bile `enske iz D. C.-ja {e naprej zelo zadr`ane. [e poleti leta 1970 so Marilyn Webb, Coletta Reid in Nancy Ferro kritizirale javna ob~ila, ki so tipi~no predstavnico `enske osvoboditve prikazovali kot “veliko ~udo – po`igalko modrcev, sovra`nico mo{kih, lezbijko, bolnico”!57 Spremembe so se pojavile jeseni leta 1970, ko so se `enske iz D. C.-ja udele`ile Revolutionary People’s Constitutional Convention (RPCC – Ustavna konvencija revolucionarnih ljudi) pod pokroviteljstvom Panterjev v Philadelphiji. RPCC, ki je potekala prek vikenda Dneva dela, je zbrala vsaj 600 udele`encev, ki so hoteli sode- 56 OUTFIT Erupcija razlik – lezbi{tvo lovati pri pisanju nove ustave, ki naj bi “zastopala vse zatirane ljudi”.58 Na vsaki delavnici (tretji svet, GI, `enske, gej osvoboditev itn.) naj bi sestavili osnutek pravic, ki so potrebne, da bi dolo~ena skupina lahko vzpostavila svojo identiteto. Toda, kot se je zgodilo `e na Konferenci zdru`ene fronte proti fa{izmu leto poprej, Panterji niso zaupali udele`enkam iz `enskega gibanja. Po nekaterih virih so ve~krat odpovedali `ensko delavnico.59 Ko so se `enske kon~no le zbrale, je sre~anje usmerjala ~lanica Panterjev pod paranoi~nim o~esom Panterjevih varnostnikov. @enske delavnice se je udele`ilo pribli`no dvajset lezbijk iz New Yorka – mnoge med njimi, kot Rita Mae Brown in Martha Shelley, so delale pri Radicalesbians – ki so v za~etku konference predlagale seznam lezbi~nih zahtev. Ker jih je razjezilo stali{~e Panterjev do predstavnic `enskega gibanja in lezbijk in ker niso mogle zahteve delavnice oblikovati kot bolj “`ensko-identificirane”, so zapustile konferenco. Glede na lezbi~ni seznam zahtev prav ni~ ne presene~a, da so se sporekle s Panterji. Zahtevale so konec seksualnega programiranja otrok, uni~enje nuklearne dru`ine in ustanovitev komunalnega varstva otrok pod nadzorom “`ensko-identificiranih `ensk”. In, ne po naklju~ju, so zahtevale, da imajo `enske popoln nadzor nad socialnim sistemom. Kakorkoli `e, natisnjeno poro~ilo konvencije je zahteve `enske delavnice skr~ilo na slede~e: Da imajo `enske pravico izbrati heteroseksualnost, bisek-sualnost ali homoseksualnost. Da naj bodo odlo~ilni tehno-lo{ki programi, pomembni za `enske, njim dostopni, npr. varstvo otrok. Medtem ko lezbijkam o~itno ni uspelo pomembneje na~eti mo{kega {ovinizma Panterjev, pa so imele velik vpliv na mnoge liberacionistke iz D. C.-ja. Coletta Reid se ni mogla udele`iti konference, toda veliko njenih prijateljic se je odpravilo v Phila-delphijo. Spominja se, da so te, ko so se vrnile s konference, “verjele, da je lezbi{tvo morda velika stvar v teh dneh”.60 Joan E. Biren (znana tudi kot JEB), ki se je udele`ila konference, se spominja, da je sredi vro~e razprave na `enski delavnici: sumnosti. @enske, ki nikoli niso po~ele tega z drugo `ensko, za~nejo brskati po seksualnem `ivljenju drugih `ensk. Ljudje, ki `ivijo skupaj in se borijo skupaj, fukajo skupaj.” 56 Pogovor s Coletto Reid in Joan Biren. 57 Nancy Ferro, Coletta Reid Nolcomb in Marilyn Webb, v Woman: A Journal of Liberation, v. 1., #4, Summer 1970, str. 58. 58 Nepodpisano, “Philly Convention”, Rat, v. 3, #13, 11-25. september, 1970, str. 17. Nedvomno je bil glavna atrakcija konvencije Huey Newton, nedavno izpu{~en iz je~e. 59 Anonimno, “The Days Beloged to the Panthers”, in “lesbian testimony”, oob, v. 1, #11, 30. september, 1970, str. 4-5. Glej tudi Martha Shelley, “subversion in the women’s movement: what is to be done”, oob, v. 1, #13, 8. november, 1970, str. 5-7. 60 Pogovor s Coletto Reid. tista `enska vstala in se identificirala kot radikalna lezbijka. Skoraj sem se zvrnila po tleh ... Pozneje sem stekla k njej in rekla: “To, kar si povedala, je naj~udovitej{a stvar, ki sem jo kdajkoli sli{ala. Res bi se rada ve~ pogovarjala s tabo.” Povedala mi je ime in naslov in potem sem tudi sama {la v New York. Na Birenovo so newyor{ke lezbijke naredile izjemen vtis, ker “so znale povezati dejstvo, da lezbi{tvo ni samo seks, marve~ gre OUTFIT 57 Alice Echols 61 Pogovor z Joan Biren. 62 Marotta, str. 249-55. 63 Deeveyeva se je zapletla z dolgoletno veteranko DCWL-ja in Bunchova z eno od lezbi~nih feministk iz New Yorka. Zveza Deeveyeve je {e posebej povzro~ila valove {oka v skupnosti, saj je bilo to prvo tovrstno “spreobrnjenje”. Glej Sharon Deevey, “Such a Nice Girl”, v Myron in Bunch, ur., “Lesbianism and the Women’s Movement”. Webbova je to v pogovoru potrdila. 64 Pogovor s Coletto Reid. 65 Pogovor z Joan Biren. za raz{irjeno feministi~no misel”.61 Kmalu sta se Birenova in Sharon Deevey, {e ena veteranka `enskega gibanja v D. C.-ju, odlo-~ili, da ustanovita vselezbi~no komuno. Prva rekrutka je bila prijateljica Birenove Ginny Berson iz Mount Holyokeja, ki je ob~asno pisala za levi~arski periodi~ni ~asopis Hard Times (Te`ki ~asi). Ker niso poznale drugih lezbijk v D. C.-ju, so se odlo~ile, da bodo privabile v njihovo kolektivno hi{o lezbijke iz New Yorka. Po naklju~ju so se Radicalesbians ravno v tem obdobju razhajale pod pritiskom politi~nih in osebnih nasprotij.62 Rita Mae Brown in Cynthia Funk, osrednji osebnosti v skupini, sta se odlo~ili za preselitev v D. C. V pozni jeseni se je govorilo o lezbi{tvu dosti ve~, k temu je delno prispevalo tudi dejstvo, da se je med nekaterimi ~lanicami `enske skupnosti pojavljalo vse ve~ `enskih parov.63 Ta proces je bil {e bolj pospe{en do drugega sre~anja RPCC, ki je potekalo prek vikenda Dneva zahvalnosti v D. C.-ju. Reidova meni, da je bilo RPCC res pomembno, ker so pri{le vse tiste `enske, ki niso `ivele v mestu. Takrat sem prvi~ dobila ob~utek, da v `enskem osvobodilnem gibanju prevladujejo lezbijke. Najpomembneje je bilo, da so `enske, ki so se udele`ile konvencije Panterjev, bile radikalne, medtem ko je bil oob /Reidova je bila ~lanica uredni{tva/ povezan z `enskami zelo razli~nih prepri~anj. Bilo je jasno, da so bile tiste `enske res radikalne in da je med njimi bilo devetdeset odstotkov lezbijk.64 Seveda lezbijke niso prevladovale v gibanju vse do poznega 1970. leta, so pa o~itno prevladovale na `enskem zboru pri RPCC. Wendy Cadden, Pat Parker, Judy Grahn in Nancy Adair so bile samo ene od lezbijk, ki so se udele`ile konvencije. V decembru leta 1970 se je Reidova deklarirala kot lezbijka in organizirala `ensko hi{o skupaj s Helaine Harris, soustanoviteljico Adaira jugozahodne zveze za `enske pravice, in Lee Schwing, Goddardovo dejavno {tudentko pri oob. V februarju leta 1971 je Birenovi in Deeveyevi uspelo ustanoviti prvo vselezbi~no hi{o v D. C.-ju. Hi{o, ki sta jo poimenovali “Amazing Grace” (Osupljiva milina), sta ustanovili skupaj s Cynthio Funk, Nancy Myron in tremi drugimi `enskami, ki so nedavno pri{le iz New Yorka, ter z Bersonovo iz D. C.ja. Birenova in Deeveyeva sta veliko pri~akovali od Osupljive miline, za katero sta upali, da bo ozna~ila za~etek eksplicitno lezbi~nega gibanja v D. C.-ju. Birenova se spominja: S Sharon sva na~rtovali kolektivno hi{o lezbijk. Toliko ~asa smo pre`ivele v razpravah z mo{kimi ali v razpravah z `enskami o njihovih mo{kih, da smo bile prepri~ane, da je lezbi~na hi{a pravi odgovor. Ta naj bi re{ila veliko te`av.65 58 OUTFIT Erupcija razlik – lezbi{tvo Vendar sta spoznali, da je veliko problemov ostalo, {e posebej problem razrednega. Projekt Amazing Grace, ki so ga skrbno na~rtovale ve~ kot dva mesca, je “surovo in nepri~ako-vano” propadel po samo enem tednu.66 Eksperiment se je zru{il, ker so bile nekatere `enske iz delavskega razreda nezadovoljne zaradi komunalne organizacije gospodinjstva. Berso-nova meni, da je {lo za ekstremni primer razrednega konflikta. Bilo je tako o~itno ... Tam sta bili dve `enski iz Mount Holyoka in dekle iz Swarthmora, ki je ostajala doma in ni imela pla~a-nega dela, ter tri druge `enske iz South Bostona, ki so vsak dan hodile v obi~ajno slu`bo in skrbele za denar, medtem ko se je `enskam iz srednjega sloja zdelo, da bo za na{e finan~ne potrebe vedno preprosto skrbel radodaren svet.67 Ve~ina `ensk iz srednjega sloja je hotela, da skupina opusti koncept zasebne lastnine, medtem ko se je ve~ina `ensk iz delavskega sloja upirala taki ureditvi. Ena od `ensk delavskega sloja pojasnjuje: Nisem hotela imeti komunalne sobe s skupno garderobo in tam zjutraj iskati spodnje perilo. Vse naj bi si bile delile obleke in spale v isti sobi. Dajte no, nehajte s tem! Birenova in Deeveyeva, ki sta si omislili vse to, sta bili potol~eni, ko je skupina razpadla. @enski, ki sta opazno manjkali pri projektu Amazing Grace, sta bili Rita Mae Brown in Charlotte Bunch.68 Jezni, ker nista bili vklju~eni, sta februarja 1971 ustanovili svojo skupino, ki sta jo imenovali “lezbi~na skupina za razkritje in ozave{~anje.” Skupino je sestavljalo okoli deset `ensk iz `enske skupnosti v D. C.-ju, ki so se nedavno razkrile ali so o tem razmi{ljale. Bersonovi se je zdelo, da so bile v skupini “zve~ine hetero `enske, ki so posku-{ale biti lezbijke, in Rita.”69 Poleg Bunchove in Brownove so v skupini bile {e Tasha Peterson, Susan Hathaway in Susan Gregory iz anti-imperialisti~ne `enske hi{e ter Coletta Reid, Lee Schwing in Helaine Harris iz druge `enske hi{e.70 ^eprav so bili odnosi med ustanoviteljicami Amazing Grace in `enskami iz skupine za ozave{~anje napeti, sta obe skupini ~utili, da se nenaklonjenost lokalnega feministi~nega gibanja stopnjuje. Ve~ina heteroseksualnih feministk se ni odpovedovala heterosek-sualnosti in se spreminjala v lezbijke, prej so nasprotovale lezbi-~no-feministi~ni predpostavki, da feminizem zahteva lezbi{tvo. Z nadaljnjo polarizacijo na gej in hetero del je tisto zimo in spomladi pri{lo do ve~jega {tevila incidentov. @enski center je organiziral novoletni ples, ki bi minil brez izpadov, ~e ne bi veliko lez-bijk nasprotovalo, ko se je neka `enska pojavila na hodniku s {tiriletnim sinom. Skupnost je za~elo pretresati vpra{anje, ali naj se mo{kim otrokom dovoli vstop v “`enski prostor”.71 66 Pogovor z Joan Biren. 67 Pogovor z Ginny Berson. 68 Verjetneje je, da so bile namerno izklju-~ene. Sli{ati je, da sta Bunchova in Brownova bili izklju~eni predvsem iz osebnih razlogov -Brownova zaradi osebnih nasprotovanj z nekaterimi ~lanicami Amazing Grace in Bun-chova predvsem zato, ker je bila poro~ena z Jimom Weeksom. Pogovor s Charlotte Bunch. 69 Pogovor z Ginny Berson. 70 Helaine Narris pripominja, da je bilo me{anje omenjenih treh skupin zelo mo~no, tako je mogo~e, da se je sestava spreminjala. Osebni pogovor, Helaine Harris, 1986. 71 Charlotte Bunch, “Ourstory: DC Herstory”, pripravljeno za `ensko zaveti{~e, 21. maj, 1971. V dokumentih Bunchove; pogovor s Coletto Reid. OUTFIT 59 Alice Echols 72 Bobbie Goldstone, oob, v. 1, #20, april 1971. 73 “Joanne”, “Goodbye Ruby Tuesday”, oob, v. 1, #21, 6. maj, 1971, str. 18. 74 Coletta Reid, “Coming Out in the Women’s Movement”, v Lesbianism and the Women’s Movement (Baltimore: Diana Press, 1975), Charlotte Bunch in Nancy Myron, ur., str. 95. 75 Podpisano “Those Women”, “Lesbians and Day-Care”, Rat, v. 3, #23, 14. junij-10. julij, 1971, str. 13. Zgodaj spomladi je mnogo heteroseksualnih feministk obto-`evalo lezbijke, da prevzemajo gibanje, njih pa izklju~ujejo. Tiste pomladi je oob natisnil ~lanek, ki je lezbi~no-feministi~no politiko primerjal s “seksualno fa{isti~no politiko” Normana Mailerja.72 V aprilu so Reidova, Hathawayeva, Petersonova in Schwingova prenehale delati za oob. Trdile so, da je uredni{tvo cenzuriralo njihove ~lanke.73 [e ve~. Razcep se je zakuhal tudi v feministi~nem centru za varstvo otrok, ki ga je pomagala ustanoviti Reidova. Nekatere ~lanice so se za~ele spra{evati, ali so Reidova in njene lezbi~ne prijateljice ustrezne kot model vloge za otroke. Reidova je trdila, da je neka `enska celo namigovala, da bi lezbi~ne delavke v varstvenem centru lahko nadlegovale deklice, ki so jih ~uvale.74 V odgovor so Reidova in druge `enske, ki so pozneje ustanovile The Furies, predlo`ile seznam sprememb kolektivu varstvenega centra. Na tem letaku, natisnjenem v ~asopisu Rat, so bile naslednje zahteve po spremembah: 1) Heteroseksualne predsodke centra je treba odpraviti. Nenehna gej navzo~nost je nujna zato, da otroci lahko vidijo `enske, ki ljubijo `enske, in mo{ke, ki ljubijo mo{ke. 2) Varstveni center mora biti voden v skladu s komunisti~-nimi na~eli ... Primarnost odnosa star{i-otroci ne more ve~ biti samoumevna. Tisti, ki so dejavni v varstvenem centru, morajo tudi sami stremeti k `ivljenju v kolektivu. 3) S {ovinizmom odraslih se je treba spopadati, ravno tako z razrednimi in rasnimi pojavi. 4) Predsodek o nuklearni dru`ini se mora nehati. Samske `enske in lezbijke z otroki morajo biti na vrhu prioritete kandidatk za center. 5) Mo{ki, ki se ne borijo s svojim seksizmom, morajo oditi. @enske bodo odlo~ale o tem, kdo naj ostane. Mo{ki, ki bodo ostali, se morajo udele`evati mo{kih skupin za oza-ve{~anje, ki jim bodo pomagale izraziti homoseksualnost. 6) Otroke naj se spodbuja pri raziskovanju lastnih teles in teles drugih ter k masturbaciji.75 Ko se je kolektiv sestal brez Reidove in sklenil, da raje vidi, da so otroci biseksualni kot pa homoseksualni, je Reidova dala odpoved. Nasprotja med lezbijkami in heteroseksualnimi feministkami so bila mo~no povezana z globoko vcepljeno homofobijo, toda to je, kot pove omenjeni incident, gotovo podpihoval dogmatizem lezbi~nih feministk. Lezbi~ne feministke, kot so bile The Furies, so prisilile hetero-seksualne feministke k priznanju, da je spolnost prej dru`beno 60 OUTFIT Erupcija razlik – lezbi{tvo kot pa biolo{ko konstruirana, in k razumevanju osrednjega pomena institucionalizirane heteroseksualnosti za zatiranje `ensk. Feministke so morale ponovno razmisliti o svojih stali{~ih do lezbi-{tva. Nekatere so v lezbijkah celo videle avantgardo `enskega gibanja. Na primer, Ti-Grace Atkinson je sklepala, da je “feminizem teorija, lezbi{tvo pa praksa”.76 Z izzivom stigmatizacije lezbi{tva lezbi~ne feministke niso samo predstavile lezbi{tva kot `ivljenjske izbire, temve~ so, z besedami Frances Chapman, “nau~ile posameznice, da lahko `ivijo v svetu kot Ljudje”.77 Toda preoblikovanje lezbi{tva v politi~ni imperativ in njegovo ozna~evanje kot logi~nega izida posamezni~inega feminizma je bilo problemati~no. Lezbi~ni feminizem je poslab{al feministi~-no te`njo h konceptualizaciji spolnosti v slu`bi gibanja – to je bila, kot je poudarila Deirdre English, le razli~ica stare teme “spolnosti v slu`bi dru`be”.78 Ta preskriptivizem je imel {ko-dljive posledice tako za lezbi~ne kot heteroseksualne feministke. @ensko gibanje je vedno pogojno sprejemalo lezbi{tvo – glede na to, koliko so lezbijke bile pripravljene zanikati seksualnost in se prilagoditi “`enskemu” seksualnemu standardu. Lezbi{tvo ni bilo nikoli zares legitimizirano na temelju seksualnosti. Toda lezbi{tvo na nekem nivoju ({e posebno na nivoju prakse kot nasprotje retoriki) seveda vklju~uje spolnost – dejstvo, ki je motilo nekatere heteroseksualne feministke. Na primer, Atkinsonova, ena najbolj glasnih zagovornic politi~nega lezbi-{tva, pravi, da jo je “presenetila te`ka seksualizacija, ki je vzniknila s krepitvijo lezbijk v gibanju. To je bil {ok. Bila sem razo~arana, ker ni bilo pomembne razlike v primerjavi s hete-roseksualnimi odnosi.”79 In ~e je lezbi{tvo zraslo prej iz poli-ti~nega prepri~anja kot pa iz seksualne `elje, kaj potemtakem storiti, ko seksualna `elja ne odseva politi~ne doktrine? Seveda so vse liberacionistke mislile, da posameznikova spolnost mora odsevati njegovo/njeno politi~no prepri~anje; to je {e posebej veljalo za lezbijke, saj se je verjelo, da je njihova spolnost raz{iritev feminizma. [e ve~. Lezbi~ne feministke so v prizadevanju po razlikovanju lezbi~nih od heteroseksualnih odnosov pogosto prikazovale lezbi~ne odnose in spolnost kot povsem neproblemati~ne. Priznanje seksualnih problemov je bilo tabu, saj je ogro`alo ideolo{ko gradnjo lezbi~nega feminizma. Na primer, Harrisova se spominja, da v skupini The Furies “ni bilo prostora za razpravo o te`avah v seksualnih odnosih. O seksualnosti ni bilo nobenih diskusij. Veljalo je prepri~anje, da je lezbi~na seksualnost uspe{na.”80 (...) ^lanice The Furies so verjele, da bo lezbi{tvo nujno vodilo k intenzifikaciji boja proti mo{ki nadvladi, vendar se to ni zgodilo. Z vzponom lezbi~nega feminizma je bilo zlitje osebnega s politi~nim dokon~no in neprizivno. Bolj kot kdajkoli 76 Citirano po Abbott in Love, str. 117 in Anne Koedt, “Lesbianism and Feminism”, v Koedt, Levine in Rapone, str. 246. 77 Pogovor s Frances Chapman. 78 Deirdre English, Amber Hollibaugh, Gayle Rubin, “Talking Sex: A Conversation on Sexuality and Feminism”, Socialist Review, #58, julij-avgust 1981, str. 44. 79 Pogovor z Atkinsono-vo, oob, december 1979, str. 23. 80 Pogovor s Helaine Harris. OUTFIT 61 Alice Echols 81 Pogovor s Susan Brownmiller. 82 Na primer, The Furies je motila skupina New Haven Women’s Liberation Rock Band zato, ker so ob vsakem plesu v D. C.-ju pripravile za `enske politi~no predavanje o splavu. 83 Julia Penelope Stanley, “Notes on the Edge”, Win, 26. junij, 1975, str. 9. Zgodnej{a, bolj poskusna ina~ica omenja izjave v nepodpisanem ~lanku brez naslova v feministi~nem ~asopisu iz Iowa Cityja Ain’t I A Woman, v. 1, #6, 4. junij, 1971. Avtorica je pisala, da “zaradi celoletnega `iv-ljenja v `enski /lezbi~ni/ subkulturi ugotavljam, da se zelo te`ko navezujem na mnoge te`ave, ki se drugim `enskam zdijo pomembne, tako kot recimo njihovi mo`je”. 84 Sharon Deevey, “Such A Nice Girl”, v Myron in Bunch, ur., str. 23. Seveda je veliko lezbijk ostalo {e naprej dejavnih v boju za reproduktivne pravice. prej je postalo merilo to, kako kdo `ivi, in ne njegova predanost politi~nemu boju. To lahko zasledimo tudi v prikazu vse bolj raz{irjenega termina “`ensko-identificirano”, ki je prepri-~eval, da so posamezni~ina stali{~a in obna{anje pomembnej{i od njene politi~ne filozofije in svetovnega nazora. @enska je torej lahko zavzela vse pravilne pozicije, to pomeni, da je bila feministka, pa vendar je bila {e vedno obsojena kot mo{ko-identificirana. [e ve~. Fokus se je premaknil od izgradnje mno`i~nega gibanja k vzdr`evanju alternativne `enske kulture in skupnosti. Brownmillerjeva pravi: Mno`i~ni priliv nepoliti~nih lezbijk v `ensko gibanje in ... emocionalni ob~utki do njih, kot da so junakinje `enskega gibanja, ker so `enske, ki se ne dru`ijo z mo{kimi – vse to je premaknilo gibanje od konfrontacije z mo{ko mo~jo k alternativnim `ivljenjskim slogom.81 Teme, kot sta splav in otro{ko varstvo, ki so v za~etku imele mo~ za mobilizacijo velikega {tevila `ensk, so bile pogosto omalova`evane kot teme “hetero `ensk”.82 Na primer, lezbi~na feministka Julia Penelope Stanley razgla{a: Samo lezbijka je lahko tista, ki nima nobenega dele`a v socialnem sistemu ... Hetero `enske, tudi tiste, ki si re~ejo “feministke”, so {e vedno vezane na mo{ke ter odvisne od njihove strpnosti dobre volje, zato se oklepajo tem, kot sta enako pla~ilo in kontrola rojstev. @enska, ki nima skupnih interesov z mo{kim, se ne bi menila za to.83 In Sharon Deevey je o~itala, da je heteroseksualno izho-di{~e vdrlo v gibanje za osvoboditev `ensk. “Vse okoli mene je bilo, in je seveda `e od zmeraj bilo heteroseksualno ... {e posebej `enska osvoboditev: kontrola rojstev, slab seks in splav.”84 Seveda je to samo {e poslab{alo negativne tendence, ki so se za~ele prej pri nekaterih radikalnih feministkah. V nekaterih pogledih je pojav lezbi~nega feminizma gibanje pribli`al kulturnemu feminizmu. Njegovo poudarjanje `enske kon-trakulture in esencialisti~ni argumenti o `enski seksualnosti so bili kvintesenca kulturnega feminizma. Toda lezbi~ni feminizem je bil `alitev za kulturno-feministi~no idejo o univerzalni `enski izku{nji. ^eprav je bil njihov cilj zbrisati razlike, so lezbi~ne feministke vztrajale, da so lezbijke druga~ne od heteroseksualnih `ensk. Pravzaprav je vpliv kulturnega feminizma znotraj gibanja mogo~e najve~ pripisati prepletanju lezbi{tva in razrednega. Prevedla Suzana Tratnik 62 OUTFIT Suzana Tratnik Queer: teorija in politika spolnega izob~enstva Kaj je torej to deljeno bitje, predstavljeno z jezikom spola? To je nemogo~e bitje; bitje, ki ne obstaja; ontolo{ka {ala. (Monique Wittig 1992, 81)1 Simone de Beauvoir je v Drugem spolu opozarjala, da definirati lezbijko z njeno `eljo po posnemanju mo{kega pomeni obsodbo na neavtenti~nost.2 To je bila ena izmed kritik zgodnjih seksologov, ki so lezbijke opisovali kot “neprave `enske” oziroma “psevdomo{ke”. Mnoge sposobnosti in aktivnosti, ki so veljale za izklju~no mo{ko domeno, so se namre~ pri `en-skah razumele kot nepristne, le kot oblika “mo{kega protesta”. Nekatere `enske naj bi bile pa~ nesposobne sprejeti “naravno” `ensko vlogo, zato se odlo~ijo za posnemanje mo{ke vloge. Podobno naj bi veljalo za homoseksualnost v celoti; posnemanje heteroseksualnega odnosa z istospolnim partnerjem/ko. Torej homoseksualnost kot neavtenti~en odnos – tako zgodnji psihoanalitiki.3 Za `ensko je homoseksualnost lahko na~in, da pobegne svoji usodi ali pa jo sprejme – tako Beauvoirjeva.4 V sredi{~u lezbi~ne (feministi~ne) misli in akcije je bilo vedno mo~no prisotno prizadevanje po definiciji, afirmaciji in nenazadnje dokazih o obstoju (avtenti~ne) lezbi~ne identitete – od lezbi~nega kontinuuma Adrienne Rich, ki zajema vse `ensko identificirane izku{nje skupnosti, do Monique Wittig, ki ugotavlja, da lezbijka ni `enska. Od dolo~itve enozna~ne “prave” 1 M. Wittig, “The Mark of Gender”, nav. po Hark, S., “Queer Interventionen”, v Marti, M., Schneider, A., Sgier, I., Wymann, A. (ur.), “Querfeldein”, Beitrage zur Lesbenforschung, Verein Feministische Wissenschaft, BernZurich-Dortmund 1994, str. 213. (So what is this divided being introduced into language through gender? It is an impossible being, it is a being that does not exist, an ontological joke.) 2 S. d. Bovoar, Drugi pol, Beogradski izdava-~ko-grafi~ki zavod, Beograd 1982, str. 178-201. 3 Browning, C., “Changing Theories of Lesbianism: Challenging the Stereotypes”, v Darty, T. in Potter, S. (ur.), ^asopis za kritiko znanosti, domi{ljijo in novo antropologijo, let. XXIII, 1995, {t. 177, str. 63-74. 63 Suzana Tratnik Women-Identified Women, Mayfield Publishing Company, Palo Alto, California 1984, str. 23. 4 S. d. Bovoar, Drugi pol, str. 178-201. 5 L. Laps, “Lesbischsein allein genugt nicht”, Ihrsinn. Eine radikalfeministische Lesbenzeitschrift, 1995, 11, str. 53-54. 6 Ibid., str. 54. 7 Nazoren odsev “neobremenjenega” apoliti~nega lezbi~nega `ivljenjskega sloga, ki se zlahka staplja v mainstream kulturo, je tako imenovani “lesbian chic” devetdesetih. Pomeni pa prezentacijo lezbi{tva kot enega izmed (modnih) `ivljenj-skih slogov, `e skorajda na meji populisti~ne sprejemljivosti - lezbijke v filmih, “lezbi~na estetika” na naslovnicah etabliranih ~asopisov (Newsweek, Vanity Fair). lezbi~ne identitete – zlasti argument in zahteva separatistk – do ne{tetih oblik le-te, povezanih z drugimi nezanemarljivimi `ivljenjskimi okoli{~inami. Vse do “Queer Theory” devetdesetih, ki z non{alantno ugotovitvijo, da originala ni, prina{a nove dimenzije v razprave o `e tako problemati~nem konceptu identitete. ^e ni izvirnika, potem tudi trud po odkrivanju in doseganju (lezbi~ne) avten-ti~nosti ne more dlje od odkrivanja oziroma vnovi~ne proizvodnje ponaredkov... RAZVOJ KONCEPTA LEZBIČNE IDENTITETE V 70-ih teče govor o lezbijkah kot dvojno zatirani manjšini; lezbijke so zatirane kot ženske in kot homoseksualke. Prisotna je politična težnja, ki lezbištvo definira kot feministično prakso, kot način “žensko-identificiranega” življenjskega sloga, politične prakse, ki ima pendant v feministični teoriji.5 Lena Laps v članku “Lesbischsein allein genügt nicht” (Biti zgolj lezbijka ne zadostuje) nadaljuje z ugotovitvijo, da sta za osemdeseta značilni dve tendenci; vsebine in oblike lezbične politike in življenjskega sloga se konsolidirajo in hkrati notranje diferencirajo: 1) Prva tendenca pomeni nadaljnje iskanje in definiranje lezbične perspektive znotraj feministične oziroma ženske teorije in politike. Sedaj je lezbištvo že obveljalo kot integralen del feminizma, ki se ga le-ta ne more otepati. Zunanji izrazi konsolidacije: profesionalizacija lezbičnih projektov, razvoj infrastrukture, institucionalizirane politične oblike, ki se prepletajo z vladajočo politiko in ji hkrati nasprotujejo. 2) Druga tendenca pa pomeni raziskovanje tudi same kategorije lezbištva in kritiko omejene, zožene definicije dominantne, “obče” lezbične perspektive ter poudarja življenjskost - ali avtentičnost - diferenciranih lezbičnih perspektiv, pri čemer upošteva artikulacijo kompleksnih struktur zatiranja. Temu ustrezne naj bi bile tudi lezbične identitete, torej kot posledica skupnih in posebnih potez znotraj same lezbične skupnosti. Tako je nemogoče govoriti o lezbijki ne glede na rasno ali etnično pripadnost, antisemitizem, hendikepiranost, razredni izvor, feministično prepričanje, odnos do moškega gejevskega gibanja...6 Pojavijo pa se tudi težnje k depolitizaciji oziroma liberalistično-individualni pristop k lezbištvu kot “politiki osvobojenega” življenjskega sloga.7 64 OUTFIT foto Phzllis Cristopher Suzana Tratnik 8 A. Rich, “Compulsory Heterosexuality and Lesbian Existence”, Signs, Journal of Women in Culture and Society, 1980, zv.5, {t.4, str. 631-660. 9 L. Laps, str. 54. 10 L. Laps, str. 57. 11 Pojem transseksual-ci/ke se uporablja za osebe, ki so z operativnim posegom spremenile biolo{ki spol, v angle{-kem jeziku “sex”. Ker se nekateri ne odlo~ijo za dokon~no operacijo v nasprotni spol, ~eprav se identificirajo kot pri-padniki/ce tega spola, se v transseksualni skupnosti vse bolj uveljavlja pojem transgender/ka. Ta pomeni zlasti spremembo dru`beno dolo-~enega `enskega oziroma mo{kega spola, v angle{kem jeziku torej “gender”. Tudi sami transeksualci/ke se raje poimenujejo transgen-derji/ke, saj tako poudarjajo, da je biolo{ki spol (sex) sekundarnega pomena, in da so to, kar ~utijo in do`ivljajo, da so – ne glede na telesne spolne zna~ilnosti. Transgenderstvo se povezuje tudi s pojavom “gender-bending”, ki pa ni povezan s telesno spremembo spola (operacijo), pomeni pa prav tako – za~asno, ob~asno ali trajno – spremembo spola (gender). Na primer, nekatere lezbijke popolnoma prevzamejo mo{ko vlogo, lahko spremenijo tudi ime, ne pa tudi biolo{kega spola (sex). 12 MTF (male-to-female) transsexual/gender QUEER THEORY NA KONCU LEZBIČNEGA KONTINUUMA? Ključno besedilo o širitvi kategorije lezbištva, napisano z radikalne protiheteroseksistične perspektive, je gotovo “Vsiljena heteroseksualnost in lezbični obstoj” iz leta 1983 avtorice Adri-enne Rich. Richeva analizira različna ravnanja oblasti, ki so bila nujno potrebna za razvoj čustvene in erotične lojalnosti med ženskami - proti moškim. Tako omenja žensko identificirane skupnosti, ki so se pojavljale v zgodovini, ne glede na to, ali je šlo tudi za resnične lezbične odnose.8 Genitalna seksualnost torej ne igra pomembne vloge pri odkrivanju različnih oblik “primarne intenzivnosti” med ženskami, tega komaj odkritega potopljenega kontinenta. Na večpomenskem lezbič-nem kontinuumu gre za medsebojno povezanost različnih oblik žensko usmerjenega oziroma osrediščenega življenja: na primer ženska prijateljstva, ekonomske in politične zveze, erotično-čustvene zveze. Lena Laps ugotavlja, da je kontinuum, z besedami Judith Butler, pravo “prizorišče preinterpretacij”.9 Pri zavestnih oblikah lezbičnega življenja Richeva govori o “lezbičnem obstoju”; ta je oblika zavračanja patriarhata, ki ga razume kot temeljni model za vse druge oblike gospostva. Tako postane v osemdesetih heteroseksizem v razpravah “zgodovinsko prva in temeljna struktura zatiranja”. Analiza hetero-seksizmu in patriarhatu sorodnih struktur zatiranja (rasizem, antisemitizem, evropocentrizem...) je pomembno prispevala k širitvi pluralnosti lezbične identitete, pa tudi k nemalokrat neobvladljivi razpršenosti v parcialne identitete: afro-nemške lezbijke, hendikepirane lezbijke, lezbične separatistke, feministične lezbijke, lezbijke, ki sodelujejo z geji ali drugimi (praviloma levo usmerjenimi) skupinami, lezbijke srednjega sloja, bele nemške krščansko socializirane lezbijke, migrantke, Judinje, lezbijke iz nekdanje vzhodne Evrope, sadomazo lezbijke, debele lezbijke, lezbijke, ki spijo z moškimi, mlade lezbijke, lezbijke raznih ras... Vse naštete identifikacije pa se začnejo “v imenu...”10, saj je lezbičnost primarna oziroma izhodiščna točka formulacije - najprej in predvsem sem lezbijka. V to življenjsko kompleksnost identitet posežejo devetdeseta s queer politiko, s transseksualci/kami oziroma transgenderji/ kami.11 Queer prepričanja po dolgem času zopet zatresejo težko pridobljena tla pod nogami lezbične/gejevske/feministične teorije, prakse, akcije in gibanj, saj postavijo v središče razprav tudi sam koncept spola, kaj šele spolne usmerjenosti. Tudi zatekanje k temeljnim, pomensko že močno izropanim definicijam najprej-in-predvsem-sem-lezbijka ali najprej-in-predvsem-sem-ženska ne zagotavlja več “varnosti” navidezno etablirane avtentičnosti marginalnih identitet. MTF transgenderke12 se 66 OUTFIT Queer: teorija in politika spolnega izob~enstva razodevajo kot lezbijke in konec osemdesetih povzro~ijo neza-sli{an revolt zlasti v lezbi~no separatisti~no usmerjenih skupnostih. Separatistke obsodijo lezbi~ne transseksualke kot zadnji podli poskus mo{kih, da bi se infiltrirali v lo~ene `enske skupnosti in jih “na~eli” od znotraj. Transseksualni trojanski konj je “razkrinkan”: transseksualke niso “naravno” rojene `enske in zato nimajo pravice do vstopa v lezbi~no/`ensko sceno. Do avtenti~nosti z razvpitim (patriarhalnim, heteroseksisti~nim!) argumentom o “naravnosti”? Kdo {e verjame (sme verjeti!) v naravne spolne vloge, naravni spol, naravno spolno usmerjenost? V izvirno lezbijko ali geja? Kdo lahko {e odmisli razkrinkano igro vsakdana spola in seksualnih identitet, ki ga travestija – kot “najpristnej{a” oblika homoseksualne camp subkulture –, zmelje v veseli proizvodnji ponaredkov? Najbolj znana teoreti~arka radikalne queer prakse je gotovo Judith Butler s prepri~anjem, da spol oziroma binarno nasprotje mo{ki-`enska ni nikakr{no naravno dejstvo, temve~ kulturna konvencija in performativna kategorija. Slednje pomeni: to, kar poimenuje spol, ga isto~asno tudi proizvaja, postavlja na prizo-ri{~e. In nikakor ne zavestno, o~itno, temve~ v konvencional-nem, nenehnem ponavljanju. Govoriti o spolu pomeni delati spol. “Spol je ponavljanje kulturnih konvencij, vsiljenih telesu, ki si ga ~lovek ni izbral.”13 To pa je tudi argument transseksualcev/k: sami si izberemo spol in spolno usmerjenost – ali pa ni~ od tega... Nekako tako je mogo~e povzeti idejo knjige Kate Bornstein, ameri{ke queer teoreti~arke, transseksualne lezbijke in spolne izob~enke: “Gender Outlaw: on men, women and the rest of us.”14 Born-steinova, pred operacijo spola heteroseksualni mo{ki in po njej lezbi~na `enska, se danes ne identificira ne kot mo{ki ne kot `enska, marve~ kot “mi drugi”, ostanki spolne identitete, spolni izob~enci/ke. pomeni spremembo mo{kega v `enski spol in narobe: FTM (female-to-male) transsexual/gender pomeni spremembo `enskega v mo{ki spol. 13 J. Butler, “Ort der politischen Neuverhandlung – Der Feminismus braucht ’die Frauen’, aber er muss nicht wissen, ’wer’ sie sind”, na Frankfurter Rundschau 27. 7. 1994, nav. po L. Laps, str. 62. 14 K. Bornstein, Gender Outlaw. On men, women and the rest of us, Vintage Books, New York 1995. 15 M. Warner, “Introduction: Fear of a Queer Planet”, Social Text, 1991, 4, str. 3-17. 16 Ibid., str. 4. 17 Zaradi pomensko neustreznih – in neuveljavljenih – slovenskih pojmov zve~ine uporabljam izvirne angle{ke pojme: queer, straight, butch in podobno. QUEER TEORIJA Michael Warner je uvodni esej k temi Queer Theory v reviji Social Text poimenoval “Fear of a Queer Planet”.15 Strah pred queeri je, tako Warner, vezni ~len sodobne dru`bene teorije od Habermasa prek Giddensa do Beardeuja in Luhmanna: vse njihove razlage dru`benega sveta odlikuje skorajda neomajna sposobnost marginalizacije queer spolnosti.16 Kaj pravzaprav prina{a queer kot praksa, teorija, akcija, gibanje? Treba se je pozabavati `e s samim izrazom, kateremu je kljub pestrosti te`ko najti ekvivalent v slovenskem jeziku17. Queer kot adjektiv v ameri{ki angle{~ini pomeni nenavaden, svojevrsten, ~uda{ki, komi~en, rahlo nor, vendar pa tudi: OUTFIT 67 Suzana Tratnik 18 Zanimiv je {e pomenski sklop “to be in Queer Street”; biti v (denarni) stiski, zadol`en. Podrobnej{a razlaga pojma v slovarjih: A. Grad, R. [kerlj in N. Vitorovi~, Veliki angle{ko-slovenski slovar, Dr`avna zalo`ba Slovenije, Ljubljana 1989, str. 760 in Hornby A. S., Oxford Advanced Learner’s Dictionary of Current English, Ofxord University Press 1986, str. 687. 19 S. Hark, Queer Interventionen, str. 210. 20 O razlagi pojma straight ve~ v slovarjih: A. Grad, R. [kerlj. in N. Vitorovi~, Veliki angle{ko-slovenski slovar, str. 1035-1036 in Hornby A. S., Oxford Advanced Learner’s Dictionary of Current English, str. 853. 21 Zanimiv je {e pomenski sklop “straight play”, ki pomeni gledali{ko dramo, brez glasbe in petja – v nasprotju z varietejem. Tudi tukaj obstaja asociacija na travestijo. 22 S. Hark, Queer Interventionen, str. 210. 23 Nav. po S. Hark, Queer Interventionen, str. 211. zgre{en, neprimeren, dvomljiv, sumljiv, (posel) na slabem glasu, pijan, homoseksualen, ponarejen, omoti~en, bolehen... Queer kot glagol pomeni: koga peljati v zmoto; napa~no prikazati; prekri`ati komu ra~une; kaj pokvariti, uni~iti. Dejstvo, da queer pomeni tudi ponarejen denar, je substancialnega pomena – za queer teorijo gotovo.18 V pogovornem jeziku je queer zmerljivka za homoseksualce; poigrava pa se tudi z asociacijo, da so homoseksualci nekaj takega kot ponarejen denar, ki se zvito oziroma zahrbtno zamenjuje s straight svetom “pravih” mo{kih in `ensk.19 Z drugimi besedami: queeri ho~ejo opetnajstiti “naraven” svet ali red stvari z la`no avtenti~nostjo. Ustavimo se {e pri pojmu “straight”, ki se tako v ameri{ki kot tudi angle{ki, kanadski ali avstralski angle{~ini uporablja za heteroseksualce in, podobno kot queer, tudi kot zmerljivka. Straight pomeni pristen, pravoveren, po{ten, pravilen, na pravem mestu, odkrit, preprost, nezapleten, neponarejen...20 Ironi~no pomeni straight tudi omejenost, konzervativnost, zaprtost.21 Skratka, pravo nasprotje zmedi, “gender trouble” oziroma “spolnemu nelagodju” (v nem{kem prevodu), ki jo razgla{a queer. Posledica take delitve med straight in queer je primerjava med heteroseksualnostjo in homoseksualnostjo, ki spominja na primerjavo med “naravnim” izvirnikom in njegovim ponaredkom. Tako politi~ni kot teoreti~ni motivi za uporabo pojma queer igrajo na vse na{tete pomene in zavestno nasprotujejo “naravnemu redu stvari”.22 Ume{~anje queera na rob kulture, kot posebne`a in ~udaka, kot ponarejeni denar uradne valute predstav o spolu in spolnosti, je temeljna strate{ka to~ka za motenje dominantnega reda in ru{enje prepri~anja o naravnosti predstav o spolu in spolnosti. Queer teorija, nekje blizu poststrukturalisti~nim in konstruk-tivisti~nim konceptom kot tudi teoriji simboli~ne reprezentacije, zahteva vstop v akademski slonoko{~eni stolp – vendar pa ne pomeni nikakr{ne teorije v smislu koherentne znanstvene u~ne stavbe. Gre veliko bolj za politi~no in teoretsko-koncepcijsko zamisel o rekonceptualizaciji kategorij spola in seksualnosti, ki naj bi premagala vse bolj problemati~ne politike identitete. “Queer teorija poudarja dvoje: konceptualno in spekulativno nove proizvodnje diskurza kot tudi nujno kriti~no dekonstrukcijo lastnih diskurzov in v njih konstruiranega molka.” (De Laurentis 1991, iv)23 Tako queer obeta tudi kvalitativno druga~nost v primerjavi z dozdaj{njimi gejevskimi in lezbi~nimi {tudijami, ki so najve~-krat – skromno in tudi nekoliko naivno – zahtevale le svoj kos torte. Te {tudije so namre~ zlahka sprejele, za izhodi{~e in predmet raziskovalnega procesa, obstoje~o dihotomijo homo- 68 OUTFIT Queer: teorija in politika spolnega izob~enstva in heteroseksualnost. Pri tem so se zve~ine omejile na to, da so zadostile “ob~i” zgodovini o “great lesbian and gays”, pri ~emer so pustile meje dominantne organizacije spola in spolnosti povsem nedotaknjene.24 Prav tukaj pa vsko~i queer misel, saj postavi pod vpra{aj domnevno koherentnost kategorij identitete – lezbi~ne, gejevske, biseksualne, transseksualne in tako tudi heteroseksualnosti kot identitete. Queer je znak, ki ne ozna~uje ni~esar, saj ni nobenih referenc, ki bi nas napotile k njemu: queer nadome{~a po novem, vse pogosteje v Zdru`enih dr`avah Amerike, samo-definicije, kot so: lezbijka, gej, biseksu-alec/ka; ne nazadnje tudi presega omenjene kategorije in jim obenem obeta, da jim bo spodkopal ontolo{ka tla pod noga-mi.25 Queer je poskus “artikulacije pojmov, v kateri se lezbi~ne in gejevske oblike spolnosti lahko razumejo kot oblike upora proti kulturni homogenizaciji, v katerem nasprotujejo dominantnim diskurzom z druga~nimi konstrukcijami kulturnega subjekta”. (De Laurentis, 1991)26 Queer torej ozna~uje miselno gibanje, ki se artikulira tudi prek `e sli{anih zahtev po samore-fleksiji, ki jih poznamo iz lezbi~nih, gejevskih in feministi~nih {tudij. Tako na teoreti~ni kot politi~ni ravni pa queer presega omenjene {tudije in zastavlja vpra{anje mo~i: 24 Ibid., str. 211. 25 Ibid., str. 211-212. 26 Nav. po S. Hark, Queer Interventionen, str. 212. 27 Ibid., str. 212. 28 Ibid., str. 212. 29 D. Fuss, nav. po S. Hark, str. 212. 30 Podobno argumentira Honegger Claudia v Die Ordnung der Geschlechter, 1991. Nav. po S. Hark, str. 212. Kako hetero/homo opozicijo prignati do konca? Kako jo obdelati do kriti~ne to~ke iz~rpanosti in kak{ne posledice – materialne, politi~ne, dru`bene – bo imel temeljni koncept reorganizacije identitet za na{e spolno `ivljenje in politiko? (Fuss, 1991)27 Tako queer misel s posegom v samoumevnost hetero/homo opozicije, katere doslej tudi feministi~na misel zve~ine ni na~e-njala, Diana Fuss (1991) postavlja pod vpra{aj same temelje modernega v zahodni kulturi in pri tem uporablja svoj “razmeroma decentraliziran” polo`aj akademske izob~enke.28 To ji omogo~a preu~evanje “kompleksnih procesov, v katerih se konstruirajo seksualne meje in oblikujejo seksualne identitete kot tudi to, kako se oblikuje politika seksualnosti”.29 Kljub znatnim razhajanjem in nekoherentnosti znotraj same queer misli – tako glede empiri~nega predmeta raziskovanja kot jasne artikulacije politi~ne orientacije – pa Sabine Hark od~ita dve osnovni predpostavki queer teorije in prakse: l) Queer pomeni premik v moderni analizi konstrukcije spola in spolnosti. Ti kategoriji sta bili doslej razumljeni kot posledica nekaterih sodobnih ozna~evalnih, regulacijskih in normalizacijskih postopkov, kar pomeni, da nista predhodnici kulture (in implicira, da sta ustrezno oblikovani znotraj nje), ampak sta nastajali isto~asno z njo.30 OUTFIT 69 Suzana Tratnik 31 Hall Stuart opisuje to kot napetost med nujno, za~asno fiksacijo pomena in njegovo na~elno arbitrarnostjo. To pomeni, da je vsaka identiteta, katere fiksaci-ja je nujna, da se sploh vzpostavi, omogo~i pomen, kljub temu na~elno vedno samovoljna: “Every such position is strategic and arbitrary in the sense that there is no permanent equivalence between the particular sentence we close, and its true meaning as such. Meaning continues to unfold beyond the arbitrary closure which makes it, at any moment, possible. It is always either over – or undetermined – either an excess or a supplement. There is always something ’left over’.” Hall, S., “Cultural Identity and Cinematic Representation”, Framework, 1989, 36, str. 74. 32 L. Irigaray, nav. po S. Hark, str. 213. 33 Tukaj je mogo~e najti razlago tudi za to, zakaj so nekatere etabli-rane heteroseksualne (zlasti filmske) zvezde postale del lezbi~ne ali gejevski kamp subkul-ture. Te zvezde so bile prav tisto sredstvo samoinvencije in mo`nosti prepoznavanja/uveljavljanja jezika undergrounda, ki je tkal (zlasti pred-stonewallsko homoseksualno) subkulturo kljub dru`benemu zatiranju in nevidnosti v javnosti. V lezbi~ni subkulturi je bilo vedno prisotno prepoznavanje nevidnega 2) V politi~nem smislu queer postavlja pod vpra{aj dejavnosti in dru`bena gibanja, v katerih je nujni pogoj za sodelovanje homogena identiteta skupine. Gibanja, ki temeljijo na politiki identitete, zanemarjajo prav tiste kompleksne dru`bene in politi~ne procese, znotraj katerih se (seksualne) identitete najprej proizvajajo in “podeljujejo” – kolikor pa~ ta gibanja razumejo omenjene identitete kot kriti~no to~ko svoje politike. TRAVESTIJA IN KAMP TER IZOBČENOST KOT QUEER PRAKSA Queer je porok za “postmoderne” politične in teoretične prakse, ki delujejo še posebno na ravni simbolične reprezen-tacije. Queer posega v simbolno gospodinjstvo vladajoče kulture in upošteva zelo natančne ali premalo natančne kriterije, da bi tako lahko prevzel ostanke (“left-overs”) identitet. Ostanke absorbira in resignificira v “subkulturnem” kontekstu, tako da vtihotapi vase tudi vladajoče predstave: “Queers Undertaking Excellent and Symbolic Transformation.”31 Oblika politike simbolične transformacije - in denaturaliza-cije spola in spolnosti - so gejevske in lezbične drag predstave, imenovane tudi kamp, to so preoblačenje, maškarada in parodija na prevladujoče predstave o spolu in spolnosti. Kamp leži prečno na ideologijo spola in spolnosti32 in skoz učinek ponavljajoče se igre prikaže, kaj je tisto, kar mora ostati “skrito”.33 In kaj je tisto skrito, kar omogoča travestijo? Sabine Hark to opisuje na primeru angleške lezbične pevke Phranc, ki je v San Franciscu nastopila z “Neil-Diamond-Revue”34, torej z drag performansom, v katerem je “ponaredila” pevca Neila Diamon-da. Kdo je bila oseba na odru, ki se je najprej, kot odkrita lezbična umetnica Phranc35, trudila z “žensko” točko, z repre-zentacijo same sebe, in potem spremenila svoje telo, s točko Neila Diamonda, “v moškega”? Lezbična ženska? Heteroseksu-alni moški? Butch lezbijka? Butch Queen oziroma King?36 Phrancina parodija je potekala v sicer namerno nenaselji-vem, “nemogočem”, pa vendar dosegljivem kulturno-političnem prostoru med spoli, ki ga Teresa de Laurentis imenuje “space-off.37 Nekaj podobnega kot off prostor v filmskem jeziku, torej prostor, ki ga v filmu ne vidimo, pa vendarle “vemo”, da je, interpretiramo njegov obstoj.38 Space-off pomeni sleherni prostor, področje, ki so ga vladajoče predstave izključile oziroma zanemarile, ga zamolčale. Parodija zaseda tako rekoč prostor med spoli, ga osvetljuje ter premika meje med vladajočimi predstavami in space-off prostori. Vrhu tega pojasnjuje ironični citat Butlerjeve, da je spol aktiven modus in torej ne počnemo 70 OUTFIT Queer: teorija in politika spolnega izob~enstva tega, kar smo, ampak smo, kar po~nemo.39 Za “`ensko” telo ni tako nujna naveza na dru`beni “`enski” spol in obratno: “mo{ka” pojavnost {e ne zagotavlja nujno “mo{kega” telesa. Toda “mo{ko-heteroseksualna” pojavnost (pri Phranc) iz “`en-skega” telesa vendarle ne naredi “heteroseksualnega mo{kega”, gole podobe izvirnika. Parodija na Neila Diamonda poteka namre~ v kontekstu, v katerem so bili znaki obeh spolnih identitet, saj je Phranc nastopila najprej kot “ona sama” in {ele potem kot N. Diamond. “Mo{kost” Neila Diamonda je v Phrancini interpretaciji bila postavljena ob bok njenemu kulturno dolo~enemu `enskemu telesu in se tako resignificirala. Toda tudi “`ensko” telo Phranc se je skoz “mo{ko” pojavnost rekontekstualiziralo. Phranc je uporabila predstave o mo{kosti in `enskosti tako, da jih je tako reko~ odmislila oziroma izgnala. Ali z Lacanom: “Realno” je vedno `e komedija.40 Z drugimi besedami: spolno fiksirane (seksualne) identitete postanejo “fabricirane”, saj so rezultat kontinuirane imitacije ideala spolno in seksualno diskretnej{ih identitet. Butlerjeva v “Imitation and Gender Insubordination” (1991) dokazuje, da je spol vedno imitacija, vedno parodija, ker izvirnik ne obstaja. Dolo~ene oblike imitacije proizvajajo namre~ veliko bolj sam pojem izvirnika – kot u~inek in posledico same imitacije.41 Tako v vsiljeni proizvodnji spola in heteroseksualnosti, pi{e Lena Laps, nikoli ni mogo~e izpolniti pri~akovane norme, nikoli stoodstotno ustrezati predpisanemu idealu. “Tako spol kot heteroseksualnost namre~ nista ’naravno’ dana izvirnika – izvirnik ne obstaja, obstajajo le ponaredki.”42 Travestija ni parodija na izvirnik, temve~ “parodija na pojem izvirnika kot takega”.43 Phrancina parodija je rezultat prav te strukture posnemanja. Njen performans nazorno poka`e, da je vsaka spolno dolo~ena identiteta `e privzeta identiteta: ob~instvo na odru je “vedelo”, da v obleki Neil Diamonda ti~i Phranc, ga igra in aktivno sodeluje v konstrukciji njegove pojavnosti. In ne nazadnje Phrancina parodija prika`e mo{kost in heteroseksualnost kot to, kar sta; ne odsev resni~ne narave, marve~ komi~na imitacija samih sebe.44 Toda u~inek razumevanja spola in spolnosti kot naravnih kategorij se nenehno proizvaja. Obe kategoriji sta razumljeni kot zna~ilnosti posameznika/ce, ki naj bi njegovo/njeno `eljo malodane nagonsko ali psihogenetsko strukturirali. Tukaj intervenira queer misel: Kako lahko “obstajata” samo dva spola oziroma seksualnosti? ^e spol in seksualnost nista naravni, temve~ politi~ni kategoriji, potem je njuno konstrukcijo in pomen mogo~e dojeti le v povezavi s kontekstom. To pomeni, da spol in seksualnost v razli~nih kontekstih privzemata tudi razli~ne pomene, ki so vsi enako “realni” in jih ne moremo razumeti skozi odnos med izvirnikom in ponaredkom. Spolne jezika, razbiranje lezbi~nih pomenov v popularni kulturi. Ti subverzivni pomeni so pripisani predvsem izob~enkam, “outsiderskim” junakinjam. Lezbi~no/gejevsko oko iztirjenost, nepravover-nost izob~encev obrne proti mainstream kulturi ter tako razbere homoerotiko in ve~ini ob~instva neopazen humor, tudi med najbolj “nedol`nim” dru`benim gledanjem. Temelj za tak subkul-turni pogled so komunikacijski namigi in {ale, ki heteroseksualne podmene obra~ajo na glavo in motijo hetero-polarnost. Mnoge marginalne skupine uporabljajo reciklirane podobe iz dominantnega jezika in kulture. To pa {e ne pomeni, da vse te skupine subverzivnost podob tudi enako berejo. Denimo ~rnski pisci opisujejo podoben proces subverzije in transformacije dominantnega jezika in kulture – pa zato vse ~rnske kulture {e niso kamp. Ve~ o lezbi~nem kampu v Graham Paula, “Girls with Gun Glamour – Can lesbians be camp?”, Diva, the lesbian lifestyle magazine, 1994, 2, str. 20-24. 34 S. Hark, str. 213. 35 Pevkino ime “Phranc”, besedna igra oblike mo{kega imena Frank in adjektiva “frank” – odkrit, iskren; prostodu{en – pomeni {e posebno ironijo tako za njeno drag performans kot za izjavo, s katero se “uradno” predstavlja: OUTFIT 71 Suzana Tratnik “I’m your all-American Jewish lesbian folk singer Phranc.” 36 Prvotna lezbi~na sub-kultura, v obdobju 20-ih do 50-ih let, zlasti v Ameriki, Angliji in Nem~iji, se je kazala v dokaj strogi delitvi `enske – “femme” oziroma mo{ke – “butch” vloge. Seksologi so analizirali predvsem inverti-ranke – torej lezbijke, ki so igrale mo{ko vlogo. Zanje je obstajalo {e ve~ alternativnih izrazov: bulldyke, buldagger, bull, stud. Za femme pa se je uveljavil le sinonim “fish”, v polarni kombinaciji stud-fish. Igranje vlog butch in femme – tako v preteklosti kot danes – je sporna to~ka lezbi{tva. Zagovornice sloga butch in femme menijo, da sicer gre za zgledovanje po heteroseksualnih modelih vlog, vendar v kontekstu avtenti~ne lezbi~ne interakcije. Nasprotnice, ponavadi iz vrst (lezbi~nih) feministk, pa trdijo, da igranje vlog butch-femme pomeni le (zlasti dandanes, ko se `e oblikujejo novi, nesek-sisti~ni modeli vlog) nekriti~no posnemanje heteroseksualne in patriarhalne prakse, erotiza-cije mo~i in zatiranja, ki ovira razvoj avten-ti~ne lezbi~ne erotike. Butch Queen (ponekod King) pa pomeni torej butch kraljico oziroma kralja; na butch tekmovanjih miss oziroma mister butch lezbijko. Ve~ o butch-femme `iv-ljenjskem slogu pi{eta S. Ardill in S. O’Sullivan “Butch/Femme Obsessions”, Feminist in seksualne kategorije so tako reko~ vedno `e “ponarejen denar”. Ne lo~uje narava straighte in queere, oni so namre~ veliko bolj rezultat taistih norm in njihovih u~inkov. Resnica je, da ni referenta (“sex”), ki bi zagotavljal spol (“gender”), niti ni~esar (spol seksualnega objekta), kar bi zagotavljalo seksualno identiteto. Tako Gayle Rubin govori o lezbi~nem spolu (lesbian gender) kot o samostojni kategoriji, ki se pojavlja vsaj v dveh razli~icah, to sta butch in femme. Razume ju kot “na~ina, identiteti in vedenjski kodi, ki se tako prepletata kot razlikujeta od standardnih dru`benih mo{kih in `enskih vlog”.45 In ameri{ka lezbi~na seksologinja Pat Califia trdi, da seksualnost med lezbijko in gejem ni hetero-, ampak gejevska seksualnost.46 “KDO SMO ’MI’?” – KRITIKA POLITIKE IDENTITETE Pri reifikaciji spolnih in seksualnih identitet, nadaljujejo queer kritiki, so soudele`eni tudi feministi~ni oziroma lezbi~ni/ gejevski diskurzi in gibanja. Tudi oni namre~ – glede na poli-ti~no nujnost afirmacije in obrambe marginalnih identitet – investirajo v stabilnost in koherentnost le-teh. Lena Laps omenja postmoderni koncept oblasti; v postmoderni misli je oblast nestabilna, decentralizirana in razpr{ena – zato se nih~e ne more gibati zunaj nje; oblast in upor sta vedno medsebojno prepletena kompleksa.47 Podobno Judith Butler: “To v politiki pomeni, da ni opozicije oblasti, ki ne bi bila `e sama del vladajo~ega aparata; da je mo`nost delovanja `e implicitno prisotna v tem, ~emur se upira: da ’emancipacija’ nikoli ne more pomeniti transcendence oblasti.”48 Queer misel zato v refleksivnem gibanju nasprotuje tudi “lastnim” diskurzom in raziskuje, v ~em so dosedanji poskusi definiranja esence lezbi~ne identitete ali subjektivitete prispevali k normalizaciji spolne hierarhije; pri tem se namre~ vnovi~ proizvaja evidenca heteroseksualnosti.49 Odtod izhaja queer predpostavka, da so tudi sama feministi~na, lezbi~na in gejev-ska gibanja ter subkulture prevzele vloge vladajo~ega reda spolnih in seksualnih mej. Vpra{ljivo je celo to, “ali potreba po uniformnosti, popolni avtonomiji in avtenti~nosti pomeni zares najbolj{i na~in konfrontacije s heteroseksizmom in mizoginijo, saj enormno prizadevanje za nedotakljivost lezbi~ne kategorije ka`e prav na njeno nestabilnost in trhle temelje”.50 Investicije v koherentnost identitet doslej niso povzro~ale homogenizacije le na politi~ni ravni, marve~ so tudi ovirale kompleksno analizo dru`bene stvarnosti. Kajti spol in seksualnost obstajata enako malo izolirana drug od drugega kot od drugih kompleksno strukturiranih diskurzivnih polj: rase, razreda, kulture, etni~ne 72 OUTFIT Queer: teorija in politika spolnega izob~enstva pripadnosti... Z drugimi besedami: spol in spolnost ne “obstajata” v monolitni, avtenti~ni, vedno enaki obliki, ampak samo v ve~plastnih formacijah znotraj kompleksnih razmer, v katerih se konstruirata in u~ita. Skoz konstrukcijo domnevno uniformnih, naravnih spolov in njihovih heteroseksualnih dopolnil pa bodo prav te povezave trajno zatemnjene.51 Tako queer politika razgla{a za svojo strategijo zlasti pomen parodije in travestije, queer misel in politika `elita sedati v vmesne prostore “med vsemi stoli in gibanji na sceni. Queer ne razre{uje le nasprotja mo{ko-`ensko, ampak tudi nasprotje heteroseksualno-homoseksualno; vse identitete ho~e razmno-`iti, jih omajati, razpustiti.”52 Lena Laps se nadalje spra{uje, “ali je queer nova, ’postmoderna identiteta’ in krovni pojem za akcijsko navezo gejev, lezbijk, transseksualcev/k, transgender-jev/k, za geje identificiranih heteroseksualcev/k vseh ras in razredov... Ali pa se ho~e s kritiko identitete le razmejiti od dozdaj{njih konceptov, da bi tako dosegla lastno poenotenje in integriteto?”53 Queer zaseda torej space-off prostore, ostanke identitet (left-overs) ter poleg spolnih in seksualnih marginalcev jemlje pod svoje okrilje tudi izob~ence/ke v pravem pomenu besede: t. i. “nove mo{ke in `enske”, ki so z operativnim posegom spremenili svoj “naravni” spol. Sedaj se govori o “biolo{kih in drugih `enskah”. Na sre~anjih separatisti~nih lezbijk imajo vstop tako reko~ samo “biolo{ke” lezbijke. Spol, “gender” se opisuje kot bojno polje 90-ih. Razlogi za queer misel in politiko in proti njima so `e napisani, strani za in proti zavzete. Zunaj obeh strani, najbr` v space-offu, pa je Kate Bornstein, z ostanki svojih identitet, ki jih je sama prehodila: heteroseksual-ni mo{ki, o~e treh otrok, transseksualna lezbijka, sedaj `e babica. Na{la se je v lezbi~ni, gejevski in transseksualni skupnosti – in v nobeni od njih. “Spol za~enjam razumeti kot lo~ujo~i dru`beni konstrukt in seksirano (’gendered’) telo kot dvomljiv dose`ek. Pi{em o tem, ker sem spolna izob~enka in moje teme so teme spola... Pravijo mi namre~, da moram biti ali mo{ki ali `enska. Eno ali drugo ... Ne spra{uj se ve~ o svojem spolu, zdaj bodi `enska – saj si `e toliko pre`ivela – samo bodi zadovoljna. Nisem zadovoljna ... Pi{em z zornega kota spolne izob~enke ... ne vem, zakaj me separatistke ne sprejemajo – verjetno sem jaz edina lezbijka, ki je uspe{no kastrirala mo{kega in se temu smejala na odru, v ~asopisih in na nacionalni televiziji ... Pi{em, da boste vedeli, kdo sem, tako da boste lahko zapolnili prazne prostore ... Moje `ivljenje in moje gledali{~e – moja oblika in moja vsebina ...”54 Review, 1990, 34, str. 79-86. 37 S. Hark, str. 214. 38 Petra Hauc v diplomski nalogi “’Onstran kadra’ v igranem filmu” definira zunanjost polja, ki je “prisotna vedno; filmski kader ni nikdar zaklju~ena, vase zaprta celota, onkraj katere ni~ ne stoji”. Vstopanje in izstopanje oseb iz kadra aktivira prostor onkraj okvirja kadra, zunanjost polja. Ker je film “edina umetnost, kjer eksistira tudi prostor, ki ga fizi~no ni v kadru”, je primerjava z off prostori med spolnimi identitetami lahko kaj zanimiva: “Filmski gledalec po eni strani ve, da mu okvir kadra zgolj omejuje pogled na stvarnost, stvarnost sama pa obstaja tudi zunaj tega okvirja. Po drugi strani pa percipira kader kot neko organizirano danost, kot to~ko pozornosti, na katero je prikovan in ji lahko uide le s pomo~jo lastne fantazije”. Nav. po P. Hauc, diplomska naloga v rokopisu, AGRFT, Ljubljana 1995. 39 Butler, J., 1991, nav. po S. Hark, str. 214. 40 Nav. po S. Hark, str. 214. 41 Ibid., str. 215. 42 L. Laps, “Lesbischsein allein genugt nicht”, str. 53. 43 Nav. po S. Hark, str. 215. Ibid., str. 215. 44 OUTFIT 73 Suzana Tratnik NAMESTO SKLEPA: QUEER INOVACIJE Sabine Hark omenja {tiri zaklju~ke queer misli, ki bi lahko pomenile bistveno novost v dosedanjih feministi~nih, lezbi~nih in gejevskih {tudijah: 1) Feministi~na teorija se doslej, vsaj na nem{kem govornem podro~ju, ni dovolj ukvarjala z definiranjem seksualnosti kot kategorije. Zamuja tudi v razvoju sistemati~ne analize dihotomije hetero-homo. 2) Temelji za razumevanje spola (in seksualnosti) kot konstrukcij so bili res `e postavljeni. Toda queer teorija se spra{uje o diskurzivnih posegih regulacije in normalizacije ter proizvodnje in stabilizacije spolnih realitet. 3) Spol je kategorija, vezana na kontekst – zajeti jo kot tako pomeni torej ve~plastno analizo kolidacije in medsebojnega konstituiranja spola, rase, razreda, spolnosti, kulture, etni~ne pripadnosti. Le tak postopek omogo~a preseganje zgolj aditivnega razumevanja mehanizmov zatiranja. 4) Kon~no queer kritika postavlja pod vpra{aj tudi nespremenljivost identitet v feministi~nih, lezbi~nih in gejevskih diskurzih. Tako odpira mo`nosti za novo (teoreti~no in politi~no) koalicijo, ki bi presegala razredne, rasne, spolne, seksualne, etni~ne in druge omejitve.55 LITERATURA: ARDILL, S. in O’SULLIVAN, S. (1990): “Butch/Femme Obsessions”, Feminist Review, str. 34. BOVOAR, S. d. (1982): Drugi pol, Beogradski izdava~ko-grafi~ki zavod, Beograd. BORNSTEIN, K. (1995): Gender Outlaw. On men, women and the rest of us, Vintage Books, New York. BROWNING, C. (1984): “Changing Theories of Lesbianism: Challenging the Stereotypes”, v Darty, T. in Potter, S. (ur.), Women-Identified Women, Mayfield Publishing Company, Palo Alto, California. GRAHAM, P. (1994): “Girls with Gun Glamour – Can lesbians be camp?”, Diva. The lesbian lifestyle magazine, str. 2. HALL, S. (1989): Cultural Identity and Cinematic Representation, Framework, str. 36. HARK, S. (1994): “Queer Interventionen”, v Marti, M., Schneider, A., Sgier, I. in Wymann, A. (ur.), Querfeldein. Beitrage zur Lesbenforschung, Verein Feministische Wissenschaft, BernZurich-Dortmund. HAUC, P. (1995): ’Onstran kadra’ v igranem filmu, diplomska naloga v rokopisu, AGRFT, Ljubljana. LAPS, L. (1995): “Lesbischsein allein genugt nicht”, Ihrsinn. Eine radikalfeministische Lesbenzeitschrift, str. 11. RICH, A. (1980): “Compulsory Heterosexuality and Lesbian Existence”, Signs. Journal of Women in Culture and Society, zv. 5, {t. 4. WARNER, M. (1991): “Introduction: Fear of a Queer Planet”, Social Text, zv. 9, {t. 4. 45 Nav. po S. Hark, str. 216. 46 Ibid., str. 216. 47 L. Laps, str. 63. 48 Nav. po L. Laps, str. 63. 49 Nav. po S. Hark, str. 217. 50 Ibid., str. 217. 51 Ibid., str. 217. 52 L. Laps, str. 64. 53 Ibid., str. 64. 54 S. Bornstein, “Transsexual Lesbian Playwright Tells All!”, v Gender Outlaw, str. 144-145. 55 S. Hark, str. 218. 74 OUTFIT Nataša Velikonja Homoseksualnost in politika I. DEL: VOTLA MESTA CIVILIZACIJE Gejevske in lezbi~ne {tudije1 lahko gotovo uvr{~amo v {ir{e zastavljene {tudije spolov, kolikor se le-te ukvarjajo s kategorijo spola kot socialno, kulturno in zgodovinsko stvarnostjo in njegovimi odnosi z drugimi sociokulturolo{kimi realnostmi.2 Hkrati pa se v paradigmo, ki vodi sodobno dru`boslovje, vklapljajo tudi kot del nove socialne zgodovine, specializirane v odkrivanju ali reha-bilitiranju doslej marginalnih ali sploh nevidnih dru`benih plasti. Sodobno dru`boslovje nosi zato v sebi dolo~en aktivisti~ni naboj, se humanizira. S svojimi teoretskimi rezi v konstruirane realnosti dru`be pripomore k raz~lenjevanju in razmno`evanju razli~nih `ivljenjskih stilov ter jim tako daje legitimizacijsko osnovo. Tak{ne usmeritve v dru`boslovnih vedah {e vedno ~rpajo svoj elan iz drugega vala razsvetljenstva, iz mladinskega revolta v {est-desetih letih. [estdeseta niso zastala kot kratek zapis v kronikah tistega ~asa, temve~ so prerasla v fenomen, ki je vsaj v zahodni kulturi postavil izto~nice za radikalne spremembe v dru`beni strukturi, kar je bila posledica mo~nega javnega anga`iranja in medijske eksplozije razli~nih dotlej marginalnih dru`benih skupin. [iroka fronta zahtev po raz{irjanju civilnih pravic ali alternativnih mo`nosti bivanja – mirovni{ka alternativa, ekolo{ka gibanja, feminizem, gibanja za emancipacijo Afroameri~anov, gejevski in lezbi~ni aktivizem, mladinske kulture – je ustvarila tisto socialno pestrost, ki odtlej po`ivlja mozaik javnega. 1 Pogostej{e pisanje o homoseksualnosti oz. tematizacija gejevske in lezbi~ne kulture v Sloveniji sovpadata z eksplozijo novih dru`benih gibanj v osemdesetih letih. V sociolo{ki vedi sta bili prvi temeljitej{i obravnavi gejevskih in lezbi~nih kultur diplomski nalogi Davorke Ljubi{i} (“Psiholo{ki in kulturolo{ki vidiki homoseksualnosti”, FSPN, Univerza v Ljubljani, 1989) in Suzane Tratnik (“Lezbi~no in gay gibanje – subkultura ali pravica do `ivljenjskega stila”, FSPN, Univerza v Ljubljani, 1990). Kar je dru`boslovje zanemarilo, so uspe{no prevzeli liberalno usmerjeni ali alternativni mediji: publikacija Viks (“Homoseksualnost in kultura”, {t. 2, leto 1984, Ljubljana); Teleksove “Gay strani” (1990) ter od ^asopis za kritiko znanosti, domi{ljijo in novo antropologijo, let. XXIII, 1995, {t. 177, str. 75-88. 75 Nataša Velikonja leta 1984 redni teksti o homo/hetero/bi/trans seksualnosti, o gejevski in lezbi~ni kulturi ter epidemiji aidsa; Mladi-nine priloge (Pogledi – “Ljubimo `enske – Nekaj o ljubezni med `enska-mi”, 1987; Izpovedi – “Homoerotika v anti~ni Gr~iji”, 1987; Pogledi – “Pozitivna generacija”, 1987; Pogledi – “Nekdo tam zgoraj nas bojda ne ljubi ve~”, 1987) ter od leta 1984 redno informiranje o gejevski in lezbi~ni tematiki; Revolver (revija Roza kluba od decembra 1990); Lesbozine (bilten [kucove sekcije LL, leto 1988, 1989); Gayzine (bilten [kucove sekcije Magnus, leto 1985, 1988, 1989); Kekec (~asopis [kucove sekcije Magnus od leta 1993); Pandora (bilten [kucove sekcije LL od leta 1993); zalo`ba [KUC/zbirka Lambda (Michel Foucault, Zgodovina seksualnosti – skrb zase, Ljubljana 1993, prevod Brane Mozeti~; v letu 1996 izidejo L – zbornik o lezbi~nem gibanju na Slovenskem 1984-1995, Suzana Tratnik, Nata{a S. Segan, Ljubljana 1995; v letu 1996 izidejo Kr{~anstvo, dru`bena toleranca in homoseksualnost, John Boswell, prevod Mojca [o{tarko; Zbornik po desetletnici gejevskega aktiviz-ma, ur. Brane Mozeti~), delno zbirka KRT (O `enski in `enskem gibanju, zbornik, ur. Mojca Dobnikar, Ljubljana 1986; Ro`nati trikotnik – nacisti~na vojna proti homoseksualcem, Richard Ena izmed pobud, spro`enih v istem ~asu, je javna artikulaci-ja `enskega vpra{anja oz. idej, ki so se v naslednjih letih kristalizirale skozi paradigmo feminizma. Kot posledica feministi~nega zagona so v akademske kroge za~ele vstopati `enske {tudije oz. njihova tesna vzporednica, {tudije spolov. @enske {tudije so nov pristop k analizi pozicije `ensk vrazli~nih dru`bah. Opirajo se na zgodnje feministi~ne teorije in metodologijo, hkrati pa prek sodobnih tokov znanosti razvijajo `ensko orientiran pogled in refleksijo tradicionalnih disciplin. Tako se, denimo, znotraj same zgodovinske vede ume{~ajo doslej “manjkajo~a mesta”: omenjanje pomembnih `enskih osebnosti ali obelodanitev in rehabilitacija `enskega konteksta v dolo~enem ~asovnem bloku nasploh. @enska pisava – kot sinonim za `enske {tudije – pomeni prepoznanje realno obstoje~ih diferenc v dru`benih vlogah obeh spolov, hkrati sku{a te razlike predstaviti kot dru`beno oz. zgodovinsko pogojene in na tak na~in opremljati (predvsem) `enske z nujnim vedenjem in podlago za premislek o svojem polo`aju tudi v svojem lastnem vsakdanjem `ivljenju. @enske {tudije se na tak na~in spopadajo z eno huj{ih oblik diskriminacije: iz zgodovine civilizacije po~asi, a vztrajno odgrinjajo tan~ico, ki je vse dotlej prekrivala tisto kategorijo, ki v javnem diskurzu ni imela avtonomne pozicije. [tudije spolov gredo dlje: v lo~evanju med kategorijama spola in seksualnosti ter razli~nimi mo`nostmi njunih povezav pravzaprav razdirajo tradicionalno moralno hegemonijo edine dru`beno tolerirane socialne, spolne in seksualne prakse. Gejevske in lezbi~ne {tudije koreninijo v istem analitskem diskurzu, iz njega ~rpajo metodologijo in raziskovalne postopke. Vezi med strukturo zahodne kulture in njeno zgodovino, ureditev javnega in zasebnega podro~ja v posameznih ~asovnih blokih civilizacije, politike diskurzov in ekskurzov so njihove prednostne teme. Tekst “Homoseksualnost in politika” je usmerjen v analizo mejnega v dru`bi: del analize se nana{a na samo strukturo sistema, na procese, ki vzpostavljajo in priznavajo legalnost in legitimnost dolo~enim politi~nim, socialnim, mnenjskim kategorijam, medtem ko iz prostora javnega izlo~ajo druga~ne opcije. Odlaganje na pomensko obrobje je za strukturo dru`be posebej kriti~no, saj je zanjo hkrati gradivo in najostrej{a subverzija. Marginalizirana mesta skupnost tabuizira oz. pripu{~a vase le v to~no preciziranih trenutkih. Kodificirane platforme javnega so venomer konstruirana realnost. Zgodovina kot znanstvena veda ali kot dolo~en na~in mi{ljenja igra v tak{nem utrjevanju javnega dru`benega pomembno vlogo: napolnjuje imaginarij oz. skozi pisanje, ustvarjanje linije zgodovine selekcionira izbire glede na njihovo dru`beno legitimizacijsko mo~ in jih osvetljuje glede na njihovo sposobnost krepitve obmo~ja Realnega. Tod pride do interiorizacije dru`benega reda oz. tistega, ~emur Durkheim pravi religija ~love{kosti (za razliko od sebi~nega 76 OUTFIT foto Daniel Novakovi; Nataša Velikonja Plant, Ljubljana 1991, prevod Bogdan Le{nik; Gr{ka homoseksualnost, K. J. Dover, Ljubljana 1995, prevod Nata{a Homar), delno dru`boslovne ali huma-nisti~ne revije – npr. ^asopis za kritiko znanosti (“Istospolna partnerstva in otroci”, Bogdan Le{nik, {t. 162-163, Ljubljana 1993, str. 49-51); Delta (“Kaj je homofobija?”, Suzana Tratnik, {t. 3-4, Ljubljana 1995, str. 169-174), Problemi/Eseji (“Aids skozi psihoanalizo”, Boris Pintar, {t. 7/4, Ljubljana 1988, str. 40-43) – uvajajo tematiko, v tujem dru`bo-slovju {iroko razprostrto in institucionalizirano znotraj znanosti `e vsaj od za~etka sedemdesetih let. 2 “Zgodovina spola, zgodovina `ensk”, Gisela Bock; Filozofski vestnik 2/1989, Ljubljana, str. 177-187. 3 Samomor/Prepoved incesta in njeni izviri, Emile Durkheim; [KUC-FF/SH, Ljubljana 1992; str. 38-74. individualizma).3 Posameznik `ivi za obstoj ne~esa drugega: njegovo vedenje in védenje se usmerja le v potrjevanje in vzdr`evan-je imaginarne strukture dru`benega smisla. Votla mesta civilizacije so tiste pozabljene dru`benosti, ki znotraj sistema niso na{le funkcionalnih utemeljitev oz. jim le-teh ni podelil sistem sam, pa naj gre za niz subkultur, skupin ali posameznikov. Dinamika odnosov med dru`beno sredino in obrobjem je v tekstu predstavljena skozi obravnavo mo{ke in `enske homoseksualnosti oz. analizo gejevske in lezbi~ne kulture skozi politi~ne ter dru`bene spremembe v osemdesetih ter devetdesetih letih v prostoru Slovenije. Homoseksualnost je ena najtrd-nej{ih dru`benih odklonov in hkrati skritih vsakdanjosti: kot fenomen, zanimiv predvsem za sociologijo, se zdi izredno privla~en `e zaradi tak{ne svoje kulturne ambivalence. SOCIOLOGIJA NEVSAKDANJEGA @IVLJENJA 1. PLATFORME DRU@BE: DISKURZI Evropska kultura je kultura prezenc in glasov: neki fenomen je v dru`bi legitimen in legalen, kolikor je javno prisoten. Hkrati je socialna funkcionalnost tista, ki mu podaja oznako upravi~enosti. V tak{nem trikotniku se ustvarijo platforme dru`be: socialna vidljivost je pogojena s socialno funkcionalnostjo, oboje dobi svojo podlago v etiki. Slednja skrbi za podvajanje `ivljenjskih receptov; v odnosu do nje se posamezniki opredeljujejo za `ivljenjski stil. Dru`beni imperativi in individualni okus se v tej to~ki zlijeta. Eden najekskluzivnej{ih socialnih ter identitetnih ozna~evalcev posameznika je spol. V vseh obdobjih zgodovine sta biolo{ka mo{kost in `enskost predpostavki tudi kulturnega koda, diskurza, socialnih pri~akovanj. Vsebine, ki jih prena{ajo socializacijski kanali, krmilijo posameznikovo seksualno izbiro. Heteroseksualni diskurz ne obvladuje le na~ina spolnosti, tem-ve~ celotno vedenjsko dr`o in ima na lestvici socialnih dogovorov prednostno mesto. Diskurzivne praktike sovpadajo s konstrukcijo realnosti. O ~emer se ne govori, pi{e, ve, misli, tega ni: vsakdanje Realno tvorijo podedovane besede, iz utilitaristi~ne tradicije prenesena znanja. V diskurzivnih obzorjih je dovoljena le tolik{na odklonskost, da so dru`beno nevidni fenomeni – tisti, za katere v javnem govoru ni jasnega mesta in ki so izklju~eni iz registrov vsakdanjika – smatrani za slu~ajne, patolo{ke, neregularne, nestabilne. Eno tak{nih votlih mest je homoseksualnost. Zgodovina Drugega ali Razli~nega ni samo alternativna zgodovina, bolj ali manj ne(pri)znana zgodba, prostovoljna razli~ica uradne, univerzalne zgodovine. Nizka stopnja teoretske vklju~itve v dru`beni svet, kar je vzrok marginalnosti nekega dru`benega 78 OUTFIT Homoseksualnost in politika tipa, pravzaprav ka`e logiko ustvarjanja javnega in dostopnega. Legitimizacije se gradijo skozi jezik: meje jezika so meje sveta. V tem smislu je homoseksualnost povsem za-mejena: v celotnem diskurzivnem redu ji pripada mesto ekskurza, iz-leta, ne-navadnega in ne-vsakdanjega. Sodi v sfero zasebnega, v kulturo molka. Feministi~na taktika je pravzaprav u~ila ostale civilizacijske Druge na~inov vdorov v javnost. [estdeseta in sedemdeseta leta so prina{ala novosti, kolikor so se z medijskim plasiranjem subkultur raz{irjale platforme dru`be. Poskusi za demarginalizacijo homoseksualnosti zato vedno znova te~ejo skozi predstavljanje najosnovnej{ega vedenja in informacij ali skozi potrpe`ljivo rede-finiranje socialnih ali individualnih samoumevnosti. Homoseksualnost in heteroseksualnost se ne spodbijata: gejevske in lezbi~ne podobe niso obrnjene slike straight sveta: gre za dodajanje elementov k mozaiku javnega oz. za izni~itev ekskluzivisti~nih mora-lik vsakdanjika. 2. TRANSPARENCA SKRITEGA: EKSKURZI Razlika med gejevskim in lezbi~nim `ivljenjskim stilom ter homoseksualnostjo samo se ti~e ureditve znotraj socialnih registrov. Gejevska in lezbi~na skupnost se ne spenja z ustaljenimi, institucionaliziranimi oblikami dru`benega `ivljenja, vendar pa k njim te`i in se zato soo~a s hudo obrambno reakcijo socialnega sistema. Vzroki za to najbr` sovpadajo s tezami, po katerih je dolo~en seksualni red konstitutiven za samo strukturo sistema. Vsakr{na deviacija zato pomeni ostro gro`njo in nevarnost, je razbija{ka in ekscesna. Vsebina tabuja je podro~je, o katerem ne smemo vedeti ni~esar, za katero – prek trajanja civilizacije – tudi ve~ ne vemo, katerega ne poznamo in ne prepoznamo. Je za shemo dru`bene-ga spokoja nevarna lisa: a ostaja kot votlo mesto, ki vle~e vase, ki se napaja iz samega sebe: za nas kot nemir ali hrepenenje. Tabu je nekaj zabrisanega, a slutenega: ko je pripu{~en v javnost, na platforme dru`be, lahko obstaja le v registru numinoznega ali to~no locirane tujosti. Dru`ba se organizira po doma~ijski logiki: mehanizem razporejanja tabujev je natan~no uravnan v izgradnjo strukture, ki one-mogo~a pomensko brezvladje. Hierarhija smisla – ki se gradi glede na distanco do polja tabujev – je namre~ edino mo`no cepivo, ki daje obstati Nam in Na{i Matici in ki ohranja Na{e dru`beno zdravje. Legitimizacija na{ega se tako vedno ve`e na relacijo in odmik od drugega/tujega. Dru`ba se nikdar ne sklicuje na samo-svoj smisel, saj bi le-ta prehitro postal sumljiva, lebde~a, neulovljiva, nemo`na to~ka. Zato potrebuje Drugega. Drugost je znotraj hegemoni~ne dru`bene ureditve ozna~ena kot tujost: Drugi ni Na{, ker je druga~en. In vendar diskurz OUTFIT 79 Nataša Velikonja Drug(a~n)ega ni nepoznan, saj so punkti diference to~no locirani: prepoznani so takoj in hkrati takoj zavrnjeni kot nesprejemljivi: kar je nesprejemljivo, je prav tisti made`, tujek, ki prepre~uje trdno konstitucijo kolektiva: tabu. Eno tak{nih polj, ki nudi pogled na obe strani, tako na dru`bo funkcionalnega socialnega Reda kot na interakcijsko nenamem-bno Drug(a~n)ost, je spolnost: seksualni tabu je ogrodje societal-nega, podlaga kulture, kodirana seksualnost pa sploh pogoj dru`benih vezi. Tabuji, ki zadevajo seksualnost, so najuspe{nej{i: njihove mo~i ne o{ibita ne ~as ne sociolo{ka analitika. Kar seksualni tabu umesti, je dolo~ena matrika obna{anja telesa in na~in krmiljenja nas samih ali na{ega stika z drugimi, na{ih reakcij na tiste impulze, ki so nam dopu{~eni v prepoznavanje. Seksualni tabu deluje dvakrat: skozi vedenje in védenje. [ele pod tem pogojem je dru`ba – kot organizacija kolektiva, ki mora temeljiti vsaj na minimalni podobnosti med ~lani oz. na strukturno nujni redukciji mno{tva – sploh mo`na. Z nepripu{~a-njem tujih vsebin se v sistemu zmanj{uje stopnja tveganja ali mo`nost subverzije: nastane bon-ton. Seksualni tabuji niso grajeni znotraj dru`bene strukture, ampak jo {ele vzpostavljajo: so mejniki Na{e realnosti. Zgodovina skupnosti je prepletanje artikuliranih sistemov in zamol~anih norosti, diskurzov in ekskurzov. Dru`ba je neizogibna in konstantna prisila, ki svoje ~lani ve`e in obvezuje: da je ne bi razumeli kot tak{ne, so znotraj njene strukture instalirane prepovedi, katerih namen je le ta, da v Nas vzdr`uje njihov antipod – ob~utje prostosti in svobode. Svobodni smo, kolikor spo{tujemo formalne socialne dogovore. Svobodo smo nau~eni misliti skozi linije, ki urejujejo in povezujejo osebno intimo in dru`beno stabilnost, ki sistematizirajo in disciplinirajo tudi ekskurze. Dru`ba potrebuje zelo o~itno svobodne ~lane, da poka`ejo na sistemsko elasti~nost, da iz~rpajo njene mo`nosti, da razi{~ejo vse njene ekskluzivnosti. Dru`ba nujno potrebuje pesnike, da vkanalijo in vkodirajo mrka hrepenenja, da iz nekih sicer anar-hi~nih in destruktivnih vsebin za~arajo romanti~ne polete. Prepoved je pribli`ek tabuja, njegova miniatura. Vsebine seksualnih tabujev niso nikdar zanikane, ampak koristno preoblikovane: kot dopu{~eni iz-leti, kratkotrajne sabota`e, so dru`bi svobodnih eksistencialnega pomena, saj napotijo energijo v prav{nje prepu-{~ajo~, reguliran ter regularen ventil. Od socialnega sistema so ekskurzi vedno precizno ~asovno, prostorsko in pomensko locirani: nikdar ne se`ejo dlje od hipnega prekr{ka, pa naj gre za zgodbe iz histori~nih zapisov ali za individual(izira)na dogajanja. V tem registru ima svoje mesto ozna~evanje homoseksualnosti: vzpostavljanje in fiksiranje Drug(a~n)ih realnosti znotraj dru`bene strukture je – ko gre za poskus njihove institucionalizacije – rizi~no in hkrati – z njihovo izrecno zamejitvijo v podro~je ekscesa – terapevtsko po~etje. Transfer iz tujih podro~ij numinoznega 80 OUTFIT foto Daniel Novakovi; r Nataša Velikonja mora biti opravljen skrbno, s ~im preciznej{o selekcijo: prav to je naloga besed. Re~i bobu bob velja le za dolo~ene transparence znotraj sistema, Drugo ostaja skrito, neimenljivo, neprepoznano in ga zato – v (komunikativni) javnosti – ni. Insistira pa~, v molku ali v `anru: dru`ba sama poka`e nanj, locira to – sebi imanentno – Drugost, od katere se mora distancirati, da bi ohranila svojo kondicijo. Politika brisanja rizi~nih mest se ti~e tabujev, medtem ko terapevtski napori sistema vzniknejo na plano kot prepovedi v polju morale ali eti~nih kanonov. Homoseksualnost pade tako v polje tabuja kot v polje prepovedi: je hkrati zunaj in znotraj: ~esar ni uspelo za-mejiti, je potrebno onemogo~iti. Ime zanjo se pravzaprav ne dotakne nje same in o njej nikdar ni~ ne pove: bolj diktira logiko povezovanja v sistemu. Kako je homoseksualnost hudo problemati~na za dru`beno strukturo, se poka`e v zadnjih desetletjih, ob recepciji gejevskega in lezbi~nega `ivljenjskega stila in AIDSa. Vesela seksualnost namre~ – kolikor se spu{~a v javnost – uni~uje za civilizacijo ekskluzivne vrednosti tabujev in udoma~uje ekskurz, druga~en diskurz seksualnih relacij in socialnih stikov. Gejevska in lezbi~na kultura je institucionalizacija ekscesa – ki je eksces seveda toliko ~asa, dokler so njegove vsebine razumljene kot prekora~itev Reda. Na platforme dru`be prina{a nove zahteve glede seksualnosti, glede kulture telesa in socialnih odnosov. Ob najbolj negovane institucije, zakonsko zvezo, dru`ino in sorodstvo, postavlja svoje nianse: poroke istospolnih partnerjev ter formalno potrjene istospolne dru`ine so ponekod `e skoraj{nja socialna stvarnost, struktura spremljajo~e, podporne skupnosti se ne gradi ve~ po aprioristi~ni krvni liniji ali skozi dr`avne ter nacionalne pripadnosti, temve~ v izbirnem kontekstu. Zahteve gejevskih in lezbi~nih gibanj so usmerjene v raz{iritev institucionalnega reda, k spremembam socialnega sistema, k vzpostavitvi nove strukturne konstante. Reakcija je bila pravzaprav pri~akovano najmo~nej{a prav na podro~ju zdravja, biopolitik kot sredstva za uravnavo socialnih kanonov: AIDS je {e vedno skoraj dosledno lociran kot rezultat pripisljivo neobrzdane promiskuitete in spolnega razvrata homoseksualcev, t.j. kot logi~na posledica zgolj naklju~nega seksa, ki se ne ozira na tista socialna ~utenja, ki so postavljena kot njegovi obvezni sateliti. Diskurz, ki propagira zvestobo (kot socialno razse`nost) za naju~inkovitej{i lek zoper bolezen (kot predmet medicine), je obrambna strategija sistema: je podtikanje s tabuji zamre`enega, straight moralnega reda na mesto druga~ne kulture `elje, hkrati pa spodbija njeno socialno zastavitev. 82 OUTFIT Homoseksualnost in politika II. DEL: PRISPEVKI K RAZSVETLJENSKI MODERNI ^e je potrebno “modernizem dojeti kot umetni{ko poetiko kapitalizma”4, kdaj, kje in kaj `ivijo postsocialisti~ne dru`be? Kdaj, kje in kaj je potem postmodernizem? Stebri dru`be, kamor se ume{~a postmodernisti~ni kulturni horizont, naj bi bili teoretsko razvidni: njen skupni imenovalec, postindustrijska ali postkapita-listi~na dru`ba naj bi nosila vso lahkost yuppiejevske paradigme: porast terciarnega sektorja in pove~ana vloga informacijskega vedenja v skupni produkciji, iz ~esar izrastejo predvsem za sociologijo zanimive kategorije: nova struktura reprezentan~ne delovne sile in s tem vzpostavitev novih oblik dru`bene organizacije. Osnovna shema dru`be se ne zarisuje ve~ skozi podobnost z “mehanskim makro-sistemom tovarne”5, kjer potekajo vse vitalne linije po osi nadrejenosti/podrejenosti, temve~ kot sofisticiran ra~unalni{ki procesor, ki s kiberneti~no logiko koordinira mre`o lokalnih, sicer avtonomnih in enakovrednih podsistemov. Tako splo{na, pop teorija. Pojem postmoderne/postmodernizma je razlo~en v novih modelih reprezentacije realnosti, kjer skozi trdo modernisti~no racionalnost ne zvemo ni~esar ve~, kjer nam resnica venomer la`e ali se nam skozi mno`ico gledi{~ vztrajno izmika. Seveda, konec je velikih zgodb, in ~e so moderne dru`be na ideolo{kem nivoju – z modernisti~nim univerzalizmom, ideologijo enakih mo`nosti in enakovrednih pozicij individuuma ne glede na referen~ni socio-ekonomski in kulturni kontekst – {e ohranjale videz konsistentnosti in koherentnosti vseh delov, pa v sodobnosti razvodeni prav ta modernisti~na iluzija konsenza, skladnega in uravnote`enega ujemanja podsistemov. Zato je bil modernizem analiti~no ulovljiv v vseh segmentih dru`be. Sodobnosti s svojimi getoiziranimi vrtovi in anahronizmi ni, in od tod vse bolesti tudi sociologije: kako naj se ustvari znanstveni model, ki bi povezal niti fevdal(isti~)nega gospostva na vrhovih odlo~a-nja, hromo javnost, srhljive ekonomsko-politi~ne naveze in novo kulturo osebnostnega izolacionizma. Razumevanje linij razvoja po linearni poti tradicionalizem – modernizem – postmodernizem ali vpenjanje tak{nega modela v dru`beno strukturo zavaja: razvoj ni nujno tudi progresiven. Vendar je prav geslo razsvetljenske progresivnosti znotraj modernizma prikrivalo {tevilne strukturne manke, ostaline tradicij: sama moder-nisti~nost je imela v svojem jedru elemente tradicionalisti~nega mi{ljenja – iz verovanja v bo`je delo v religijo subjektovega vzpona – iz teocentri~nosti v antropocentri~nost. Vselej je prisotna transcendenca: ciljno mesto je vedno onkraj sedanjega ~asa in prostora – oba sta v svojih vsakdanjostih ubla`ena v nedrjih ideologije. Modernizem je promoviral hegemonijo ve~ine, tiste identi-tetne – rasne, narodne, kulturne, socialne, mnenjske, spolne in 4 Melanholi~ne figure, Ale{ Debeljak; Krt, Ljubljana 1988, str. 194. 5 Postmoderna sfinga, Ale{ Debeljak; Wieser, Celovec-Salzburg 1989, str. 25. OUTFIT 83 Nataša Velikonja 6 Vzhodno od raja, Toma` Mastnak (DZS, Ljubljana 1992), str. 13. 7 “Mjesto utopije”, Boris Groys; v: Quorum {t. 1/1992, Zagreb, str. 84-91. 8 Groys socializma in modernizma ne ena~i; nasprotno – izrecno poudarja, da so bila socialisti~na gibanja le podalj{ek, nadaljevanje klasi~nega fevdalnega absolutizma, verovanja v novi smisel dr`ave kot nadomestka kapitalisti~-nega individuuma. Na tej to~ki se njegovo razmi{ljanje sklada z analizo razpada socia-listi~nih dr`av skozi prizmo sistemske teorije. 9 “Dr`avno industrializirana dru`ba kot nedokon~ana modernost”, Miroslav Stanoje-via; v: Dru`boslovne razprave, {t. 7/1989, Ljubljana, str. 51-65. 10 “Postmoderna – ameri~ka interna-cionala?”, Andreas Huyssen; v: Quorum, {t. 3/1989, Zagreb, str. 319-341. 11 Pomen sintagme povzemam po knjigi F. A. Hayeka Pot v hlap~evstvo (DZS, Ljubljana 1991). 12 “Mjesto utopije”, Boris Groys; v: Quorum, {t. 1/1992, Zagreb, str. 84-91. nenazadnje seksualne – kategorije, ki je v dolo~enem sistemu zaobjela najvi{je kvote za realizacijo socialnih dogovorov ali mo`-nosti za njih uspeh. Zaradi ekstenzivnosti tak{ne populisti~nosti – zaradi zanemaritve pomena pozicij manj{in – na vseh podro~jih je postal pojem progresivnosti, napredka, samoumeven: zaradi njegove legitimizacijske mo~i so ga nenazadnje prevzele tudi socialisti~ne dru`be. Skozi tak ideolo{ki predpogoj sta bila modernisti~na oba sistema – zahodni kapitalisti~ni in vzhodni socialisti~ni. Polmodernost industrijske dru`be – kot proces dru`bene spremembe, ki vodi k institucionalizaciji relativno modernih oblik ob hkratnem obstoju manj modernih, tradicionalnih struktur v eni in isti dru`bi – je postala o~itna ob padcu vzhodno- in srednjeevropskih socialisti~nih re`imov. Diferenca s sosednjimi totalitarizmi je namre~ Zahodu pomagala vzdr`evati videz demokrati~nosti in popolne moderne usklajenosti; z revolucijami leta 1989 – v katerih biv{i socialisti~ni sistemi te`ijo k prav tak{nemu modelu zahodne urejenosti – pa~ “ni ve~ drugega, v nasprotovalnem razmerju do katerega bi se demokracija lahko definirala”.6 Razsvetljenska moderna v svojih hotenjih ni bila dovr{ena – ne na Vzhodu, ne na zahodni strani. Analitiki dru`be – tako tisti, ki so zaslutili trdi prime` moder-nisti~nega vrednotnega absolutizma, kot oni konservativni, katerim je nedokon~ani projekt razsvetljenstva pomenil vedno sve`o zibelko novih liberalnih generacij – so prestop iz modernisti~nega miselnega kroga napovedovali z nastopom postmodernega stanja7: utopi~no mesto, vedno postavljeno v prihodnost, naj bi se – spri~o novega medijskega ekspanzionizma in natrgane informacijske blokade, ki je na Vzhodu vedno bolj popu{~ala – izgubilo, zabrisalo, s ~imer so vsebine modernizma pravzaprav postavljene na gola tla stvarnosti.8 Postmoderna/postindustrijska dru`ba se izvije iz nakopi~enih nasprotij modernega/industrijskega reda:9 temeljne dru`bene strukture so preoblikovane v tolik{ni meri, da tudi moderne identitete ne ustrezajo ve~. Sistemsko orientirani cilji in njihov kolektivni akter se izgubijo spri~o prehoda na individu-alisti~ne opcije delovanja. Ni~, kar je bilo v ponos razsvetljenemu umu, se ni izteklo v za~rtanih smereh. Ekspanzionizem specifi~no modernih institucij je obrzdan, v modele dru`benega razvoja se vra~ajo moralni imperativi: od tod tudi neokonservativnost post-moderne:10 v tem primeru je postmodernost mogo~e ugledati tudi kot opustitev modernih projektov, humanisti~nega liberalizma, politik emancipacije in avtonomij ali kot novo pot v hlap~evstvo.11 Socialisti~ne dr`ave so torej s postmodernizmom imele le toliko, kolikor je informacijska eksplozija – skozi medijski uvoz vsebin, kajti strukturne podlage za razvoj postmodernega diskurza v socializmu ni bilo – povzro~ila njihov propad. Kak{en postmoder-nizem je potemtakem uhajal ~ez `elezno zaveso12 – in nenazadnje – na kaj je naletel in kaj ustvaril? 84 OUTFIT Homoseksualnost in politika Skozi analiti~ni aparat sistemske teorije13 se socialisti~ne dru`be ka`ejo kot polmoderne, obmoderne, delno modernizirane, dru`be s parcialno in zato tudi deformirano modernizacijo. Kvalitativno modernizacijo oz. prehod v moderno dru`bo namre~ zaznamujejo vi{ja kompleksnost dru`benega sistema in funkcionalna diferenciacija podsistemov: le-ti postanejo avtonomni, samosvoji, z lastnimi specializiranimi funkcijami ter z med seboj institucionaliziranimi odnosi. Prav to se v socialisti~nih dru`bah ni moglo izpolniti: zaradi dr`avnega poseganja v vse pore socialnega, ekonomskega, ideo-lo{kega in politi~nega so bili podsistemi med seboj nerazlo~eni, ali bolje, hierarhizirani, sam politi~ni sistem pa zaradi svoje cen-tralnosti in koordinatorske vloge preobremenjen. Do avtonomnosti podsistemov zaradi enostranskih penetriranj ni pri{lo, prav tako se funkcionalna diferenciacija in specializacija spri~o multiplikacij istih funkcij v razli~nih podsistemih nista mogli razviti. Do okolja toge in neelasti~ne do morebitnih tujkov so socialisti~ne dr`ave same postavile mo`nost lastne implozije: v sistem nevkalkuliranih, a vedno {tevilnej{ih opcij re`im enostavno ni ve~ prenesel. Pri dru`benih in politi~nih spremembah v vzhodni in srednji Evropi je torej {lo za spontano modernizacijo – v Sloveniji so bile tak{ne “nepredvidene opcije” prav gotovo t. i. nova dru`bena gibanja, razvoj “druge”, civilne dru`be oz. pritisk potrebe po ve~ji kompleksnosti sistema v za~etku osemdesetih let. Nova dru`bena gibanja in druga dru`ba, ki se je iz njih vzpostavila, so spodsekala totalitarno zasnovo socialisti~nega sistema. Vendar 13 Analizo razpada socialisti~nih re`imov povzemam po avtorjih tekstov v Dru`bo-slovnih razpravah ({t. 7/1989; str. 7-150; avtorji: F. Adam, I. Bernik, M. Stanojevi} idr.). OUTFIT 85 Nataša Velikonja se njihova antipoliti~na koncepcija ni udejanjila: najprej zaradi vulgarnega pragmatizma, ki je v te`nji vzpostavljanja o~itne razlike s socialisti~nimi re`imi zavel z vso brutalnostjo in hkrati pozabljal na za~etne reference. “Ambicije oblastnikov, da bi gospodarili z gospodarstvom – da bi politika {e vedno vladala ekonomiji, ekonomija pa ne bi bila ni~ drugega kot materialna baza oblasti politi~ne klike, ki ji je naklju~je dalo v roke mo~, ki ji niso dorasle ne njene sposobnosti ne njena odgovornost – poganjajo z novo mo~jo.”14 “Namesto funkcionalno diferenciranih in strukturno artikuliranih civilne dru`be, politi~ne dru`be in dr`ave imamo vse bolj opraviti z ljudovlado.”15 Civilnodru`bena prizadevanja po institucionalizaciji javnih in jasnih pristojnosti oz. razlo~itvi sfer {e ostajajo utopija: preskok v zrelo, kvalitativno modernizacijo ni uspel. Kar se je v moderni ideji bistrilo v oster revolucionarni impulz in ciljno to~ko, postaja tudi Urlich Beck; v: Dru`bo- skozi modele konstruiranja postsocialisti~ne realnosti zamegljeno. slovne razprave, {t. Kak{na opozicija bo iz{la iz tak{ne nove – oz. ponovne – odsot- 71 /0139- 81 90 ,7 .Ljubljana, str. nosti moderne politi~ne kulture, {e vedno ostaja odprto vpra{anje. Vzhod in Zahod se na tak{nem polju samoizpra{evanja sre~ata. “S tega vidika je napo~il ~as, ko mora demokracija med drugim revidirati svoje poprej{nje artikulacije identitete, kar nenazadnje pomeni, da mora ponotranjiti in predelati tudi vse tisto, v razmerju do ~esar kot ne~esa zunanjega je ne le lahko vselej na{la svoj obraz, marve~ obenem ohranjala ~iste roke”.16 Zamisel o sedanji vzhodno- in srednjeevropski “postdemokraciji” se tako ponuja “kot dograditev zahodnja{ke demokracije..., prina{a ji tiho, sladko smrt”.17 (Politi~na) postmoderna je torej lahko razmislek moderne o sami sebi, “reflektirana moderna”18, modernizacija premis industrijske dru`be ali tudi – `e zaradi svojih antimodernisti~nih scenarijev nastopa – postmoderna “dru`ba tveganja”.19 Moderne vrednote predstavljajo usmeritev v lai~ni univerzalizem, vendar pa ta ravno v okro`ju civilnih pravic manj{in zdrsne na ni~elno to~ko. Razsvetljenski projekt tako ostaja nedokon~an: sodobnost je kljub stoletjem liberalizma pod hudim velom uni-formnosti. Na Zahodu so nove civilne pobude ustvarile prepoznavno podobo razli~nim `ivljenjskim stilom: tako je stonewallski upor leta 1969 pomenil izto~nico za organizirano gibanje gejev in lezbijk, za izgradnjo javne podobe `anrske kulture: iz tihega geta na to~ke socialnega inputa. Na Vzhodu so se sedemdeseta zgodila desetletje kasneje: eksplozija alternative, novih dru`benih gibanj, je bila rezultat razcepa, ki se je {iril med realnim in nominalnim, med univerzalnim in partikularnim, med javnim in zasebnim znotraj sistema, tistih procesov v sami strukturi, ki od enopartijske vrhu{ke niso bili zares (pred)videni, za katere zato ni imela uspe-{ne obrambne strategije. Alternativne skupine so se formirale v vzporednih linijah in jih rigiden sistem ni uspel pogoltniti. Hkrati 14 Vzhodno od raja, Toma` Mastnak (DZS, Ljubljana 1992), str. 191. 15 Prav tam, str. 196. 16 Prav tam, str. 14. 17 Prav tam, str. 16. 18 “Kriza industrijske moderne in novi indi-vidualizem”, Mirjana Ule; v: Dru`boslovne razprave, {t. 7/1989, Ljubljana, str. 66-75. 19 “Dru`ba tveganja”, 86 OUTFIT Homoseksualnost in politika pa so – s svojim obstojem – pravzaprav oblast in sistem u~ile in navajale na prepoznavanje in priznavanje diferenc. Javnost so napolnile nove vsebine in nove besede: prav to je nakazovalo na~in legitimiranja novih dru`benih gibanj. Alternativa je dobesedno izmi{ljala samo sebe in s tem polnila svoja mesta: z vztrajnim definiranjem njenih vsebin in njihovo popularizacijo se je razmno`il besednjak, razlo~evali so se prostori, nastajale so stilne kulture in z njimi spekter izbir. Po drugi strani pa je bila oblast bombardirana z zahtevami po rekonstrukciji celotne sistemske mre`e. Diferenciranje novih vsebin in diskurzov je s seboj prineslo raznolikost, znotraj katere je svoj javni prostor dobila tudi gejevska in lezbi~na kultura. Zaradi politik gejevskega in lezbi~nega gibanja, usmerjenih v javni prostor, prihaja do razhajanj med samo istospolno usmerjeno populacijo. Seksualnost je zastavljena kot tema zasebnosti, zatorej je coming out, javno razkritje spolne usmerjenosti {e vedno pro-blemati~no za posameznika, bodisi kot moralni {kandal bodisi kot vdor v zasebnost. Gejevske in lezbi~ne taktike so v tem smislu podobne feministi~nim: skrb za skrito ali zanemarjeno zasebnost. Najbolj osebno je najbolj politi~no, kolikor je ume{~eno v prizadevanja za sprostitev individualne identitete: tod se za~enja obzorje civilnih svobo{~in. Zavest proti vesti. Zapolnitev podro~ja zasebnega z osebnimi preferencami, ne le s podedovanimi, niko-gar{njimi institucionalnimi oblikami, lahko poteka le skozi javno sfero, skozi javno legitimiziranje novih modelov bivanja. LITERATURA: ADAM, F. (1990): “Prispevek Niklasa Luhmanna k razvoju sistemske teorije”, Nova revija, {t. 96-99, Ljubljana, str.744-750. ARENDT, H. (1991): Vita Activa, Biblioteka AC. BATAILLE, G. (1980): Erotizam, BIGZ, Beograd. BATAILLE, G. (1977): Knji`evnost i zlo, BIGZ, Beograd. BECK, U. (1989): “Dru`ba tveganja”, Dru`boslovne razprave, {t. 7, Ljubljana, str. 103-107. BERGER, P. in LUCKMANN, T. (1988): Dru`bena konstrukcija realnosti, CZ, Ljubljana. BERNIK, I. (1990): “Dvostruka demistifikacija politike”, Sociologija, {t. 4, str. 429-438. BERNIK, I. (1990): “Pojmovni aparat teorije socialnih sistemov”, Nova revija, {t. 96-99, Ljubljana, str. 751-760. BERNIK, I. (1992): “Od avtoritarizma do demokratije”, Sociologija, {t. 3/1992, str. 371-382. CHANEY, D. (1993): Fictions of Collective Life, Routledge, London/New York. DEBELJAK, A. (1988): Melanholi~ne figure, Krt, Ljubljana. DEBELJAK, A. (1989): Postmoderna sfinga, Wieser, Celovec-Salzburg. DURKHEIM, E. (1992): Samomor/Prepoved incesta in njeni izviri, [KUC/FF – SH, Ljubljana. EVANS, T. D.(ur.) (1993): Sexual Citizenship, Routledge, London/New York. OUTFIT 87 Nataša Velikonja FOUCAULT, M. (1976): The Archaeology of Knowledge, Harper and Row, New York. FOUCAULT, M. (1982): Istorija seksualnosti, Prosveta, Beograd. FOUCAULT, M. (1993): Zgodovina seksualnosti/Skrb zase, [KUC/Lambda, Ljubljana. FOUCAULT, M. (1984): Nadzorovanje in kaznovanje, DE, Ljubljana. FOUCAULT, M. (1990): Predavanja, Bratstvo-Jedinstvo, Novi Sad. FOUCAULT, M. (1980): Istorija ludila u doba klasicizma, Nolit, Beograd. FOUCAULT, M. (1991): Vednost-oblast-subjekt, Krt, Ljubljana. FOX, R. (1988): Rde~a svetilka incesta, [KUC/FF-SH, Ljubljana. GROSRICHARD, A. (1985): Struktura seraja, [KUC/FF – SH, Ljubljana. GROYS, B. (1992): Mjesto utopije, v: Quorum {t. 1/1992, str. 84-91. HAYEK, F. A. (1991): Pot v hlap~evstvo, DZS, Ljubljana. HAYEK, F. A. (1992): Usodna domi{ljavost, Krt, Ljubljana. HRIBAR, T. (1990): Sveta igra sveta, MK, Ljubljana. HRIBAR, T. (1990): O svetem na Slovenskem, ZO, Maribor. HUYSSEN, A. (1989): Postmoderna – ameri~ka internacionala?, v: Quorum {t. 3/1989, str. 319-341 JALU[I^, V. (1992): Dokler se ne vme{ajo `enske..., Krt, Ljubljana. JU@NI^, S. (1989): Politi~na kultura, ZO, Maribor. LACLAU, E. in MOUFFE, C. (1987): Hegemonija in socialisti~na strategija, Analecta, Ljubljana. LUHMANN, N. (1986): Love as Passion, Polity Press, Cambridge. LUHMANN, N. (1991): “Pojem dru`be”, Teorija in praksa, {t. 10-11, Ljubljana, str. 1175-1185. LUHMANN, N. (1990): “Zamenjava paradigme v sistemski teoriji”, Nova revija, {t. 96-99, Ljubljana, str. 761-768. LUHMANN, N. (1990): “Sistem in funkcija”, Nova revija, {t. 96-99, Ljubljana, str. 769-801. LUHMANN, N. (1990): “Razlikovanje med dr`avo in dru`bo”, Nova revija, {t. 96-99, Ljubljana, str. 807-811. LUHMANN, N. (1990): “Funkcionalno diferenciranje”, Nova revija, {t. 96-99, Ljubljana, str. 812-817. LUHMANN, N. (1990): “Politi~no vodenje”, Nova revija, {t. 96-99, Ljubljana, str. 818-821. LUHMANN, N. (1990): “Francoska revolucija je kon~ana”, Nova revija, {t. 96-99, Ljubljana, str. 822-824. MASTNAK, T. (1992): Vzhodno od raja, DZS, Ljubljana. MAYER, H. (1981): Autsajderi, GZH, Zagreb. PLUMMER, K. (ur.) (1992): Modern Homosexualities, Routledge, London/New York. SALECL, R. (1991): Disciplina kot pogoj svobode, Krt, Ljubljana. STANOJEVIA, M. (1989): “Dr`avno industrializirana dru`ba kot nedokon~ana modernost”, Dru`boslovne razprave, {t. 7, Ljubljana, str. 51-65. STEIN, E. (ur.) (1990): Forms of Desire, Routledge, London/New York. [TURM, L. (1990): “Novi pogledi na povezavo sistemov”, Nova revija, {t. 96-99, Ljubljana, str. 825-828. ULE, M. (1989): “Kriza industrijske moderne in novi individualizem”, Dru`boslovne razprave, {t. 7, Ljubljana, str. 66-75. 88 OUTFIT Tatjana Greif Varljiva znanost: o anti~ni homoseksualnosti “Re{evanje Sapfine `enske ~asti je nepotrebno. Tribadstvo je bilo ne samo na Lesbosu, tudi drugod doma~a in po sebi razumljiva re~ – prav ko pederastija; razlo~ek je le, da ni tako ogabna.” (Anton Sovre, 1939: 138) Obstoj homoseksualnosti1 kot eroti~ne prakse v okvirih anti~ne dru`bene in zakonskopravne ureditve ter obstoj homoseksualnih vsebin v anti~ni umetnosti, literaturi in filozofiji je z vidika histori~nih in umetni{kih virov nesporen. Za podro~je anti~nega Mediterana obstajajo od arhai~ne in klasi~ne Gr~ije preko helenizma pa vse do ~asa rimskega imperija – t. j. od 7. stol. pr. n. {t. naprej – razli~ni viri (poleg standardnih pisanih in umetnostnozgodovinskih virov tudi arheolo{ki viri kot, npr. vazno slikarstvo, freske, grafiti itd.)2, ki prikazujejo homoero-ti~no prakso in ideologijo dveh najve~jih anti~nih civilizacij, starogr{ke in rimske. Opozoriti `elim na zgodovinske vsebine, ki pa niso vselej del zgodovinskega izro~ila; izpu{~ene, ~eprav nikakor izgubljene ali celo pozabljene fragmente ~love{kega spomina, globoko sedimentirane v mnogoterosti vedenjskih in mi{ljenjskih vzorcev znotraj dru`be. Starogr{ka kultura je zlahka sprejemala menjave homoseksualnih in heteroseksualnih spolnih praks; veljala je predstava, da se vsak ~lovek odziva na eroti~ne dra`ljaje tako nasprotne- 1 Uporaba izraza “homoseksualnost” ter sodobnih izrazov, ki ozna~ujejo istospolno usmerjenost, ni kom-patibilna z anti~nim diskurzom. 2 Za najstarej{i prikaz mo{kega homoeroti~nega dvorjenja velja kretska plastika iz druge polovice 7. stol. pr. n. {t. V literaturi se za~nejo omembe mo{ke in `enske homoseksualnosti isto~asno; v za~etek 6. stol. pr. n. {t. sodi Sap-fina poezija in Alkam-novi partnerji. Prvi opis mo{kega homoseksualnega erosa izvira iz ne-dorske poezije (Alka-jos iz Militene). V isti ~as pa sodijo tudi prvi homoeroti~ni prizori na ati{ki slikani keramiki (Dover 1995). ^asopis za kritiko znanosti, domi{ljijo in novo antropologijo, let. XXII, 1994, {t. XXX-XXX, str. XXX-XXX. 89 Tatjana Greif 3 Gr~ija postane leta 146 pr. n. {t. rimska provinca. 4 Platon, Zakoni (prevod V. Gortan), Zagreb 1957, – str. 28-29. ga kot istega spola, kar ni pomenilo nikakr{nih ovir niti za posameznika niti za dru`bo (Dover 1995: 13). Zna~ilna je svobodna obravnava homoeroti~nih tem v umetnosti, literaturi in filozofiji. V najzgodnej{ih literarnih virih, npr. Iliadi, ni primerov odkrite homoseksualnosti, gr{ka tradicija pa ima za za~etnika homoseksualnosti mitskega tebanskega kralja Lajosa. Kratke pesmi, ki izra`ajo homoeroti~na ~ustva do de~kov, iz t. i. 2. knjige, pripisane Teognidu iz Megare, so med izjemno redkimi viri arhai~nega obdobja. Lizias v Obrambi proti Simonu opisuje homoseksualno ljubezensko tekmovanje; idealizacijo {partanske pederastije najdemo v Ksenofontovi Spartanski ustavi, primere homoerotike pa v Aristotelovi Atenski ustavi (Dillon; Garland 1994: 13.52; 13.24; 4.31). Platon, ki je telesno ljubezen pojmoval v smislu iskanja “forme” in “ideje” lepote na sebi, je v Simpoziju in Fajdru homoseksualno `eljo oz. ljubezen postavil kot izhodi{~e svoje metafizi~ne teorije (Dover 1995: 25). Izjemno pomemben vir je Ajshilov govor Proti Timarhu, ohranjena razli~ica obto`nice iz sodnega procesa, ki se v celoti nana{a na homoseksualne navade, moralna in eti~na na~ela v sredini 4. st. pr. n. {t. Klasi~na ati{ka komedija, zlasti Aristofa-nes, je na{la v istospolnih praksah specifi~en vir humorja. Helenisti~ne pisane vire predstavljajo predvsem kratke pesnitve – epigrami, nastali od 3. st. pr. n. {t. naprej. Znane so antologije tovrstne lirike, npr. Meleagrov Venec iz 1. st. pr. n. {t. ter kasnej{e antologije, kot je Gr{ka antologija Konstantinosa Kefalasa iz 10. st. (Dover 1995: 24,27-30). Ob spojitvi gr{kih mestnih dr`av v makedonsko monarhijo ter kasneje ob priklju-~itvi gr{kega ozemlja Rimskemu imperiju3 so se pojavljale nos-talgi~ne te`nje po kanonizaciji klasi~ne gr{ke literature; pisani viri iz prvih stoletij n. {t. in kasnej{i se tako nana{ajo tudi na zgodnej{a obdobja. Platonovo oz. Sokratovo razumevanje erosa ni `elja po telesnem stiku, temve~ sovpada z moralnimi in intelektualnimi kvalitetami. Odgovor, ki ga izzove telesna lepota, je korak v smeri pribli`evanja absolutni Lepoti, ki je eden od vidikov Dobrega. Platonove obsodbe homoseksualnosti kot “protinaravne” `elje4 ne gre posplo{evati, ~eprav je res, da zaradi Zakonov Dorce {e danes razlagajo kot “iznajditelje” homoseksualnosti (Dover 1995: 188). Po Dowdenovem mnenju sega institucionalizirano razmerje erast-eromenos, t. j. razmerje med zrelim mo{kim in pubertet-nikom, dale~ nazaj v ~as Indoevropejcev, iz gr{ke mitologije pa je poznanih preko {tirideset primerov homoeroti~nih razmerij (Dowden 1992: 112, 115); Zeus je ugrabil lepega pastirja Ganime-da, Posejdon se je zaljubil v Pelopsa, Lajos v Hrizipa, Heraklesa je pri njegovih podvigih spremljal ljubimec Iolaos, itd. Iz~rpen izbor primerov manifestacije homoseksualnega erosa v anti~ni Gr~iji je v upodabljajo~i umetnosti mogo~e najti 90 OUTFIT Varljiva znanost: o anti~ni homoseksualnosti 5 Gr{ko arhai~no obdobje je ~asovno zamejeno z letnicama 700-480 pr. n. {t., klasi~no pa 480-323 pr. n. {t. Čez 3 m visok kip Antinoosa, 2. st. n. št. v prvi vrsti v važnem slikarstvu. V arhaičnem in klasičnem5 obdobju je bila ustaljena praksa erotično-filozofskega odnosa med odraslimi, svobodnimi moškimi - erasti in mladeniči -eromeni. Ta svojevrstni odnos je vključeval celo vrsto konven-cionalnih, zakonsko in moralno neoporečnih, vedenjskih formul. Erast je v skladu s tedanjimi nazori javno slavil dečkovo OUTFIT 91 Tatjana Greif lepoto, plemenito naravo in odli~no vzgojo, svojo ljubezen pa izra`al z darili, pogostimi obiski mladeni~a v gimnazijskih palestrah, vzgojo ter odgovornostjo. Eromenos je to ponavadi vra~al s spo{tovanjem, ob~udovanjem erastove modrosti, so~utjem in naklonjenostjo. Proces zbli`evanja med partnerjema se je stopnjeval od zasledovanja de~ka, ki se je moral sprva izmikati in be`ati, preko dvorjenja, vse do spolnega stika (Dover 1995: 105-126). Klju~no za razumevanje homoeroti~nega odnosa med mo{kimi je tedanje prepri~anje, da svobodni mo{ki pri spolnem aktu v nobenem primeru ne sme prevzeti pasivne vloge; pasivni partner je lahko le mladeni~, medtem ko odrasli mo{ki prevzema izklju~no aktivno vlogo. Mladeni~ namre~ pri tovrstnem stiku ne u`iva, temve~ izkazuje naklonjenost in vra~a usluge svojemu erastu. Izredno malo je primerov, kjer je {lo za homoseksualno razmerje med enakovrednima partnerjema. Delitev na pasivno in aktivno vlogo je bila nedvoumna tudi pri heteroseksualnih odnosih, kjer je bila aktivna vloga prav tako mo{ka, vendar za razliko od eromena `enska v spolnosti vselej u`iva, in to celo bolj kot mo{ki, zaradi ~esar so `enskam prisodili ve~je nagnjenje do pre{u{tva in prostitucije (Dover 1995: 90). Spodnja starostna omejitev, povezana s homoeroti~no spolnostjo, je bila – glede na anti~ne vire – 12 let, najbolj za`eljeni so bili mladeni~i med 16. in 18. letom, medtem ko je bila zgornja starostna meja 28 let (Ziegler; Sontheimer 1979: 1583). Mnogi bi danes tovrsten odnos brezkompromisno ozna~ili kot pedofilijo, kar bi pomenilo izrazito poenostavljanje; zveza med erastom in eromenom se namre~ ni realizirala le skozi spolno ob~evanje, temve~ je vklju~evala {tevilne druge momente, kot so vzgoja, pou~evanje, odgovornost. Anti~na homoeroti~na razmerja in eroti~na razmerja nasploh niso razmerja med enakimi, temve~ razmerja v skladu s takrat veljavnim kodeksom mo~i, in povsem razumljivo je, da starogr{ka dru`beno-ideolo{ka situacija ne ustreza dana{njim eti~nim kategorijam. Tovrstno ideologijo zasledimo tudi v ati{ki komediji; ~eprav je komedija vseskozi “heteroseksualna” in homoseksualnost ni nikoli njen osrednji motiv, Aristofanes in drugi komi{ki pesniki ka`ejo v komedijah toleranten odnos do aktivnega partnerja, medtem ko je pasivni partner, {e posebej, ~e je to odrasel mo{ki, vselej vir posmeha (Aharnjani, Oblaki, Mir, Pti~i in druge komedije oz. fragmenti) (Dover 1995: 167-187). Zanimivo je stali{~e komedije, da za vsako homoseksualno podreditvijo stoji dobi~ka`eljnost (prostitucija) in da politiko oz. politi~no aktivne posameznike sme{i na isti na~in. V primerjavi z mo{ko homoseksualnostjo je bila `enska istospolna usmerjenost mo~no stigmatizirana. To dokazuje `e akutno pomanjkanje ustreznih pisanih virov. Le-ti premorejo 92 OUTFIT Varljiva znanost: o anti~ni homoseksualnosti izredno malo del, ki bi jih zapisale `enske, mo{ki zapisovalci 6 Tudi dihetairistriai – so se v to podro~je spu{~ali le redko. V prizmi zanimanja je izraza za homoseksu- ostalo tisto, kar danes razumemo pod “javno sfero”. Lo~itev ah lent aeir`ae.nske; od gr. spolov se je prostorsko kazala na dveh ravneh – mo{ki so se ve~inoma zadr`evali na obmo~ju “javnega”, na trgih, v gimnazijah, ipd., medtem ko so `enske ostajale bolj znotraj “privatne sfere”. Druga raven prostorskega lo~evanja spolov pa se je realizirala v lo~enih prostorih za mo{ke in `enske v stanovanjski arhitekturi. @enske v klasi~nih Atenah so bile “priklenjene” na obmo~je lastnega doma, ne le zaradi narave svojega dela in opravil, temve~ tudi zaradi vpliva javnega mnenja – ugledne `ene namre~ naj ne bi hodile iz hi{e (Pomeroy 1993: 35-36). Dominantna ideologija antike je pogled svobodnega, odraslega mo{kega, zato so vsebine, ki se ne dotikajo tako skonstruirane realnosti, ostale prete`no nezabele`ene, ali pa so se pri kas-nej{i selekciji ohranjanja tekstov zna{le med izlo~enimi. Spolno vedenje atenskih `ensk so urejali zakoni, ki so ve~inoma pripisani Solonu, ki pa je bil sam homoseksualec (Pomeroy 1993: 42). Sarah Pomeroy ugotavlja, da – glede na restriktivne prepovedi in kazni v zvezi s spolnimi prekr{ki nasploh – ozra~je v Atenah tudi za homoeroti~ne odnose med `enskami ni bilo spodbudno, hkrati pa poudarja, da je bila situacija v [parti in na Lesbosu druga~na (1993: 43-44). V Simpoziju naletimo na mnenje, da hetairistriai6 izvirajo iz prvotnega bitja, ki ga sestavljata dve enaki polovici (Dover 1995:209). Zanimivo je, da je `enska homoseksualnost sodila med teme, ki jih nikoli niso sku{ali uporabiti v komi~ne namene. Plutarh poro~a, da so bile v Sparti `enske, ki so imele z dekleti razmerje, enako razmerju erast – eromenos. Ohranjeni helenisti~ni epigram (Asklepiades) pa govori o dveh `enskah z otoka Samosa, ki “se no~eta posvetiti delu Afrodite, kot to narekujejo pravila...” (Dover 1995: 209). Predvsem zaradi Sapfo vemo, da je obstajal tudi alternativni pogled. Lirska pesnica Sapfo, ki je delovala v za~etku 6. st. pr. n. {t. v Mitileni na Lesbosu, jasno izra`a `ensko homoseksualno ob~utenje. Nedvomno je, da se nekatere Sapfine pesmi naslavljajo na `enske, podobno kot erasti na eromene; teme so ekvivalentne mo{kemu homoseksualnemu dvorjenju (beg, zasledovanje, darila), vendar gre pri samem spolnem odnosu za pomembno razliko – o~itna je namre~ pre-cej{nja mera vzajemnega erosa, ki ka`e na odklon od obi~ajne razli~ice homoseksualnega odnosa med mo{kima (nujna aktivna in pasivna vloga!) (Dover 1995: 215). Po Sapfo so se v vzhodni Egeji pojavile {e druge pesnice, ki jih je lesbo{ka tradicija {tela za Sapfine u~enke, kot na primer Damofila7. Mo~no eroti~no odzivnost `ensk na `ensko lepoto najdemo v pesmih za zbore devic – parthéneia, ki so jih izvajali na raznih festivalih (Dover 1995: 217 ). Razmerja med `enskami v Gr~iji lahko razumemo OUTFIT 93 Tatjana Greif 7 Pri Sapfo so se zgledovali rimski pesniki, npr. Katul. Njegova Ille mi par esse deo videtur je prevod Sapfine pesmi (Harvey ed. 1959: 95). 8 Izraz “lezbijka” v antiki ne pomeni vselej homoseksualne `enske, temve~ nosi negativno konotacijo v smislu brezsramnih spolnih uslug, felacije ipd. (Dover 1995). 9 Npr. t.i. Hipokratski teksti, ki zdru`ujejo medicinske razprave ve~ avtorjev. 10 Po Aristotelu je `enska manj popolna od mo{kega, ker je bolj vla`na in hladna kot mo{ki. Zaradi tega proizvaja nepopolno seme in igra v reprodukciji manj{o vlogo od mo{kega (Lloyd 1986). Ati{ka ~rnofiguralna amfora s prizorom dvorjenja, 6. st. pr. n. {t. kot odkrito “subkulturo”, ki se je je mo{ka populacija dobro zavedala; to je bila tema, o kateri mo{ki ne smejo govoriti, zaradi ~esar se v komediji in upodabljajo~i umetnosti tudi ne pojavlja8. Hkrati z malo{tevilnimi ohranjenimi deli `enskih avtoric, kar je lahko ideolo{ko vpra{ljivo, vsekakor pa izredno simptomat-sko (Lloyd 1986: 60), pa obstaja neprimerno ve~ tekstov9, ki obravnavajo `ensko z medicinskega stali{~a in ki posredno razkrivajo odnos tedanje dru`be do `enskega spola. Prevladu-jo~e je stali{~e inherentne `enske inferiornosti, ki ga je zastopal predvsem Aristotel – teorijo je podprl s prilagojenimi zoo-lo{kimi dokazi – ki pravi, da so `enske deformirani oz. pomanjkljivi mo{ki, ta vzorec se je zavlekel vse do srednjega veka in renesanse10 (Lloyd 1983: 61, 95-105). 94 OUTFIT Varljiva znanost: o anti~ni homoseksualnosti Obi~ajna posplo{itev izvora gr{ke homoseksualnosti – izha- 11 Heliodor, Etiopske jajo~ iz Platonovega stali{~a v Zakonih – izpeljuje tovrstno zgodbe (prevod P. prakso iz voja{ke organizacije dorskih dr`av, od koder naj bi S1i9m7 o7 n. iti), Ljubljana se {irila po celotnem gr{kem teritoriju. Posamezne dr`ave so o~itno izkori{~ale dolo~en vidik homoeroti~nega etosa v voja- 12 Lukian, Satire (pre-{ke namene; npr. v Elidi in Beociji so eraste in eromene v vod A. Sovre), Ljubljana bitkah namenoma razporedili skupaj. Znana je t. i. sveta ~eta 1946, str. 113. iz Teb, elitna voja{ka enota, ki je bila sestavljena izklju~no iz mo{kih parov. Viri ka`ejo, da je homoseksualnost pojav, ki je isto~asno znan na raznih koncih Gr~ije, in dokaza za njegov izvor pri Dorcih ni (Dover 1995: 223-224). Leta 146 pr. n. {t. je Gr~ija postala del rimskega imperija – “helenisti~ne civilizacije v brutalnih rokah italskega dr`avnega aparata” (Veyne 1989:16), in ~eprav je Rim dobesedno prevzel ve~ino gr{kega kulturnega izro~ila, se v primerjavi s predhodnim obdobjem v ~asu rimskega imperija postopoma pojavijo nekatere o~itne spremembe. Predvsem gre za viden upad, ne prakse (!), temve~ teoretsko podprte dru`beno-moralne legitimnosti homoerotike, kar je posledica za~etnega razvoja novih ideolo{kih vrednot, ki so kasneje privedle do daljnose`nih zgodovinskih posledic. Pogostost in zelo {iroko sprejemljivost homoseksualne prakse v okvirih starorimske dr`ave izpri~ujejo leposlovni literarni viri, v prvi vrsti Petronijev roman Satirikon in Apulejev Sokratov bog. Izmed romanov 1. in 2. st. je treba omeniti {e Heliodorjeve Etiopske zgodbe11 in roman Hajreo in Kaliora Haritona iz Afrodisiade (Foucault 1993: 157). Ahil Tatij je v romanu Leukipia in Klejtofont presojal o ljubezni med mo{kim in `ensko ter o ljubezni med mo{kimi. Njegov literarni junak Menelaj se je posvetil teoriji de{kega poljuba, ki je “kot zmrznjen nektar” (Foucault 1993: 157). Lukijanov Zeus je v Pomen-kih bogov Ganimedu dejal: “Zato sem te ugrabil, da bova skupaj spala.”12 Artemidor, ki je deloval v ~asu cesarja Marka Avrelija, je avtor slavne Oneirocriticae, v kateri se ukvarja z razlago sanj; seksualne sanje deli v ve~ skupin (Foucault 1993: 15-19). V prvo skupino sodijo dejanja, ki so “v skladu z zakonom”. Sem uvr{~a spolnost z `eno, odnose s prostitutkami ter su`nji obeh spolov. Med dejanji, ki so “nasprotna zakonu”, so razli~ne oblike incesta, medtem ko v tretjo skupino sodijo dejanja “proti naravi” – oralna spolnost, odnosi z `ivalmi, s trupli, masturbacija in spolnost med dvema `enskama. Te zveze imenuje nenaravne in jih razume kot posledico poslab-{anih dru`benih odnosov. Istospolna razmerja med mo{kimi ne sodijo v kategorijo “proti naravi”, {e ve~, ostajajo v glavnem v skladu z zakonom, isto~asno pa je analogni odnos med `enskama ozna~en kot protinaravni. Razlog za to je v samem polo`aju `enske oz. v delitvi spolnih in dru`benih vlog, kjer `enska OUTFIT 95 Tatjana Greif nikoli ne sme biti nosilka aktivne vloge (Foucault 1993: 19). Pri homoseksualnem odnosu `enska nujno prevzema aktivno vlogo, s ~imer posnema tisto, kar ji, kakor tudi sicer v `ivljenju, ni dovoljeno – mo{ki spol. Rimljanom je ljubezen pomenila dvoje – mo{ko `eljo po zasu`njevanju in strah pred su`enjstvom strasti (Veyne 1989: 200). Med hetero- in homoseksualnostjo ni bilo nobenih razlik; Rimljani so nadaljevali gr{ko tradicijo ljubezni do de~kov, kjer se je skozi platonsko ljubezen izra`al prestop nivoja ~iste strasti. Homoeroti~no ljubezen so imenovali “gr{ka” ljubezen, ~eprav so poznali tovrstno prakso Etru{~anov in Galcev (Ziegler; Son-theimer 1979: 1583). Spolnost z de~ki je veljala za tisto, ki ugodno in pomirjujo~e deluje na duha, ker ne razburja du{e, temve~ bla`ilno vpliva na splo{no po~utje, medtem ko strast do `enske vodi v neznosno su`enjstvo (Veyne 1989: 200). V tolerantni starosti je bila tako paedicatio obi~ajna in splo{na praksa med mo{kimi in mladeni~i. Ker je bila privatna dimenzija v javnem `ivljenju zelo pomembna, je bilo klju~no, kako je tako vedenje vplivalo na javno mnenje in socialne povezave nosilca tega vedenja. Homoseksualno razmerje je veljalo za sramotno le v primeru “moralne oku`be”, ki bi se realizirala, ~e bi se svobodni mo{ki spustil v kakr{enkoli pasivni odnos – impudicitia, {e posebej pa, ~e se je ta aktivnost navezovala na pripadnika socialno ni`jega sloja. Su`enjstvo strasti bi pomenilo podreditev svobodnega mo{kega – strah pred odvisnostjo v kakr{nikoli obliki izvira iz potrebe po intaktni javni podobi brezpogojno aktivnega mo{kega. Seksualna aktivnost, ne glede na spol partnerja, je torej dokazovanje mo{kosti. Mo{ki je ostal mo{ki le dotlej, dokler je s svojo aktivnostjo obvladoval svet okoli sebe (Brown 1989: 236-237), le seksualno aktivna vloga je zdru`ljiva z nosilcem dru`bene mo~i, ugleda in kredibilnosti. Seksualne ekscese nekaterih rimskih cesarjev, med katerimi so bile tudi homoseksualne prakse, je treba razumeti skozi voljo po podrejanju in ne kot sadizem, perverzijo ali dekadenco. Praksa rimskih cesarjev, ki so si omislili ljubimce (delicae, deli-catus) – mladeni~e, ki so jim bili {e posebej pri srcu in s katerimi so imeli odkrito homoeroti~no razmerje – je bila povsem obi~ajna. Najbolj znan je gotovo Antinoos, azijski mladeni~ iz Bitinije. Antinoos je s svojo nenavadno lepoto tako navdu{il cesarja Hadrijana, da je dal postaviti lepo {tevilo kipov v njegovi podobi; med drugim so krasili tudi cesarjevo vilo v Tivoliju pri Rimu (Bandinelli 1970: 258-259; Boardman 1993: 229, 249-250). Po Antinoosovi misteriozni smrti – leta 130 je utonil v Nilu – je bil mladeni~ diviniziran in postal za{~itnik efebov. Njemu na ~ast so prirejali igre, kovali so novce z njegovo podobo, v bli`ini kraja njegove smrti pa je bilo ustanovljeno mesto Antinoopolis (Christ 1992: 325). Svoje ljubimce so 96 OUTFIT Varljiva znanost: o anti~ni homoseksualnosti imeli tudi drugi rimski cesarji, npr. Neron ali Domicijan. Cezarjev morilec Brutus je imel de~ka, ki je slovel po izredni lepoti. Spo{tovan starorimski obi~aj, da so ugledni dr`avljani posvojili otroke in jih vzgajali v “liberalnem” duhu, je imel popolno legalno osnovo. Po vzoru Ganimeda – nebe{kega to~aja, so ti de~ki slu`ili gospodarju in ga spremljali pri delu in zabavi13. Ko so dosegli ustrezno starost, je bilo v skladu z moralnimi na~eli popolnoma obi~ajno, da so imeli z njimi tudi intimno razmerje (Veyne 1989: 85-87). V 1. in 2. st. n. {t. je v filozofski in medicinski miselnosti opazna sprememba odnosa do homoseksualnosti, zlasti v obliki stro`jih moralnih kategorij. Hkrati s poveli~evanjem vrednosti zakonske zveze, ki naj bi bila naravna nujnost, povezana s potomstvom (Soran, Ruf Efe{ki, Seneka, Plutarh, Mark Avrelij), je opazna vse manj{a moralna vrednost ljubezni do de~kov. Zakonska zveza daje u`itku pozitivno vrednost in dolo~a moralno stilistiko. Medtem ko v praksi ni razlik med vrednotenjem ljubezni do `enske ali do de~kov, se v teoriji za~ne pojavljati svojevrsten dualizem, ki temelji na vpra{anju u`itka (Foucault 1993: 137). Tako Plutarhovi Pogovori o ljubezni `e ka`ejo zametek va`ne spremembe v anti~ni erotiki; pri~ne se lo~evati med “pravo” ljubeznijo, ki je brez afrodisia in zato “~ista”, ter “prosta{ko” ljubeznijo”, ki jo zaznamuje zgolj telesni u`itek, pri ~emer se pojavi vpra{anje, ali je prijateljstvo zdru-`ljivo z u`itkom. Plutarh poudarja, da je prijateljstvo, ki ga ho~ejo pederasti pripisovati samo ljubezni do de~kov, mo`no tudi na relaciji med mo{kim in `ensko, pri ~emer je idealna ravno zakonska zveza (Foucault 1993: 141). Kon~ni cilj Plu-tarhove razprave pa je prikazati ljubezen do mladeni~ev kot nepopolno; manjka ji simetri~na dejavnost ter vzajemnost u`itka (aktivna in pasivna vloga), zaradi ~esar notranja regulacija, kot pogoj trdnosti para, ni mo`na (Foucault 1993: 144). Podobno teorijo je v delu Ljubezni razvil Pseudo Lukijan14, ki se – predvsem na podlagi razloga o vzajemnosti u`itkov – med ljubeznijo do `ensk in ljubeznijo do de~kov odlo~i sicer v prid slednje, ki mo{kemu omogo~a, da se izogne neposrednim nujnostim narave ter ponazarja individualno mo~ ljubezni. Vendar hkrati nalaga mo{kemu dol`nost, da se poro~i (Foucault 1993: 150,156). To pomeni, da je pederastija dovoljena le pod pogojem izklju~itve telesnega u`itka (!). Kot pravi Foucault, seksualne strogosti v cesarskem obdobju ni dolo~al individua-lizem, temve~ kultura samega sebe; pojav, ki ima sicer zgod-nej{e korenine, dose`e v 1. in 2. st. svoj vi{ek. ^eprav isto-~asno ne gre za pove~ane prepovedi v uradnem `ivljenju in zakonodaji, pa zadeva na~in, kako se posameznik konstituira kot moralni subjekt (Foucault 1993: 31, 47). Filozofija (Seneka, Epiktet) je vztrajno poudarjala nujnost skrbi zase, ki se reali- 13 Ta de~ek je bil lahko tudi posvojiteljev lastni otrok, ki ga je npr. rodila su`nja. Navadno je bil kasneje osvobojen. 14 Uvr{~ajo ga v 2. st. oz. v za~etek 4. st. (Foucault 1993: 146, op. 1). OUTFIT 97 Tatjana Greif 15 Rimljani so prevzeli gr{ki leksikografski izraz tribada, pozna latin{~ina uporablja tudi izraz frictrix (lat. fricare – drgniti). 16 Knjigo naj bi poleg Lukijana omenjal tudi nagrobni napis, ki ji ga je dal postaviti Aischrion s Samosa (Licht 1926: 31). 17 Loyd opozarja, da so nekatere ginekolo{ke ter medicinske razprave o `enskah slovni~no in stilisti~no izredno slabe (1986: 75). 18 Pri tem so se tuja, “nerimska” plemena obi~ajno potrudili prikazati kot izrazito barbarska in necivilizirana. zira kot skrb za zdravo telo, izpra{evanje vesti, nadzora in obvladovanja samega sebe. Hkrati obvladovanje ter nadziranje samega sebe nujno pripelje do odgovornosti nadziranja drugih, podrejenih. Tak{no moralno kalupljenje posameznika skozi ponujeni model vzpostavljanja individualnega odnosa do sebe, dru`be in dr`ave lahko razumemo tudi kot prelaganje politi~-nega nadzora na osebni nivo in s tem kot zagotavljanje reali-ziranja brezhibne dr`avne pokor{~ine. V prvih stoletjih na{ega {tetja se je tudi medicina, kot praksa dru`bene koristi, ukvarjala z vpra{anjem seksualnih u`itkov. Galen, na primer, v delu O koristnosti spolnih organov postavi u`itke, kolikor so le-ti prekomerni – se pravi, da presegajo potrebe po zgolj reprodukciji – ob bok nevarnim boleznim (Foucault 1993: 78). ^eprav spolni odnos sam po sebi ni nevaren, niti {kodljiv, je nevarnost, da tak postane, velika. V 2. st. n. {t. je Lukijan v Pomenkih heter pisal o tribadi15 Megilli z Lesbosa, zelo znana pa je bila tribada Philainais iz Leukadie, ki naj bi bila tudi avtorica prve ilustrirane knjige o tovrstni ljubezni (Licht 1926: 31)16. Kakor navaja Pseudo Luki-jan, je ljubezen med `enskami {e bolj sramotna in {kandalozna kot tista med mo{kimi. Spolnost med `enskami je tako nespodobna, da je `e samo govorjenje o njej sramotno (Foucault 1993: 152). V tej lu~i postane pomanjkanje tozadevnih virov nekoliko bolj razumljivo. Ne gre le za splo{no pomanjkanje virov o `enskah ter njihovi dru`beni vlogi – da `enske seksualnosti niti ne na~enjamo – gre tudi za na~in, kako so `enske obravnavane v tistih virih, ki so se ohranili17. Vsekakor je zanimivo poro~anje rimskih piscev o `enskah s {ir{ega podro~ja rimskega imperija, na primer Galije ali Germanje; Tacit, ki je deloval ob koncu 1. st., je v svoji Germanii opisoval tudi `enske, vendar le do meje, do katere so odstopale od rimskih civilizacijskih modelov. Strabon navaja, da Galke vladajo Galcem, Diodor Sicilski pa pi{e, da so galske `enske po bojevi-tosti in mo~i ne le enake mo{kim, temve~ jih v~asih celo preka{ajo (Ehrenberg 1992: 151-153). Opazna je izrazita inverzija rimskih moralnih vrednot – to kar rimske avtorje pritegne, ali tisto, ~esar se ne lotevajo, izra`a njihov lastni kulturno pogojeni miselni okvir18. ZAKLJUČEK Intenzivna potreba po homoseksualnem erosu in dejavniki, ki so dopu{~ali in spodbujali zadovoljevanje te potrebe, so razumljivi v okviru anti~ne dru`beno-politi~ne ureditve, kjer so imeli mo~ politi~nega odlo~anja le svobodni, odrasli mo{ki, kar je bilo povezano z voja{ko organizacijo in bojevanjem. 98 OUTFIT Varljiva znanost: o anti~ni homoseksualnosti Mo{ki so se dru`ili v politi~nem, voja{kem in socialnem smislu; mo{ka dru`ba je zagotavljala zadovoljitev vseh potreb. Anti~ni homoeroti~ni eros ni obi~ajni, temve~ “idealizirani” eros, spoj vzgojnega in spolnega razmerja. Mo~, vzdr`ljivost, fizi~na in zna~ajska plemenitost so tvorili ideal mo{ke lepote, vendar so to hkrati tudi zna~ilnosti idealnega vojaka. Tako so presenetljivo elegantno spojili seksualne vedenjske vzorce, najintimnej{e ~love{ko ~utenje, s politi~nim sistemom in tako zagotovili njegovo nemoteno delovanje. [ele s spremembami v ~asu prvih dveh stoletij n. {t., ko so se postopno oblikovale nove moralne, dru`bene in s tem tudi politi~ne vrednote, se je ljubezen do istega spola sicer {e naprej nemoteno izra`ala v umetnosti, poeziji, predvsem pa v praksi, izgubila pa je svojo filozofsko, teoretsko in moralno razse`nost. Za blagor zakonske zveze in naravnega ravnovesja zaskrbljeni filozofi in medicinci so za~eli poudarjati prednosti spolne vzdr`nosti in devi{tva. Tako skonstruiran moralno-ideolo{ki kocept sam po sebi izklju~uje homo-erotiko in jo potisne v polje “protinaravnega”. Novo vrednotenje seksualnega u`itka je kasneje postalo osnova za njegovo nadzorovanje; kr{~anski avtorji v dolo~enih in za to primernih – se pravi selekcioniranih anti~nih virih najdejo vso podlago za postopno oblikovanje kr{~anske etike in filozofije. Vsebinsko kodiranje seksualne strogosti, ki se je v osnovi oblikovalo `e v antiki, je v kr{~anstvu dobilo institucionalno podlago, prisilno obliko in ob~o veljavo (Foucault 1993: 160). To je pripeljalo do stanja, ko v moderni dobi ugotavljamo, da je najve~ja razlika med ljubezenskim `ivljenjem starega sveta in na{im pa~ v tem, da “je antika poudarjala sam nagon, mi pa njegov objekt ... medtem ko dejavnost nagona samo po sebi podcenjujemo...” (Freud, 1995: 30. op. 14). Pri poskusih zgodovinskega vrednotenja in opisovanja anti~ne seksualnosti, anti~nih seksualnih praks in obi~ajev, povezanih s spolnostjo, se v metodolo{kem smislu pojavijo zelo o~itne te`ave. Neprimernost in neprimerljivost sodobnih kategorij s histori~no situacijo je pri vsem tem {e najmanj{i problem, saj je miselna kontaminacija z vsakokratno dru`beno-ideolo{ko situacijo posameznega raziskovalca ali raziskovalke osnovna predpostavka, ki jo je pri {tudiju seksualnosti treba upo{tevati. Ve~jo blokado utele{a prepri~anje, da bi bila “seksualnost skozi zgodovino” le ste`ka problem, saj je vendar “preprosto dana”, na kar je med drugimi opozoril Robert Padgug (1992: 45). Pri tematiziraju seksualnosti oz. kakr{nih koli ~asovno ter prostorsko kontekstualnih kategorij univerzalis-ti~no sistematiziranje znotraj znanstvenega pristopa enostavno odpove. Pomanjkanje ustreznega strokovnega interesa in primernega metodolo{kega pristopa k vsebinam, ki se nana{ajo na seksualne prakse, je v kulturni zgodovini, umetnostni in OUTFIT 99 Tatjana Greif literarni zgodovini, arheologiji in drugih vedah privedlo do akutnega pomanjkanja, ali – kar je {e bolj drasti~no, hkrati pa zelo o~itno – izostanka homoeroti~nih vsebin v znanstvenem diskurzu. LITERATURA: BANDINELLI, B. R. (1970): Rom, das Zentrum der Macht, München. BOARDAN, J. (ur.) (1993): The Oxford History of Classical Art, Oxford. BROWN, P. (1989): “Spätantike”, v: Aries, Duby (ur.) Geschichte des privaten Lebens I: Vom Römischen Imperium zum Byzantinischen Reich, Frankfurt am Main. BUSCHOR, E. (1969): Griechische Vasen, München. CHRIST, K. (1992): Geschichte der römischen Kaiserzeit. Von Augustus bis zu Konstantin, München. DILLON, M., GARLAND, L. (1994): Ancient Greece. Social and Historical Documentes from Archaic Times to the Death of Socrates, London-New York. DOVER, J. K. (1995): Gr{ka homoseksualnost, Ljubljana. DOWDEN, K. (1992): The Uses of Greek Mythology, London. EHRENBERG, M. (1992): Women in Prehistory, London. Enciklopedia dell’arte antica, classica e orientale (1958-1966), Roma. FOUCAULT, M. (1982): Istorija seksualnosti I, Beograd. FOUCAULT, M. (1993): Zgodovina seksualnosti III. Skrb zase, Ljubljana. FREUD, S. (1995): Tri razprave o teoriji seksualnosti, Ljubljana. FRIEDLAENDER, L. (1922): Darstellungen aus der Sittengeschichte Roms I, Leipzig. HARVEY, P. (ur.) (1959): The Oxford Companion to Classical Literature, Oxford. HRIBAR, T. (1991): Teorija znanosti in organizacija raziskovanja, Ljubljana. LIEPOLD, J. (1955): Die Frau in der Antiken Welt und im Urchristentum, Leipzig. LICHT, H. (1926): Sittengeschichte Griechenlands. Das Liebesleben der Griechen, Dresden-Zürich. LLOYD, G. E. R. (1986): Science, Folklore and Ideology. Studies in the Life Sciences in Ancient Greece, Cambridge. Oxford Classical Dictionry (1953): Oxford. PAOLI, U. E. (1955): Die Frau im alten Hellas, Bern. PAOLI, U. E. (1961): Das Leben im alten Rom, Bern-München. PADGUG, R.(1992): “Sexual Matters: On conceptualizing Sexuality in History”, v: E. Stein (ur.) Forms of Desire, New York-London. POMEROY, S. B. (1993): “Zasebno `ivljenje v klasi~nih Atenah”, v: Od `enskih {tudij k feministi~ni teoriji, Ljubljana 1993. SOVRE, A. (1939): Stari Grki, Celje. VEYNE, P. (1989): “Das Römische Reich”, v: Aries, Duby (ur.) Geschichte des privaten Lebens I. Vom Römischen Imperium zum Byzantinischen Reich, Frankfurt am Main. VIGLIANEDI-ROCCA, L.; DI PIETRO, M. (1968): Homoseksualnost, Zagreb. ZIEGLER, K., SONTHEIMER, W. (ur.) (1979): Der kleine Pauly. Lexikon der Antike, Bd. 4, München. 100 OUTFIT I *r*^ Camille Paglia Homoseksualnost ob fin de siecle* Ob razmi{ljanju o seksu ob koncu stoletja moramo dati * Prevod iz knjige Sex, vpra{anju o homoseksualnosti osrednje mesto. Moderna homo- Art, and American seksualnost je, po mojem mnenju, rezultat nevzdr`nih pritiskov CN ue wltuYroer,k V1i n9 9t a2g, e s tBr .o o2k2s -, in represij premo`ne, ambiciozne nuklearne dru`ine, ki jo je 25. zajel zlom obse`ne, generacijsko raz{irjene dru`ine, {e vedno mo~ne le med delavskim razredom. Usoda mo{kosti je globoko povezana s homoseksualnostjo. Po vsem svetu, v Gr~iji in Rimu kot tudi na Bli`njem vzhodu, na Kitajskem in Japonskem, so bili lepi de~ki z mo{ke strani obi~ajno ravno tako seksualno za`eleni kot `enske. Kar se mi zdi povsem naravno. Judeo-kr{~anstvo je v svojem odklonilnem stali{~u do ljubezni do de~kov nenavadno. Seks ali ljubezenske zadeve med izklju~no odraslimi mo{kimi so nekaj drugega. Ko spremljamo zgodovino kot celoto, je ta fenomen tako redek, da zahteva razlago. Opa`am dva glavna na~ina mo{ke homoseksualnosti. Prvi in najstarej{i korenini v identifikaciji z materjo kot boginjo. Kastrirani, transvestitski sve~eniki Sibilinega kulta, ~a{~enega v skorajda `e diskote~nih obredih orgiasti~nih plesov, so pre`iveli v dana{njih ble{~e~ih, razko{nih drag-queenih. Druga vrsta homoseksualnosti je obrat od matere in heroi~ni upor zoper njeno vsemogo~nost. Tak{na homoseksualnost prezira `enskost in poveli~uje popolno mo{kost, simbolizirano skozi “o~itnost”, napete mi{ice, arogantno arhitekturno mo{ko ^asopis za kritiko znanosti, domi{ljijo in novo antropologijo, let. XXIII, 1995, {t. 177, str. 103-105. 103 Camille Paglia formo, kakr{no so si v celoti prvi~ zamislili Grki. Gr{ka atletika je bila religiozni spektakel mo{ke lepote, formalizirane v kipcih kourosa, s ~imer se je na Zahodu pri~ela tradicija visoke umetnosti. V tak{nem na~inu homoseksualnosti ni ni~ deviantnega ali pomehku`enega. Nasprotno, modernega geja razumem kot tistega, ki zaseda skrajno to~ko pri stopnjevanju mo{kosti, dale~ pro~ od matere, za~etnice vsake `ivljenjske zgodbe. Gej in straight mo{ki imajo precej ve~ skupnega kot geji in lezbijke ali straight mo{ki ter straight `enske. Vsak mo{ki mora opredeliti svojo identiteto nasproti svoji materi. ^e ne, pade nazaj vanjo in ga pogoltne. To je agonijski mitski vzorec v komi~nem, materomorilskem “Psihu” (1960), enem od nepozabnih, zna~ilnih filmov na{ega ~asa. Sodobne feministke, ki so, splo{no gledano, slabo ali ozko usposobljene u~enjakinje, vztrajajo pri razumevanju zgodovine kot solzavega scenarija mo{kega zatiranja in `enske viktimiza-cije. Vendar je bolj primerno razumeti mo{ke, ki jih seksualna tesnoba `ene stran od njihovih mater, in ki – skozi mo{ke vezi - oblikujejo skupinske zaveze, da bi ustvarili kompleksne dru`bene, umetnostne, znanstvene in tehnolo{ke strukture. Vsak gej, ki hrepeni po mo{kem, ponavlja tak{no, skozi civilizacijo utrjeno gibanje, ki vodi stran od mater. V nasprotju s tem pa lezbijke lo~itev od matere odklanjajo. Geji zmorejo iskati seks brez emocij; lezbijke pogosto kon~ajo v emocijah brez seksa. Mo{ka homoseksualnost, ki sili navzven, v tvegan, tuj teritorij, je progresivna in intelektualno stimulativna. Lezbi{tvo, v svojem iskanju izgubljenega stanja bla`ene zveze z materjo, je doma~insko, regresivno, ter, `al, moram re~i, prepogosto intelektualno {ibko, saj te`i k inertnosti. Mo{ka sla, kot sem `e drugje pisala, je energetski dejavnik v kulturi. Mo{ki so realnostni princip. Oni so ustvarili svet, v katerem `ivimo, in razko{je, ki ga u`ivamo. Ko se `enske odre`ejo od mo{kih, zdrsijo nazaj v psiholo{ko in duhovno stagnacijo. Ko sem bila mlada, sem mislila, da so najstni{ki fantje najbolj nerodne, bedne, zajedalske, otro~je, umazane, re`e~e se kreature na tem zelenem bo`jem svetu. Sedaj, pri srednjih letih, in kot pravijo, hors de combat, jih gledam povsem dru-ga~e. Ko jih opazujem, kako norijo po ulicah ali v veleblagovnicah, se mi zdijo nenavadno gibljivi, saj predstavljajo mo{ki princip, ki se sku{a osvoboditi `enske kozmi~ne dominance. Najstniki, razdra`eni zaradi svojih vzburkanih hormonov (v tem ~asu v najsilovitej{ih), divjajo naokrog v skupinah kot prvotne horde. Imajo le kratko sezono razveseljujo~e svobode med kontrolo njihovih mater in kontrolo njihovih `ena. Muke mo{ke identitete izvirajo iz mo{kega poni`evalnega ob~utka 104 SEXART Homoseksualnost ob fin de siecle odvisnosti od `ensk. @enske so tiste, ki nadzorujejo podro~je ~ustvenega in seksualnega, in mo{ki to vedo. Eden od problemov, ki me je med mojimi razmi{ljanji o seksu najbolj vznemirjal, je promiskuitetnost gejev. Znova in znova sem bila prevzeta, ko sem se od prijateljev gejev u~ila o vro~ih krajih v razvpitih strani{~ih lokalov ali na avtobusnih terminalih ali – Minerva, pomagaj nam! – v knji`nici v Yalu. Kaj ponuja vse to? @enske, straight ali gej, ne ustvarjajo `iv-ljenjskega stila, kjer bi se brez ra~unice ponudile slu~ajnim tujcem v zanikrnih javnih prostorih. Nenazadnje, vse to sem videla. Geji so ~uvarji mo{kega impulza. Imeti anonimni seks v temni uli~ici pomeni pokloniti se sanjam o mo{ki svobodi. Neznani tujec je klate{ki poganski bog. Oltar je, kot v prazgodovini, povsod, kjer poklekne{. Na podoben na~in si straight mo{ki, ki obiskujejo prostitutke, hrabro prizadevajo ohraniti seks stran od ~ustev, obveznosti, dru`ine – z drugimi besedami, stran od dru`be, religije in prokreativne Matere Narave. Prevod: Nata{a Velikonja SEXART 105 Camille Paglia Gej stalinizem: ali je gej tisk krivi~en do Camille Paglia?* Ni ves gejevski tisk sovra`en. Moja visoko ocenjena knjiga * Iz knjige Vamps & je naletela na toplo pozornost v gejevskih publikacijah od San Tramps; blok Kulturni-Francisca do Londona. A bi~ politi~ne korektnosti je najjasnej{i {d ko ne v1 o9 j9n5e, , s Vtri. k 1i n0 g3,-1L 0o 6n.-v mojem lastnem mestu: niti eden od philadelphijskih gejevskih ~asopisov ni omenil mojega imena v dveh letih, odkar je bila objavljena “Sexual Personae”. [krtajo~i, represivni gejevski aktivisti vztrajno izkrivljajo moje poglede. Na primer, ~lanek v reviji “The Advocate” (“The Newsroom Becomes a Battleground”, zv. 603) trdi, da sem lezbijke imenovala “patolo{ke” – kar je popolna la`. Primerjajo me z nacisti in progla{ajo za “neokonservativko” – sme{na oznaka za nekoga, ki javno zagovarja pornografijo, prostitucijo, homoseksualnost, transvestijo in sadomazohizem. Stalno me ozna~u-jejo kot “homofobi~no”, navkljub dejstvu, da sem pre`ivela polovico svojega odraslega `ivljenja kot odprta lezbijka in zato tudi pla~ala svojo ceno. Moja militantnost in splo{na neprilju-bljenost sta bili predhodni tako sodobnim `enskim gibanjem kot Stonewallu. S svojimi priporo~ili Amazonke in pionirske feministke bom kadarkoli kos svojim dolgo~asnim, enoumnim kritikom. Sovra`im dogmo v kakr{nikoli obliki. Sovra`ila sem jo v katoli{ki cerkvi in v dekli{kih skavtskih skupinah v ’50. letih in sovra`im jo v gejevskem aktivizmu in v dana{njem feminizmu. Ne smemo ve~ dopu{~ati ozkega, togega razmi{ljanja, pobo`nih ^asopis za kritiko znanosti, domi{ljijo in novo antropologijo, let. XXIII, 1995, {t. 177, str. 107-110. 107 Camille Paglia kli{ejev in neduhovite partijske retorike. Kar me je pri mo{kih gejih privla~ilo v {oli v ’60. letih, je bila njihova strastna neodvisnost duha, njihov zvit jezik in njihovo zani~evanje me{~an-skega dekorja, saharinske sentimentalnosti in prazne ideologije. Pri{li so iz obi~ajnih domov srednjega razreda v predmestjih Srednjega Zahoda, vendar so imeli okus, druga~nost in stil – ob~utek za lepoto, za katerega verjamem, da je prirojen in gotovo povezan z umetni{kim genom. Mo{ki geji so gledali filme, televizijo, umetnost, opero in modo na nov na~in – umetelen, zanesenja{ki in briljantno domiseln. In zdru`ili so seks s kulturo: bili so opolzki, razuzdani in pustolovski – doma na nevarnih polno~nih ulicah. Tak{na drzna, kultivirana kozmopolitska senzibilnost je {e vedno `iva pri mnogih gejih, nikdar pa je ne zasledi{ v gejev-skem tisku, v katerem politi~ni komentarji prepogosto zdrsijo v stalinisti~ni krogotok. Kako so se stvari lahko tako poslab{ale? Ne smemo kar naprej kriviti aidsa, saj se je feminizem do u{es potopil v brezumno propagando, dale~ preden se je za~ela epidemija. Mislim, da je stonewallski upor, osrednji dogodek v kulturni zgodovini, imel neki nesre~ni u~inek: gejevsko osvobajanje je pripeljalo tudi v seksualno segregacijo, kar je bilo pogubno tako za mo{ke kot `enske. V obdobju pred Stonewallom so diskretni, skromni gej bari izven ve~jih mest obi~ajno zdru`evali oba spola. Po Stonewallu so mo{ki bari eksplodirali tako po {tevilu kot razko{ju. @ivo se spominjam, ko so se vrata mo{kih barov zaprla pred mojim obrazom. Bilo je leto 1974, za~etek prostorov za orgije in obdobja savn. Kmalu nato so se za~ele pojavljati tuje parazitske bolezni in v letu 1981 je bil “gej rak” identificiran kot aids. Ceno seksualne revolucije v ’60. letih, ki sem jo tudi sama podpirala, so pla~ali geji. Odkrito moramo priznati, da je bil poskus mo{kih gejev, ustvariti svet brez `ensk, katastrofalen. Predstonewallski geji so ~astili bo`anske `enske zvezde, medtem ko je postonewallska scena za{la v ma~isti~ne kli{eje. @enski princip je bil izgubljen. Prav tako pa je v zadnjih dvajsetih letih trpel lezbi~ni feminizem, s svojo sladkobno dobrovoljnostjo, antiumetni{kim ega-litarizmom in svojo najstni{ko protimo{ko zlovoljnostjo. Povsem sem se strinjala s predstonewallskimi lezbijkami, osve`ujo~e neobremenjenimi s politi~nim frazerstvom. Ni naklju~je, da je edini inteligentni feministi~ni ~lanek o “Sexual Personae” napisala Lillian Faderman, ali to, da ko sem pred nedavnim sre~ala komediantko Robin Tyler v Londonu, se nama je takoj zazdelo, da govoriva isti jezik jeklenega individualizma. Obstaja pa tudi uporni{ko lezbi~no protestno gibanje, ki je do grla sito sladkobnosti in seksualne fobije starih stra`nic, je pa {e vedno marginalno. Susie Bright in Pat Califia, z vsemi svojimi odlikami, 108 SEXART foto Frenk Froller Camille Paglia {e nista ustvarili dela z intelektualno te`o, enako tisti puri-tanske Catharine MacKinnon. Moj prvi predlog za gejevski svet: znebite se mrtve abstraktne “teorije” in pobesnelega socialnega konstruktivizma, puhle de-di{~ine akademske nevednosti. V {estdesetih je {lo za naravo, na neki romanti~en na~in. Ne more{ razumeti seksa ali aidsa, dokler se ponovno ne seznani{ z naravo in njenimi temnimi skrivnostmi. Na{ vodnik ne bi smel biti frigidni, omahujo~i Michel Foucault, temve~ prero{ki Allen Ginsberg, ki je zdru`il hinduizem z Waltom Whitmanom in nam tako dal radikalno vizijo energije, strasti in senzualnosti – homoseksualne `elje, izvirajo~e iz amoralnih ritmov narave. Naslednje: znebite se viktimologije in govora o zatiranju. Resni~na revolucija bo pri{la takrat, ko se bomo osvobodili varljive dihotomije gej/straight in ko bo biseksualna odzivnost sprejeta kot univerzalna norma. In nenazadnje, shranimo aids v filozofski kontekst svetovne zgodovine. Fanati~en in nadut bes, najljub{i obraz ACT UP, je otro~ji. Martin Luther King se je nau~il od Gandhija, kako iz trpljenja svojega ljudstva narediti trpljenje vsega ~love{tva. Ne napadajte ali `alite cerkva; ne prezirajte ali zmerjajte za “pobo`njakarje” ljudi, ki na religiozni osnovi nasprotujejo va{im praksam. Gejevski aktivizem se mora znebiti svojega refleksa opozicijskega na~ina in stopiti k afirmativni artikulaciji za~etnih principov, ki morajo – po mojem mnenju – biti utemeljeni na poganski panseksualnosti, kompleksni, razumni alternativi nasproti judeo-kr{~anski etiki. Prevod: Nata{a Velikonja 110 SEXART Camille Paglia Demoni~ni Apolon – Dekadentna umetnost* V zadnjih desetletjih 19. stoletja je literaturo in umetnost napolnila seksualna persona dekadence. Pesem Alberta Samaina iz leta 1893 napoveduje “dobo androgina”, ki se kot antikrist bohoti nad kulturo. Seks zavra~ajo~i androgin dekadence je apoloni~en zaradi svojega nasprotja naravi in svoje visoke poduhovljenosti, sicer zna~ilne za “Zahod”. Je bolj mrk in {ibak kot pa sijo~. Colette pravi tak{nemu tipu androgina “hrepene~ in zastrt”, ve~no potrt, slede~ “svojemu angelskemu trpljenju, svojim lesketajo~im se solzam”. Na podoben na~in vidi Jung v `enski glavi Mitre ali Atisa iz Ostie “sentimentalno resignacijo”, pasivno samopomilovanje. Androginost ni, kot namigujejo nekatere feministke, re{itev vseh ~lovekovih tegob. V “The Time Machine” (1895) H. G. Wells `e predvidi nevarnosti kolektivne androginosti. Dru`ba se je razdelila v delavski razred, v grde, podtalne Morlocke in v brezdelni razred, po`en{~ene Eloi, lepe, {ibke in apati~ne. Eloi, zgornje-slojevci, so apoloni~ni paraziti estetike, nad produktivnim htoni~-nim obmo~jem, ki ga poganjajo nizkotni koristolovci. Wellsov popotnik skozi ~as sprva ob~uduje androginost Eloijevih, kasneje pa mu postanejo odvratni prav zaradi njihove dekadentne izrojenosti. Moderni androgin, ki i{~e le samouresni~itev, izgubi spenserjansko energijo opozicije in nasprotij. Dekadentna umetnost trpi isto usodo kot akademsko slikarstvo Salona, odplavljeno z zmago avantgarde in modernizma. * Prevod iz knjige Sexual Personae – Art and Decadence from Nefertiti to Emily Dickinson, Camille Paglia, Vintage Books, New York 1991, str. 489-511. ^asopis za kritiko znanosti, domi{ljijo in novo antropologijo, let. XXIII, 1995, {t. 177, str. 111-126. 111 Camille Paglia V zadnjih dvajsetih letih smo bili pri~e ponovni mednarodni obuditvi figurativnega slikarstva. Muzeji bri{ejo prah z zalo`enih kletnih zbirk. Prav sedaj potrebujemo ponovni pregled umetnostne zgodovine, kar bi potrdilo, kako zelo je bila umetnost avantgarde pravzaprav dekadentna pozna romantika: precej od Whistlerja in Maneta, vse od Toulouse-Lautreca, Muncha in Gaudija ter celo Seuratova “La Grande Jatte” s svojo dekaden~no negibnostjo in klavstrofobijo. Dekadentna umetnost je ritualisti~na in epifani~na. Njena vsebina: romanti~na seksualna persona, hierarhi, malikovalci in `rtve demoni~ne narave. Celo ko upodablja epizode iz poezije, ni nikdar samo ilustracija. Dramatizira prevladujo~o podobo “Zahoda” in seksualno podreditev agresivnega o~esa. Dekadent-na umetnost razvija v gledalcu borbene zahteve. Njen stil je poganski spektakel in poganska gizdavost. Za najslab{o deka-den~no sliko so kompleksne romanti~ne predpostavke o naravi in dru`bi, ki so jih u~beni{ke sodbe o umetnosti 19. stoletja povsem spregledale. Modernisti~ni kulturni junaki, kot Cezanne, so preve~ poudarjeni. Cezannove nedvoumne in “po{tene”, doma~ijske protestantske vrednote sodijo v rousseaujevsko-wordsworthovsko linijo. Dekadentna umetnost, tako kot proti-reformacijski barok, pripoveduje velike la`i. Dante Gabriel Ros-setti, Edward Burne-Jones, Gustave Moreau in Aubrey Beardsley bi morali dobiti vi{ji polo`aj. Navkljub kratki popularnosti v {estdesetih, je Beardsley, velik slikar, {okantno odsoten v u~nih na~rtih in slikovnih zbirkah ameri{kih univerz. Enako kot Sade je bil cenzuriran od liberalne humanistike. Prerafaelitska bratov{~ina, osnovana leta 1848, je trajala le pet let, vendar pa sta njen stil vsrkali tako umetnost kot oblikovanje poznega 19. stoletja po celem kontinentu. Inspirirani z Ruskinom, so prerafaeliti `eleli ponovno odkriti srednjeve{ko enostavnost in ~istost, ki sta postali zna~ilni, so ~utili, prav z Rafaelom, in ki sta se izgubili s poganskim razko{jem umetnosti visoke renesanse. Za razliko od njihovih dekaden~nih potomcev, so izpri~evali kolektivne dru`bene vrednote. Edini ~lan bratov{~ine, ki ga prepoznavam kot `e dekaden~nega, je Rossetti, katerega italijanska kri je kar prekipevala. A v celotnem prerafaelitskem slikarstvu obstaja vznemirljiva napetost med formo in moralno vsebino. Prerafaelitsko slikarstvo se za~enja s keatsovsko strastjo za podrobnostmi organske narave. A namesto energije ali dinami~-nih procesov visoke romantike dobimo zastajanje pozne romantike: prerafaelitsko slikarstvo se, kot manirizem, mote~e izogiba piktorialnemu fokusu. Na{e oko ni avtomati~no vodeno k ~love{kim likom, temve~ se je prisiljeno klatiti prek mikroskopskih podrobnosti. Barve so neosen~ene in nanesene v lo~enih celicah, kot pri bizantinskem mozaiku ali Gautierjevih 112 SEXART Demoni~ni Apolon – Dekadentna umetnost sijajnih barvnih enotah. Cvetovi in travnata stebla so bleste~e izbru{ena, povr{ina slike tako bogato obdelana, da je med prerafaelitskim naturizmom in dekaden~no briljantno spretnostjo Gustava Moreauja le en sam korak. V prerafaelitskem slikarstvu je videti vse preve~ jasno. Oko je povabljeno, a hkrati prisiljeno. Del nadvladuje celoto in nelagodno pritiska na gledalca. Pokrajina je zagrnjena v nenaravno ti{ino, kar ustvari dekaden~ni zamrznjeni prizor. Son~ne panorame zas-tanejo v dekaden~nih zaklju~kih, spenserjanskih osen~enjih. Prerafaelitsko slikarstvo du{i celo tedaj, ko slavi. Osebe in stvari so kandirane, mumificirane, miniaturizirane. Prerafaeliti so o`ivili Blaka, ki je umrl nepoznan. Swinburne je promoviral Blakovo demoni~no poezijo in Rossetti njegovo umetnost. Leta 1847 je Rossetti kupil zve`~i~, kjer Blake napada chiaroscuro ter poveli~a “trdno in jekleno linijo odkritosti”, tisto apoloni~no ~rto, ki sem jo sledila iz Egipta in Gr~ije do Botticellija in Spenserja. Renesan~no chiaroscuro prav tako zavra~a Ruskin. Prerafaelitska ostrost podrobnosti je torej pole-mi~na apoloni~nemu. Prerafaelitska mumifikacija je apoloni~na objektifikacija in fiksacija, iz ~esar Rossetti ustvari svoj glavni princip za seksualno persono. Rossetti je, za razliko od preostalih, imel te`ave s slikanjem pokrajine iz narave in jo je v~asih moral z domi{ljijo poustvariti iz dekaden~ne ritualne osamljenosti s ~rnim `ametom zastrte sobe. Ko je Rossettijeva kariera napredovala, ali se, kot nekateri pravijo, izrodila, se je njegovo slikarstvo obsedeno vrnilo k posameznemu subjektu, k `enski somnambulisti~nih koprnenj (sl. 37). Rossettijeva `enska se upira viktorijanskim konvencijam, njeni razpu{~eni lasje in neurejeno srednjeve{ko ogrinjalo padajo z liri~no svobodo. Z ozkega vratu se dviga te`ka glava. Njeni dolgi gosti lasje so zapeljiva past Belle Dame Sans Merci. Njene polne ustnice bodo, po zaslugi Burne-Jonesa in Beardsleyja, postale univerzalni motiv dekadentne umetnosti. Rossettijeva vam-pirska usta ne morejo govoriti, imajo pa svoje lastno `ivljenje. Polne so krvi `rtev. Enako kot Blakova hrepene~a vrtnica, je Rossettijeva `enska ogrnjena v tihe in vla`ne, zasebne u`itke. Rossetti je obredno obele`il obraz Elizabeth Siddal, melan-holi~ne tuberkulozne bolnice, ki je umrla zaradi prekomerne uporabe opija kmalu potem, ko se je poro~il z njo. Sedem let kasneje je izkopal njeno truplo, da bi obvaroval sve`enj pesmi, ki ga je – ~isto romanti~no – pokopal skupaj z njo. Siddalovo je risal in slikal venomer, pred njeno smrtjo in po njej. Njegov prijatelj Ford Madox Brown je v dnevnik zapisal: “Kot bi bil z ne~im ~isto obseden.” Rossettijev brat je govoril, da je bila Ophelia (1852) Johna Everetta Millaisa {e najbolj zvesto podobna Siddalovi. In veste kaj: sama Siddalova potemtakem sploh ni bila tak{na, kot je na Rossettijevih slikah! Ka`e, kot bi umet- SEXART 113 Camille Paglia nik bil v navezavi s Poejevo Ligeio, katere podoba obvladuje vse `ive~e `enske. Enako kot Leonardo je bil tudi Rossetti navdahnjen z nekim arhetipskim izvirnikom, najverjetneje romanti~no senco matere. William Holman Hunt je o obdelavi njegovih kasnej{ih modelov dejal: “Rossettijeva tendenca skiciranja obraza je bila preobrniti poteze modela v njegov najljub{i idealni tip, in ~e je s tak{nimi potezami kon~al, je bila slika skrajno ljubka, ~eprav si moral mo~no verjeti, da si videl podobnost; ~e pa modelove zna~ilnosti ne bi pristajale k predpisani obliki, je {el skozi fazo nasprotnih vijuganj linij in razmerij, da je naredil zadovoljivo sliko.” Obsesija je du{evna skrajnost, dekaden~na deformacija realnosti. Kaj v Siddalovi je vzbudilo Rossettijevo fanati~no predanost? Njena krhkost se je drugim zdela `enska. Rossetti je, kot njegov soimenjak Dante v Beatrice, videl daljno hermafroditsko zazrtost ~udovitega de~ka, kruto perfekcijo solipsisti~ne lepote. Iz razmi{ljajo~e dekli{ke-fantovske Elizabeth Siddal je iz{la dokon~na seksualna persona dekadentne umetnosti. Italijanski katolicisti~ni zastrti paganizem se je skozi Rosset-tija ponovno obelodanil, ~etudi je nanj vplivala poezija visoke romantike. Njegovo slikarstvo je za~elo drseti od prerafaelitskega srednjega veka proti poganski preteklosti, romanti~ni regresiji. Symons vidi usodno transformacijo Rossettijevih `ensk v “idole”: Venera postaja “bolj in bolj aziatska”; njegove sanje so “mese-~eve, fantomske, temne in nerazumljive pretnje.” Z vrnitvijo k Sibili Rossetti demonizira srednjeve{ko ~a{~enje `enske in preobrne angle{ki romanticizem iz visokega v poznega. S Swin-burnom se strinjata o `enski vsemogo~nosti. Spe~i vampirji iz njegovih poznih slik so hladna pozaba mo{kega, iz katerega so se `e napili. Rossetti postopno dodaja mr{avi Elizabeth Siddal postrafaelitsko baro~no te`o. Romanticisti~no {ibko skulptura-liko nadome{~a tako, da daje svojim `enskim osebam skulp-turalno ~vrstost z izra`anjem skritih mor prerafaelitske narave. Najo~itnej{a izmed njegovih objets de culte je Astarte Syriaca. Tema~na boginja ter dva demonska angela imajo enak obraz, kombinacijo Siddalove in Jane Morris, ki je – glede na fotografije – imela mo{ko trdost. Chiaroscuro, ki jo je zgodnji prerafaelitizem izgnal, se je vrnila k mra~nim srcem in du{am. Rossetti in njegov u~enec Burne-Jones sta prakticirala ale-gori~no preobilje, kar je tudi moja oznaka Leonardove The Virgin and Child with St. Anne. Podvojeni `enski obrazi vedno ozna~ujejo incestuozni padec identitet, htoni~ni podzemni tok. V The Bower Meadow, za katero menim, da je Rossettijeva verzija Botticellijeve ujete Primavere, se ista `enska pojavlja {tirikratno, z razli~nio barvo las in stilom, kot spreminjajo~a se ptica. [tiri `enske pojejo in ple{ejo z obrnjenimi obrazi. ^ustveno nepovezane drsijo skozi kri`ajo~e se ploskve vizij 114 SEXART Demoni~ni Apolon – Dekadentna umetnost proti oddaljenim prostorom. Van den Berg trdi, da se je samo 19. stoletje razletelo ali “pluraliziralo”. Tako v Astarte Syriaca kot v The Bower Meadow se du{a razdrobi v `enske ve~krat-nike, v mazohisti~na samopreganjanja romanti~nega sestrskega duha. Ti odtujeni dvoj~ki razkrivajo njihovo vsemogo~no mo~ ~ez mrtvi prostor snovnosti pozne romantike. Rossetti ponavlja isti obraz trikrat v Rosi Triplex in La Ghirlandati. Je to Blakova ~arovni{ka trojna `enska? V The Blessed Damozel se isti obraz pojavi v razli~nih obdobjih. Fantomski ljubimci strmijo v lastne dvojnike v How They Met Themselves. Rossetti dramatizira preobilje romanti~ne identitete. Dolo~a spenserjansko prizori{~e romanti~ne krize: naravo kot sen~no trato, tako prostrano kot zamejeno, ve~no premikajo~a se tla rojstva in smrti. Burne-Jones je nasledil Rossettijeva izkrivljanja. Martin Harrison in Bill Waters sta sledove hermafroditizma v slikarstvu Burne-Jonesa na{la pri Swinburnu in Simeonu Solomonu: “Tak{na dvoumna interpretacija spolov nikakor ni prisotna v Rossettijevi umetnosti.” In vendar so vse Rossettijeve `enske hermafroditi. Vzemimo Beato Beatrix (1863), kjer mrtva Elizabeth Siddal, jasnovidna Beatrice, z zaprtimi o~mi moli k bo`an-ski ideji same sebe. Je kot Shelleyjev androidni hermafrodit, ki sam sebi mi`e mrmra in se smehlja. Kot sem dejala `e za Nefertiti, je brezosebnost in ~ustvena mrtvobnost v `enski mo{ka abstrakcija. Siddalova dekaden~na androginost je v njeni solipsisti~ni zasen~enosti, v njeni skrivnostni avri. Dekadenca govori o slepih ulicah. Tisti medievalizem, pri katerem se je Rossetti zadr`al v svojem poznem obdobju, je Dantejev veli-~astni kultizem mrtve Beatrice. V seksualni hierarhiji Vite Nuove se je Dante podredil hladni narcisisti~ni najstnici, za kar lahko prise`em, da se nikomur v Firencah ni zdelo kaj posebnega. Latentni sadomazohizem je v tem smislu postal o~iten pri Rossettiju, o katerem je Burne-Jones dejal: “Gabriel je bil napol `enska.” Zahodni umetniki ritualizirajo seks, ker zahodna umetnost ritualizira naravo. Burne-Jones je spretno popa~il prerafaelitski medievalizem z italijanskim renesan~nim stilom, posebno Mantegnajevo iz Donatella izvirajo~o apolonijsko trdoto. Vse njegove persone, mo{ke in `enske, so imele obraz Elizabeth Siddal. Rossettijeva obsedenost je povsem vdrla vanj in ga vsega pre`ela. Burne-Jonesov zami{ljeni Sir Galahad (ca. 1857) je, na primer, o~itna Siddalova kot vitez na konju. Zmagoslavni St. George je tako `enski, da bi ga kdo lahko zamenjal za Devico Orleansko. V Perseus and the Graiae (1892) je de{ki heroj manj mo{ki kot arhetipske `enske, ki jih je drzno zapeljeval. Mladi Pygmalion ima enak obraz kot dekle Danae. Ljubimca Cupid and Psyche sta zrcalni podobi. Octave Mirbeau je o Burne-Jonesovih obrazih dejal: “Podo~njaki ... so v celotni zgodovini umetnosti enkratni; SEXART 115 Camille Paglia nemogo~e je re~i, ali so posledica masturbacije, lezbi{tva, obi-~ajnega ljubljenja ali tuberkuloze.” Tak{ne muke polne ~rne o~i izvirajo od bolehne Siddalove. Njih lepotni prenos k velikim herojem zahodnih sag usmerja mo{ko motivacijo in akcijo k njihovim lastnim virom. Burne-Jonesovi vitezi so obsedeni nespe~niki, ki zrejo ~ez zaton kulture. Burne-Jonesov transseksualni svet naseljuje krvoskrunsko, samo-razmno`evajo~e se bitje. Smo v {e eni poznoromanti~ni sen~ni uti, a brez sence pod sivim nebom. Ritualna meja na njegovih seksualnih personah je dekaden~ni kraj, ki na{im o~em ne dopu{~a pravice do dostopa k drugim ~love{kim tipom. The Golden Stairs (1880) {e dalje razvija Rossettijeve trojke in ~etvorke. Preplavi nas plaz identi~nih `ensk, osemnajst vseh skupaj, ki se razmno`ujejo in napadajo o~i. Preobilje lepote ustvarja dekaden~ne prebavne motnje. Sadomazohisti~ni prikaz The Wheel of Fortune mno`i mo{kega. Orja{ka Fortuna obra~a svoje mu~ilno kolo, v niz priklenja lepe mladeni~e, mo{ke odaliske v bole~in polnem Michelangelovem poznem stilu. Vsakdo je videti kot medli dvoj~ek naslednjega, z udi, iztegnjenimi v ~utnem trpljenju. Burne-Jonesova sen~na narava je spro`ila Art Nouveau, ki se je razcvetal od leta 1880 do prve svetovne vojne. Nato je moderna strojna kultura geometrizirala organski vzorec v Art Deco. Tako se je Spenserjeva dinastija, ki se je podalj{evala v visoki in pozni romanticizem, nepri~akovano iz{la v Chrysler Building in Radio City Music Hall. Burne-Jonesove vijugaste linije prihajajo od Blaka, katerega po`re{ne ognjene ro`e razkrivajo pretanjene seksualne pomene arabesk Art Nouveauja. Gostobesednim zgodovinam Art Nouveauja manjka psiholo{ki uvid. Pred dvajsetimi leti sem bila osupla spri~o popularnosti Art Nouveauja med mo{kimi homoseksualnimi esteti, med katerimi ni bilo potrebno niti tega niti Beardsleyja ponovno obujati, saj ju niso nikdar pozabili. V vsaki zvezdi, stilu ali umetni{kem delu, ki ga ti aleksandrijski homoseksualci ~astijo, je vedno skrit hermafroditizem. Tako je tudi z Art Nouveaujem, najbolj dvospolnem stilu po manirizmu. 116 SEXART Demoni~ni Apolon – Dekadentna umetnost Art Nouveau – za razliko od islamskega vzorca – ni vrednotno nevtralen. A nenazadnje, ni~ v umetnosti ni vrednotno nevtralno. Stil je vedno zasen~ena emanacija idej o naravi in dru`bi. Art Nouveau je pre~i{~en izraz dekaden~nega nazora. Ukrivljeni ritmi valovijo prostore ali stavbe, kar predstavlja seksualne sub-verzije zahodnja{ke volje, ki vse od Egipta dalje opira svoje javne monumente na stabilne, {tirikotne zasnove mo{ke misli. Glavne poteze zahodne arhitekture so racionalna organizacija, za razliko od hinduisti~nih templjev s svojimi labirintskimi zme{njavami in {tevilnimi pro~elji. Gaudijevi Art Nouveau prostori ter vdolbine so arhai~ni kot `enske nabrekline. Art Nouveau je aktiven, a sterilen. Listi~i in vitice, nasnuti po vratih, mre`e, svetilke, {ipe ter knjigove{ki slog so vrtovi moralnega mraka, pragozd, ki se zoperstavlja ~love{kemu delu. Enako kot Huys-mansov A Rebours prikazuje Art Nouveau naravo v njenem najnerazumnej{em in najbolj nepoduhovljenem, prvobitnem prepletu neopazno prikradlega brstenja. Art Nouveau je rast brez sade`ev. Keatsejansko bohotno venenje in kr~enje. Art Nouveau je `etev trnov in bodic. Prikazuje moderno mesto kot Sodomo v ~rnih plamenih. Prikazuje naravo kot mrzlo biologijo, zvijajo~o se v poslednjih kr~ih. Art Nouveau zdru`uje primitivno z umetelnim, dekaden~no tehniko, izraslo iz helenisti~ne umetnosti, usmerja v kruto zabavo in igre rimskih cesarjev. Kritiki omalova`ujejo Burne-Jonesovo slikanje kot preve~ “izumetni~eno”. Vendar je to elegantna samo-zavest manirizma. Celo Whistlerjevi ljubki japonski interierji imajo maniristi~no linearnost; njegove ~iste, urejene linije prina{ajo anatomisti~no sporo~ilo. Stavba in telo imata analogen pomen vse od rojstva arhitekture. Obilna in prsata viktorijanska grande dame je oblazinjena sofa. Visoka, ploska prerafaelitska Nova @enska, katere zgled je biseksualna Sarah Bernhardt, je ko{~en Mackin-toshev stol: ~aj in simpatije na {kotski natezalnici. Maniristi~ni Art Nouveau zanika `ensko obilnost in doma~ijskost. Njegove `elezne spirale zamrznjene vegetacije izni~ujejo plodilno vla`nost narave. Njegovi nenadni, sadomazohisti~ni okraski pi~ijo oko. SEXART 117 Camille Paglia Art Nouveau se bojuje s htoni~nim, a ga posnema in tako pretvarja v umetnost. Art Nouveau je poznoromanti~ni apoloni~ni stil, ki preobra~a ve~no gibanje narave v otipljivo negibnost. Burne-Jones, predhodnik Art Nouveauja, prikazuje Meduzino glavo narave v vsem njenem uni~evalnem neredu. Lepi vitezi iz The Briar Wood sipajo omrtvi~enost izven Trnjul~inega gradu. Raztresen oklep le`i zamotan v fantasti~no ~vrsto robidovo go{~avo, Botticellijeve re{etkaste borovce, znova obujene v srednjeve{ki tapiseriji. Zremo v zmago matere narave nad mo{kim. V The Doom Fulfilled, Burne-Jonesovi najve~ji sliki, je Perzej Laokont v prijemu bohotne narave. Risba obuja iluminirana pisma iz “The Book of Kells”, saj je romanticizem sveta podlaga kulta narave. Perzej je vr`en v la~no `relo bla-kovskega cveta. Slika potrjuje, da so razra{~ajo~e se vitice Art Nouveauja abstraktna verzija demoni~ne narave, ki se divje prebuja, da bi ujela in udu{ila ~loveka. Burne-Jonesova predrzna ka~asta linija je okrasek na `elezju Art Nouveauja. Organsko je nepremagljivo kovinsko, medtem ko Perzej nosi vizionarski oklep iz listne vegetacije. Gr{ki heroj postane Spenserjev travnati vitez Artegall, ki se znova in znova vra~a k naravi. Zato se o Burne-Jonesovi sliki moramo vpra{ati: je dotik htoni~ne ka~e Perzeja zastrupil? Je narava trenutek v preobratu mo{kega nazaj vanjo? Legenda pravi, da Perzej zmaga. Vendar pa slika upodablja arhetipski moment dvoma, v kakr{nega smo ujeti mi vsi v na{ih vsakodnevnih borbah z naravo. Preostale prerafaelite so problemi v zvezi s seksom in naravo manj zanimali. Holman Hunt ilustrira nekrofili~no Keatsovo pesem v Isabella and the Pot of Basil (1867), v kateri `alujo~e dekle umiva ljubim~evo te`ko glavo s svojimi solzami. William Morris prevzame obraz, polne ustne in bujne lase Elizabeth Siddal za The Archangel Gabriel (1862). Simeon Solomon jo prelije v Until the Day Breaks (1869), katere bledopolta, androgina brat in sestra napovedujeta homoeroti~ne efebe Jeana Cocteauja. Njuna zasanjana, incestuozna intimnost je ve{~e prenesena v navdu{ena mornarska dvoj~ka, ki se obje- 118 SEXART Demoni~ni Apolon – Dekadentna umetnost mata v Madonninem izrednem peep-show videu “Open Your Heart” (1986), ki potrjuje mnogo mojih zamisli o simbiozi umetnosti in pornografije. Rossettijev kontinentalni zaveznik je Gustave Moreau, rojen dve leti pred njim. Moreau ravna z byronovskim Delacroixom enako kot prerafaeliti s Keatsom: toplino in energijo preobrne v fiksacijo in konec. Moreaujev stati~ni, lapidaren orientalizem izhaja iz Flauberta, ki pa ga je dobil od Gautiera. Draguljaste inkrustacije njegovih mra~nih slik so nanosi dob in trdih izku-{enj “Starih”. Gangrenozne povr{ine so pik~asto razdeljene v drobce duha, dekaden~ne atomizacije. Moreaujeva nadomestitev neorganskega z organskim ilustrira premik esteticizma od likvidnosti. Njegov bogat bizantinski stil je kot Balzacov “~rni diamant”, bratranec Bette, apolonijski kristal, strjen s htoni~no temo. Visoka dekorativnost poznih faz umetnosti je relief iz dru`benih napetosti znotraj vlog in spolov. Povr{ina je nasproti telesu in nasproti seksu. Zato je Moreaujeva prednostna persona logi~no androgin. Huysmans je zarisal slikarja, nasprotu-jo~ega dekaden~ni tradiciji, v A Rebours, kjer Des Esseintes hvalijo in kupujejo dve sliki Salome, ki bosta ustvarili Wildovo igro in Straussovo opero. Moreaujeva glavna tema je usodna `enska – Judita, Dalila, Helena, Kleopatra, Mesalina, tebanska Sfinga. Moj najljub{i Moreau je briljantno olje Helen at the Scaean Gate. Grobo obdelane, hitre poteze so videti prav prero{ko abstraktno-ekspresionisti~ne. Zdi se, kot bi ob visokem obzidju Troje pohajkujo~a gigantska Helena zasen~ila samo mesto. Ima prazen manekenski obraz. Njena obla~ila so ponesna`ena s {krlatnimi made`i. Dale~ spodaj je Trojanska ravnina, prekrita z brezobli~nimi rde~imi gomilami in kade~imi se pogrebnimi grmadami. Helena se sprehaja kot elegantna pouli~na dama, odvra~ajo~ svoj pogled od propada civilizacije, ki ga je sama povzro~ila. Huysmans, ki vsepovsod govori o “duhovnem onanizmu” Moreaujevih `ensk, pravi o Heleni v zadnji verziji: “Razlikuje se od stra{nega obzorja, po{kropljenega s fosforjem SEXART 119 Camille Paglia in obarvanega s krvjo, odeta v obleko, oblo`eno z dragulji kot svetinja; ... velike o~i so odprte, nepremi~ne, odrevenele.” Moreaujeva Helena je kruti idol poganske narave. Moreau je naklonjen androginosti Burne-Jonesovih mo{kih. Njegov Jason ima dekli{ko krhko, belo telo, brez dla~ic ter lase do ramen, dolge kot Medeja. Pesniki, kot Orfej in Hesiod, imajo `enske obraze in lase ter gladke najstni{ke prsi. Najbolj presenetljiva serija je The Poet and Nature (1894), kjer androgin, krasen de~ek, omamljen pada v vodo. Nad njim stoji titanska mati narava, z obrazom v blaznem strmenju. Pesnikovo glavo prijema kot keglja{ko kroglo, ga hkrati ubija in navdihuje. Na sebi nosi le dolgo, predolgo ogrinjalo iz li{ajev. Leonardo je vremenoslovec Moreaujevega nevihtnega neba. Ta srhljiva alegorija je del mojega htoni~nega mo~virja, prvobitnega barja, prepletenega s {panskim mahom in progastim, mehkim morskim rastlinjem. Moreau uporablja hermafroditski simbolizem, da bi revidiral svoje francoske predhodnike. Njegov neupogljiv, mo`at Jacob se bojuje z brezskrbnim, dolgolasim angelom v biserni tuniki in v plamene~em siju, ki – kot Delacroixov Sardanapalus – naslanja svoj komolec na skalo in brezbri`no zre v obzorje. Vizionarska in hermafroditska zmaga nad moralo in mo{kostjo. Ali prihaja tale prikupen angel iz Balzacove Seraphite? V The Suitors strog, ma{~evalen in {irokousten Odisej pomori mlade povzpetne`e, katerih gladka trupla so androgini~na verzija Sardanapalusovih ubitih odalisk. Lebde~a v zraku, v zvezdnatem medaljonu, ki je videti kot bizantinski sij, je Odisejeva za{~itnica Atena. Videti je, kot bi jo v vi{ino nosila velika ka~a Erechtheus, fali~no {trle~a iz njenega telesa. Jupiter and Semele je predelava Ingresove Jupiter and Thetis (1811). Mogo~en, bradat bog o~e postane nali{pan in po`en{~en Hindu, {kilav v solipsisti~ni ekstazi. Jupiter je helenisti~ni Apolon, ki halucinira preko svoje lire. Michelangelo, ki brije Kristusovo brado za drugo vstajenje, jo nadomesti tako, da mu da krepke prsi in heroi~no energijo. Moreaujev bog, posut z dragulji in biseri, je dolgolasa huriska. Semelina groza, ko njen drobni lik drsi iz bo`jega naro~ja, izhaja iz njenega prepoznanja `enske nepomembnosti pri tako popolnem bo`anskem hermafroditizmu. Sliko obliva moralno dvoumna podvodna lu~, kot Patrov “padli dan”. Lepi de~ki so v dekaden~ni umetnosti relativno redki. V Orpheusu (1893) Jeana Delvilla pesnikova glava, ki jo krasijo Menade, pluje na liri proti Lesbosu. Njegov `enski obraz, orga-zmi~no zaslepljen od posve~ene mese~ine, je zasnovan po obrazu slikarjeve `ene. Njegovo {iroko, nasladno razprto grlo ponovno o`ivlja alabasterni vrat Michelangelovega Giuliana, enega izmed mojih hermafroditov. Bodite pozorni na romanti-~ni preobrat renesan~nih tem: junak sedaj ni krvnik, temve~ 120 SEXART Demoni~ni Apolon – Dekadentna umetnost okrvavljen. Glavno poslanstvo dekadentne umetnosti je zapisovanje na~inov `enske mo~i. Njena tema je izpoved o hierarhi~-nosti, o jasnih karizmati~nih dr`ah. V tem smislu je slikarstvo zaradi nemega ikonicizma u~inkovitej{e kot literatura. Demoni-~ne epifanije dekaden~ne umetnosti so odgovor na pretirano moralno ~islanje `enske v kulturi 19. stoletja kot posledice Rousseaujeve utopi~ne psihologije. Tako postane `enska poga-njalka nasilne, primitivne sadovske narave. Ve~ina tak{nih del tehni~no ni dekaden~nih v kompoziciji; kar pomeni, da so monadne, da jih obvladuje posamezen subjekt. Dekaden~no slikarstvo sodi med najbolj obsesivno ritualisti~ne stile v zgodovini umetnosti. Dekaden~ni simbolizem se je na kontinentu razcvetel okrog leta 1890. Sin Franza von Stucka, Evin portret, se gledalcu ironi~no smehlja. Pogled ji vra~amo, dokler nenadoma ne opazimo – med mno`ico gostih ~rnih las, ki uokvirjajo njene bele prsi in trebuh – ogromnega udava, ki nas pribije s svojimi zlonamernimi o~mi. Eva je moderna Meduza, ki nosi ka~o kot ko`o. Von Stuck odkrije v Rossettijevem motivu dolgih `enskih las groze~e nakane. Njegova Sphinx je prav tako po{astna: kruta, gola `enska se, s trebuhom na odeji, preteguje kot panter. Njena ljubka, agresivno inteligentna glava in obilen trup posnemata pre`e~o dr`o mo{ke Velike Sfinge. Za njo je Leonardova pusta pokrajina skal in voda. V The Kiss of the Sphinx prsata, pol-`ivalska `enska upogiba kle~e~ega, nemo~nega mo{kega in se s svojimi usti prisesava k njegovim. Von Stuckove hermafro-ditske podobe ohranjajo `ensko o~arljivo telesno lepoto, kateri se je ne~ednosti izganjajo~ Huysmans odrekal. Sfingino tradicijo, ki se je za~ela z Baudelairom in Moreaujem, nadaljuje tudi Fernand Khnopff. Njegov Ojdip ima `enski Burne-Jonesov obraz ter ro`nate ustnice. Khnopffove `enske so – v roman-ti~ni incest poudarjajo~i reminiscenci na Kleista – oblikovane po njegovi sestri. Stil Gustava Klimta, {e enega dekaden~nega simbolista, je s svojimi nadrealisti~nimi raztezi in premiki globin preoblikovan v Khnopffovi The Offering (1891). Klimtove slepe~e bizantinske ploskve izhajajo iz Moreauja. Spretno preme{a enoli~ne moza-i~ne oblike s stvarnim naturalizmom. Z drugimi besedami, skupaj zgnete razli~ne faze zgodovine umetnosti, dekaden~ni sinkretizem, umetelen in klavstrofobi~en. Klimt poka`e per-sone, ki obti~ijo v stvarnem svetu, pol-rojene, pol-po`rte. Narava in umetnost se bojujeta za nadzor. Mo~no sofisticiran obraz njegove gole Salome (1909) izhaja iz le`e~e Sfinge Von Stucka. Ob vzno`ju je, napol skrita, odsekana glava Janeza Krstnika. Mo{ki je zahajajo~e sonce, ki ga zatemnjuje polni mesec `enske fatalnosti. Judith ponavlja tak{en seksualni vzorec. @idovska junakinja florentinske umetnosti je sedaj cini~na SEXART 121 Camille Paglia demimondka z ledenim, trdim obrazom Joan Crawford. Z nasmehom si gre s prsti skozi mrtve holoferne{ke lase in tako parodira romanti~no ne`nost. Njene bele obse`ne prsi in trebuh ter porogljiv pogled izhajajo iz Eve Von Stucka. Klimtova Pallas Athene (1898) je eno redkih postklasi~nih del, ki spominja na militantno androginost amazonske boginje. Atena – s svojo veliko sulico ob strani – nosi maski podobno bronasto ~elado, skozi katero se mirno svetijo njene o~i. Na prsih nosi svojo barbarsko podobo duha, arhai~no Gorgono z iztegnjenim jezikom. V njeno za{~itno veri`no srajco so v{iti zlati kovanci, Zeu-sovo seksualno darilo Danaji. Klimtova domina Atena je mate-rialisti~na mestna boginja povr{nega findesieclovskega Dunaja. Whistler je bil o~iten mednarodni promoter esteticizma, ki se je napajal iz Ruskinovih karambolov. Njegov The Little White Girl (1863) je prerafaelitski po na~inu in stilu, romanti~ni pojav, ki lebdi po viktorijanskem salonu. Ironi~no je, da je njegovo najslavnej{e delo, Arrangement in Gray and Black (1872) – katerega popularna domi{ljija je ozna~ila Whistler’s Mother – domnevno manj pomembno. Predlagam jo za {e eno vampirko pozne romantike, ustvarjeno leto dni pred Patrovo Mona Liso. Za vzdr`ljivo mo~ slike obstaja dober razlog: ve~na materina podoba. Whistlerjeva mati je ledena, polmrtva, z obrazom, obrnjenim stran od lastnega potomstva. Je Sfinga, sede~a na trdnih kockah kot kamnit faraon, pokopan v redke prestolne sobane dekaden~ne negibnosti. Mumificirana je v suhoparnem viktorijanskem dekorju kot naga~ena mati iz Psycha. Dolgotrajna popularnost umetni{kih del vedno razodeva skrito poetiko arhetipa. To je Whistlerjeva Mona Lisa. Tak{en blag, domiseln naziv `eli objektivirati mater ter obrzdati njeno emocionalno mo~. A zaman. Demoni~no se razcveta v vsaki apolonijski tesnobi. Edvard Munch je – po krivici – razvr{~en med prihajajo~e ekspresioniste namesto med sodobne dekadente. Njegovo delo – kot v The Vampire – se loteva poznoromanti~nih tem o pretnjah seksualnosti. Njegova gola Madonna o`ivlja Von Stuckovo Evo v svojem brezsramnem samorazkazovanju mirne `enske mo~i. Mo{ki je pla{en, sestradan fetus, drhte~ pri tleh. Ob robovih brzi niz spermijev, brez upanja na vstop. Radovedna sem, ali so Madonno navdihnile Strindbergove besede: “Vse vas, `enske, smatram za svoje sovra`nice. Moja mati ni `elela, da pridem na svet, ker bi ji moje rojstvo povzro~ilo bole~ino. Bila je moja sovra`nica. @e kot zarodek me je oropala hranjenja, zato sem se rodil nepopoln.” Munchov fetus, zatiran spri~o `enske veli~ine, se spet pojavi v agorafobi~ni paranoidnosti v The Scream (1895). Zledenel na mostu zgodovine nad breznom narave, je blazni Pierrot brezlasi hermafrodit, du{evno in telesno pohabljen. Fetus kot seksualno persono prav tako uporablja Beardsley: o eni svojih slik pravi: “Mali bera{ki stvor ni 122 SEXART Demoni~ni Apolon – Dekadentna umetnost otrok, temve~ nezadu{en splavljenec.” Fetus je skrajna roman-ti~na regresija. Shelley se posve~a sre~ni dru`bi incestuoznega dvoj~ka v njegovih prednatalnih sanjah, medtem ko Munchov brezspolni fetus trpi v brezstrastni moderni pustoti. Beardsley, zadnji umetnik dekadence, simbolizira obdobje okrog leta 1890, desetletje mauvizma. Spengler je v nekem drugem kontekstu dejal: “Vijoli~na barva, rde~a, ki prehaja v modro, je barva `ensk, ni~ ve~ so~nih, ki kot duhovnice `ivijo v celibatu.” Samski, pu{~avni{ki Beardsley je bil meni{ki pornograf, ki je spreminjal barve in veli~ine matere narave v neplodno ~rno in belo. Kot Keats je staknil tuberkulozo in umrl pri petindvajsetih letih. Njegovih del, kjer se dva Fausta kosata v mno`ici androginov, angelov, lepih de~kov, efebov, evnuhov, amazonk, furij, vampirjev, mater zemelj, je osupljivo mnogo. Ustvari prostrano, vase zaprto podro~je ezoteri~nih seksualnih person. V Beardsleyevi eroti~ni duhovnosti dose`e Rousseaujeva samorefleksivnost bole~o skrajnost. Beardsley – kot Whitman in Genet – po`ivlja svoj seksualni univerzum z masturbacijskim principom Khepere, egip~anske prve sile. Prisilna samovselitev umetnosti si prisvaja mo~ narave. Prevelik prah se dviga Beardsleyjevem dolgu francoskemu rokokoju. Za~el je kot u~enec prerafaelitov. Od Burne-Jonesa je prevzel spenserjansko go{~avo sen~ne narave, ki jo preoblikuje kot elegantno kri`i{~e perverzne seksualne persone. Rokoko je sve`, liri~en. Beardsleyjeve ostre linije so rezke in blakovske; so nadaljevanje demoni~nega apolonijstva Art Nouveauja. Htoni~na gro`nja je vedno blizu, v rokokoju nikdar. Pri Beardsleyju se – kot poklonitev Rossettiju in Burne-Jonesu – skoz in skoz pojavlja obraz Elizabeth Siddal pri obeh spolih. Njene ustnice podarja svojemu zgodnjemu ljubemu Hermaphroditusu; prav ona je Venera na naslovnici swinburnovske Venus and Tannhauser; prav ona so trije dolgolasi pa`i v prvi Toilette of Salome. Pa {e ena nenavadnost: Siddalova kot Venera je videti natan~no tako kot Jacqueline Kennedy Onassis. Torej kot vsi `ive~i miti, ena najslavnej{ih `ensk na{ega ~asa obuja her-mafrodita. Cecil Beaton to potrjuje z omenjanjem Jackiejine “sence br~ic” ter njenih “velikih fantovskih dlani in stopal”. Spol je pri Beardsleyju venomer dvomljiv. V seriji Salome imajo mo{ki in `enske nerazlo~ne obraze. Homoseksualni pari se nagibajo k `enskemu. The Woman in the Moon je Oscar Wilde s podbradkom. Gautierjev D’Albert je bolj `enski kot razvratna ljubimka Mademoiselle de Maupin. Poloble~ena lady iz Earl Lavender elegantno {viga z bi~em po golem hrbtu kle~alca, katerega glava je pla{no privzdignjena pri robu slike; spol pasivnega komunikanta bo, kot obi~ajno pravijo v televizijskih sporedih, napovedan. Brigid Brophy se spra{uje, ali so Beardsleyjeve `enske transvestitke “`enske o{abnice”, SEXART 123 Camille Paglia “po`en{~ene `enske” ali “razposajeni mo{ki, frkljasti mo{ki, mo`ati fantje”. Beardsleyjevi po{astne`i so {kratje, pritlikavci, zarodki, bledoli~ni, golobradi evnuhi, podrepni{ki dvorni her-mafroditi mrtvih re`imov. Njegovi androgini so zlo~esti spa~ki zgodovine in dedi{~ine. Kot Huysmansovi veneri~ni cvetovi so pokvarjena flora poznih faz kulture. Najbli`je samemu Beardsleyju so njegovi jalovi dvorjani in ponujajo~i se efebi~ni sodomiti. Samoportret nam ga poka`e kot pal~ka s pretkanim pogledom, ki mahedra s fali~no ostjo svojega peresa. Prav tako brezspolen je kot nezemeljski David Bowie. Beardsley je o sebi dejal, “neko~ evnuh, vedno evnuh”. Rad je imel fali~ne `enske. V dveh razli~icah Swinburnove ploske Atalante ji doda umetni penis, lovski lok ali poganja-jo~ega lovskega psa, kar je navdihnila, mislim da, Moreaujeva ka~jespolna divja Atena. Salome nosi bojno krono iz ~ekanov, trnov in polmesecev. Videti je polje`evka, pol pa divji oven, ki trka glave s Krstnikom, ki se kar umika pred tak{no strah vzbu-jajo~o prikaznijo. Je Venera Barbata, moj izraz za zajedljive prepirljivke tak{nega tipa, kot ga je igrala Bette Davis v All About Eve in Elizabeth Taylor v Who’s Afraid of Virginia Woolf? Beardsleyjev hermafroditski homunkulus ni vedno prepoznaven. Ponavljajo~a se persona je hru{kast mo{ki z izbo~enimi kolki, zadnjico in stegni. Duhovnik iz Under the Hill je o{aben, v muf odet dandy v {epavi dr`i kujavega prismodeta. Mo{ko-`enska mesenost je lahko poudarjena s pretiranimi kostumi, kot pri Lady Gold’s Escort, s falango ruskih dekadentov v giz-davih oblekah z dolgimi suknji~i in ozkimi hla~ami. Edina analogija, ki jo najdem, je metafora Shakespearjevega Thersite-sa: “hudi~evo razko{je, s svojo debelo zadnjico in krompirjasti-mi prsti” (T. C. V.ii.53-54). Beardsleyjevi kalipigijski mo{ki so podobni Willendorfski Veneri, s kot vreteno tankimi nogami ter napihnjenim pasom. Videti je, kot bi se Velika Mati zlila s svojim sinom/ljubimcem. Sin privzame njen obris kot dejanje simpateti~ne identifikacije, kot Sibilini kastrirani sve~eniki, ki se ogrinjajo v njena obla~ila. Da je tak{na napihujo~a se mo{ka anatomija zasnovana po `enskem izvirniku, potrjuje Beardsley-jev ekslibris: gol, po knjigah listajo~ hermafrodit, ima {iroko rit ter drobcena, zakrnela vimena. Paradoksalno je, da je Beardsleyjeva Velika Mati, kadarkoli se pojavi, obi~ajno odvratna. Herodias je, na primer, matrona s pra{i~jimi o~mi, razparanim nosom, ki bojevito suva svoje nedrje predse kot ladijski kljun rimske galeje. Njene prsi so napeti mehurji, pokriti z `ilami. Ple{o~a Salome suva svoj brezobli~en trebuh naprej, tako da smo prisiljeni premi{ljevati, kako je videti kot iznaka`en, ovenel trebuh v spolovilu. Njene bradavice {trlijo kot diamantni gumbi. Njen paj~olan, ki se suka izmed njenih stegen v fali~ni spirali, se razpenja kot mehur~ki 124 SEXART Demoni~ni Apolon – Dekadentna umetnost orgazmi~nih fantazij. V John and Salome so Salomine dojke kot razdra`eni cvetovi, njen ~rni popek vulvi~en, viti~ast, nekako insektomorfi~en. Cesarica Mesalina je {irokorita britanska riba-`ena, ki s stisnjenimi pestmi razsaja v zgornjih nadstropjih. Njene razvnete prsi vodijo koni~aste bradavice. V The Fat Woman, satiri o Whistlerjevi `eni, ogromno oprsje, ki se opira v ~ajno mizico kot vre~a p{enice, du{i gledalca s svojim belim prostranstvom. Wagnerjeva Erda je iz~rpana, topoumna zemeljska mati, zapletena v gladko, ~rno ogrinjalo las, ki te`ko padajo na blatna tla. The Wagnerites je Beardsleyjeva Medi~ejska Kapela: ob~instvo furij s {irokimi rameni in mo{kimi bicepsi napolnjuje klavstrofobi~no sveti{~e umetnosti. Beardsley poistoveti zrelo `ensko z ogabnim prese`kom mesenosti. @enska je nagomilana, prvobitna materija. Njegova bizantinska pu{~obnost predira prokreativno `ensko v dve dimenziji, medtem ko ona {e vedno ru{i s svojimi nestanovitnimi nabuhlostmi. Beardsleyjeve `lahtne linije sodijo med najgibljivej{e v umetnostni zgodovini. To je paterijanska gibljivost, ki se pretaka ~ez povr{je brez globine, ki izlo~a `ensko notranjost. Esteticizem se je tako znova svobodno izvil iz gobastih razse`ij htoni~nih, vla`nih podro~ij. V The Black Cape, ki ne ponazarja ni~esar – razen seksualne hierarhije – iz Wildove Salome, je `ensko telo povsem izlo~eno. Ta dama, s svojo napihnjeno, visoko lasuljo, je vampirski netopir, Kraljica No~i v ~udnem, brez~asnem kostumu. Je to Swinburnova transhis-tori~na Dolores, zunaj, v no~i? Njena zapletena, tesno prilega-jo~a se obleka, z nizi epolet in nagubano “pala~inkasto” vle~ko, je videti, kot da jo bo kar sama dvignila v zrak. Njena drzna oblika prikriva spol. Mo{ki bi lahko nosil tak{no obleko z enakim namenom, kot neke vrste masko za telo. V Beards-leyjevih osupljivih risbah je prikrit transvestizem. Boginji iz Venus and Tannhauser manjkajo prsi. Njena elegantna obleka brez naramnic razkriva njena ramena, za `ensko nekoliko pre{iroka. Kot Botticellijeva Flora bi to lahko bilo mladeni{ko preobla~enje za ples v maskah. Opazila sem, da je transvestizem precej bolj obi~ajen med mo{kimi, saj izvira iz primarnega odnosa med materjo in sinom. Pred nedavnim premikom v seksualnih vlogah je bila `enska hierarhinja v `enski obleki tista, ki se je mudila na koncu duhovnega tunela vsakega otroka. A Child at Its Mother’s Bed bi lahko bilo edino pateti~no delo hladnocini~nega Beardsleyja. Oble~en kot klovn, se de~ek z oblakom blakovskih belih las pribli`uje svoji spe~i materi, ki ima enega izmed Beardsleyjevih zmali~enih `enskih obrazov – motne o~i, dvojni podbradek, boksarsko razbit nos. Tak{en budoar je sveti{~e matere boginje, njen oltar je viden v ozadju: dolgo ogledalo, ob straneh z dvema visokima cerkvenima sve~ama na kozmeti~ni mizici. Je SEXART 125 Camille Paglia to Beardsleyjeva razli~ica pobo`ne vdanosti Thackerayjevega mladeni~a naduti Becky Sharp? Beardsleyjev bled otrok, umetnikov portret, je majhen, plosk in lahek. Vendar pa je mati, s svojim ~rnim oklepom te`kih las, se~i{~e gnijo~e snovnosti. Nikjer ni bolj o~itno, da je Beardsleyjev ploski risarski stil ~i{~enje `enskega zatiralskega obsega. Beardsleyjev pogled na prsi kot na agresivni objem vojne je del njegove kritike ve~ne megalomanije `enske mo~i. Spomnimo se na {ilaste bradavice Baudelairove furije ali bradavic, ki se spreminjajo v predirne vampirske o~i Shelleyjeve `ene prihodnosti. Z ve~prso efe{ko Artemis, ki si jo sposoja pri Moreauju, Beardsley simbolizira animalizem prokreativne `enske. Njegova ambivalenca do matere je o~itna pri njegovih swinburnovskih Madonah. Zapeljiva Devica iz The Ascension of St. Rose of Lima ni alma mater. S svojo `ebljasto {pansko baro~no krono je videti nasr{ena kot ~rni ma~ek. Njene obscene poteze, s katerimi nagovarja privijajo~o se St. Roso, imajo izvir pri Leonardu. Hlepe~a, simpati~na svetnica je lezbi~ni Ganimed. Devi~ino veliko ~rno ogrinjalo, ki po`re{no valovi v vetru, jo vle~e proti nebesom neomade`evano belo. Beardsley ponavlja vzorec na trdnih tleh v A Christmas Card: ~rna Madona, ki se postavlja s svojo nenavadno, doma izvezeno krono, se poigrava z belim otrokom v svojem naro~ju. Celotna slika je ~rna kot no~ne more, od zakletega gozda, v katerem Botticellijevi borovci prena{ajo populacijsko eksplozijo, do Devi~inega `alnega obla-~ila, s hermelinom obrobljenega ~rnega `ameta s posrebrenimi filigranskimi cvetovi. Utopljeni beli otrok je krhka Perzefona v peklenskih strasteh. Sedaj lahko interpretiramo Beardsleyjev nenavaden avtoportret iz The Yellow Book, v katerem le`i sam v postelji. Razbiram ga kot sofisticirano, abstraktno razli~ico njegovih slik Madone. De~ek v nepravilnem belem turbanu kuka ~ez rob svojega pregrinjala. ^ezenj je poveznjen visok ~rn baldahin, posut z izvezenimi ro`ami. Motiv gotovo izvira iz Dream of Constantine Piera della Francesce, kjer cesar spi v svojem poljskem {otoru, z belim fezom na glavi. Edina odkrita prisotnost `ensk v Beardsleyjevih slikah se ka`e kot zanikrna, park-ljasta kariatida na posteljnih stranicah. [otorsko zavetje de~ka-umetnika je ~rno telo materinske narave, okra{ene z odrezanimi cvetovi ter zamejene z resastimi, popkovinastimi vrvmi. To je Beardsleyjev sestop v vrtinec, v maternico arhai~ne no~i. Infantiliziran mo{ki je zakopan v sen~no stran matere narave, skrajno dekaden~no to~ko. Narava daje in narava jemlje, spu-{~ajo~ zastor nad svojim tuberkuloznim sinom. Prevod: Nata{a Velikonja 126 SEXART Nataša Sukič @enske v rokenrolu devetdesetih To, kar je bil v Parizu petdesetih in {estdesetih eksistencializem, je v svetu osemdesetih rokenrol. Medtem ko je eksistencializem temeljil na literarni in filozofski skupini intelektualcev in razvil boemske vrednote – spontanost, ekspresivnost, ustvarjalnost (ne le v umetnosti, pa~ pa je te vrednote razvil v `ivljenjske stile; rodil se je bitnik, ki se je na vsak na~in `elel lo~evati od “po{tirkanca” – imid` karirastih srajc d`insa, radikalno kritiziranje dru`benih napak, ne pa tudi kritika vzrokov le-teh, umik v indi-vidualizem, v boemski geto, sre~evanje z religijo, drogami in eksisten~no negotovostjo)...1, se je v sredini osemdesetih zgodila mini rokenrol revolucija v zakotnih, provincialnih ameri{kih mestecih in postavila rokenrol tja, kamor navsezadnje tudi sodi: na plo~nike, med obupance in od{tekance, ki svoj konflikt z `ivljenjem, svetom in seboj re{ujejo, `ive~ na skrajnem robu dru`be, onstran spodobnosti in morale, pro~ od uglajenih in ukalupljenih mno`ic. Rokenrol postane tako krik umazanih, siroma{nih in kaoti~nih delavskih predmestij urbanih okolij, krik zoper omejenost in nesvobodo, ki ju prina{ajo vsiljene dru`bene norme. Pri subkulturnem dogajanju gre v glavnem za odnos do dominantnih sistemov vrednot, vendar pa so subkulture bistvene tudi za strukturo identitete zunaj pripisanega razreda. Kadar so za identiteto dominantni ne samo poklic, starost in razred, ampak 1 M. Brake, Sociologija mladinske kulture in mladinskih subkultur. Zalo`ba Krt, Ljubljana 1983. str. 86-88. ^asopis za kritiko znanosti, domi{ljijo in novo antropologijo, let. XXIII, 1995, {t. 177, str. 127-142. 127 Nata{a Suki~ M. Brake, prav tam, tudi spol in rasa, je pomen spola spregledan. Tako je jasno, da r. 127. se subkulture v glavnem ali skoraj izklju~no ukvarjajo s problemi M. Brake, prav tam, mo{kosti. Lep primer za to trditev je recimo etni~ni izvor, saj se r. 137. mladi ~rnski in rjavopolti mo{ki dejansko zatekajo k poudarjanju svoje mo{kosti (na primer rep glasba). To so bistveni razlogi za dominacijo mo{kih v ve~ini subkultur in te so torej oblikovane maskulinisti~no. @enskam njihova realnost ni posredovana zgolj s tolma~enjem njihovega polo`aja v razredu, ampak tudi s patriarhalnostjo – s sistemom podrejenosti v svetu, v katerem v spolnosti dominirajo mo{ki – in s potencialom rojevanja. To je sistem, kjer mo{ki ekonomsko, politi~no in ideolo{ko organizirajo `ensko delo. To je svet, kjer je seksizem izoblikovan kot dognana, nevpra{ljiva superiornost mo{kih. V tak{nem eskapisti~nem neproblemati~nem svetu je poudarjena romanti~na vdanost in odvisnost od mo{kih, podani so nasveti glede ~ustev, li~enja in mode... Dekle tako pripada svetu modne `enskosti, ki ni povezan z razredom, ampak z miti~nim svetom, ki ga naseljuje modna hierarhija, temelje~a na popularnih likih javnih obla~il. Simone de Beauvoir je to lepo komentirala: “ ... da skrbi za svojo lepoto, da se lepo obla~i, predstavlja vrsto dela, ki ji omogo~a, da si prisvoji sebe kot osebo, kot si prisvoji svoj dom z doma~im delom. Zatorej se zdi, da sama izbere in si ustvari svoj jaz.”2 V bolj dramati~nih oblikah subkultur, v katerih dominirajo mo{ki, so dekleta strukturno v pasivnem polo`aju; pri motorizi-rancih niso nikoli prodrle v osrednje mo{ko jedro – da bi vozile ali imele motor: vedno so bile sovoznice; pri hipijevski subkul-turi so bile {e vedno ujete v sfero tradicionalne `enskosti; ~eprav je ta subkultura razveljavila pomen poroke, kljub kultu “svobodne ljubezni” ni ovrgla pomena stalnih zvez... Dekleta, vpletena v prestopni{ke subkulture, se na neki na~in upirajo njihovi tradicionalni vlogi. Chesney-Lindova je odkrila, da je trikrat ve~ deklet kot fantov institucionaliziranih zaradi spolnih prekr{kov, be`anja od doma... Taka dekleta ponavadi bolj te`ijo k agresivnosti kot promiskuiteti. V dru`bi do`ivljajo dvojno zavra-~anje – najprej kot prestopnice in nato so zaznamovane {e kot “dekline”, kar seveda ni zdru`ljivo z njihovim obi~ajnim zavra~a-njem promiskuitete. Odsotnost deklet v maskulinisti~nih subkulturah ni torej ni~ presenetljivega. V popularni kulturi, kamor sodi rock industrija, so dekleta {e zmeraj potisnjena v vlogo pevk, ki v tekstih sledijo tradicionalnim vlogam. Vseeno pa obstajajo tudi izjeme. Frith je mnenja, da `enske glasbenice lahko izzovejo varne re{itve o~ar-ljive zvezde – kot – mame z impliciranimi, toda vznemirljivimi podobami o tem, kar bi `enska lahko bila, ali pa na osnovi eksplicitne feministi~ne kulture.3 Seveda seksizem, ki je dominantna oblika v rocku, nadzoruje `enske izvajalke. Burchill in Parsons takole opi{eta rock: “Rock 128 SEXART @enske v rokenrolu devetdesetih je zabava na piedestalu, kot ~e si monarh – vedno kadar je 4 M. Brake, prav tam, mo`no, fant nasledi prestol – dekleta niso nau~ena, da bi bile str. 124-137. iz snovi, iz katere so narejeni idoli, ali ki bi bila vredna obo`e-vanja. Od deklet se pri~akuje, da se bodo valjala v mezazinu, medtem ko se `rebec {opiri s svojo re~jo tam gori, dekletu, ki je dovolj pogumno, da gre na oder, pa se medtem rogajo, posme-hujejo in nanjo pohotno {kilijo – rock and roll je zelo misijonarski, zelo religiozen, zelo represiven. Kitara v mo{kih rokah se baha “s kurcem” – isti instrument torej v `enskih rokah (za izkrivljeno mo{ko mi{ljenje) kri~i “kastracija”.4 @enska razli~ica rokenrolovskega odpadni{tva je tako, glede na povedano, obse`nej{a od mo{ke, saj ob zaostreni kriti~nosti in zavra~anju dru`be, kakr{na pa~ je, vsebuje {e eno pomembno sestavino – problematiziranje svoje lastne seksualnosti. V maskulinisti~no naravnani kulturi je `enska seksualnost {e zmeraj tabu in je kot taka zanikana, najmanj pa cini~no uvr{~ena v nedolo~ljiv, imaginaren prostor, strpana med stereotipne like, ki so jih skozi vso zgodovino pripisovali `enski; med svetnico in materjo na eni strani (aseksualnost, frigidnost...) ter ~arovnico in kurbo na drugi (nimfomanstvo, razvpitost, pohota...). @ensko rokenrolovsko odpadni{tvo je pogosto usmerjeno k nekak{ni androgenosti, k imid`u brezspolnega bitja. Najvidnej{e heroine rokenrola osemdesetih in za~etka devetdesetih: Michelle Shocked, Phranc, Suzanne Vega, Sylvia Juncosa, k.d. Lang, P. J. Harvey, Sinead O’Connor, Courtney Love... vse po vrsti skrivajo svoje `enske atribute za debelimi volnenimi puloverji ali ohlapnimi bomba`nimi obla~ili, skoraj vse so po de{ko postri`ene ali pa dajejo videz popolne neurejenosti, nekatere (Sylvia Juncosa) si s tetoviranjem uni~ujejo prislovi~no “mehkobo in lepoto” `enske ko`e, z ekstremno suhostjo `elijo izni~iti `enske obline (Syd Straw, Lucinda Williams) ali kar naravnost koketirajo z javnim priznanjem svoje lezbi~ne identitete (pri tem je najradikalnej{a Phranc). Hud notranji spopad med kulturolo{ko vsiljeno podobo `enske in hormonsko dolo~eno `enskostjo ter potrebo, da se ta determiniranost odvr`e, je nekak{no gonilo rockovskega navdiha. In kdo so tiste, ki se (ne)posredno definirajo kot lezbijke? The Indigo Girls, Phranc, Tracy Chapman, Laurie Anderson, Melissa Etheridge, Two Nice Girls, k.d. Lang, Michelle Shocked... sodijo v skupino “lahko bi bile lezbijke”. Za nekatere, ki so se medtem razkrile, to niti ni ve~ samo domneva. Tako na primer Phranc (“odkrita”) zase pravi, da je “povsem preprosta in navadna judovska lezbijka”, Michelle Shocked pogosto nastopa na lezbi~nih festivalih, Anna Palm (avantgardna glasbenica) je odkrita lezbi~na aktivistka, k.d. Lang se je po dolgih mukah razkrila v ameri{ki gejevski reviji The Advocate in od takrat nima ve~ te`av z ve~nim skrivanjem in namigovanji. SEXART 129 Nata{a Suki~ Povsem druga~e je na primer z Laurie Anderson in s Tracy Chapman, saj o lezbi~nosti govorita zelo posredno in kljub svoji visoki politi~ni ozave{~enosti in feministi~nim stali{~em nista {e nikdar nastopili pred izklju~no lezbi~no publiko. Je pa Laurie Anderson imela pogovor za francosko lezbi~no revijo Lesbia; to pomeni veliko presene~enje. O Tracy Chapman pa {e to: njena glasba se v marsi~em navezuje na glasbo Joan Armatrading, ki je slovela v sedemdesetih in je bila prav tako ~rnka in prav tako lezbijka. Ugotovimo lahko, da rokenrolovske dive new agea ne prob-lematizirajo svoje spolne usmerjenosti, vendar pa spolnost v skladu s ~asom, v katerem `ivijo, in s svobodo, ki so si jo izborile, na novo dolo~ajo. Michelle Shocked, Phranc, Laurie Anderson... so Jeanne Moreau in Juliette Greco dana{njih dni. PHRANC Kak Fassbinderjev film bi bil prav{nji ambient za Phranc. Angel dekadence, z obrazom Ivana Lendla in s pri~esko ameri{kega marinca, ima zanimiv, samoironi~en odnos do svoje sporo~ilnosti. Njen imid` je naravnan izrazito butch. Sarkazem in cinizem sta njeni glavni karakteristiki. Zajedljiva je do pojavov neonacizma (Take Off Your Swastika), do rasistov (Bloodbath)...; v svoji kritiki pa se loteva tudi nepoliti~nih stvari – na primer ne`nih, brhkih `enskic, ki grulijo kvaziprotestne pesmice, obenem pa “nemo~no” trepetajo z o~mi ter lovijo bogate mo`i~ke in ugodne pogodbe (Folksinger). Jedkost in grenkoba sta zna~ilni za album z ironi~nim naslovom I Enjoy Being A Girl (Rada sem dekle). Phranc javno priznava svojo lezbi~no spolno usmerjenost in si tako zavestno ote`uje glasbeno kariero. Njen drugi album je eklek-ti~na me{anica razli~nih slogov. Na albumu najdemo tudi pesem M-A-R-T-I-N-A, ki jo je posvetila teni{ki igralki Martini Navratilovi. Na najnovej{em albumu z naslovom Positively Phranc je anga`iranih besedil {e ve~. Eno izmed skladb je posvetila jazzov- 130 SEXART @enske v rokenrolu devetdesetih skemu glasbeniku Billyju Tiptonu, ~igar smrt leta 1989 je bila pravi {ok, saj se je izkazalo, da je bil Billy v resnici `enska, ki se je kar pol stoletja pretvarjala, da je mo{ki, se poro~ila in posvojila otroke; le tako si je namre~ lahko privo{~ila kariero, ki bi ji bila kot `enski onemogo~ena. Umrla je zaradi ~ira na `elod-cu; bala se je obiska pri zdravniku, saj bi se tako razkril njen spol. “Da bi lahko po~ela, kar si je zares `elela – muzicirala – je morala zatreti svojo identiteto,” pripoveduje Phranc. “Kako tragi~no, da jo je ubila njena skrivnost.”5 Na albumu se je Phranc spomnila {e ene znane lezbijke – pisateljice Gertrude Stein. V pesmi Outta Here pa obuja spomine na Keitha Haringa in Roberta Mapplethorpa ter govori o nemih prostorih, ki jih pu{~a za sabo epidemija aidsa. “Odhajanje in umiranje – s to pesmijo sem `elela skleniti album. Neko~ mi je pri{lo na misel, kako moji star{i ve~krat gledajo posnetke iz svoje mladosti. Pre{inilo me je, da jaz v starosti ne bom mogla gledati starih fotografij skupaj s svojimi prijatelji, ker mnogih zaradi aidsa ne bo ve~.”6 5 S. N. Vegan, “Trn v peti rokenrola”, Revolver, {t. 4, 1992, str. 37. 6 S. N. Vegan, prav tam, str. 37. MICHELLE SHOCKED Njen osrednji moto je odkritost. Doslej je izdala tri, po glasbenem slogu povsem razli~ne albume. Imela je sre~o, kot jo ima le malokdo; iz popolne anonimnosti se je ~ez no~ povzpela do neba. ^isto slu~ajno jo je na Kervil Folk Festivalu odkril Pete Lowrence, neodvisni distributer in lastnik zalo`be Cookin Vynil. Je pa zato zgodba o njenem odra{~anju tembolj zapletena. V obdobju zgodnje adolescence je, bore~ se za svojo individualnost, pri{la v konflikt s star{i, policijo, dru`bo. Neko~ se je po pomo~ zatekla celo k psihoterapevtki Isabelle Pierce in ta je pomembno vplivala na oblikovanje njene politi~ne zavesti. Poleg terapevtske pomo~i ji je Pierceova dala tudi lekcije iz antipsihia-trije in radikalne kriminologije. Pojasnila ji je mehanizem, s katerim dru`ba iz plemenitih odpadnikov dela du{evne bolnike in kriminalce ter jih s tak{nim ozna~evanjem izklju~uje. Tako je SEXART 131 Nata{a Suki~ pesem 5 a.m. In Amsterdam z njene prve plo{~e posve~ena prav Isabelle Pierce. Z ob~utljivim o~esom mlade upornice in izku{ene potepuhinje je Michelle opazovala svet okoli sebe ter odkrivala dru`bene krivice in njihove politi~ne posledice. Z notranjim u{esom je pri-slu{kovala glasbi iz svojih otro{kih dni – teksa{kim trubadurjem, kot sta na primer Guy Clark in Terry Allen. Drugi album Sharp Shocked je posve~en Clarku. Prva albuma Campfire Tapes in Short Sharp Shocked govorita predvsem o nenavadnih civilizacijskih in politi~nih konotacijah bizarnih izku{enj mladih v osemdesetih letih. Zadnji album Captain Swing pa je povsem druga~en. Tukaj se Michelle predstavi kot vrhunska interpretka rokenrola. Gre za sintezo bluesa, dixielanda, cool jazza in western swinga. Predvsem pa plo{~a iz`areva veliko veselja in optimizma, a je vendarle zelo ob~utena. Le v pesmih, ki so jazzovsko obarvane, je {e zmeraj ~utiti politi~nost. Ostaja vpra-{anje, ali je njena politi~na ost s tem albumom dokon~no otopela? K.D. LANG Je med doslej na{tetimi najbolj uveljavljena in znana. Pobrala je velikansko {tevilo najve~jih glasbenih priznanj. U~ila se je pri pevkah sentimentalnih ljubezenskih pesmi (Peggy Lee, Carmen McCrae) in ~rpala iz romanti~nega obdobja teksa{kega countryja iz {estdesetih. Leta 1989 jo je ameri{ki glasbeni ~asopis Rolling Stone razglasil za najbolj{o mlado vokalistko. Hot Wire, `enski glasbeni ~asopis, pa jo je poimenoval “skriti sr~ni utrip vsake lezbijke”. Res je, k.d. Lang je gotovo kultna osebnost v lezbi~ni skupnosti, nekak{en generacijski idol. ANNA PALM Anna ima klasi~no glasbeno izobrazbo, kalila pa se je na angle{ki alternativni sceni. [tiri leta je igrala v alternativnem 132 SEXART @enske v rokenrolu devetdesetih gledali{~u, `elja po samostojnem nastopu pa jo je vrnila k violi- 7 N. Slokar, “Portret ni, instrumentu, ki ga je igrala `e od osmega leta starosti. Za~ela Laurie Anderson”, je raziskovati nove mo`nosti povezave vokala in violine. Evoka- Rstre.vo3 7l v.er, {t. 3, 1991, tivna in poglobljena besedila se prepletajo z zvokom violine, ki izra`a u`itek in bole~ino. Poseben slog, poln energije, zdru`uje prvine folklorne in eksperimentalne glasbe. Sodelovala je z mnogimi znanimi imeni, kot so: Morris Dance Band, plesno-glasbeni duet The Un, duet Nyah Fearties, ki je spremljal skupino The Pogues v Glasgowu, gledali{~e Red Wedge Womens Show, Dead Can Dance, `enska skupina The Renees in jazzovska pianistka Caroline Field. V uglednih glasbenih ~asopisih je do`ivela ugodne kritike in do~akala prvo LP plo{~o. Dejavna pa je tudi v lezbi~nem gibanju. Precej nastopa na lezbi~nih festivalih, sodelovala je tudi na evropski turneji, ki je bila del protestne kampanje proti zloglasni klavzuli 28, zakonu, ki diskriminira geje in lezbijke v Veliki Britaniji. LAURIE ANDERSON Laurie Anderson je gotovo najbolj znana multimedijska umetnica osemdesetih. V politi~nem smislu so njeni teksti izrazito feministi~no obarvani, sicer pa v svojih delih me{a razli~ne umetnostne smeri; v Chicagu je {tudirala umetnostno zgodovino, kiparstvo, slikarstvo in grafi~no oblikovanje. Svoj prvi nastop, katerega vsebina je bila avtobiografska, je imela `e daljnega leta 1972 v Carnegie Recital Hallu v New Yorku, potem ko je kon-~ala {tudij kiparstva na Columbia University. Pri {tudiju umetnostne zgodovine je oddala material za “sanjske serije, ki so nastale iz spanja med predavanji o umetnostni zgodovini, z me{anjem teh sanj in tistim, kar je bilo na zaslonu”.7 Serijam so sledili delci insomnije (insomnia = nespe~nost) – Songs And Stories for the Insomniac leta 1975. Laurie ustvarja pripovedi z manipuliranjem preteklih dogodkov in jim dodaja svoje dru`insko ozadje. Navada pripovedovanja SEXART 133 Nata{a Suki~ zgodb pomeni velik del njenega otro{tva, me{anica glasbe in pripovedi pa je bila obi~ajen dogodek v njenem domu. Sama pravi, da je njeno delo delo o ~asu, merjenju ~asa, spominih in o tem, kaj se dogaja v spominskih luknjah, v premorih, {umih. Mentalno me{anje dogodkov prek pozabljanja in spominjanja v umu ima nekatere kulturne vtise/odtise, ki jih je Andersonova s pridom uporabila v svojem prvem nastopu z naslovom Americans on the Move (Ameri~ani na pohodu). Laurie Anderson gledalcu omogo~a, da vidi ve~ kot le umetnikovo dru`beno-osebno vizijo, omejeno z vsiljeno kulturno in politi~no shemo. Neverjetna kombinacija njenih skladateljskih, igralskih, vizualnih in intelektualnih sposobnosti le {e ve~a mo~ njenih predstav. Izid je petje, igranje, glasba in pripovedovanje zgodb. To so tista izrazna sredstva, ki jih uporablja v razli~nih kombinacijah. 134 SEXART @enske v rokenrolu devetdesetih Tehnologija, ki jo v svojih nastopih uporablja, je zdru`ljiva z idejo 8 T. S., “Diamanda oziroma predstavo o Ameri~anih na pohodu in s tehnologijo, ki Galas: vsi smo hiv +”, obkro`a na{a `ivljenja. Pa ne samo to. Posebne lastnosti elektron- Rstre.vo1 8l v.er, {t. 6, 1992, sko modificiranega zvoka, ki prekinja oziroma trga prostor, dajejo ob~utek razdalje in potovanja. Svoje predstave izvaja na ve~ 9 T. S., prav tam. trakovih in to ji omogo~a, da ohranja razli~ne subtilne nianse, ki bi jih bilo brez tega na~ina domala nemogo~e dose~i. 1109 .T . S., prav tam, str. ACT-UP AKTIVIZEM IN @ENSKA GLASBA DIAMANDA GALAS “Nisem lezbijka, a to ni pomembno. Tukaj gre za stanje zavesti: Jaz sem prekleta ~rnuhinja, belka, lezbijka, peder, ~arovnica – kar pa~ ho~ete. Vse te oznake mi prav ni~ ne pomenijo.”8 Leta 1986 je Diamandi brat umrl za aidsom. Od takrat naprej ve~ino svojega dela posve~a ljudem, ki `ivijo z aidsom. Posnela je trilogijo Maska rde~e smrti. Besedila so vzeta iz Stare zaveze, obolele za aidsom pa primerja s svetniki. Galasova med drugim pravi: “Moja politi~na pozicija je pozicija `rtve. Vse moje plo{~e so posve~ene obolelim za aidsom, ljudem, ki so jih naredili za kriminalce. Danes so ljudje strahopetci, strahopetci so bili v~eraj. Pesmi Stare zaveze so kriki obupa, klici k Bogu, ki jih je ustvaril. Opozoriti ho~em na arhetip mentalitete kuge, na njeno geografijo, in poka`em hudi~a, ki ga predstavljajo duhovno impotentni strahopetci, lovci na ~arovnice. Nato opozarjam na preganjane, iz katerih sku{ajo narediti `rtve. Ne gre zame, gre za skupnost, v kateri `ivim. Polovica ljudi, ki jih poznam, je pozitivnih. Vem, kako `ivijo. Ne `ivijo kot strahopetci. Delajo v bolni{nicah, borijo se do konca.”9 “ ... ^e smo vsi @idi, homoseksualci, HIV pozitivni, stigmati-zacije ne more biti, saj ni ve~ delitve na nas in druge. Preostane ti le spoznanje, da je potrebno ukrepati...”10 Diamanda Galas je v glasbenem svetu svojevrsten fenomen; je ACT-UP aktivistka (skupina aktivistov, ki se borijo za pravice ljudi, oku`enih z aidsom), je politi~no osve{~ena glasbenica, katere ustvarjalnost je izjemno anga`irana in precizno koncipirana, pa tudi blues navsezadnje poje kot nih~e drug. Z napadalnim vokalom neverjetnih razse`nosti (obseg treh oktav in pol) in s pomo~jo ve~ mikrofonov dobesedno kri~i blues. @e njeni glasbeni za~etki so precej nenavadni; svoje prve performance je imela v psihiatri~nih bolni{nicah, svoj glas je med drugim posodila ljudem v vznesenem stanju v grozljivki Wesa Cravena The Serpent of a Rainbow. Zanimivo je tudi njeno sodelovanje v operi Un jour comme autre, delu slovenskega avtorja Vinka Globokarja, ki trenutno `ivi in ustvarja v Parizu. SEXART 135 Nata{a Suki~ Na epski plo{~i Plague Mass (Ma{a proti kugi) najdemo zmes bluesa, gospela in free jazza, besedila pa so splet del Artauda, Baudelaira in Gerarda de Nervala. Tematika pa je seveda epidemija aidsa in vsega, kar je povezano z njim. Tudi v perfor-mancu Vena Cava raziskuje vzporednice med ekstremno klini~no depresijo in aids demenco. Poleg `e omenjene trilogije Masque of the Red Death (1988), kamor sodijo The Divine Punishment (1986), Saint Of The Pit (1986), You Must Be Certain Of The Devil (1988), je posnela {e plo{~e The Litanies Of Satan (1982), Diamanda Galas (1984), Plague Mass (1991), The Singer (1992), Vena Cava (1993) in The Sporting Life (1994). BELLADONNA Michele Condriu in Agnes Royonlemee sta izvirni in anga-`irani glasbeni ustvarjalki iz Marseillesa (Francija). Sre~ali sta se pred osmimi leti, se zaljubili druga v drugo in dve leti pozneje ustanovili glasbeno skupino Belladonna. Za~eli sta s priredbami Tom Waitsa, Janis Joplin..., potem pa so sledili avtorski komadi. V njuni ustvarjalnosti prevladujeta dve usmeritvi; prva je bolj kabaretna in izhaja iz francoskega tradicionalnega realisti~nega {ansona, druga pa nekak{en punk, ki se v zadnjem obdobju preusmerja v techno. Rezultat te zanimive kombinacije je svojevrsten kabaret-techno. Belladonna je feministi~no-lezbi~na skupina, nekatere pesmi so odkrito lezbi~ne. Skupina pogostokrat nastopa pred gejevsko in lezbi~no publiko in se udele`uje lezbi~nih festivalov. Svoj obrat k techno glasbi pojasnjujeta takole: “Najina glasbena okusa sta razli~na, vendar sta nama obema v{e~. Pred dvema letoma sva odkrili industrijsko glasbo, sicer pa gre za obi~ajno evolucijo v glasbenem delu. Pomemben moment ustvarjalnosti Belladonne je tudi igranje na starodavne in najnovej{e glasbene in{trumente, torej kombinacija tradicionalnega in modernega. Uporabljava zelo razli~ne zvoke. Najprej je bilo vse skupaj bolj dadaisti~no kot realisti~no, kar je bilo absurdno, ni se jemalo resno – ne jemljeva se resno – gre torej tudi za kombinacijo absurdnega, tragi~nega, komi~nega. Slednje je zelo pomembno za naju. Tako namre~ razumeva `ivljenje, no~eva ga jemati preresno, se pa isto~asno lotiva stvari, ki so nama blizu. V svojem zadnjem performancu govoriva o stvareh, ki so se naju dotaknile v lanskem letu: Sarajevo, aids, ljubezenske zgodbe, ljubezen in nevarnost. To so osebne stvari. In meja med norostjo in normalnostjo je kot rezilo britvice.”11 Poetika skupine Belladonna je po eni strani politi~no zelo anga`irana, vendar je kljub temu zelo osebno obarvana. Teksti govorijo o politiki, seksizmu, rasizmu, homofobiji... 136 SEXART 11 S. N. Vegan, “Belladonna” (intervju), Revolver, {t. 14, 1995, str. 16. @enske v rokenrolu devetdesetih “ ... Politi~na je tudi pesem v italijan{~ini Aqua in bocca, ki govori o fa{izmu in seksizmu. Ljudem je zelo v{e~, ker je v njej veliko jeze in isto~asno ljubezni, govora o svobodi, o pravici do izbire lastnega `ivljenja, kar seveda vklju~uje tudi homoseksualce, feministke in vse, ki preprosto `ivijo po svoje. Gre za zelo anga`irano anarhisti~no gibanje. Veliko sva nastopali po Italiji, v anarhisti~nih squatih. Midve imava zelo neodvisno strukturo in sku{ava vztrajati na robu dru`be, zvesti svojemu prepri~anju. Anarhizem nama je najbli`ji, ~eprav ne pripadava nobeni poli-ti~ni stranki ali organizaciji. No~eva biti del nikakr{ne politi~ne organiziranosti, vendar je najina senzibilnost usmerjena k osvobajanju ljudi. Mislim, da je umetnost najbolj{i na~in govora o politiki, saj premaguje jezikovne pregrade...”12 Pomembna dimenzija njunega ustvarjanja je aids. “Napisala sem pesem, homagge prijatelju, glasbeniku, ki je umrl za aid-som. V~asih mora{ izkri~ati te stvari, ker je res zelo bole~e. Sodelovali sva z ACT-UP gibanjem v Marseillesu, ki je relativno novo. Nastopali sva prvega decembra, ki je mednarodni dan boja proti aidsu. Veliko sva nastopali tudi na festivalih, katerih izkupi~ek je namenjen za boj proti aidsu... Seveda poznava veliko pozitivnih in ljudi z aidsom. Vendar pa nisva hoteli, da bi pesem Elegy, ki sem jo omenila na za~etku, govorila samo o `alosti. Prvi del omenja tudi deklaracijo pravic pozitivnih in obolelih za aidsom: ne glede na spol, spolno usmerjenost, narodnost ali vero itd. ima{ pravico do svobode ... in enakih mo`nosti, ~e si seropozitiven ali ima{ aids.”13 PROTIUDAREC HIP-HOP FEMINISTK Ma~izem, seksizem in razna homofobi~na stali{~a so dokaj pogosta v rep glasbi, v kateri so ravno teksti, ki jih reperji v obliki tako imenovane ritmi~ne proze polagajo na glasbeno podlago, zelo pomemben segment. To je izrazito ~rnska glasba, ki izvira iz getoizirane ~rnske kulture, vendar je njena revolucionarna ost, kolikor je je, uperjena proti rasizmu, isto~asno pa je mnogokrat diskriminatorna in celo `aljiva do `ensk. Tako na primer ma~isti~na reperska skupina Ice Cube prepeva A bitch is a bitch is a bitch – Kuzla je kuzla je kuzla. Raperki Lyndah in Michelle pa sta zadevo obrnili po svoje in se poimenovali BYTCHES (Beautiful Young Thing College Honeys en Shit) With Problems (BWP) – Kuzle s te`avami. In `enske imajo te`ave. Predvsem v svetu repa imajo na voljo tri vloge – kuzle, kurbe ali matere. “Tega se ne da odpraviti z molkom. Tako nas pa~ imenujejo,” pravi Lyndah, “toda me lahko te `aljivke obrnemo po svoje. Smo mo~ne `enske, delamo, kar ho~emo. ^e smo zato kuzle, nam ni prav ni~ SEXART 137 12 S. N. Vegan, prav tam. 13 S. N. Vegan, prav tam, str. 17. Nata{a Suki~ 14 S. N. Vegan, “Trn v mar.”14 V resnici stvari niso tako preproste; zalo`ba, za katero peti rokenrola”, BWP snemajo, ve~krat cenzurira njihove tekste, ker se jim o~itno Rstre.vo3 8l v. er, {t. 4, 1992, njihova ostrina ne zdi zadosti primerna. Podobno se dogaja tudi z ameri{kim glasbenim tiskom, ki je precej mo{ko orientiran in 15 S. N. Vegan, prav kot tak sku{a uti{ati hip-hop feministke; kritiki brez te`av pi{ejo tam. o tako psihopatsko seksisti~nih skupinah, kot so na primer Geto 16 S. N. Vegan, prav Boys, medtem ko skupine BWP niti ne raztrgajo; sploh je ne tam, str. 39. omenjajo, saj je taktika nevidnosti mnogo bolj{a od slabe kritike, ki bi morda lahko dosegla nasprotni u~inek. 17 S. N. Vegan, prav BWP pa medtem po~nejo, kar ho~ejo. To pomeni, da se imajo tam. za povsem neodvisne – mo{ke neprizanesljivo postavljajo tja, kamor po njihovem prepri~anju sodijo. Tako na prvem albumu skupine BWP (iz{el pri CBS/Def Jam) najdemo veliko ma{~evalnih fantazij – preklinjajo nezveste fante (Is The Pussy Still Good), mo{ke, ki nakladajo o svoji mo`atosti (Two Minute Brother), obto`ujejo cenene mo{ke (Money), seksisti~ne {efe in `aljive policiste. Najbolj zabavna in provokativna pa je gotovo pesem Fuck A Man – Pofukaj mo{kega. “Toliko ~asa porabimo – ~e denarja niti ne omenjam – da bi ugajale mo{kim,” pravi Michelle. “Kupujemo si drage obleke, urejamo frizure in podobno. Tipi pa pridejo tak{ni, kot so. Me pa se dneve in dneve `remo, kaj je narobe z na{imi lasmi, ali smo se za~ele rediti. Zakaj le? Da te lahko ponovno pohodijo? Naj se jebejo. Jaz jih ne potrebujem.”15 V razvpitem komadu Is The Pussy Still Good? Lyndah opisuje sre~anje z biv{im fantom. Ko se znajdeta v postelji, ga pripravi do tega, da jo zadovolji, potem pa ga vr`e ven tik pred njegovim vrhuncem. Zadnji verz: “Prasci to ves ~as po~nejo s kuzlami.” Ne presene~a, da je ravno ta skladba najbolj popularna med `enskami, saj gre za realno fantazijo, ki je posledica nakopi~ene jeze zaradi vsakodnevnih poni`evanj, ki so jim `enske {e zmeraj izpostavljene. HWA – Chicago’s Hoes With Attitude je prav tako `enska skupina, ki pa je popolnoma opustila misel na po{tene odnose. Nimajo nobenih te`av ve~, hvalijo se s svojimi osvajalskimi uspehi in se progla{ajo za kurbe. Vedo, da se seks dobro prodaja. “@enska telesa prodajajo vse – od avtomobilov do cigaret. Me pa uporabljamo svoja telesa zase – naj delajo za nas, prodajamo sebe in nikogar drugega. Z ognjem se borimo proti ognju.”16 YO-YO je solo reperka, ki je komad skupine Ice Cube z naslovom It’s A Man’s World (To je mo{ki svet), ki naravnost govori o `enski podrejenosti, prikrojila po svoje in je njihove seksisti~ne tirade pome{ala z zmerjanjem mo{kih. Zveni kot moderna Angela Davis. Svojo idealno dr`avo pa ta losangele{ka reperka imenuje Sisterland (De`ela sester). “Kako je mogo~e, da ~rni reperji pojejo politi~ne pesmi o rasni diskriminaciji, v isti sapi pa omalova`ujejo `enske, ki so pravzaprav ~rnci sveta,”17 se upravi~eno spra{uje YO-YO. 138 SEXART @enske v rokenrolu devetdesetih O~itno gre pri novih ameri{kih `enskih hip-hop skupinah (pri 18 M. Brake, prav tam, tem lahko mirno pozabimo na skupine tipa Salt’n’Peppa ali str. 78-82. TLC) za dokaj radikalen obrat k ostremu, na trenutke 19 J. Suboti}, “Mogu, ali anarhi~nemu feminizmu, ki z jeznimi, eksplozivnimi besedili ne}u...”, Ritam, {t. 4, vra~a udarec nevzdr`nim stali{~em mo{kih rep skupin. Kot Beograd 1994. str. 8. bomo pozneje videli na primeru `enskega neo-panka, kamor sodijo tako imenovane Riot girl, se polje spopada med spoloma in s tem, upajmo, tudi dialog med spoloma prena{a v glasbo, v enega najbolj raz{irjenih in najvplivnej{ih medijev pri oblikovanju in razvoju zavesti posameznic in posameznikov. NEOPANK Novo stali{~e panka bi lahko definirali s stavkom pevca skupine S+M+A+S+H: “Whoever’s in power I’ll be the oposition”. Novi pank `eli na neki na~in obuditi tradicijo prvega vala panka iz poznih sedemdesetih, vendar ne najde tistega politi~no anga-`iranega naboja, ki je neko~ povzro~il pravo glasbeno revolucijo in subkulturo spremenil v takrat vodilno glasbeno dogajanje, v pravo gibanje uporni{ke mladine. Pank skupine so se razvile v gostilnah in kmalu pridobile zveste privr`ence s kratko pristri`enimi in z `ivimi barvami pobarvanimi lasmi ter z obla~ili, ki so izhajala iz rabe usnja in kromirane kovine in spolnega feti{izma ter so bila narejena iz zavr`enih drobnarij, kot so vre~ke za smeti ali stare {olske obleke... Namigovanje na perverzno spolnost, sado-mazohizem, usnje in kromirana kovina ter promiskuiteta so bili namerni proti~ustveni elementi pank stila.18 Pank je dejansko {okiral s feti{iziranim kostumom in dvomljivo spolnostjo (ambiseksualnostjo), odkrivajo~ `elje, ki jih skrivamo celo sami pred seboj, ali pa s svojimi namernimi stali{~i proti intelektualnosti, dru`beni ureditvi, morali... Bil pa je, kot tudi druge subkulture, izredno maskulinisti~no (mo{ko) naravnan in je kot tak nudil predvsem mo{ke oblike identitete. Znotraj novega vala panka je zanimiv pojav tako imenovanih Riot girls, ki so nosilke ideje o lasersko precizni enakopravnosti `ensk in mo{kih; njihova skupna zna~ilnost so triakordna histeri-~na praznjenja skupin kot: Huggu Bear, Bikini Kill ali Voodoo Queens. O~itno solidarnost s tem gibanjem pa sta s svojimi gostovanji na njihovih koncertih pokazali tudi Kim Gordon in Courtney Love. Sem sodijo tudi Babes in Toyland, Hole, L7, Tribe 8... Mnoge feministke se ograjujejo od njihove samosvoje feministi~ne osve{~enosti in seksualne neinhibiranosti, od njihovega imid`a pogrizenih nohtov, na~rtne zanemarjenosti in neurejenosti ter njihove provokativnosti, ki dosega vi{ek z metanjem uporabljenih tamponov med koncertno publiko.19 SEXART 139 Nata{a Suki~ 20 T. S., “@enska glasba”, Tipi~en primer posmehljivega rituala kastracije, ki ga izvajajo Revolver, {t. 15, str. 35. neo-pankice, je nastop skupine Tribe 8 iz San Francisca. Lynn 21 D. Risti}, “Queer- Breedlove, pevka skupine Tribe 8, hodi naokoli zgoraj brez. Na core”, Ritam, {t. 4, trebuhu ima tetovirani `enski znak, ki je obkro`en s ~rko A, v Beograd 1994, str. 10. boksaricah pa ima zataknjen dildo. Breedlovejeva med nastopom prijema svoj umetni penis s kretnjami, ki ironizirajo falocentri~no maniro rocka. “Poznamo igro, ki se ji re~e skupinska kastracija,”20 med drugim tuli Breedlovejeva in vr`e umetni penis med ob~instvo. Njihova samopromocija pa se glasi natanko takole: “Me smo sanfranci{ka vse-lezbi~na, deklarirana, neposredna, z-rezili-mahajo~a, skupinsko-kastrirajo~a, z-dildoti-mahajo~a, sranje-razkrivajo~a, po-posluhu-pornografska, neandertalsko-per-verzna, patriarhat-razbijajo~a skupina pi~kolizk.” Kot je lepo razvidno iz primera skupine Tribe 8, v panku ni romanti~nih ~ustev in permisivno ustaljenih pravil, spolnost pa se tukaj ne oblikuje kot blago. Pank temelji na u~inkih {oka; ~e javno razkazuje{ predmete iz seks {opov, s tem javno obelodani{ mno`i~no proizvodnjo pornofantazij in razbija{ njene raz~love~u-jo~e vplive. ^e javno govori{ o “prepovedanih temah” in si pri tem {e vulgaren, radikalno posega{ v prostor okostenelih dru`benih norm in poka`e{ njihovo sprenevedavo zlaganost. @enske v pank glasbi so kri~ave, samozavestne, njihovi vokali so hre{~avi, nepre~i{~eni individualni glasovi; pevka nenadoma ni ve~ objekt, pa~ pa subjekt – in tega se zaveda. Ena~enja spolnosti in u`itka ni ve~; podoba `ensk je radikalno spremenjena – tiste, ki so vstopile v glasbeno skupnost, so s seboj prinesle nova vpra{anja o zvoku, o imid`u, o seksualnosti predstave in o predstavljanju seksualnosti. Drugo zanimivo gibanje znotraj neopanka je pojav gibanja Queercore21 v Veliki Britaniji; to je gibanje mladih nezadovoljnih ljudi, v glavnem gejevsko orientiranih, ki menijo, da bi novi pank oziroma new wawe of new wave moral reflektirati dejansko podobo njihovih `ivljenj. Sem sodi pravica do dela, ru{enje politike British National Party in njihovih rasisti~nih stali{~, pravica do `ivljenja, ki ni obremenjeno s seksualno opredeljenostjo... Skratka, v svojem prizadevanju, da zada udarec dr`avnemu establi{mentu, zavr`ena mladina druga~ne spolne orientacije oblikuje novi glasbeni val, ki je skozi tekste povsem nedvoumen in militantno gejevski, besen in surov kot pank in seksualno ekspliciten kot gangsta rep, vendar brez poudarjene rasne segregacije. Britanski Queercore, sestavljen iz nekaj sto mladoletnikov obeh spolov, zagrizeno kljubuje vsem nev{e~nostim in `ilavo pridobiva kultni status. Svojo dejavnost in svoja stali{~a predstavljajo v raznih fanzinih (na primer Via Zines), izdali pa so tudi Gay-Dyke Magazin Queer With Class (The First Book of Homocult). Najvidnej{e glasbene skupine gibanja Queercore so: Tongue Man, Parasite, Louise Trauma, Children’s Hour (naslov kultnega 140 SEXART @enske v rokenrolu devetdesetih lezbi~nega filma), Men Should Wear Mascara... Najbolj atraktivni 22 D. Risti}, prav tam. predstavniki te nove glasbene struje pa so gotovo Sister George (spet del naslova enega kultnih lezbi~nih filmov) – pankoidna 23 D. Risti}, prav tam. razli~ica benda Pearl Jam. Ustanovili so se preko oglasa v glasbeni 24 D. Risti}, prav tam. reviji Melody Maker: “Dyke-Queer band looking for singer and drummer.” [e preden so postavili ekipo, so se opredelili kot strogo lezbi~ni in gejevski bend, zato je jasno, da sta ~lana skupine dva geja in dve lezbijki – Lyndon, Darryl, Lisa in Ellyott. Sister George imajo za sabo dva hita: Mambo Taxi in Minxus. Obenem so tudi prvi britanski Queercore bend z izdanim albumom: “Drag King” (igra besed, saj naslov izvira iz izraza Drag Queen, ki ozna~uje transvestita), zalo`ba Catcall (lastnica zalo`be je Lyz Naylor, nekdanja sodelavka Riot Grrrl benda Huggy Bear). Ta izdelek dobesedno kipi od `elje, da bi {okiral. “Riot Grrrl gibanje nam je odprlo vrata”,22 pravi Ellyott (vokal, kitara, tekstopisec in vodja skupine Sister George). “Na{a ambicija je biti provokacija proti liberalcem, fa{istom, rasistom in razo~aranim otrokom Indie provinience.”23 “Klube, kot so Heaven (ena najve~jih in najbolj popularnih gejevskim diskotek v Londonu), in kraje kot Old Campton Street obiskujejo beli malome{~anski srednjerazredni yuppiji”, doda bobnar Darryl. “Mi smo nezaposleni, na{e dru`ine `e od nekdaj gledajo na nas kot izgubarje. @ivimo od socialne pomo~i in nikoli ne obiskujemo takih mest. In glasba je odvratna – k.d. Lang, Madonna, Erasure... to je popolnoma sexless. Mi sovra`imo diskoteke, mi smo absolutno queer. Kot tak{ni obstajamo in to je dejstvo, ki ga jebena dru`ba mora sprejeti. Preve~ ~asa smo pre`iveli doma, sedeli in objokovali stanje pasivnega konzumenta, del katerega smo tudi sami. Dana{nja alternativna scena je tako la`na, vsak misli, da je cool, v bistvu pa vse smrdi po rasizmu, homofobiji...”, meni Lisa. Levo orientirani gejevski ~asopis Rouge ozna~uje ideolo{ke pozicije gibanja Queercor kot kulturni geto znotraj geta realisti~nega pre`ivljanja. Britanski Queercore ni izvorno gibanje, saj se prvi~ pojavi `e v ZDA med gej in dyke pankerji v poznih osemdesetih, ki so bili zrevoltirani zaradi, tako so menili, blazi-rane alternativne scene. Kakorkoli `e, dejstvo je, da “deviantna” R’n’R gibanja, ki se nahajajo znotraj tako imenovanega New Wave of New Wave, ka`ejo mo~no tendenco za ultramo~nim medijskim prebojem.24 Sodelovanje gejev in lezbijk v gibanju Queercore ru{i {e eno stalnico – ma~izem v roku. Gibanje Queercore je zaenkrat edino, ki presega seksisti~ne koncepcije institucionaliziranih in subkul-turnih dogajanj. SEXART 141 Nata{a Suki~ 25 J. Suboti}, “Mogu, ali KAJ POMENI BITI SEKSUALNO ne}u...”, Ritam, {t. 4, PRIMEREN25 V DEVETDESETIH? Beograd 1994, str. 8. Predvsem ne sme{ javno izra`ati (tudi privatno ne) homofo-bi~nih stali{~, ~imbolj pogosto mora{ poudarjati osve{~enost o aidsu, prav tako pogosto mora{ omenjati prijatelje, ki so homoseksualci, in po mo`nosti mimogrede omeniti osebno (pol)homoseksualno izku{njo. Tu se pojavi vpra{anje: na kak{en na~in je seksualna ambiva-lentnost mnogo bolj od ma~o imid`a zanimiva za mladoletnike in na kak{en na~in je medijsko in tr`no izkori{~ena? Zanimivo je, da so mo{ki, ki so potencirali svojo seksualno ambivalentnost (Morrissey), bili zmeraj najstni{ki (straight) seks simboli in nikdar seks simboli gejevske publike. Skratka, to je popoln mo{ki za dekle devetdesetih. Pa smo spet tam, kjer smo bili zmeraj – od tripa odprtosti, radovednosti in ekstavagance, smo pristali pri dekli{kem seks simbolu. Krog je tako sklenjen. Ali je bilo zmeraj tako? Neko~, v sedemdesetih, so bili ble{~avi rokerji, ki so s svojim (pol)transvestitskim imid`em spre-vra~ali seksualne vloge (Bowie, Lou Reed, Bolan, Garry Glitter) in sku{ali dobiti podporo pri svojih poskusih zdru`evanja ko`oglavske trdote in hipijevske progresivnosti. Po svoje so to bili trdi fantje, oble~eni v ekstravagantna obla~ila. Ta dekadentni imid`, nekak{na zdru`itev Berlina tridesetih in newyor{kega toplega bratca, je bil maskulinisti~na verzija kemproka. Potem so pri{li pankerji in njihov spolni feti{izem. Danes pa so to “mehki” rokerji tipa Morrissey in bendov, kot so Suede, Pulp..., vendar maskulinizem zaenkrat ostaja na svojih pozicijah. Bomo videli, kaj ga bo zru{ilo. Divja rokerska, brezkompromisna dekleta, queercore zanesenjaki ali kdo tretji? LITERATURA BRAKE, M. (1983): Sociologija mladinske kulture in mladinskih subkultur, Krt, Ljubljana. RISTI], D. (1994): “Queercore”, Ritam, {t. 4, Beograd, str. 10. SLOKAR, N. (1991): “Portret Laurie Anderson”, Revolver, {t. 3, Ljubljana. SUBOTI], J. (1994): “Mogu, ali ne}u ...”, Ritam, {t. 4, Beograd, str. 8. S. (1992): “Diamanda Galas: Vsi smo hiv +”, Revolver, {t. 6, Ljubljana. T. S. (1995): “@enska glasba”, Revolver, {t. 14, Ljubljana. 142 SEXART Gusti Leben Izseki iz zgodovine gej Hollywooda @e v letu 1895, ko se je film {ele rojeval, je re`iser William Dickson za studio Edison posnel kratki, petminutni eksperiment “The Gay Brothers”, v katerem dva, domnevno nebiolo{ka “vesela bratca” zaple{eta val~ek. Vpra{anje je, ~e je beseda “gay” `e takrat vsebovala dana{nji pomen. Pravo vrednost je namre~ ta konotativen izraz dobil {ele z ljubkovalnim substan-tivom “cat”, a {e to mnogo kasneje. Leta 1933 ga je v svoj “Dictionary of Underworld Slang” zapisal Noel Ersine in mu pripisal pomen “a homosexual boy”1. Besedo gej tako v smislu (prikrite) homoseksualnosti na filmu prvi izgovori {ele Cary Grant v leta 1938 posnetem “Bringing Up Baby”: “I’ve gone gay ... all of a sudden.” ^eprav je izraz z dana{njim pomenom `e nezadr`no kro`il med ljudmi, resda sprva le ustno, pa s homoseksualnostjo samo Hollywood ni imel, vsaj na~elno ne, prav ni~ opraviti vsaj tja do petdesetih let in ~ez. Haysov kodeks je namre~ v letih 1934-1966 iz ameri{kega filma dobesedno izganjal prav vseh vrst spolne “perverzije”, med katerimi je v tistih ~asih homoseksualnost {e posebej visoko kotirala. Z njim so poimenovali le plejado uspe{nic, prete`no komedij in musicalov, a tudi vesternov in vojnih dram: “The Gay Deceiver” (1926), “The Gay Old Bird” (1927), “The Gay Defender” (1927), “The Gay Retreat” (1927), “In Gay Madrid” (1930), “Let Us Be Gay” (1930), “The Gay Diplomat” (1931), “The Gay Caballero” 1 Wayne R. Dynes, Encyclopedia of Homosexuality; St. James Press, London 1990, str. 456. ^asopis za kritiko znanosti, domi{ljijo in novo antropologijo, let. XXIII, 1995, {t. 177, str. 143-168. 143 Gusti Leben Wayne R. Dynes, prav (1932), “The Gay Divorce/Divorcee” (1934), “The Gay Bride” m. (1934), “The Gay Deception” (1935), “The Gay Desperado” Wayne R. Dynes, prav (1936), “The Gay Falcon” (1941), “The Gay Vagabond” (1941), m. “The Gay Sisters” (1942), “Gay Blades” (1942), “Our Hearts Were Young and Gay” (1944), “The Gay Senorita” (1945), “The Gay Cavalier” (1946), “The Gay Ranchero” (1948), “The Gay Intruders” (1948), “Gay Purr-ee” (1963) idr. Novi pomen besede gej pa je nezadr`no osvajal svet. V Angliji se prvi~ pojavi leta 1932 v drami, dve leti pozneje ufil-mani, “Dangerous Corner” J. B. Priestleya: Gordon objokuje smrt svojega “ljubimca”, ki je napravil samomor, in skozi solze izre~e: “He had to be gay. When he was gay, he was gayer than anyone else in the world.” Kasneje jo izgovori {ele Robert Morley, seveda v naslovni vlogi filma “Oscar Wilde” (1960), ko od abstinta zadet naro~i natakarju: “Ask the band to play something gay” in izbruhne v huronski krohot (po)nare-jenega smeha. Takrat je namre~ `e pomenila “ameri{ki evfemi-zem za homoseksualca”, kot jo je leta 1955 ozna~il angle{ki novinar in publicist Peter Wildblood2. Beseda je {la mainstream populaciji le po~asi v uho. Ker je bila gramati~no prvotno adjektiv z “nedol`nim pomenom”, in bila tako, kot so to opisali nekateri heteroseksualni pisci, “ugrabljena”, s tem pa naj bi bili zlorabljeni jezikovni zakoni {e bolj kot moralni. Hipokrizijo so skrili pod pla{~ strokovnosti. Ni ~udno, da je kot danes uveljavljen, resda izposojen, predvsem pa resen izraz kot sinonim za homoseksualnost, “New York Times” prvi~ zapisal {ele l9873. [e pri nas je kot tak pri{el v medije `e kar nekaj prej, z Magnusovimi festivali kot {e eno obliko (sub) kulturne “diverzije”. Geji in lezbijke so ustoli~ili Hollywood. @al le v teminah zakulisja, na platnu jim ni bilo omogo~eno iz`ivetje. Tako je eksperimentalni “Lot in Sodom” (Melville Webber in James Sibley, 1933) eden prvih in za dalj{e obdobje tudi eden poslednjih klasi~no dekadentnih filmov. So si pa zato homoseksualci utrli pot skozi stranska vrata v karakterje specifi~no ameri{kih drag, sissy in buddy filmov. DRAG FILMI Drag filmi so umetnost velikega pretvarjanja. Izhajajo iz gledali{ke tradicije, ki jo je v vodvilu skozi “cross-sex” izvedbo do popolnosti obvladal “female impersonator” alias “great pretender”, Julian Eltinge (1883-1941; samomor). Mnogo igralcev je sledilo njegovi poti tudi na filmu: John Bunny (The Leading Lady, 1911), Roscoe “Fatty” Arbuckle (Miss Fatty’s Seaside Lovers, 1915; Miss Fatty in Coney Island, 1917), Wallace 144 SEXART Izseki iz zgodovine gej Hollywooda Beery (serija “Sweedie”, 1914-16), Bothwell Browne (Yankee Doodle in Berlin, 1919), v ne{tetih primerih duet Stan Laurel/Oliver Hardy in celo Charlie Chaplin (A Woman, 1915). Posebno popularnost si je izboril naslovni lik filma “Charley’s Aunt”, ki so jo v {tevilnih verzijah odigrali Syd Chaplin (1925), Charlie Ruggles (1930), Arthur Askey (1940) ter geja Jack Benny (1941) in Ray Bolger (1952). Burleskno tradicijo “cross-dressing” stila sta potem na televiziji uspe{no nadaljevala SEXART 145 Gusti Leben Benny Hill in Milton Berle, v angle{kih filmih pa so bili nenadkriljivi Sir Alec Guinness kot Lady Agatha D’Ascoyne v “Kind Hearts and Coronets” (1949), Alastair Sim kot {olska ravnateljica Millicent Fritton v “The Belles of St. Trinian’s” (1954) ali Peter Sellers kot vojvodinja v “The Mouse That Roared” (1959) in kot kraljica Victoria v “The Great McGona-gall” (1974). Del gledali{ke tradicije je bila tudi Vesta Tilley (1864-1952), ki pa je kot “male impersonator” ubirala resnej{e strune. Prav tako igralke, ki so ji sledile na filmu: Marguerite Clark v obeh naslovnih vlogah filma “The Prince and the Pauper” (1916), Marie Doro kot “Oliver Twist” (1916), Mary Pickford kot “Little Lord Fauntleroy” (1921), Gloria Swanson kot mo{ki iz Sunset Boulevarda v “The Humming Bird” (1924) ter lezbi~ni Alla Nazimova, ki je v “Relevation” (1918) kot de~ek pozirala slikarju v podobi Device Marije, in Louise Brooks, ki je v “Beggars of Life” (1928) bila kot ljubek de~ek pravo nasprotje mo`atemu Richardu Arlenu. Najve~ja kurioziteta v upodabljanju mo{kih likov na filmu pa je nedvomno Sarah Bernhardt (1845-1923), najve~ja igralka na francoskih gledali{kih odrih vseh ~asov, ki je v filmu “Le Duel d’Hamlet/Hamlet’s Duel” (1900) upodobila seveda znameniti naslovni shakespear-janski lik. Njej je kot “Hamlet” (1920) sledila {e ena velika karizmati~na igralka, tokrat danska zvezda gledali{kih odrov, Asta Nielsen (1883-1972). Kasneje, tako kot tudi dandanes, ni ve~ ravno v navadi, da bi mo{ke vloge zasedale igralke. Eden poslednjih, a uspe{nih poskusov je zasedba vloge Billyja Kwana, ki jo je v filmu “The Year of Living Dangerously” (Peter Weir, 1982) odigrala Linda Hunt in zanjo prejela Oskarja za stransko – jasno – `ensko vlogo. Mo{ki, ki se obla~ijo v `enska obla~ila, so videti bodisi nemogo~e absurdni bodisi `ge~kljivo glamourozni, ko se trudijo izvabljati smeh na ra~un `ensk – velikokrat in vseve~krat pa posku{ajo tako izvabljati smeh predvsem na svoj lastni ra~un. Drag postane velik posel {ele v poznih {estdesetih. Takrat postane zvezda Danny La Rue na {tevilnih odrih mo{kih klubov in “drag” pubov, ki se rojevajo kot gobe po de`ju. Resni~no `ivljenje `enskih impersonifikatorjev se je preneslo v {tevilne fiktivne filmske karakterje, gledalec pa se ob tem le ste`ka znebi vtisa, da gleda pravzaprav igral~evo avtobiografi-jo. Harvey Fierstein, ~eprav z imenom Arnold Beckoff, je nedvomno on sam kot akter filma “Torch Song Trilogy” (Paul Bogart, 1988), kon~no je tudi posnet po njegovem lastnem scenariju. Tudi Craig Russell, nekdanji frizer iz Toronta, ki kmalu postane novorojena zvezda Robin Turner, si pusti svoje `ivljenje, ob kan~ku re`iserjeve umetni{ke svobode, ufil-mati v “Outrageous” (Richard Benner, 1977), v katerem pa ga njegov delodajalec ne pozabi opozoriti: “Being gay is one 146 SEXART Izseki iz zgodovine gej Hollywooda thing, but going in drag is something else.” Prevladovalo je namre~ mnenje, da so homoseksualci in drag umetniki (ali “mo{ke igralke”, kot so jim tudi rekli) polbratje, ker so slednji prav tako ofenzivni, zmedeni, afektirani ali prestra{eni. Res pa je, da imajo neverjetno veliko kreativne energije, ki se kar naprej giblje na robu {oka in cinizma, kot da bi se z njima hoteli za{~ititi pred vedno prisotno ranljivostjo izza maske. O tem nas prepri~ata zlasti dokumentarna ekstravaganca “Paris is Burning” (Jennie Livingston, 1991) in “Where Are You?” (Rob Epstein in Jeffrey Friedman, 1992), v katerem Danny Leonard razlaga, zakaj si je nadel make-up in postal(a) zvezda nekega bara na ameri{kem jugu z imenom “Brandy”: “Ne `elim biti `enska ... sre~en sem kot mo{ki. A kot Brandy lahko vzbudim pozornost, ki jo kot Danny ne bi mogel ... in tako {e naprej zbiram tiso~e dolarjev za aids.” S terminom “transvestizem” nas je leta 1910 prvi seznanil Magnus Hirschfeld (ki ga je tudi sam prakticiral), prvi pa ga je v filmu “Glen or Glenda?” izrekel “najbolj{i” ameri{ki filmski re`iser vseh ~asov, Edward D. Wood Jr. V filmu je {e najbolj zanimiv dialog med psihiatrom in policajem; psihiater se trudi s pojasnilom, a policaj ostane neomajen: “^e je to beseda, ki jo vi, mo`je znanosti, uporabljate za mo{kega, ki se preobla~i v `enska obla~ila ... Ni neprijazna beseda in ni nespodobna, ko spozna{ ljudi, ki jih zna~uje.” Mnogo se jih je sprehodilo ~ez filmsko platno, ni mo~ vseh omeniti: Clifford David kot Mary Sheldon v “Riot” (1967), Christopher Hewett kot gledali{ki re`iser Roger, ki postavlja na oder gej musical v filmu “The Producers” (Mel Brooks, 1968), Michael Greer kot Queenie v zaporni{ki drami “Fortune and Men’s Eyes” (Harvey Hart, 1971), Bert Ramsen, ki v “California Split” (Robert Altman, 1974) postane Helen Brown, ker “I never had any balls”, Michael Caine kot psihiater v “Dressed to Kill” (1980) je bil nekak{en predhodnik Buffala Billa, ki ga je v filmu “The Silence of the Lambs” (1991) upodobil Ted Levine in ki je spro`il {tevilne napade, kritike in proteste gej populacije. Transvestizem je bil tudi `ivljenjski slog {tevilnih prijateljev in sodelavcev “Factory” proizvodnje, ki jo je kot me{anico nadrealizma in pop arta ne samo v likovni umetnosti, pa~ pa tudi v svoji underground filmografiji zastavil vsestranski Andy Warhol (1926-1987, aids) with a little help from his friend Paul Morrissey. Filmi so nastajali bolj ali manj spontano, spisek je dolg: “Kitchen” (1965), “My Hustler” (1965), “Chelsea Girls” (1966), “Bike Boy” (1967), “Nude Restaurant” (1967), “Lonesome Cowboys” (1968), “Blue Movie” (1968), medtem ko se mogo~e {e najbolj razvpita filma “Flesh” (1968) in “Trash” (1970) avtorsko pripi{eta predvsem Morrisseyju. [estde-seta so bila ravno prav liberalna, da so nastopajo~i lahko po- SEXART 147 Gusti Leben 4 Boze Hadleigh, Holly- stali, kar so si `eleli, namre~ drag queens. Svoj neizbrisljiv ~ar sta wood Babble On; jim dala – ali dali, kot vam drago – predvsem Jackie Curtis CN ae wrolY Po rukb,lissthr .i n3g0 .Group, (John Holder Jr., 1947-1985) in Candy Darling (James Slattery, 1948-1974), svoj pe~at pa so vtisnili tudi Holly Woodlawn, Mario Montez, Paul America, Joe Dallesandro, Edie Sedg-wick, Viva, Nico, Ondine, Eric Emerson, Ingrid Superstar, Mary Woronov, Bridget Polk, Gerald Malanga idr. Transvestizem ne pozna meja, {e najmanj spolnih. V trans-vestitu ni mogo~e razpoznati mo{kega, dokler ta ni nag pred vami. O tem se je prepri~al Stephen Rea, ko se je v filmu “The Crying Game” (Neil Jordan, 1992) Jaye Davidson slekel pred njim. Transvestita ni mogo~e razpoznati, ~etudi imate z njim spolne odnose. Jeremy Irons je raje naredil samomor, ker ni prenesel, da bi ga v “M Butterfly” (1993) John Lone dokon~no prepri~al o svoji mo{kosti. Medtem ko se nekateri preprosto igrajo, pa se morajo drugi polastiti zunanjih oblik videza nasprotnega spola iz povsem prakti~nih razlogov. Da bi uresni~ila svoje glasbene ambicije in si s tem omogo~ila eksistenco, postaneta Jerry (Jack Lemmon) in Joe (Tony Curtis) Daphne in Josephine. Kot dekle Josephine Curtis res nima nika-kr{ne mo`nosti, da bi osvojil androgino Sugar Kane (Marilyn Monroe), {e manj sre~e pa ima Lemmonova Daphne, saj ji milijonar Osgood (Joe E. Brown) obljubi zakon, in ~eprav mu izda svojo pravo identiteto, se ne pusti zmesti: “Well, nobody’s perfect.” Ta resnica si je z leti pridobila pregovorno vrednost, re`iser filma “Some Like It Hot” (1959) Billy Wilder pa status enega najuglednej{ih mojstrov filmske komedije, katerega odlikuje spro{~en, v~asih pa tudi povsem nepri~akovan “sexual innuendo”. Da bi uresni~ila svoje pevske ambicije, je Julie Andrews spremenila svojo identiteto v filmu “Victor/Victoria” (1982), v katerem je gej promoterja Toddyja igral gej igralec Robert Preston, ki je prav tako kot Julie neuspe{no kandidiral za Oskarja, a si ni mogel kaj, da ne bi ob tem pripomnil: “Bil sem razo~aran, ker nisem zmagal v gej vlogi. Akademija te z nominacijo potreplja po ramenu, kot bi `eleli re~i, ’kako pogumno!’ in ’kak{en razpon!’, a vseeno so presene~eni, ~e odigra{ vlogo predobro ...”4 Da bi uresni~il svoje igralske ambicije, je Dustin Hoffman v filmu “Tootsie” (1982) namesto Michaela Dorseyja postal Dorothy Michaels. Robin Williams postane leta 1993 “Mrs. Doubtfire”, da bi se tako spet zbli`al s svojima otrokoma. Kot varu{ko ga ne prepoznata, kaj {ele njegova biv{a soproga, za kar gre zahvala maski, ki mu jo oskrbita gej brat Harvey Fierstein in njegov ljubimec Scott Capurro. Tak{ni in podobni filmi so vedno naleteli na izjemen sprejem tudi pri straight publiki, {e posebej pa je to uspelo z miksom bli{~a, ne`nih satiri~nih pu{~ic in sentimentalnosti, ki je uspel podreti prenekatero homofobi~no pregrado. To {e zlasti in 148 SEXART Izseki iz zgodovine gej Hollywooda predvsem dokazuje nesluteni uspeh filma “La Cage aux Folles” (1978). Tako zelo, da sta se morala Michel Serrault in Ugo Tognazzi v “kletko norcev” podati {e dvakrat. Nekaterih transvestitov ni mogo~e ve~ prav prepoznati. Kot da bi njihova srca postala mesta izgubljenih du{, kot da bi bile njihove du{e ujete v napa~nih telesih. Od tod do transseksual-cev pa je samo en korak. Z enim tak{nim smo imeli opraviti pred kratkim, bil je to Terence Stamp, ki je kot Bernadette v filmu “The Adventures of Priscilla, Queen of the Desert” (Stephan Elliott, 1994) dr`al(a) na vajetih dva rado`iva trans-vestita, ki jima prav nobena `ivljenjska neprijetnost ne more prepre~iti, da ju ne bi obrnila v svoj prid, torej lastno zabavo. Bernadette – bognedaj, da bi jo {e kdo poimenoval Ralph – pa se zresni, njeni edini cilji postanejo dom, dru`ina, varnost in monogamija. Se pa ~asi in vrednote spreminjajo, saj tudi Terence Stamp `e dolgo ni ve~ greha in ob~udovanja vreden plavolasi “Billy Budd” (1962; po Melvillovi klasiki), Sex-change operacije so postale modna muha v petdesetih, za nekatere manj odlo~ne in omahujo~e pa tudi prava travma. George Jorgensen, ki je postal Christine, je bil prvi, katerega zgodba je pri{la v vse mogo~e medije. Tako tudi na film “The Christine Jorgensen Story” (Irving Rapper, 1970), v katerem “jo” je upodobil John Hansen. V de`eli – Ameriki, kakopak – kjer vsak mesec ~aka na operativni poseg 2500 tako mo{kih kot `ensk, da bi se jim uresni~ila komaj izrekljiva `elja, jih “{kandalozna transseksualna satira” “Myra Breckenridge” (Michael Sarne, 1970) ne more zadovoljiti, pa ~eprav je avtor literarne predloge gej pisatelj Gore Vidal. Mnogo prepri~ljivej{i je bil v svoji krhkosti, a tudi izgubljenosti in brezizhodju, Chris Sarandon kot Leon v filmu “Dog Day Afternoon” (Sidney Lumet, 1975). Al Pacino (Sonny) v svoji po`rtvovalnosti, da bi ljubimcu omogo~il spremembo spola, brezuspe{no posku{a spremeniti pravico oz. zakon. Zapleteni ~love{ki usodi sta impresivno predstavili tudi angle{ki igralki Anne Heywood kot Roy/Wendy v “I Want What I Want” (1972) in Vanessa Redgrave kot Dick/Renee v filmu “Second Serve” (1986). Oba filma sta posneta po resni~nih `ivljenjskih izku{njah, prepri~ljiva naslova pa {e ne povesta vsega; ni~ o seksualni frustraciji in osamljenosti, ki obvezno sledi po tak{ni operaciji. Sicer pa o tem ni potrebno izgubljati besed za vse tiste, ki so si 11. 10. 1995 na TVS ogledali kanadski film “Le Sexe des Etoiles” (1993). Tim Curry kot Frank N. Furter v transvestiji “The Rocky Horror Picture Show” (1975) zapoje: “I’m a sweet transvestite from transsexual Transylvania” in nam v korzet odet oznani, da ~ezseksualne oz. onkrajspolne igrice zares ne poznajo meja. Pisateljica Virginia Woolf, igralka Tilda Swinton in re`iserka Sally Potter vas s filmom “Orlando” (1993) o tem kon~no dokon~no prepri~ajo. SEXART 149 Gusti Leben 5 Boze Hadleigh, Conversations With My Elders; GMP Publishers Ltd, London 1989, str. 26. 6 Boze Hadleigh, Hollywood Babble On; Carol Publishing Group, New York 1994, str. 147. 7 Boze Hadleigh, prav tam, str. 154. LA@NE IDENTITETE UPORNIKOV BREZ RAZLOGA Za igralce, vsaj za velike zvezde se zdi tako, je Hollywood pisal scenarije tudi za `ivljenja izza filmskih kamer. Radi so se jim podrejali, saj filmov niso prodajali producenti, pa~ pa oni sami z izpisi svojih imen na plakatih, ki so vabili gledalce v kino. Zato pa so pla~ali s svobodo, kajti na lepem niso bili ve~ samo “The Biograph Boy” ali “The Vitagraph Girl”, ampak osebe z imenom in priimkom, osebe iz mesa in krvi torej, katerih telesa z neomade`evanimi du{ami vred so postala ljudska last. Mnogi so bili tako svojo ro`natost nujno prisiljeni prikriti s twilight zakoni: Katharine Cornell in Guthrie McClintic, Lynn Fontanne in Alfred Lunt, Charlie Farrell in Virginia Valli ter kostumograf Gilbert Adrian in Janet Gaynor, prva z Oskarjem nagrajena igralka. Robert Taylor (1911-1969), ki je s kamelijami obsipaval Greto Garbo v filmu “Camille” (1936), je svojo homoseksualnost zapiral v {koljko celo pred kolegi geji. O tem pi{e Boze Hadleigh v knjigi “Conversations with my elders”, podatke pa mu je oskrbel igralec Sal Mineo: “Neko~ mi je pripovedoval, da je v Italiji, sredi ’60. let, sre~al pokojnega Roberta Taylorja. Taylor je bil `e {ibak. Snemal je italijansko serijo (The Glass Sphinx, 1967). In Sal je vedel, da je bil gej. ^eprav Taylor ni bil njegov tip, je hlepel po njegovi naklonjenosti ali priznanju. Bila sta predstavljena drug drugemu in {la skupaj na pija~o v restavracijo. Do tiste pija~e nista nikdar pri{la, saj Taylor ni bil – na Salovo razo~aranje – prijazen ~lovek. Ni bil ’tovari{ki’. Niti gejem.”5 Ob neki drugi priliki je bil Sal Mineo {e bolj neizprosen: “Vedno se je govorilo, da je bil Robert Taylor biseksualec, da je bila njegova zakonska zveza z Barbaro Stanwyck dogovorjena in da je tudi ona bila gej.”6 Igralka Barbara Stanwyck (1907-1990), uspe{na tudi kot lezbijka Jo v filmu “Walk on the Wild Side” (1962), pa `al ni mogla prikriti besede, s katerimi jo je okarakteriziral njen stanovski kolega Walter Huston: “Barbara Stanwyck je raje snemala vesterne kot kaj drugega, kjer je morala biti na~i~kano oble~ena in se poditi za mo{kimi. V srcu je bila kavbojka. Ali kavboj – bila je ena najtr{ih, najdoslednej{ih `ensk v tem mestu in je prenehala igrati tiste stare an-ban-pet-podgan igre `e leta nazaj.”7 Errol Flynn (1909-1959) si je utrl pot v Hollywood iz daljne Tasmanije. Seks simbol je postal s filmom, v katerem je nastopil kot “Captain Blood” (1935). Njegovo mehi{ko de{ko mo{tvo so poimenovali FFF alias Flynn’s Flying Fuckers. Vendar pa njegovi eksperimenti z najstniki, ki v~asih {e to niso bili, ne govorijo strogo o njegovi homoseksualnosti, kot trije zakoni ne govorijo strogo o njegovi biseksualnosti. Bil je preprosto 150 SEXART Izseki iz zgodovine gej Hollywooda seksualen, kot je potrdila tudi ena njegovih soprog, biseksualna igralka Lili Damita (1901-1994). In prav zato je ve~ kot zanimivo branje o njem, ki je v obilju dostopno. Jack L. Warner si ni mogel kaj, da ne bi k svoji lastni avtobiografiji “My First Hundred Years in Hollywood” v uvodu zapisal, da je Flynn “krasen, seksi, `ivalski paketek”, medtem ko je v biografiji “Errol Flynn, The Untold Story”(1980) Charles Higham precej bolj neizprosen. Poleg {tevilnih homoseksualnih avantur ga proglasi tudi za nacisti~nega agenta v slu`bi gestapa. Kakorkoli `e, res pa je, da je Tyrone Power uprl svoje o~i vanj, in tako se je rodila ena najbolj intenzivnih, ~eprav kratkotrajnih gej pustolov{~in. Tyrone Power (1913-1958) je iz{el iz gledali{ke dru`ine v Cincinattiju. Tudi sam je najprej preizkusil trd(n)ost odrskih desk. Kmalu se je preselil v New York, na Broadway torej, od tod pa je bilo povsem blizu do podpisa pogodbe s 20-th Century Fox. S svojim zgodnjim filmom “Lloyds of London” (1937) je `e postal star, bil pa je toliko patriot, da se je v letih 1942-45 rekrutiral v vojsko med mornarico. Medtem ko je `ivel {e v New Yorku v letih pred svojo obetajo~o filmsko kariero, je bil njegov ljubimec Robin Thomas, pastorek znamenitega igralca Johna Barrymora. Jasno, njuno razmerje se je kon~alo s Power-jevim odhodom v Hollywood. Tam se je poro~il z igralko Annabello, po lo~itvi pa se je vezal “samo” {e dvakrat. Rock Hudson je postal boter njegovega sina Tyrona III. Hector Arce popisuje v knjigi “The Secret Life of Tyrone Power” njegova tako mo{ka kot `enska razmerja, poseben poudarek pa daje aferi z Errolom Flynnom, {ele na drugem mestu pa se znajde Lorenz Hart (1895-1943), znameniti tekstopisec za skladbe, ki jih je pisal v duetu z Richardom Rodgersom. Najbolj skrivnosten pa je neimenovan igralec, eden izmed zvezdnikov Foxo-vih filmskih uspe{nic {tiridesetih let. Za nikogar ne dam roke v ogenj, kljub temu pa si upam na{teti nekaj mo`nih “osumljencev”: Clark Gable, Gary Cooper, Cary Grant, Van Johnson, Alan Ladd..., ampak ~e se tudi ope~em, bi po lastni intuiciji rekel, da je bil to Roddy McDowall. Sicer pa, ~e je bil Power neizrekljiv, sem lahko tudi jaz zmotljiv? Kar je res, je res, pisci tak{nih in podobnih biografij so se do igralcev za `ivljenja obna{ali dovolj pietetno. ^im pa so se poslovili s tega sveta, so kot krokarji planili nadnje. Takoj po smrti so jih potegnili iz “klozeta”. @e res, da velja tudi za mrtve vse dobro, ~e pa se o pokojnem odkrije kaj ro`natega, kaj je v tem slabega?! Cary Grant (1904-1986) je v svojem bistvu veljal za rafiniranega, uglajenega in duhovitega igralca, kot nekak{en epitom olikanega in elegantnega “man-about-town”. Kot Archibald Alexander Leach se je rodil v angle{kem pristani{~u Bristol, se najprej pridru`il akrobatski skupini, s SEXART 151 Gusti Leben 8 Warren G. Harris, A Touch of Elegance; Sphere Books Ltd, London 1990, str. 92. 9 Boze Hadleigh, Hollywood Babble On, str. 149. sedemnajstimi leti pa od{el v New York na lov za igralsko kariero, ki se mu je nasmehnila z uspehom filma “The Awful Truth” (1937), s katerim se je uvrstil med superzvezdni{ko elito, podkrepljeno in utrjeno predvsem z vlogami v filmih Howarda Hawksa in Alfreda Hitchcocka. ^eprav je sklenil sedem zakonskih zvez, je postal o~ka {ele pri {estdesetih, ko je po{tar pozvonil dvakrat. V njegovi biografiji “A Touch of Elegance” (1987) ga je avtor Warren G. Harris razkrinkal kot homoseksualca: “Potem, ko sta Grant in Scott `e `ivela skupaj kak{nih pet let, je njuna zveza za~ela vznemirjati kolumniste obrekljivih ~asnikov in druge varuhe hollywoodske morale. ^eprav je to bilo povsem sprejemljivo tedaj, ko sta {ele za~e-njala svoji profesionalni poti, sta sedaj dva odrasla mo{ka pa~ bila dovolj uspe{na, da bi si lahko privo{~ila lo~eni stanovanji. Da bi nevtralizirali govorice, da sta morebitna ljubimca, so se v ljubiteljskih revijah za~ele pojavljati zgodbe, ki so poudarjale njune mo{ke, mo`ate kvalitete.”8 Sicer pa ima o tak{nih “sostanovalcih” svoje mnenje tudi Sal Mineo: “Nick Adams mi je – v ~asu snemanja ’Upornika brez razloga’ – pripovedoval, da sta z Jamesom Deanom imela veliko romanco – ne vem pa, ali se je dogajala, ko sta `ivela skupaj ali ne. V Holly-woodu je znana tale sostanovalska zgodba – Brando in Wally Cox, Brando in Tony Curtis, Cary Grant in Randolph Scott – in vedno so okrog nje tudi govorice, pa ~eprav niso resni~ne ... Mislim pa, da si Hollywood po tihem `eli, da bi bile resni~ne. Tak{ni ljubki pari ...”9 Ob tem velja opozoriti na dejstvo, da Grantov ljubimec Randolph Scott (1898-1987), sicer junak vesternov B-kategorije, ni bil nikoli ozna~en kot gej. In {e zanimivost: Cary Grant je v filmu “Night and Day” (1946) igral gej skladatelja Cola Porterja kot straight osebnost, prav tako pa tudi gej igralec Monty Woolley, ki je v filmu igral samega sebe. So bili uporniki brez razloga sploh uporniki z razlogom ali brez, je stvar hollywoodske filmske ma{inerije. Dejstvo je, da jih je potrebovala in lansirala med publiko, `eljno nekonven- 152 SEXART Izseki iz zgodovine gej Hollywooda cionalnih junakov in novih idealov. Filmsko industrijo je bilo potrebno dodobra prevetriti in ena prvih osve`itev je bil nedvomno Montgomery Clift (1920-1966). Svojo kariero je pri~el kot maneken `e pri trinajstih letih. Bil je neverjetno ~eden mladeni~, pa vendar se je {ele po enajstih letih gledali{kih izku{enj odlo~il za film in leta 1941 podpisal pogodbo z MGM. Kot da ne bi bil povsem prepri~an o svojih igralskih sposobnostih, se je najprej vpisal v slavni “Actors Studio”, svoj prvi veliki uspeh pa je dosegel s filmom Howarda Hawksa “Red River” (1948), v katerem mu je delal dru`bo najslavnej{i kavboj John Wayne. @al pa se s svojo homoseksualnostjo ni mogel nikoli docela sprijazniti, ni mu mogla pomagati niti velika prijateljica Elizabeth Taylor, {e manj pa psihiater oz. psihoanalitik William Silverberg, ~etudi je bil sam gej. Tudi “posiljene” zveze z `enskami so se kon~ale klavrno, saj so bile `e vnaprej obsojene na neuspeh. V `enski dru`bi se je vedno dobro po~u-til, {e posebej, ~e so bile to starej{e kolegice, kot Rosalind Russell (1908-1976) ali pa predvsem Myrna Loy (1905-1993), pri kateri je vedno na{el tako `eljeno materinsko za{~ito, po kateri je tako vro~e hrepenel. Da bi se (do)kon~no odpovedal in poslovil od homoseksualnosti, si je v sanjah omislil tudi poroko. Njegova nesojena nevesta naj bi postala ~rna broad-wayska pevka Libby Holman (1904-1971; samomor). Kot lahko beremo v biografiji “Montgomery Clift – beautiful loser”, njen avtor Barney Hoskyns razodeva resnico, da Clift ni imel nikoli obilico gej prijateljev. Prva sta mu obrnila hrbet mladostna prijatelja Ned Smith in Kevin McCarthy, leta 1914 rojeni igralec in brat lezbi~ne pisateljice Mary McCarthy (“The Group”). Potem se je na sre~o v njegovem `ivljenju zna{el kostumograf Claude Perrin, ko pa mu je bilo vsega zadosti, se je ~estokrat odpravil v gej enklavo Long Islanda in si tam privo{~il sadomazohisti~ni seks z de~ki, ki si jih je nabral na obali. Zadnji, ki je bedel nad njim, je bil “medicinski brat” Lorenzo James, saj Monty, poln alkohola in droge, `e dalj SEXART 153 Gusti Leben 10 Leigh W. Rutledge, Unnatural Quotations; Alyson Publications, Boston 1988, str. 31. 11 Marlon Brando/ Robert Lindsey, Songs My Mother Taught Me; Century, London 1994, str. 157. ~asa ni ve~ zmogel voditi in uravnavati svojega `ivljenja. Veliko napako pa bi storili, ~e ne bi zapisali, da mu je vseskozi, {e posebej v nezavidljivih depresijah, stal ob strani prijatelj in kolega Roddy McDowall. Tudi Marlon Brando bi si lahko s svojim wild one imid`em zaslu`il dalj{i odstavek. Pa mu ga ne privo{~im, zaradi njegove hipokrizije. Saj, ne morem zanikati, da ne bo kot Stanley Kowalski v “A Streetcar Named Desire” (1951), Marc Antony v “Julius Caesar” (1953), Fletcher Christian v “Mutiny on the Bounty” (1962), Don Corleone v “The Godfather” (1972) itd. ve~no `ivel kot filmski junak, pa ~eprav je upor `e zamenjal s konformizmom. @e res, da je v za~etku sedemdesetih let izjavil: “Kot mnogi mo{ki sem tudi sam imel homoseksualne izku{nje in se tega ne sramujem.”10 Zato pa je toliko bolj nerazumljiva sprenevedajo~a izjava, ki jo je v lastni avtobi-ografiji “Songs My Mother Taught Me” (1994) zapisal o svojem prijatelju Montyju: “Res ne vem, ~e je bil Monty homoseksualec. Kasneje mi je nekaj ljudi govorilo, da je bil, a `e o sebi sem sli{al toliko la`i, da niti ne verjamem ve~, kaj ljudje govorijo o drugih. Vem pa, da je v sebi dr`al te`ko ~ustveno breme in da se nikdar ni nau~il, kako ravnati z njim.”11 Svoje prej{nje izjave ni zanikal, verjetno je `e pozabil nanjo. Monty in Brando sta skupaj zaigrala samo enkrat, in sicer v filmu “The Young Lions” (1958). Prvi v vlogi ameri{kega junaka, drugi kot nacist, kar bi lahko bilo tudi indikator njunih medsebojnih odnosov. James Dean (1931-1955) {e danes, dobrih {tirideset let po svoji tragi~ni smrti, ostaja legendarni upornik, ki je postavil ameri{ko kulturo na glavo. V hipu je postal karizmati~na oseba, avtenti~na filmska ikona nenavadno osamljene, nerazumljive in odtujene podobe junaka, ki bi ga ne{teti radi posnemali, a nikomur ni in ne bo uspelo. James Dean je (bil) en sam. Edini. Neko~ se je pohvalil svojim prijateljem: “Pet velikih imen v Hollywoodu mi ga je pofafalo ...” Svoje najve~je (platoni~ne) ljubezni pa ni mogel nikoli osvojiti. Pisatelj Truman Capote 154 SEXART Izseki iz zgodovine gej Hollywooda pripoveduje: “Brando mi je pripovedoval, da mu je Jimmy Dean ves ~as telefonaril ter da ga je poslu{al govoriti po telefonski tajnici, ni pa mu odgovoril niti mu se oglasil. To je bil eden izmed bolj odbijajo~ih Marlonovih vidikov. Enostavno se je prestra{il...”12 Skladatelj in pevec Peter Allen (biv{i soprog Lize Minnelli, ki je leta 1992 umrl za posledicami AIDSa) je razumel, zakaj se njuno razmerje ni moglo uresni~iti: “Dennis Hopper trdi, da James Dean ni bil gej. Mogo~i ima prav vse dotlej, kolikor je bil Jimmy biseksualec. Prav gotovo pa ni bil heteroseksualen; raje je imel mo{ke, ki so ga lahko obvladovali, zato je tudi ~astil Marlona Branda – poleg njegove velike nadarjenosti. Morate vedeti, da so mnogi fantje v Hollywoodu, ki so v svoji mladosti pluli v obe smeri, zrasli v konservativne in prepla{ene mo`akarje in ne le, da zanikajo stvari o sebi, temve~ o vseh, ki so jih dobro poznali.”13 Dean na `alost ni imel sre~e niti z Montgomeryjem Cliftom, ki ga je prav tako neskon~no obo`eval tudi kot igralca. Ko pa ga je posku{al osvojiti tudi kot ~loveka, je naletel na nepredirni {~it njegovega telesa. Nancy Walker (1921-1992; igralka in re`iserka filma “Can’t Stop the Music”, 1980) je pripovedovala iz lastnih izku-{enj: “Bila sem ena Montyjevih najbolj{ih prijateljic. Vem, da je James Dean ob~udoval Montyjevo nadarjenost in izgled, ni pa do`ivel kaj ve~ od be`ne zatreskanosti vanj, kaj {ele neke velike strasti. Monty in Jimmy sta si bila preve~ podobna v svojih seksualnih `eljah, da bi si bila drug drugemu privla~na. In preve~ mazohisti~na.”14 Vsaj zanimiva pa je izjava igralke Carroll Baker: “Mislim, da je Jimmy umrl nedol`en.”15 James Dean si je svojo igralsko izobrazbo zagotovil najprej na “Santa Monica Junior College” v Kaliforniji, `e naslednja postaja je bila znamenita UCLA. Od tod ga je v svojo dramsko skupino zvabil leta 1921 rojeni igralec James Whitmore, ki mu je s svojimi zvezami omogo~il tudi nekaj televizijskih in nekaj manj pomembnih, a za nadaljnjo kariero dokaj bistvenih “odsko~nih” filmskih vlog. Leta 1951 se je preselil v New 12 Boze Hadleigh, Hollywood Babble On, str. 150. 13 Boze Hadleigh, prav tam, str. 156. 14 Boze Hadleigh, prav tam. 15 Mick St. Michael, James Dean In His Own Words; Omnibus Press, London 1989, str. 61. SEXART 155 Gusti Leben 16 Mick St. Michael, York, njegova {ola je postal “Actors Studio”, gledali{~e pa prav tam, str. 62. Broadway. Vloga homoseksualnega arabskega de~ka, ki jo je Andre Gide oblikoval v proznem delu “L’Immoraliste”, mu je bila v dramski priredbi pisana na ko`o. Nad njim je tedaj bedel ugledni supervizor, a tudi ljubimec Roger Brackett. V njegovi najemni{ki sobici pa tudi ni {lo brez ljubezenskih avantur, zanjo je najprej poskrbel igralec Nick Adams (1931-1968; samomor), kasneje pa `ivahni in rado`ivi, ~eprav kot igralec povsem neuspe{ni Bill Bast: “Gej kot opisni pojem bi opredelil Jimmyja na tako omejen na~in. Preizkusil je mnogo novih stvari in bil je vedno odprt za nove izku{nje, a odgovora ne morem dati le zato, ker bi bolj zo`il kot raz{iril njegovo osebnost. Bil je ogromno stvari ...”16 Vem, da poznate vse tri njegove remek filme: “East of Eden” (1955), “Rebel Without a Cause” (1955) in “Giant” (1956). Za prva dva je glasbo napisal {e en njegov ljubimec, Leonard Rosenman. Zanimivo je, da je ve~ filmov – kot jih je Lucifer v blue jeansu ali Peter Pan v Porscheju posnel, predno se je pri {tiriindvajsetih letih odlo~il za odhod v ve~nost – o njegovem kratkem `ivljenju ufilmanih kasneje. Njegov sostanovalec in zaupnik William “Bill” Bast je za britansko televizijo `e leta 1958 napisal dramo “The Myth Makers”, ki jo je kot celove~erec udejanjil gej re`iser Silvio Narizzano. ^as za resnico {e ni bil zrel, zato je bil Dean poimenovan Alan Swift, mladi filmski zvezdnik, katerega prezgodnjo smrt objokuje vdova (Pat English) in predvsem mati (Kate Reid), ki se ne more sprijazniti z igral~evim “napa~nim in nevarnim” kultom. Bill Bast je za televizijo leta 1976 napisal scenarij {e za eno ekranizacijo, in ker je bil tokrat “~as” pri-mernej{i, vsebine ni ve~ zavijal v dvoumnosti, saj je film poimenoval preprosto in jasno, “James Dean”, re`iral pa ga je Robert Butler. @al ne posebno uspe{en film govori izklju~no o njunem odnosu; v~asih prijazno, ljubeznivo in (za) ljubljeno kot tudi kaoti~no in kriti~no razmerje sta upodobila Michael Brandon kot Bast in Stephen McHattie kot Dean, ki se ga {e najbolj spominjamo po stavku: “@ivljenje je prekratko, `elim po~eti vse.” Re`iser Robert Altman, navdu{en Deanov fan, je leta 1982 posnel igrani film “Come Back to the 5 and Dime, Jimmy Dean, Jimmy Dean”. Ve~ne Deanove obo`evalke (Cher, Sandy Dennis, Kathy Bates, Sudie Bond in Karen Black, ki poskrbi za {ok, ker se pojavi kot transseksualec z zanimivo mo{ko feminilnostjo) se zberejo ob 20. obletnici smrti, saj so liderke njegovega fan kluba v Teksasu. Sicer pa je Altman posnel “The James Dean Story” `e leta 1957, in sicer kot dokumentarec, v katerega je vklju~il intervjuje z njegovimi prijatelji, sodelavci in dru`inskimi ~lani. Ob lanskoletni okrogli obletnici smrti je Hollywood obljubil dva projekta. Prvega, “James Dean: An American Legend”, naj bi re`iral debitant 156 SEXART Izseki iz zgodovine gej Hollywooda Alan Houge, drugega s preprostim naslovom “James Dean” pa s toliko ve~ denarja bratov Warner Des McAnuff. Ker se ne morejo dogovoriti, kdo naj bi ga upodobil (Johnny Depp, Leonardo DiCaprio ali Brad Pitt), bo verjetno scenarij obti~al kar v predalu. Hollywood ni institucija, ki bi filme samo izdelovala, zadol`ena je namre~ tudi za obljube, ki pa ji {e zdale~ ne pomenijo tudi dolga. Rock Hudson (1925-1985) je bil eden tistih bona fide zvezdnikov, ki ostaja v spominu bolj kot katerikoli njegovih {estdesetih filmov. Mnogi se znajdejo v zagati, ~e morajo na{teti kaj ve~ kot le pe{~ico njegovih del, res pa je, da bosta vsaj najbolj znamenita in razvpita filma “Pillow Talk” (1959) in “Giant” (1956), ki mu je prinesel tudi edino nominacijo za oskarja, ostala vedno v spominu. V slednjem je glavno `ensko vlogo odigrala Liz Taylor, njegova prijateljica in zaupnica, o kateri je ob neki priliki dejal: “Elizabeth Taylor ima rada mo{ke okrog sebe. ^eprav gre le za enega in ~eprav je vse platonsko. Ne verjamem, da ima mnogo prijateljic ... Je roman-ti~na, in z mo{kimi v bli`ini dobi ob~utek romanti~nosti, a brez gnjave`a.”17 Saj, zato ima ta “pederska mati” tako rada geje. Mimogrede, tudi njen drugi soprog, igralec Michael Wilding, je bil gej. Seveda pa je predvsem geje imel rad tudi Rock Hudson. In ker sta bila njegova soigralca v “Velikanu” tudi Sal Mineo in James Dean, se romanci z njima pa~ ni mogel upreti, ~eprav o Jimmyju ni imel najbolj{ega mnenja: “Osebno ga nisem imel posebno rad”, vendar je {e pristavil, “kar pa ni pomembno ... Bil je briljanten mladeni~, ni pa vedel, kaj naj po~ne s starimi.”18 Ker se je Jimmy poslovil od `ivljenja tik pred zadnjim prizorom zadnjega filma, ga je, ~e dobro pogledate, nadomestil drug gej igralec, Nick Adams. Rock Hudson se je kot Roy Harold Scherer rodil v Winnetki, Illinois, o~etu mehaniku in tovornjakarju. Nista se razumela in kmalu je postal Roy Fitzgerald, v spomin na starega o~eta. O~e mu je namenil svoje delovno nasledstvo, ki bi bilo za Roya seveda prava mora. Kakor je bila prava mora tudi velika osamljenost. “Ljudje niso bili tako prijazni kot na Srednjem Zahodu. Bilo je zelo te`ko najti prijatelje,”19 se je spominjal. Vendar pa je v Long Beachu obstajala homoseksualna komuna in Roy jo je leta 1947 odkril. Tu je bil gej bar, po katerem so se “sprehajali” mo{ki in poslu{ali opolzke pesmi, ki so jih pele ~rnske pevke. Ob vikendih pa so se zbirali na pla`i, se predajali soncu ob vili Riviera, kjer so si na Ocean Boulevardu najemali sobe. Roy je bil tako prvi~ predstavljen precej{nji skupini mo{kih, ki so bili do svoje (homo)seksualnosti scela in povsem odprti. Eden od njih, ki ga je Roy sre~al, je bil Ken Hodge, producent radijske oddaje “Lux Radio Theatre”. Roy je imel takrat {ele enaindvajset let, Ken {estintrideset, a imel je 17 Boze Hadleigh, Hollywood Babble On, str. 78. 18 Rock Hudson/Sara Davidson, Rock Hudson - His Story; Bantam Books, London 1988, str. 91. 19 Rock Hudson/Sara Davidson, prav tam, str. 41. SEXART 157 Gusti Leben 20 Boze Hadleigh, ~udovite plave lase, odli~en stil obla~enja, `ivel pa je v pod- Hollywood Babble On, stre{nem stanovanju z neprecenljivim klasi~nim pohi{tvom str. 143. gradu Marmont, last njegove tete Bernadette. Ken je bil prva oseba, ki je Roya seznanil s show businessom. In, seveda, s seksom; postala sta ljubimca in se preselila v Hollywood. Tu je Royu prekri`al pot Henry Wilson in Ken je izpadel iz igre. Wilson je bil razvpit homoseksualec, a uspe{en tudi kot “lovec na zvezde”. Imel je stalno spremstvo mladeni~ev, ki so mu delali dru`bo v no~nih klubih in prihajali na vrtoglave zabave v Stone Canyon, kjer je stanoval. Bil je razvpito znan, predvsem po tem, da je skoraj vsem novoodkritim filmskim igralcem, ve~inoma gejem, spremenil originalna v nova imena. Royeva lepota in privla~nost sta bila njegov za{~itni znak, `al ne dovolj izrabljen in uporabljen v filmskih vlogah. Sicer je tudi sam priznal, da je njegov talent relativno omejen. Wilsonu se je sprva celo upiral, mogo~e iz narcisoidnosti, vsekakor pa zaman. Rodila se je zvezda. Debitiral je v filmu “Fighter Squadron” (1948), a slava {e zdale~ ni pri{la ~ez no~. “Fant iz sose{~ine” je zablestel {ele v melodramah dansko-ameri{kega re`iserja Dou-glasa Sirka: “Has Anybody Seen My Gal?” (1952), “Magnificent Obsession” (1954), “Captain Lightfoot” (1955), “All That Heaven Allows” (1956), “Written on the Wind” (1957) ali “The Tarnished Angels” (1958). Hudson je `enske v svojih filmih pogosto ljubil ali pa jih sovra`il, {e najve~krat pa oboje hkrati. “Box Office” zvezda {t. 1 je postal leta 1957 in potem leta 1959 {e enkrat, takrat po zaslugi “posteljne komedije” “[epetanje na blazini”, eni od treh uspe{nic, ki jih je zaigral s prijateljico Doris Day, na ra~un katere se je znal tudi po{aliti: “Zakaj ne date v naslov tega: ’Z Doris je posnel le tri (filme)!’ In utrdil norme za ogromno ljudi.”20 Mimogrede: leta 1960 in 1962 ga je s prvega na drugo mesto “box officea” izpodrinila prav Doris Day. Skozi {estdeseta leta je bil Rock doma~e ime na jeziku prav vsake vsaj malce filmsko zanesenja{ke gospodinje, trdno zasidran v klozetu in zakamufliran s pogodbeno poroko z Wilsonovo tajnico Phyllis Gates, s katero pa zakon, logi~no, zares ni mogel dolgo trajati. Zaradi njegovih agentov, mened`er-jev, producentov in drugih skrbnikov “moralne avtoritete” igralca, gejev na filmu seveda ni smel igrati. [e najbolj se je gejev-stvu pribli`al z vlogo playboya v filmu “A Very Special Favor” (Michael Gordon, 1965), v katerem ponareja nepristranskost do deklet, tudi ko ga ho~e zapeljati njegova psihiatrinja Leslie Caron. @al je imel kasneje s filmi vse manj sre~e, s tem pa tudi vse manj uspeha. Nekaj dela je na{el na televiziji, kjer je v seriji “Dynasty” (1984-85) zavladala prava panika oz. {kandal, ki so ga zagnale “kolegice” v zvezi z njegovimi poljubi. Zadnji film “The Ambassador” je bil kon~an {ele leto dni po njegovi smrti; neuspe{no delo je predvajala tudi TVS. 158 SEXART Izseki iz zgodovine gej Hollywooda Sedaj pa nazaj v njegovo mladost, v njegovo zasebno in ljubezensko gej `ivljenje. Mark Miller je bil pevec, George Nader pa {tudent igre, petja in plesa, ko sta se leta 1947 sre~ala pri sodelovanju v produkciji musicala “Oh, Susannah!” v Pasadena Playhouse. “Oba sva bila vzgojena v veri, da se zaljubi{ in osta-ne{ zaljubljen vse `ivljenje.”21 je izjavil George Nader, sicer kasneje renomirani filmski igralec in re`iser. Mark jih je imel petindvajset, George trideset in Rock {estindvajset let, ko so se leta 1951 sre~ali. Najprej so `iveli v troje in eden izmed razlogov, da so si postali tako blizu, je bil v tem, da se niso smeli svobodno gibati izven zidov in se preve~ prikazovati v mo{ki dru`bi. To je bil {e ~as “srednjega veka”, beseda gej se {e ni javno uporabljala, za ljudstvo so bili preprosto fairies. Vsi trije so bili globoko v “ilegali”: ~e si je kdo `elel tipa, za katerega ni bil prepri~an, ali je gej, je o tem dobro obve{~eno osebo povpra{al s frazo “is he musical?”. Ja, tak{no je bilo takrat `ivljenje, pravzaprav ni~ manj in ni~ bolj zabavno kot dandanes. To seveda {e posebej dobro vedo slovenski filmski delavci oz. umetniki. Edino dovolj svobodno mesto, kjer so se geji po~utili kolikor toliko samozavestno, je bil Lake Arrowhead. Nekateri, {e posebej Rock, so imeli pravo fobijo, da ga ne bi zasa~ili v seksualni situaciji z mo{kim. ^e je imel sostanovalca, je obvezno imel tudi dva telefona. Prav bolestno je pazil, da ga fotografi niso nikdar mogli slikati z mo{kim. S kak{nim skrivnostnim, pravzaprav vohunskim na~inom je sprejemal partnerje v sobo in se od njih poslavljal, je povedal njegov prijatelj, igralec Dean Dittman: “Kot bi za nami oprezali Rusi.” Ampak zadeva je bila v petdesetih letih za geje v Ameriki vse prej kot ro`nata, zato je Dittman `e precej resneje dodal {e: “Kar pravzaprav tudi so.”22 Prva tri leta je Rockov sostanovalec bil Bob Preble, igralec s pogodbo pri Twentieth Century Fox. Mimogrede: Rocku je filme narekoval Universal. Rocka in Boba je seznanil Wilson in postala sta najbolj{a prijatelja; Preble je vedel, da je Hudson gej: “... in sem bil malce vznemirjen, nakar sem si dejal, le premikaj se po vetru.” Rock je govoril Marku in Georgu, da je Bob straight in da sta izklju~no sostanovalca, ampak nekateri drugi prijatelji so vedeli povedati, da je bilo njuno razmerje intimno. Nenazadnje je celo Preble priznal, da sta on in Rock imela “malce eksperimentiranja ob nekaterih prilo`nostih, po tem, ko sva malce popila, vendar ni bilo ni~ takega, ~emur bi lahko rekel resen odnos. Mislim pa, da je le upal, da bodo ovire s~asoma padle. Celotna situacija je za~ela prera{~ati v nekaj, kar bi bilo tuje meni samemu ali mojemu vedenju. Preden se je to zgodilo, sem od{el in se poro~il z Yvonne.”23 Rock je imel strahotno veliko seksualne energije. Mark Miller se je neko~ po{alil: “^e ti nekdo pomigne, {e ne pomeni, da 21 Rock Hudson/Sara Davidson, Rock Hudson - His Story, str. 51. 22 Prav tam, str. 56. 23 Prav tam, str. 64. SEXART 159 Gusti Leben 24 Prav tam, str. 57. ga mora{ tudi pofukati”, ampak Rock se ni pustil zmesti in je odgovoril: “O, pa~.”24 V tistih ~asih je v Ameriki prevladovala 25 Prav tam, str. 57. “modrost”, da je bil mo{ki lahko normalen ali pa peder. Ni~ 26 Prav tam, str. 170. takega kot biseksualnost ni pri{lo v po{tev. V resnici pa je seveda obstajala pisana paleta variant homoseksualnih tipov, od tistih, ki so bili feminizirani, do tak{nih, ki so sku{ali biti videti ~imbolj mo`ati. Rock je omenil nekemu prijatelju, da je bil re`iser Stockton Briggle “najbolj ’straight’ homoseksualec, ki jih je kdajkoli sre~al. Brez kakr{nihkoli `enskih sledi v obna{anju, celo zasebno, med prijatelji, ne.”25 Ampak zgodilo se je, da je pri{lo do prvih sumni~enj o Rockovi seksualni identiteti. Poleti leta 1971 je skupina gejev na Manhattan Beach v Kaliforniji pripravila sicer tradicionalno, vsakoletno zabavo, ki so jo vedno zabelili tudi s kak{no zanimivo temo. Tokrat so uprizorili slavnostno poroko oz. sklenili sveti zakon med Rockom Hudsonom in Jimom Naborsom. Tra~ rubrike tra~ ~asopisov so bile naslednji dan vse polne novic o “nezasli{ani” zvezi dveh hollywoodskih zvezd. A treba je priznati, da so bili “novinarji” dovolj diskretni, saj so zapisali le: “One is like the Rock of Gibraltar; the other is like your neighbor.”26 Res, povsem zabavno, ampak Rock od takrat dalje ni imel ve~ miru. Na televiziji, radiu, v ~asopisih in celo po telefonu so ga novinarji nadlegovali, naj kon~no javno odgovori na namigovanja. “Potola`il” jih je z odgovorom, da je Jim Nabors samo njegov “prilo`nostni” prijatelj. Kon~no je bil Rock {e vedno king, Jim pa queen, seveda pa jim je to zamol~al. Zadnji, najbolj znani, razvpiti in zviti Rockov ljubimec je bil Marc Christian. Sre~ala sta se jeseni leta 1982. Marc je bil health freak in je ob~asno “delal” v fitness studiu. Imel je enaindvajset in Rock sedeminpetdeset let. Njuno zgodbo opisuje film “Rock Hudson” (John Nicolella, 1990), v katerem naslovnega junaka posku{a uosebiti dokaj neznani Thomas Ian Griffith. Marc menda ni bil seznanjen z Rockovo boleznijo in tako bil podvr`en mo`ni oku`bi in strahu pred njo, ko je za bolezen le izvedel. Le on ve, koliko resnice je bilo resni~no v teh trditvah. ^e bi Rock Hudson umrl za rakom ali sr~nim infarktom, bi njegova smrt izzvala mnogo manj{o pozornost javnosti. Kljub njegovemu lastnemu molku in kljub molku njegove {tevilne gej dru`be, je Rockova homoseksualnost postala javna tema. Ne dolgo, predno je zbolel, so mu ponudili butch-gej vlogo v “La Cage Aux Folles” Allana Carra, ki jo je najprej igral Gene Barry, potem pa gej igralec Van Johnson, in Rock je pri tem musicalu kot gledalec neznansko u`ival. Sam pa je vlogo, `al, zavrnil. Takoj po Rockovi smrti je eden izmed njegovih tovari{ev od{el na televizijo in zanikal, da bi bil “nujno” gej. Isto se je pisalo v revijah in ~asopisih. Mediji so se dali z lahkoto zapeljati homofobiji, priznati pa jim je treba tudi, da 160 SEXART Izseki iz zgodovine gej Hollywooda so v javnosti zbudili zavest o aidsu, saj so jo opozorili, da se ji ne more upreti niti bogastvo, slava ali obo`evanost, in tako posredno pomagali podpirati fundacije za raziskave aidsa ter skrbeti za njegove `rtve. Rock Hudson je bil slaven `e dolgo prej, preden je zbolel za aidsom. In bo slaven {e potem, ko mogo~e aidsa `e ne bo (nikoli) ve~. Tik pred smrtjo, 2. 10. 1985, je {e dejal: “Nisem sre~en, ker imam aids, a ~e bo to pomagalo drugim, lahko vsaj vem, da je moja lastna nesre~a imela nekaj pozitivnega.”27 Ampak ~isto nazadnje pa le moramo priznati, da se njegova umetnost ni skrivala v filmski igri, pa~ pa predvsem v prikrivanju svoje prave identitete skozi vse `ivljenje. Njegov kolega, gej igralec Paul Lynde, je to resnico dobro zadel: “Rock Hudson je bil ~ustveno zaprt. Sovra`il je igranje heteroseksualnosti na filmu, sovra`il je sprenevedanje v `ivljenju, a prav tako je sovra`il vsakogar, ki bi mu rekel gej. Skupaj sva igrala, nisva pa se mogla v`iveti v vse. Sam sem se zelo razgaljal, on pa je vse zadr`eval v sebi. In {e sedaj, ko ni ve~ veliki zvezdnik, je {e vedno tako zavrt.”28 @alostno zgodbo kon~ajmo veselo, kot se za gej igralca tudi spodobi. In sicer z besedami, ki mu jih je namenila njegova kolegica, igralka Gina Lollobrigida: “Da je bil Rock Hudson gej, sem vedela v tistem hipu, ko se ni zaljubil vame.”29 27 Raymond Murray, Images In The Dark; TLA Publications, Philadelphia 1995, str. 213. 28 Boze Hadleigh, Hollywood Babble On, str. 153. 29 Prav tam, str. 159. SISSY TIPI Naslednji, drugi klasi~no ameri{ki filmski karakter kot “izgovor” za stereotip homoseksualca se imenuje sissy; za njim so se {tevilni gej scenaristi, re`iserji in igralci leta in leta uspe{no “skrivali”. Sissy je pomanj{evalnica oz. ljubkovalno ime za Cecilio. V mo{kem svetu pa je ekvivalent za tomboy, seveda pa mnogo manj priljubljen, ~e `e ne osovra`en, predvsem pa podvr`en verbalnemu zasmehovanju, ~e `e ne psihi~ni torturi. ^e je tomboy fant, ki je “trd kot tamen kost”, je sissy “mamin sin~ek”. Le redko kdo premaga tak{no vzgojo in postane pravi mo{ki kot Douglas MacArthur, ki je postal general in voja{ka legenda, ~eprav ga je mati {e pri osmih letih obla~ila v krilca. Nekaj tipi~nih tomboy/sissy antipodov je nogometa{/baletnik, Axl Rose/Chopin ali gospodar/slu`abnik, ~eprav za slednjega velja preskok – ~e si pozorno ogledate film “The Servant” (Joseph Losey, 1963) – ki je manj{i od enega samega koraka. Angle{ki butlerji so nasploh popolnoma druga~ni od ustaljenih predstav in njihova vloga {e zdale~ ni nujno drugotnega pomena, kar je v zadnjem ~asu uspe{no dokazal gej igralec Stephen Fry v priljubljeni TV nanizanki “Jeeves and Wooster”, saj bi bil brez njega gospodar povsem izgubljen. Filmski spomenik sissy tipu je postavil igralec Bert SEXART 161 Gusti Leben Lahr (njegov sin John Lahr je napisal biografijo gej dramatika Joa Ortona, “Prick Up Your Ears”, po kateri je Stephen Frears leta 1987 posnel istoimenski film) kot bojazljivi lev v filmu “The Wizard of Oz” (1939). Pa kaj, tudi Bikec Ferdinand je rad duhal ro`ice in Medvedek Pu, jasno, rad lizal med. Vendar, ~e je leva strah, ne more biti ve~ kralj `ivali, je le {e ljubki mucek. In ~e je v mo{kem doza feminilnosti “pove~ana”, ne more biti ve~ pravi, lahko je le sissy. Homoseksualec torej. To “nedol`no” besedo Motion Picture Production Code seveda ni prepovedoval in je bila zato tolikanj bolj dobrodo{la iznajdba oz. zamenjava za umazano fag ali fairy. Pravzaprav so izraz sissy prvotno namenjali preob~utljivim mladim dekletom, ki so se bale vstopiti v `ivljenje oz. zakonski jarem. V tem primeru gre za deminutiv besede sister. In ~e tej besedi dodate {e eno, navidez nepovezljivo, dobite sister boy, ki ozna~uje fanta, ki `ivi s svojo najbolj{o prijateljico kot brat s sestro. Ker je gej, seveda. Tako v filmu “A Taste of Honey” (Tony Richardson, 1961) Jo (Rita Tushingham) svojemu najbolj{emu prijatelju Geoffu (gej Murray Melvin) pravi: “You’re just like a big sister to me.” ^e je mo{ki v svojem bistvu sissy, potem se zaman trudi dokazovati svojo mo{kost. In ~e v tem {e pretirava, lahko postane tudi pretirano sme{en. Tak{nega tipa je v burleskah “Sailor Made Man” (1921), “Grandma’s Boy” (1922) ali “The Kid Brother” (1927) uspe{no upodabljal Harold Lloyd. ^utiti je, da se v igri ni posebno trudil. In res se igralcem, ki so jim bile namenjene tak{ne vloge, ni bilo potrebno posebej v`ivljati. Igrali so sami sebe, ker so bili vsi po vrsti homoseksualci. Tak igralec, ki bi mu, ~e bi ga sre~ali na cesti, rekli tetka – ali v najbolj{em primeru teta, ~e bi bilo v njem dovolj mo{kosti – je bil v svojem igralsko izpovednem registru, ~etudi talentiran, mo~no omejen. Ne morete si ga predstavljati v vesternu, kako jaha kot John Wayne. Ne, predstavljate si ga lahko, v {ali re~eno, le kot konja. Potrebno pa je tudi poudariti, da si tudi Johna Wayna ne moremo predstavljati v vlogi mo{ke barske striptizete. Kdo so ti igralci, ki resda niso postali mednarodne filmske zvezde, Hollywooda pa si brez njih ni mo~ predstavljati. Prvega mesta ni mogo~e odre~i igralcu, ki je bil v tridesetih in {tiride-setih letih najbolj znan hollywoodski pansy. Ta ~udovita ma~e-ha je bil Franklin Pangborn (1893-1958), pansy pa je seveda samo {e en ameri{ki slangovski izraz za homoseksualca. ^e znate brati ali poslu{ati ali gledati med vrsticami, potem vam pomen besed, ki jih v filmu “Night After Night” (1932) gangster George Raft na vpra{anje, kak{ne ro`e si `eli na svojem grobu, nameni svojemu gangsterskemu rivalu, ne more biti tuj: “Anything you like, except pansies.” Pangborn je v svoji trideset let trajajo~i filmski karieri igral v preko sto filmih eno samo 162 SEXART Izseki iz zgodovine gej Hollywooda vlogo. Pa ~eprav je enkrat bil mehkobu~en tajnik, pet shop boy 30 Keith Howes, Broad-ali lakaj in drugi~ spet kroja~, hotelir ali dramatik. Kot karak- casting It; Cassell, Lon-terni komediant je bolj kot kdorkoli drug razsipal naokrog don 1993, str. 362. svoje odprte in izzivalne poglede. A ~etudi ni nih~e bolj zarde-val kot on, ~etudi ni bil nih~e bolj razdra`ljiv ali nedol`en, pa je vedno znal in zmogel obdr`ati svoje dostojanstvo. Celo takrat, ko ga je v filmu “Just Around the Corner” (1938) pretentala mala Shirley Temple. Brez njega si ni mo~ prestavljati filmov “International House” (1933), “My Man Godfrey” (1936), “Stage Door” (1937) ali “Hail the Conquering Hero” (1944), {e najbolj pa ostaja v spominu po pripombi, ki jo kot opravljivi trgovski potnik izre~e v filmu “Easy Living” (Mitchell Leisen, 1937). Govorice o ljubezenski aferi med delavko (Jean Arthur) in magnatom z Wall Streeta (Edward Arnold) zna zares dobro za~initi: “Kjer je dim, je tudi nekdo ... ki vle~e.” Edward Everett Horton (1887-1983) je bil lahko`iv komedijant, ki je postal slaven po svojih “`iv~nih” vlogah, nemalokrat roza obarvanih. Ko je umrl, je ameri{ki filmski tednik Variety v svoji znameniti, ~eprav `alostni rubriki Obituaries, zapisal: “Vsesplo{ni ljubljenec na sprejemih v `enskih klubih vse do smrti. Edini sostanovalec na Horton Lane; do`ivljenjski guvernator v San Fernando valley z znamenitim posestvom. Njegova mati se je vedla kot njegova skrbnica do njene smrti pri 101. letu. Nikdar poro~en.”30 Svojo filmsko kariero je pri~el `e leta 1918, slaven pa je postal, ko je uspe{no gledali{ko vlogo ponovil v filmu “Holiday” (George Cukor, 1938) kot mentor in prijatelj Caryja Granta. Kot siten soprog, ker se ni dobro po~util v tej vlogi, je nastopil ob Miriam Hopkins v “Design for Living” (1933) ali ob Alice Brady v “The Gay Divorcee” (1934) kot “Pinky”. Ker so ga `enske vedno obdajale (in preganjale), je v svoji kriptogej vlogi {e najbolj u`ival v filmu “Reaching for the Moon” (Edmund Goulding, 1931), kot osebni sluga postavnega finan~nika Douglasa Fairbanksa. Tudi karakterni igralec little man vlog, Ernest Truex (1890-1973), je na filmu debitiral leta 1918. Horton je odigral Bensingerja, novinarsko “deklico za vse” v filmu “The Front Page” (1931), Truex pa je vlogo ponovil v novi verziji filma, tokrat z naslovom “His Girl Friday” (1940). Najbolj pa je zaslovel v farsi~ni komediji o bitki med Grki in Amazonkami, “The Warrior’s Husband” (1933), v kateri je odigral vlogo Sapiensa, feminiziranega homoseksualca, ki postane tar~a {te-vilnih gej {tosov. Grady Sutton (1908-1995) ostaja {e najbolj v spominu po vlogi v “Movie Crazy” (1932), ki je najbolj{i zvo-~ni film Harolda Lloyda, v katerem se kot small-town boy odpravi iskat sre~o v Hollywood. Ko se v neki restavraciji pojavi mi{, je prav Sutton tisti in edini, ki v strahu in {oku SEXART 163 Gusti Leben sko~i na mizo. Eric Rhodes (1906-1990) je bil {e najbolj uspe-{en kot komik v Astaire/Rodgers musicalih, med njimi kot Italijan v filmih “The Gay Divorcee” in “Top Hat” (1935), v katerem kot Tonetti Astairu prevzame Ginger, a se Fred hitro potola`i, ko sli{i: “Your wife is safe with Tonetti – he prefers spaghetti.” Lo~nico med ameri{kim in angle{kim filmom ni te`ko vzpostaviti, ~e ne druga~e, po samih finan~nih konstrukcijah. Angle`i so uspe{no ustvarjali – vedno, v vseh obdobjih in v vseh gibanjih – svoj razpoznavni umetni{ki film, poleg tega pa so v obilju pomagali soustvarjati tudi ameri{ke tako ~istokrvne kot samo kvazi mojstrovine. Tako igralci kot re`iserji. Nenazadnje je bil Angle` tudi Sir Charles Chaplin, ali pa Sir Alfred Hitchcock. Ni eminentnega angle{kega filmskega umetnika, ki ne bi {el oku{at slavo tudi v Hollywood. Zanemarljivo malokrat se je zgodilo obratno. Morda je v tem svetla izjema zgolj Ernest Milton (1890-1974), ki je Angle`em razodel bistvo ameri{kega sissy tipa. Najbolj prepri~ljivo in zabavno mu je to uspelo v odli~nem musicalu “It’s Love Again” (1936), in sicer v vlogi teatralnega gledali{kega impresarija, izjemno temperamentnega in vedno sijo~ega Archibalda Raymonda, katerega vodilni mo` iz skupine ozna~i kot queer duck. ^e angle{ki igralci ne bi sami prihajali v Hollywood, bi jih bil le-ta prisiljen “uvoziti”, ~e ne za druge, vsaj za vloge but-lerjev, kajti nih~e ni znal tako poni`no sklanjati glavo pred gospodarji. Do podrobnosti so poznali njihova skrita nagnjenja, jim pripravljali “teren”, jim bili zaupni in vdani, predvsem pa jih niso nikdar izdali. ^eprav so svojo predanost nemalokrat hlinili in so “za prvim vogalom” znali biti celo `aljivi, so gospodarji z veseljem poravnavali njihove ra~une, ki obi~ajno niso bili majhni, saj so se dobro zavedali, da noben u`itek ni zastonj. Tak{ne karakterje je z velikim uspehom podajal Eric Blore (1887-1959). Njegova filmografija je izjemno dolga, posebej pa izstopa vloga v “Top Hat”. V tem filmu namre~ izusti tudi: “We are Jones, sir.” Ni potrebno opozarjati na (mo`en) pomen teh besed. V filmu “Gentleman’s Gentleman” (1939) pa je zaigral urejenega in ~ednega, skratka, originalno angle{kega snoba. In prav tip tak{nih snobov, nekak{no angle{ko verzijo ali zamenjavo za ameri{ke sissy junake, sta uspe{no upodabljala Arthur Treacher (1894-1975) v filmu “Thank You Jeeves” (1936) ali Alan Mowbray (1893-1969) v “My Man Godfrey” (1936) in {e v skoraj {tiristotih podobnih filmih. Angle{ki igralci, ki so delo pri filmu v glavnem kombinirali z ustvarjanjem na gledali{kih odrih, so se s prikrivanjem homoseksualnosti trudili in obremenjevali mnogo manj kot njihovi ameri{ki kolegi. Nenazadnje jih je cena slave zelo redko preganjala. ^e pa jim je `e “zagorelo pod petami”, so se 164 SEXART Izseki iz zgodovine gej Hollywooda vedno lahko vrnili oz. skrili v varno naro~je gledali{~a, saj niso zaman ugotavljali, recimo za The West End Theatre, da ga je svoj~as upravljala “homoseksualna mafija”. In ni~ druga~e ni veljalo za druge teatre. In druga, prej{nja in kasnej{a obdobja. Eden najbolj ekscentri~nih angle{kih igralcev je bil nedvomno duhoviti Ernest Thesiger (1879-1961). Svojo najbolj eksplicitno gej vlogo je ustvaril v klasi~nem horrorju “The Old Dark House” (James Whale, 1932), v katerem se zla`e: “Have some gin. It’s my only weakness...” Dennis Price (1915-1973) je imel vso mo`nost postati zvezdnik v {tiridesetih letih, ~e se ne bi tako zelo oklepal stranskih vlog v okoli devetdesetih filmih. Njegove specialitete so bili samski mo{ki, dandyji in esteti, bil pa je eden redkih odkritih gej igralcev, ki je tudi na filmu z veseljem igral vloge gej oseb, kot sta bila Robbie Ross v “Oscar Wilde” (1960) in matinejski idol Tiny Calloway v “Victim” (1961). Charles Hawtrey (1914-1988) je svojo igralsko kariero pri~el `e kot otrok, kasneje pa je kot visok in slok komik uspel predvsem kot dru`inski ~lan serije “Carry On”. Dva velika angle{ka igralca, ki sta sebi in svetu “priznala” svojo heteroseksualnost, sta bila Peter Finch (1916-1977) in Richard Burton (1925-1984). Oba sta odigrala vsaj dva lika gejev: Finch Oscarja Wilda v “The Trials of Oscar Wilde” (1960) in dr. Daniela Hirscha v “Sunday Bloody Sunday” (John Schlesinger, 1971), Burton pa naslovno vlogo v filmu “Alexander the Great” (1956) in Charlijevega sostanovalca in ljubimca Harryja v pateti~ni komediji/drami “Staircase” (1969). Svojega kolega Rexa Harrisona, ki se je moral kar naprej truditi z dokazovanjem mo{kosti, je Burton v ko~ljivih prizorih – ki jih v filmu sploh ni bilo, saj imata celo v postelji do vratu zapeti pi`ami – neprestano z navdu{enjem spodbujal: “Poslu{aj, ljubi. Prestara sva, prebogata in preslavna, da bi to lahko po~ela. Torej, dajva.”31 Ja, tako Burton kot Finch nista nikdar bila homofobi~na. Burton je izjavo o svoji osebnosti primerno ironiziral: “Morda je ve~ina igralcev latentnih homoseksualcev in to prikrivamo s pija~o. Neko~ sem bil homoseksualec, a se ni obneslo.”32 V Finchovi izjavi pa se da slutiti nekaj ve~ tehtnega premisleka, ~e `e ne `ivljenjske filozofije: “Mo{ki, ki izkusi le eno vrsto seksualnosti, je seksualno nepopoln. In vendar se mnogi zadr`ujemo, zaradi navad, strahu, dogm. ^emu se bojimo raz{iriti svoje horizonte? In tudi sam nisem izjema. Posku{am pa, posebno v svojem delu, to popraviti.”33 Sir Noel Coward (1899-1973) je bil vsestranski umetnik, igralec in re`iser, pisatelj in dramatik, skladatelj in pevec, skratka, performer. S svojimi zlove{~imi in pogubonosnimi liki je ustvaril {e zadnjo razli~ico sissy tipov, ki jo je najbolj dovr{eno izpeljal z vlogo egoisti~nega in cini~nega zalo`nika, ki v filmu “The Scoundrel” (1935) umre, da bi se vrnil na 31 Boze Hadleigh, The Lavender Screen; Carol Publishing Group, New York 1993, str. 92. 32 Prav tam, str. 91. 33 Prav tam, str. 99. SEXART 165 Gusti Leben 34 Boze Hadleigh, zemljo in si tako {e poslednji~ zagotovil ljubezen. Morda ga je Hollywood Babble On, z besedicami “destiny’s tot” {e najbolje ozna~il njegov soigralec, str. 148. sicer priznani gej kritik Alexander Woollcott, tudi ko je 35 Prav tam, str. 148. gledal njegove filme, med katerimi je najuspe{nej{e posnel re`iser David Lean: “This Happy Breed” (1944), “Blithe Spirit” 36 Prav tam, str. 148. (1945) ali “Brief Encounter” (1946). Gledalci so se ga najbolj zapomnili, med drugim, po ostrem, rezkem glasu, po obveznem “cigaret{picu” in `ivahnih pesmicah “Mad Dog and Englishmen”, “Mrs. Worthington” ali “Mad About the Boy”, o kateri je Douglas Fairbanks Jr. dejal: “Pogosto sem sli{al, da je Noel Coward napisal to pesem svojemu prijatelju Caryju Grantu...”34 Coward je bil za javnost zaprt v klozetu, v zakulisju pa je bila njegova homoseksualnost dale~ pro~ od skrivnosti. Njegovo mainstream dr`o so sproti podirali njegovi najbolj{i prijatelji, prijateljice pravzaprav. Ena teh je bila nedvomno lezbi~na revijska zvezda dvajsetih in tridesetih let, Beatrice Lillie (1898-1989), ki je o njem vedela povedati tudi tole anekdoto: “Neko~ sva bila z Noelom v Parizu. V sosednih sobah, seveda. Neke no~i sem se po~utila precej navihano in sem torej potrkala na Noelova vrata in ko je vpra{al: ’Kdo je?’, sem zni`ala glas in rekla: ’hotelski detektiv. Menda imate gospoda v svoji sobi?!’ Nakar je odgovoril: ’Samo trenutek, ga bom vpra{al.’”35 Sicer pa mu je bila najbolj “zvesta” – bila sta nekak{en {~it drug drugemu – Gertrude Lawrence (1898-1952), {e ena biseksualna revijska zvezda dvajsetih let. O njej je Lillie povedala: “Poznala sem jo bolje od mo`a ...”36 Coward je klasi~ni primer angle{kega man of the theatre 20. stoletja. Kot princ Mussel je v predstavi “The Goldfish” debitiral `e leta 1911, nato pa bil vrsto let izjemno popularen kot igralec de{kih vlog, dokler ni za svojo reputacijo poskrbel z lastno komedijo “I’ll Leave It to You” (1920). Igre, ki so sledile, je zaznamovala frivolnost, predvsem pa izrabljanje stisk in razo~aranj, v katerih se je brez pravega smisla zna{la medvojna generacija. V “Fallen Angels” ali “Easy Virtue” (1925) je izkoristil fasciniranost publike s seksom, {kandali in psevdo-sofistikacijo. V komedijah “Hay Fever” (1925), “Private Lives” (1930), “Hands Across the Sea” (1936) ali “Present Laughter” (1943) so karakterji odrasli, ki `ivijo v mo{kem adolescentskem fantazijskem svetu, v katerem dru`insko `ivljenje nima ve~ pravega pomena, v katerem ni obveznosti. Razen do u`itka. Osebe ne opravljajo resni~nega dela in denar – v desetletju depresije, pohoda lakote in pozneje {e vojne – je le sredstvo za tro{enje. Njegove najbolj{e igre, navadno napisane v nekaj dneh, ga razgaljajo kot vztrajnega igralca na odru `ivljenja, ki mora kot homoseksualec dodobra obvladovati prikrivanje, hlinjenje in pretvarjanje, da lahko sploh pre`ivi. ^eprav je bil gej, njegovo `ivljenje ni bilo pretirano senzacionalno. Rebecca West je o njem zapisala: “V svojem seksual- 166 SEXART Izseki iz zgodovine gej Hollywooda nem `ivljenju je ohranil brezhibno dostojanstvo; bil je rezerviran, a brez la`i.” ^eprav odkrite homoseksualnosti v svojih delih publiki ni razodeval, pa se je skozi svojevrstno sofistici-ranost spretno zrcalila v likih, ki jih je projiciral tako na odru kot na filmu. Bodisi kot igralec v filmu “Boom!” (ki ga je leta 1968 posnel re`iser Joseph Losey kot adaptacijo drame “The Milk Train Doesn’t Stop Here Anymore” Tennesseeja Williamsa), v katerem je odigral vlogo “kri~e~e kraljice”, Witch of Capri imenovane, bodisi kot scenarist filma “Design for Living” (1933), v katerem pa od prvotno zami{ljenega biseksualnega trikotnika, ki so ga sestavljali Miriam Hopkins, Frederic March in Gary Cooper, v adaptaciji Bena Hechta in re`iji Ernsta Lubitscha, ni ostalo niti sledu. Leta 1968 je re`iser Robert Wise posnel o njem (glasbeno) biografijo “Star!” Cowarda je izjemno dobro zadel gej igralec Daniel Massey (1933), ki ga je Coward tako reko~ posinovil, saj ga je sre~al `e, ko je kot devetletni de~ek debitiral v filmu “In Which We Serve” (Coward in Lean, 1942). Razumljivo je, da je homoseksualnost v filmu popolnoma zabrisana, Coward pa predstavljen kot povsem deseksualizirana osebnost. Tak{nih primerov biografskih filmov, ki so zavestno potva-rjali junakovo (homo)seksualnost, je ne{teto. V tem oziru mogo~e {e najbolj izstopa film “Night and Day” (1967), v katerem je gej skladatelj Cole Porter (1893-1964), ki ga sicer igra Cary Grant, povsem “razosebljen”. Zadeva je pripeljana ~ez rob absurda predvsem zato, ker v njem igra gej igralec Monty Woolley (1888-1963) samega sebe, vendar kot straight igralca Montyja Woolleya. Sicer pa naj ne bi bila seksualna orientacija tista stvar, po kateri bi se veljalo posameznega umetnika zapomniti. Po ~em naj bi ostal v spominu Noel Coward, je odgovoril sam: “Po svojem {armu.” LITERATURA: DYNES, W. R. (1990): Encyclopedia of Homosexuality, St. James Press, London. HEDLEIGH, B. (1994): Hollywood Babble On, Carol Publishing Group, New York. HEDLEIGH, B. (1989): Conversations With My Elders, GMP Publishers Ltd, London. HARRIS, W. G. (1990): A Touch Of Elegance, Sphere Books Ltd, London. RUTLEDGE, L. W. (1988): Unnatural Quotations, Alyson Publications, Boston. BRANDO, M., LINDSEY, R. (1994): Songs My Mother Taught Me, Century, London. ST. MICHAEL, M. (1989): James Dean In His Own Words, Omnibus Press, London. SEXART 167 Gusti Leben HUDSON, R., DAVISON, S. (1988): Rock Hudson – His Story Bantam Books, London. MURRAY, R. (1995): Images In The Dark, TLA Publications, Philadelphia. HOWES, K. (1993): Broadcasting It, Cassell, London. HADLEIGH, B. (1993): The Lavender Screen, Carol Publishing Group, New York. WALKER, J. (1994): Halliwell’s Film Guide, Harper Collins Publishers, London. MARTIN, L. (1993): Movie and Video Guide, Penguin Books Ltd, London. HOSKYNS, B. (1991): Montgomery Clift – Beautiful Loser, Bloomsbury, London. SLIDE, A. (1986): Great Pretenders, Wallace/Homestead Book Company, Illinois. ANGER, K. (1986): Hoolywood Babylon, Arrow Books, London. DUFF, C. (1995): The Lost Summer, Nick Hern Books, London. MUNN, M. (1992): Hollywood Rogues, Large Print, Oxford. RUSSO, V. (1990): Die Schwule Traumfabrik, Bruno Gmunder Verlag, Berlin. STEWART, S. (1994): Gay Hollywood, Companion Publications, California. 168 SEXART Kate Bornstein Spolna izob~enka: o mo{kih, `enskah in nas ostalih (odlomek)* INTERLUDIJ * Kate Bornstein: Gen- der Outlaw, On Men, PREDMET LEZBI[TVA Women and the Rest of Us. Vintage Books, New York 1995. Vpra{anje: Zares me presene~a to, da si kot mo{ki bila heteroseksualna, ~eprav v smislu konstrukta. Ali si se po~utila, kot da bi bila mo{ki, ki je bil lezbijka? Kate: Nisem se po~utila, kot da bi bila mo{ki. Nikoli. Bila sem mo{ki, vendar se nikoli nisem do`ivljala tako. V vseh pogledih sem ustrezala spolni vlogi “mo{kega”. Dru`beni vlogi mo{kega. In tako sem dru`beno bila mo{ki. Nedvomno. Toda tega nisem nikoli do`ivljala. Justin: Kak{na je razlika med odnosom, ki so ga imele heteroseksualne `enske do tebe, in odnosom, ki ga imajo do tebe lezbijke sedaj? Kate: Res dobro vpra{anje! Ko sem bila kot mo{ki v odnosih z `enskami, sem jaz veliko bolj prevzemala “mo{ko vlogo” in one so veliko bolj prevzemale “`ensko vlogo” – in to v obliki dihotomije. Zve~ine so prevladovali nekateri konstruk-ti, ki se predpostavljajo, vzorci odnosov, ki so izklju~no hete- ^asopis za kritiko znanosti, domi{ljijo in novo antropologijo, let. XXIII, 1995, {t. 177, str. 169-186. 169 Kate Bornstein roseksualni in bi v mojem sedanjem položaju delovali neumno. Sedaj je v odnosih z ženskami veliko več pogajanj, veliko več pogovorov in vloge so bolj fluidne. Poleg tega prevladuje v heteroseksualnih odnosih distanca. Lahko obstaja neka bližina, toda vedno se pojavi tisto vprašanje: “Kaj pa sploh si ti?” Tukaj se ustavi, preprosto ustavi. V lezbičnih odnosih - in domnevam, da je enako v moških homoseksualnih odnosih, vem pa ne - pa je veliko več domačnosti. Tukaj je preprosto več bližine. Issues: Ali so te kdaj privlačili moški? Kate: Sanjarila sem o moških. Toda - ali me je kdaj privlačil moški? Eden (pogleda Justina - nasmehneta se). Bila je zaljubljenost, ki je nikakor nisem mogla razumeti. “Kaj se dogaja?!” Bila sem brezupno zatreskana v Justina. In bilo je tako vznemirljivo. Šla sem preko tega, do točke, ko mi je enostavno zelo pri srcu, čutim se mu zelo blizu. Toda nič več kot to. Moški me nikoli niso privlačili. Imela sem spolne odnose z moškimi - pred operacijo in nikakor po njej - in ni mi bilo všeč. Kljub temu imam še vedno fantazije in te so zabavne. Ko z mojo prijateljico zamenjava dildo - to ni isto kot biti moški ali igrati moškega - in pogledam dol to reč na sebi, rečem: “O, tega se pa spomnim!” (Vsi navzoči se zelo smejijo.) Moja ljubica pravi, da sem veliko bolj izurjena kot vse njene druge ljubice. Vse to je zelo zabavno. (Smeh.) SPREJEM V LEZBIČNI SKUPNOSTI Vprašanje: Kako se odzivajo nate kot na transseksualno lezbijko v lezbični skupnosti? Ali si iskala sprejem in ali si ga našla? Kate: Iskala sem sprejem v neki lezbični skupnosti, ki je imela slabo izkušnjo z neko transseksualno lezbijko, pet ali šest let pred mojim prihodom. Po besedah tamkajšnjih žensk je poskusila z igro moči, da bi prevzela vodstvo v veliki lezbični organizaciji v tistem mestu. Odzivi so bili zelo močni, zelo glasni in zelo podobni reklu: “No, taki so moški!” In ko sem se pojavila jaz, so si mislile: “PAZI, še eden!” Najprej niso vedele, da sem transseksualka, ko pa so to ugotovile, so takoj sklepale: “Oh, že vseskoz sem vedela: to je bila moška energija, čutila sem to!” To že ni dober sprejem. Naletela pa sem na dober sprejem pri ljudeh, veliko mlajših od mene. Dvajset- in tridesetletniki so veliko bolj dovzetni kot pa moji vrstniki, ki so največji starokopitneži. 170 SEXART Spolna izob~enka: o mo{kih, `enskah in nas ostalih Sedaj to ni ve~ tako pomembno. Ne pojavljam se tam, kjer me ne sprejemajo. [e vedno sre~ujem ljudi, ki imajo te`ave z mano, ~e{: “Ti nisi prava `enska,” in jaz odvrnem: “Tudi prav ...” In oni pravijo: “In kako si potem lahko lezbijka?” in zame je to jedro problema – take ljudi sku{am zdramiti z vpra{anji: “Kaj je `enska? Kaj je mo{ki?” @elim si, da bi mi kdo odgovoril na to – potem bi bilo moje `ivljenje veliko la`je. Lahko bi se posvetila kak{ni drugi igri. Toda nih~e mi {e ni znal odgovoriti. Ni trdnega pravila. Vendar so pravila. In tukaj je pravilnik. OPUSTI UTRUDLJIVO ISKANJE PRAVILNIK SE JE NA[EL! 1 Garfinkle, Harold, Studies in Eth-nomethodology, Engle-wood Cliffs, N. J., Prentice-Hall, 1967. V 80-ih je nastalo veliko teorij o zasvojenosti in soodvisnosti. Zve~ine so se strinjale v tem, da postanemo od ~esa odvisni zato, da bi se izognili ali zanikali kaj drugega. Deloholiki delajo, alkoholiki pijejo in seksoholiki seksajo. Spol razumem v podobni lu~i: to je nekaj, kar po~nemo, da bi se izognili ali zanikali na{o popolno samoizraznost. Mislim, da je ljudem obna{anje glede na spol vsiljeno – saj res obstajajo pravila, kako to po~eti. Bolje, da ne nadaljujem v tej smeri, saj bo {e kdo za~el izvajati program v dvanajstih korakih v zvezi s to ugotovitvijo! Kljub temu, pravila spola so. Pravila spola se razumejo kot “naravna stali{~a” na{e kulture (stvarna, objektivna dejstva) po [tudijah iz etnometodolo-gije Harolda Garfinkla iz leta 1967. Rada prebiram ta pravila in potem opazujem, kako sleherno izmed njih {e naprej igra neko vlogo v mojem `ivljenju – vse je grozljivo to~no. Ohranjam stik s temi pravili – to mi pomaga pri iskanju novih na~inov za njihovo kr{enje. Tukaj so pravila g. Garfinkla in nekaj misli o vsakem1: 1. Obstajata dva, in samo dva, spola (`enski in mo{ki). Prvo vpra{anje, ki ga po navadi postavimo novim star{em, se glasi: Je fantek ali pun~ka? V teh ~asih se je raz{iril krasen odgovor na to vpra{anje: “Ne vemo {e; ni nam {e povedalo.” SEXART 171 Kate Bornstein Osebno mislim, da nobeno vpra{anje, ki vsebuje ali/ali, ni vredno resnega odgovora, in to velja tudi za vpra{anje o spolu. Sem ~lanica komercialne elektronske informativne slu`be (op. prev. BBS) z imenom America Online. Moja {ifra je Outlaw-Gal. Obvezno dobim dve vpra{anji: “Zakaj si izob~enka/ec?”, na katero vedno odgovorim, da kr{im naravna pravila. Drugo vpra{anje je skoraj vedno: “M ali @?”, na katero odgovorim: “Da.” ^e kdo poka`e pri tem smisel za humor, `elim nadaljevati pogovor z njim/njo. 2. Spol je nespremenljiv. (^e si `enska/mo{ki, si bil/a vedno `enska/mo{ki in vedno bo{ `enska/mo{ki.) Zadnja opazna transseksualka, ki ji je uspelo vrniti dose`ke od spolne diskriminacije na mo{ko stran sodi{~a, je bila Renee Richards. Javno priznanje in uspeh, za katerega sta si Billie Jean King in `enski tenis prizadevala ve~ let, je Renee Richards dobila v prvem nizu. Tako bi se lahko nove nalepke na avtomobilih glasile: “Za `enski tenis so potrebna odrezana jajca.” Janice G. Raymond The Transexual Empire, 1979 Kljub ostremu napadu na transseksualce, je knjiga Raymon-dove vredna branja, predvsem zaradi inteligentne osvetlitve mo{ke prevlade v medicinskem poklicu in ugotovitve, da ta poklic nadzira transseksualne operacije. Raymondova in njeni somi{ljeniki verjamejo v neko esencialno re~ z imenom “`enska” in v drugo esencialno re~ z imenom “mo{ki”, transseksualce pa vidi kot ljudi, ki zavzemajo njen prostor. Raymondova uboga pravila: njen svetovni nazor ne dopu{~a mo`nosti spremenljivosti spola. Tako nekatere kulturne feministke kot zaprise`eni funda-mentalisti se strinjajo, da sem se ne le rodila kot mo{ki, temve~ bom tudi ostala mo{ki do smrti, ne glede na to, kaj se mi bo zgodilo ali kaj bom izbrala. S takimi ljudmi se ve~ ne prepiram: vedno me bodo razumeli tako, ne glede na to, kaj bom rekla ali storila. Dokler mi ne grozijo in ne prepovedujejo vstopa v kateri koli javni prostor, jih bolj kot kaj drugega samo pomilujem. 172 SEXART Spolna izob~enka: o mo{kih, `enskah in nas ostalih 3. Genitalije so pomemben znak spola. (@enska je oseba z vagino; mo{ki je oseba s penisom.) Nikoli nisem sovra`ila svojega penisa; sovra`ila sem to, da me je naredil mo{kega – v mojih o~eh in v o~eh drugih. Za bolj{e po~utje sem potrebovala vagino – bila sem prepri~ana, da je genitalna operacija, s katero bodo iz mojega penisa oblikovali vagino, edina mo`nost, da iz`ivim to, kar sem mislila, da je moj pravi spol. K sre~i ne ob`alujem te odlo~itve. Res je zanimivo, koliko papirjev mora{ podpisati, preden zares dobi{ dovoljenje za operacijo iz mo{kega v `ensko. Morala sem se seznaniti s sleherno mo`nostjo nezgode med operacijo: od tega, da ne bom nikoli ni~esar ~utila v genitalijah, da ne bom do`ivela ve~ nobenega orgazma v `ivljenju, do mo`nosti, da mi odpadejo sramne ustnice. Pozneje se je pokazalo, sem nekoliko izgubila ob~utljivost na povr{ini ko`e okoli vagine, vendar lahko do`ivim orgazem, in ko sem nazadnje pogledala sramne ustnice, so bile {e vedno na mestu. Zato pravim, da sem imela sre~o; nekateri je niso imeli. 4. Vsakr{ne izjeme, poleg dveh spolov, niso vredne resne obravnave. (Saj gre za {ale, patologijo itn.) Spomnim se, da sem neko~ stopila v trgovino Woolworth v Philadelphiji. @e kak mesec sem `ivela kot `enska. Stopila sem skozi vrtljiva vrata in obstala iz o~i v o~i pred varnostnikom – mladim mo{kim, starim morda devetnajst ali dvajset let. Ko me je zagledal, me je dvakrat premeril in se za~el smejati – zelo glasno. Kar smejal se je in smejal. [la sem naprej skoz vrtljiva vrata in zapustila trgovino. Strinjala sem se z njim, da sem jaz {ala; da je z mano nekaj narobe. Skoraj leto pozneje sem {la vnovi~ v trgovino. Takrat je pristopil. 5. Sprememba iz enega v drugi spol ni mogo~a, razen v obredih (ma{karadah). Letna parada Mummers’ poteka ob novem letu v Philadel-phiji. Stotine mo{kih – zve~ine dru`inskih modrih ovratnikov – se okiti z dukati, perjem, oble~e v `enske halje in koraka gor in dol po glavni ulici Mesta bratske ljubezni. V ve~ini {amanisti~nih kultur obstajajo obredni obi~aji, ko morajo duhovni vodje, kot je sibirski “mehki mo{ki”, `iveti del svojega `ivljenja kot predstavniki nasprotnega spola, da bi tako dosegli stopnjo duhovnega voditelja. SEXART 173 Kate Bornstein Transformacija (iz mo{kega v “mehkega mo{kega”) poteka postopno v obdobju med osmim in petnajstim letom fantove starosti, v odlo~ilnem obdobju, ko se po navadi poka`e {amanisti~ni navdih. Chukshi menijo, da je vzrok za to transformacijo mo~ duha.2 6. Vsakdo mora biti razvr{~en po spolu. (Primerov brez pripisanega spola ni.) Ali poznate koga, ki mu ne bi pripisali mo{kega ali `enskega spola? Mar ni to bedarija? @e zaradi tega je pomembno za slehernega med nami, da se vpra{a, zakaj se dru`ba tako oprijema spola. 7. Dihotomija mo{ko/`ensko je “naravna”. (Mo{ki in `enske obstajajo neodvisno od znanstvenih (ali drugih) kriterijev mo{kosti ali `enskosti.) Na eni strani spektruma je ~rno in belo na drugi z vmesnim poljem sivega, nekateri bi rekli, z mavrico med obema. Obstaja levo in desno in vmesno polje sredi{~a. Na eni strani je rojstvo in na drugi strani smrt in vmesno polje `ivljenja. Vendar vztrajamo, da sta dva, In vztrajamo, da je to samo dva spola: mo{ki in `enski. pot narave. Modra rumena zelena. Narava? Narava? Narava. 8. Pripadnost enemu ali drugemu spolu je “naravna”. (@enska ali mo{ki si neodvisno od kogar{nje koli odlo~itve o tem, kaj si.) V sredini 80-ih, ko sem se za~ela ukvarjati z `ensko politiko ter gej in lezbi~no politiko, sem opazila priponke z naslednjimi gesli: 2 Walter L. Williams, The Spirit and the Flesh, 1986. 174 SEXART Spolna izob~enka: o mo{kih, `enskah in nas ostalih PRO^ Z VA[IMI ZAKONI OD MOJEGA TELESA! ali BIOLOGIJA NI USODA! Mislila sem, da so {e posebej primerni za moj polo`aj trans-seksualke. Toda spoznala sem, da je narobe. ^e posku{am sama odlo~ati o svojem spolu, se o~itno spreminjam proti naravi – ne glede na to, kaj pi{e na priponkah. Ko sem se pridru`ila `enski skupnosti v sredini 80-ih, sem sli{ala, da imam {e vedno mo{ko energijo. (Nikoli nisem vedela, kaj je “mo{ka energija”, toda pozneje sem ugotovila, da je bil to {e moj zadnji viden mo{ki privilegij.) Rekle so, da sem bila socializirana kot mo{ki, zato nikoli ne bi mogla zares biti `enska, in da sem pravzaprav kastriran mo{ki. In to me je zelo dolgo bolelo – pravzaprav ve~ kot eno leto. Kar naprej sem poslu{ala ljudi, ki so me definirali z njim ustreznimi pojmi. Najla`e je igrati `rtev in re~i, da so ti ljudje bili zlobni, toda domnevati vse najslab{e o drugih preprosto ne more biti res, in prav tako to ni ljube~ ali spodbuden odnos do drugih. Tako sem za~ela opazovati njihove prispevke k definiciji mene same. Ugotovila sem, da je vsaka oseba, ki je ~utila prisilo, da me definira, imela te`ave pri ohranjanju njegove ali njene pripadnosti svojemu spolu. Za~ela sem spo{tovati potrebe tistih, ki so imeli ovire v lastnem spolu. Zato sem za~ela govoriti na primer stvari: “Ja, pa sem res kastriran mo{ki, ~e me tako vidi{.” In moje veselje ob pogledu na njihove obraze je pomenilo za~etek mojega smisla za humor v vsem tem – nisem bila ve~ poni`ana zaradi njihovih definicij mene. [e vedno nosim priponko PRO^ OD MOJEGA TELESA Z VA[IMI ZAKONI! – sedaj pomeni le {e nostalgijo. Nekje, na drugi strani pravil Tako obstajajo pravila za spol, vendar pravila se lahko kr{ijo. Torej k naslednji skrivnosti spola – spol lahko dopu{~a dvoumnost. Obstaja veliko na~inov za transgresijo predpisanih spolnih kod, ki so odvisne od svetovnega nazora osebe, ki transgresira: od tega, da kdo ne ustreza tako zelo rigidno svojemu spolu, do tega, da ima kdo raje povsem nedefinirano SEXART 175 Kate Bornstein spolno podobo. Izidi teh ciljev variirajo od tega, da ne naredimo ni~ za to ali imamo veliko garderobnih omar, vse do popolne kirur{ke transformacije. V resnici sploh ni pomembno, za kak{en na~in se odlo~imo ali kako radikalno se poigravamo s spolom. Mislim, da je res pomembno to, koliko se zavedamo mo`nosti izbire. Kako `alostno je, ~e opustimo izra`anje nekega dela svoje identitete samo zato, ker ne vemo, da obstaja ve~ opcij. Ugotovila sem {e, da spol lahko dopu{~a spremenljivost, kar je nekaj precej druga~nega od dvoumnosti. ^e je dvoumnost zavra~anje, da bi padli v predpisane kode spola, potem je spremenljivost zavra~anje, da bi ostali v enem ali drugem spolu. Spremenljivost v spolu je mo`nost, da svobodno in zavestno postanemo en ali drugi spol ali neomejeno {tevilo spolov, za poljubno ~asovno dol`ino in s poljubno stopnjo spremembe. Spremenljivost v spolu ne priznava nikakr{nih omejitev ali pravil spola. Fluidna identiteta je en na~in re{evanja problemov z omejitvami. Tako kot se posameznikova identiteta preme{~a, se preme{~ajo tudi individualne meje in omejitve. Te`ko je prestopiti mejo, ki se premika! Prav odkritje dvoumnosti in spremenljivosti mojega lastnega spola me je napeljalo k spremembi spola. Spoznanje o teh dveh konceptih mi je omogo~ilo opazovati omenjene dejavnike – inhibiranih ali v razcvetu – v kulturi in v posameznikih/cah. 176 SEXART Spolna izob~enka: o mo{kih, `enskah in nas ostalih SEDEM LET SKOMIN Spomnim se, da sem nekje prebrala, da ~love{ko telo potrebuje sedem let za popolno regeneracijo. To pomeni, da v sedemletnem obdobju vsako celico v na{em telesu nadomesti nova. Tako telo, ki ga nosite v tem trenutku, najbr` nima niti ene iste celice telesa, ki ste ga nosili pred, recimo sedmimi leti in {estimi mesci. Kot vrsta umiramo in se ponovno rojevamo na vsakih sedem let. To ima seveda nekaj zanimivih implikacij za ~loveka, kot sem jaz. Preteklega maja, 1. maja, je minilo sedem let od moje operacije, konverzije genitalij. Tako zdaj re~ejo temu, ko ho~ejo biti vljudni. To mislimo mi vsi, ko re~emo “operacija”. Kot pri: “Kdaj si se operirala?” Ali: “Ali se bo{ operirala?” Ali: “Koliko si pla~ala za operacijo?” Operacija je tisto, ko so moj penis dali na mizo, ga razparali po sredini in ga potegnili ven kot ribo iz vode, ga potem se{ili in stla~ili nazaj vame, kakor da bi obrnili nogavico okoli. In to je moja vagina. Iste celice, druga~na celi~na oblika. Mo{ko narejena. Tako je preteklo sedem let po operaciji in vse celice, ki jih imam in vse celice, ki jih nosim in vse celice, ki so moje bitje sedaj so vse ~isto nove. V tehni~nem jeziku je sedanje telo gojeno doma. ^isto tako kot va{e. Devetindevetdeset in {tiriin{tirideset stotiso~odstotno ~isto. Kot dekle Ivory. Mogo~e kljub vsemu sodimo v isti klub. Vi in jaz. SEXART 177 Kate Bornstein Vidite, {e naprej i{~em ta klub, {e naprej i{~em dom, {e kar naprej pregledujem telefonske imenike, pa nikjer mojega dru`inskega imena. [e naprej i{~em uniformo, {e naprej poslu{am pesmi, ho~em se nau~iti pravih plesnih korakov, toda moja dru`ina je ostala pred vrati. In tudi ~e bi nam dovolili plesati, meni in mojim ljudem, ~e bi nam dovolili plesati, kdo bi vodil? Med odra{~anjem sem brala naslednje knjige. Vse so imele poglavja, kot je tole: Nisem mogel ~akati, da teta Peg in Lisa odideta. Takoj sem {el v Lisino sobo. Srce mi je razbijalo. V Lisini omari sem iskal njeno spodnje perilo. Ko sem odprl predal s spodnjim perilom, sem kar obstal in v ti{ini zijal, ko sem ne`no vzel njene hla~ke, modrc, kombine`o in druge pritikline, vsako posebej in jo pri-dr`al na mojem golem telesu. Smuknil sem v hla~ke z modrcem, ki sem ga napolnil z blagom. Potem sem si oblekel svetlo polovi~no kombine`o. Videti se v zrcalu je bilo tako razburljivo, in ravno ko sem za~el drgniti moj s svilo obdan penis, me je {okiral Lisin glas: “No, katero mojih oblek bo{ oblekel?” (Mo{ka ma`oretka, avtor neznan. 1967) Moji ljudje so v erotiki zmeraj odkriti. Odkrijte me. V {estdesetih letih, ko sem bila hipijski fant, sem res verjela Beatlom in Alanu Wattsu in Kahlilu Gibranu in najbr` celo Maharishiju, da je ljubezen vse, kar potrebuje{. 178 SEXART Spolna izob~enka: o mo{kih, `enskah in nas ostalih Imela sem dalj{e lase, kot jih imam danes. Nosila sem ro`ne vence in hla~e na zvonec. Izgovarjala sem besede kot far out in groovy. Vsi okoli mene so bili v mirovnem gibanju. Toda nikoli nisem res razumela mirovnega gibanja, zato ker nikoli nisem razumela miru. Najbr` sem bila preve~ v vojni s samo sabo in nisem se nikoli pribli`ala svoji notranji vojni toliko, da bi jo lahko primerjala z vojno, ki je potekala vse naokoli mene. Tako kot tip, ki sedaj `ivi v sosednjem bloku. Midva sva v vojni, on in jaz. Potika se okoli in zapija z ljudmi, ki postopajo na ulici pred video trgovino na drugi strani Safewaya. Zasleduje me do doma. ^e stopim iz hi{e, ravno ko je on v bli`ini, re~e: “Mmmmm, ravno o pravem ~asu.” Naredila sem napako, ko sem se mu nasmehnila ob prvem sre~anju. Rekel mi je: “Rad bi si ga zdrkal med tvojimi jo{ki, pi~ka.” Pred sedmimi leti in {estimi mesci teh prsi {e ni bilo, da bi me lahko spravile v take te`ave. Zdaj tip pride k meni, ~e ostanem predolgo v avtu. Oblizuje si ustnice. Podrgne si medno`je z roko. Mati me ni nikoli nau~ila, kako ravnati v takem primeru. V svojem `ivljenju se nisem u~ila, kako ravnati v takem primeru. Vsaki~, ko ga zagledam, se po~utim kot srna na avtocesti, ujeta v `arometih bli`ajo~ega se tovornjaka. SEXART 179 Kate Bornstein Petnajst let po moji fazi hipijskega fanta (ali dve celotni telesi pozneje, odvisno od tega, kako ra~unamo ~as), ko sem kon~ala spremembo spola, ko sem imela operacijo, ko so dvignili in spustili tisti no`, ko so rezali skoz kri in kosti in `ivce, sem pomislila, sedaj bom imela nekaj miru. Ko so vzeli iglo in sukanec in me se{ili nazaj skupaj, sem si rekla, sedaj bom na{la svoje zadovoljstvo. In ko sem le`ala med celjenjem in je tako bolelo, da sem lahko samo nenehno jokala, sem si rekla, vojna je kon~ana, zdaj si lahko zgradim spomenik. Vendar se ni kon~alo tako. V mojih mo`ganih so {e naprej divjale vojne. Spra{ujem se, zakaj so te majhne celice tako brihtne? Ho~em re~i, ~lovek bi mislil, da ~e so neko~ sestavljale penis, bi se lahko po sedmih letih ponovno sestavile v drug penis. Toda nak. Nak. Delajo to, kar se spomnijo, da so bile nazadnje. Te majhne celice se spomnijo, da se morajo reformirati v vulvo in vagino, tako kot pri meni. Kaj pa je s tistimi mrtvimi in umirajo~imi celicami... s tistimi, ki izginejo? Nih~e ne govori o njih. Kam grejo one? Nekje, tam zunaj, je celo telo mrtvega mo{kega, razstavljeno v mikro enote – kot to po~nejo tisti transporterji v Zvezdnih stezah? O`ar~i me, Scotty. Tukaj zame ni `ivljenja. Nekje, v zadnjih sedmih letih `ivljenja, sem pustila vse celice, ki so sestavljale telo tam zunaj, ki je bilo videti presunljivo podobno zdaj{njemu, tistemu, ki sem ga zgradila s hrano, ki sem jo jedla, in z alkoholom, ki sem ga pila, da bi se izognila soo~anju z `ivljenjem. Poglejte me, mene celo, moje transseksualno telo bo razstavljeno od srede do nedelje pri Jociejinem Cabaretu in Juice Jointu, pridite, pridite vse in me poglejte. Te prsi so prave, veste, sama sem jih gojila. Za to vagino sem pla~ala ve~ kot za avto, seveda ~e ne {tejem zavarovanja 180 SEXART Spolna izob~enka: o mo{kih, `enskah in nas ostalih in nimam nobene zgre{ene stvari na sebi, ni~ cenenega, jaz sem pravo tveganje. Hej! Tudi te strije so prave, dobila sem jih kot debelu{en otrok v osnovni {oli, veste, jedla sem v odgovor na vsa vpra{anja, bila sem ta vpra{anja ali jaz in vpra{anja so me `rla podnevi in pono~i. Moja vpra{anja so ostajala globoko spodaj, prav tam spodaj ob moji utehi. Moja vpra{anja so mi grizla srce, ko sem grizla pi{kote za goste moje g.-e in ga.-e, moj rde~ sladi~ in pi{~an~ji frikase stare mame, vse to sem `ve~ila in nikoli ni~ okusila. Moje peko~e srce je bilo vse, kar sem okusila. Nikoli nisem nehala brati tistih porno knjig. [e vedno imam majhno zbirko. “O, moj bog,” je rekla Faye, ko je zakopala obraz v dlani. “Kaj bomo storili sedaj?” “Imam majhno zamisel za tega na{ega prijatelja Franka,” se je smejala Helen. Bil je neprijeten smeh. “Vohljal je naokoli in toliko spra{eval, da mi je res za~el iti na `ivce. Po tem, kar ti je storil na pla`i, Faye, bi ga lahko to`ila zaradi nemoralnega vedenja in...” Umolknila je in zatem zlobno nadaljevala: “Imam fotografijo za dokaz.” “Kaj naj storim?” sem vpra{ala in sedla na naslonja~. “Torej,” je odvrnila z glasom, hladnim kot jeklo magnuma, ki ga je dr`ala, “ker te tako zanimajo `enske, mislim, da bi moral dobiti prilo`nost, da se nau~i{ ve~ o njih – bolj celovito – od noter na ven, bi lahko rekli. Moral se bo{ nau~iti spo{tovati `enske in najbolj{i na~in u~enja je neposredna izku{nja. Gospod Frank Martin, za tri dni bo{ zavzel mesto Mildred, slu`kinje. ^e bomo zadovoljne, bomo strgale fotografijo in nikoli ne bomo ~rhnile niti besede o tem, kar si sku{al storiti Faye.” Saj se {ali, sem pomislil. Jaz kot dekle? SEXART 181 Kate Bornstein Sme{no! Toda potem sem pogledal cev pi{tole, ki je merila to~no vame. “Jaz... Jaz bom s-storil vse, kar bo{ rekla,” sem prepla{eno rekel. “O, pridkan,” se je hihitala Faye in mahala s pi{tolo. Bila je nadvse razposajena. (Primer naklju~nega umora, avtor neznan, 1962) V erotiki mojih ljudi smo skoraj vedno prisiljeni k spremembi. Mislim, da sem bila v to prisiljena. Mislim, da bi pornografiji lahko rekli prisila. Mislim, da bi ogla{evanju lahko rekli prisila. Mislim, da bi zdravnikom, ki mi kar naprej govorijo, da ~e nisem mo{ki, moram biti `enska, lahko rekli prisila. Modni industriji bi lahko rekli prisila. Po drugi strani pa bi lahko rekli prisiljevanju nekoga v en ali drug spol, temu bi lahko rekli moda. Nisem mo{ki. Nisem `enska. Rada imam igranje. Vedno sem imela rada naredi-prepri~ljivo! Med vsemi mo`nostmi izbire, ki jih imam, sem najraje dekle. Gojila sem to telo. To je dekli{ko telo. V celoti. V zadnjih sedmih letih je ena od teh celic postala dekle, tako je zdaj moje. Zato se ne po~utim `enstveno. Zato se ne po~utim `enska. In gotovo nisem mo{ki. Kaj sem potem? “Rad bi si ga zdrkal med tvojimi jo{ki, pi~ka.” Pisala naj bi o tem, kako biti dekle. Ne vem, kako biti dekle. In gotovo ne vem, kako biti fant. In po sedemintridesetih letih posku{anja, kako biti mo{ki, in po osmih letih posku{anja, kako biti `enska, sem ugotovila, da ne eno ne drugo ni zares vredno truda. In to mi je dalo misliti. Veliko ljudi misli, da to je vredno truda. In to mi je dalo misliti. Zakaj? Zakaj ljudje mislijo, da je vredno vsega truda biti mo{ki? Zakaj ljudje mislijo, da je vredno vsega truda biti `enska? In hej, zdaj ne govorim 182 SEXART Spolna izob~enka: o mo{kih, `enskah in nas ostalih samo o transseksualcih. Govorim o mo{kih in `enskah, mogo~e takih, kot ste vi. Tako zelo me zanima, kako je biti prepri~an, da si mo{ki. Sedim tukaj in vse to tipkam na moj ra~unalnik in se spra{ujem, kdo bo to bral; in vem, da nekateri med vami res verjamete, da ste `enske. Rada bi pokleknila pred vami, rada bi pokleknila in rada bi vas pogledala v o~i in rada bi rekla, povejte mi! Povejte mi, kako je to! Visoka rde~elasa igralka poklekne na sredini odra. Pogleda ob~instvo, njen obraz obsije jantarjev `aromet. “Povejte mi, kako je vedeti, da si `enska,” pravi, z glasom, komaj glasnej{im od {epeta. “Povejte mi, kako je vedeti, da si mo{ki. Povejte, prosim, saj nisem niti eno no~ svojega `ivljenja {la spat vedo~, da sem mo{ki. Niti eno no~ svojega `ivljenja nisem {la spat vedo~, da sem `enska.” Ko sem odra{~ala, je bil slovar moja najljub{a knjiga v hi{i. Imeli smo ogromen slovar. Bil je velikosti milijonov telefonskih imenikov. Stal je na svojem podstavku na hi{nem hodniku. In imel je svojo lu~ na steni, usmerjeno neposredno na ovitek iz rjavorumenega usnja in na liste z zlato obrobljenimi robovi. In ko si pri`gal lu~, je obsijala slovar in ~ez nekaj ~asa se je usnje pod direktno lu~jo ogrelo in oddajalo omamen vonj, ki sem ga vdihovala vsaki~, ko sem iskala kako besedo, kadarkoli sem hotela vedeti, kaj je nekaj pomenilo. Za~ela sem povezovati pomen vseh pomembnih stvari v mojem `ivljenju z vonjem toplega usnja. Ko sem bila majhna in sem star{e spra{evala, kaj pomeni kak{na beseda, so mi rekli: “Pojdi in poi{~i jo v slovarju, Albert.” In tekla sem, skoraj letela sem v tisti kot na hodniku, da bi dobila svojo dnevno dozo usnja in resnice. Mislim, da sem vedno vedela, da je spol bil v tisti knjigi. Toda preve~ sem spo{tovala njene postarane in krhke strani, da bi lahko kar naravnost pre{la k stvari in rekla: Oprostite, ali bi mi lahko povedali, kaj naj storim s to re~jo, ki mi binglja med nogami? Mislim, le kaj bi storila, ~e bi mi knjiga povedala, da moram to re~ obdr`ati? Ne, bolje bo, ~e sploh ne pogledam, sem pomislila. Tako nisem nikoli poiskala SEXART 183 Kate Bornstein spola. Pustila sem ga spati v slovarju, nekje med samo-analizo in temo. Spol sem iskala med drugimi stranmi. Slovar je bil prvi vtis, ki sem ga dobila o informacijski dobi. Imel je informacije, ki sem jih potrebovala. Imel je informacije, ki sem jih `elela. Tisti slovar je imel informacije, po katerih sem hrepenela. Z vsem srcem sem verjela, da bi mi slovar v na{em hodniku povedal, kdo sem in kaj sem – ~e bi ga le znala pravilno brati. In tako sem odkrila informacijsko dobo. Vidite, hotela sem biti informirana. Hotela sem imeti znanje. Hotela sem pri`gano lu~ na hodniku in nekoga doma. Hotela sem biti vpeljana. Hotela sem biti v zanki. Hotela sem nositi vsevedni nasmeh. Hotela sem nositi ta nasmeh kot svetlobni signal. Hotela sem, da ljudje vidijo moj nasmeh in re~ejo: To je dekle, ki ve, kaj ho~e. To je dekle, ki ve, kam je namenjena. Hotela sem, da me ljudje vidijo in re~ejo: To je dekle informacijske dobe. Toda bila sem preve~ zaposlena za informacijsko dobo, ko sem bila fant. Bila sem preve~ zaposlena s hranjenjem, pitjem, fukanjem, kajenjem, zapravljanjem, kockanjem – oddaljevanjem od informacij, ki sem jih potrebovala. Zato sem prenehala s tem sranjem. Samo odrinila sem ga pro~. Rekla sem samo: Ne. Vsak dan po vrsti. [lo je zlahka. Najprej prve stvari. Pohupajte, ~e ste prijatelji Billa W. Olevila sem svoje odvisnosti kakor ka~a levi ko`o. Olevila sem svoje odvisnosti vse do tistega, kar sem mislila, da sem v resnici, trepetala gola, ostala sem samo {e jaz, jaz in tisto, kar sem mislila, da sem. Levim svoje identitete, tako kot levim moje mrtve in umirajo~e celice. In vsaki~, ko odprem slovar, in najdem svojo sliko ob eni od tistih besed; strgam list iz slovarja in 184 SEXART Spolna izob~enka: o mo{kih, `enskah in nas ostalih ga pogoltnem celega in ga poserjem, tako ravnam sedaj, ko me ho~ejo ozna~iti. Trgam liste iz slovarja. Zamislite si moje presene~enje, ko sem morala iztrgati naslednji list, list, ki mi je visel okoli vratu, list, ki sem ga imela blizu srca ves ta ~as, tako blizu, da me je du{il, in tega nisem vedela. Zamislite si moje presene~enje, ko sem morala uni~iti list z napisano besedo Lezbijka. Stari `idovski pregovor pravi: Bog je ustvaril ljudi zato, ker ima rad dobre zgodbe. Bi radi sli{ali eno res dobro? OK, tukaj jo imate. Glejte, moje dekle postaja mo{ki mojih sanj. Postaja mo{ki, kot si je moja mati vedno `elela zame. Catherine je postala David. Kot tista stara priponka iz ‘60-ih: “Moja karma je povozila mojo dogmo.” Ali si lahko predstavljate? Zbudim se nekega jutra, fina lezbijka, kot sem jaz, zbudim se nekega jutra, in `ivim z mo{kim! Bila so nekatera vpra{anja, ki jih nisem hotela zastaviti, a sem jih morala: ... ali bi lahko `ivela z mo{kim kot z ljubimcem? in ~e bi to lahko naredila, ... z mo{kim ljubimcem, kaj bi potem bila jaz? Tega se moram dr`ati. Tega tipa ne morem pustiti. Moram ostati ob mojem mo{kem. N~ ne morem narest, ker sem prilimana ko lepilo na mojega tipa! Hej! Zdaj lahko prepevam vse tiste stare ljubezenske pesmi, ne da bi spreminjala zaimke. In, hej! To me spodbuja. Glejte, minilo je sedem let od moje operacije. SEXART 185 Kate Bornstein Minilo je sedem let ka~jega lezenja pod soncem ko sem levila ko`o, leto za letom za letom sku{ala biti tri korake pred slovarjem. Sku{ala biti zunaj dometa ljudi, ki mislijo, kako pomembno je biti mo{ki, sku{ala biti zunaj dometa ljudi, ki mislijo, kako pomembno je biti `enska, res ne razumem teh ljudi. Ali jih vi? Ne razumem ljudi, ki ho~ejo, da sem mo{ki, ne razumem ljudi, ki ho~ejo, da sem `enska. Ali jih vi? Minilo je sedem let in veste kaj? [e vedno vztrepetam, ko se pogledam v zrcalu in vidim dekle, ne fanta. To je hec! Dekle? To je ~vek! Dekle? To je fijuuuu! To je identiteta, ki jo sama gradim. In ko bo pri{lo in minilo naslednjih sedem let, bo moja dekli{ka ko`a le`ala ob meni v pu{~avi. ^isto zraven moje lezbi~ne ko`e. ^isto zraven moje mo{ke ko`e. ^isto zraven moje fantovske ko`e. In ko bo pri{lo in minilo naslednjih sedem let, ne bo ve~ mogo~e najti ni~ od sedanjega telesa. Nikjer ne bo ostalo ni~ od tega telesa. [e zadnji~ me poglejte, ker se `e spreminjam, in ko bo pri{lo in minilo naslednjih sedem let, bom spet ~isto nova. Prevedla Suzana Tratnik Kate Bornstein (rojena Albert Herman Bornstein) je pisateljica, esejistka in igralka. @ivi in ustvarja v Kaliforniji. Poleg Gender Outlaw je napisala {e tri drame: Hidden: A Gender, The Opposite Sex Is Neither in Virtually Yours. 186 SEXART Esther Newton Mitska mo{ka lezbijka: Radclyffe Hall in nova `enska* Sovra`im igre! Sovra`im igranje vlog! Tako sme{no je, da nekatere lezbijke, ki prezirajo mo{ke, postanejo njihovi replikanti! Iz anonimnega pogovora v The Gay Report, ur. Karla Jay in Allen Young Domneva, da lezbi{tvo kot intenzivna oblika `enskega povezovanja pomeni prepri~anje, na~in mi{ljenja, delovanja ali pojavnosti po mo{kem vzoru, je v nasprotju s prvim na~elom lezbi~nega feminizma: lezbijka je “`ensko-identificirana `enska”.1 Kaj potem storiti s pojavo, na katero referiramo, v razli~nih ~asovnih obdobjih in razmerah, kot na “mo{ko lezbijko”, “pravo invertiranko”, “bull dagger” ali “butch”? Vidite jo na starih fotografijah ali slikah; z razkora~enimi nogami, s klobukom in v mo{kem suknji~u izzivalno strmi v vas iz okvirja, z gladko po~esanimi lasmi ali zataknjenimi za u{esa; ali pa jo sre~ate na cesti v majici in {kornjih, z osladno elegantno `ensko, ki se obe{a na njeno tetovirano roko. Ona res spravlja v zadrego politi~no gibanje, ki prisega, da je sovra`nik tradicionalnih kategorij spola, a vendar lezbi{tvo vrednoti kot temeljno obliko `enskosti. Dale~ od o~i, dale~ od zavesti! “Koncept butch in femme je preteklost,” trdi neka lezbi~na avtorica, izhajajo~ bolj iz upanja kot pa iz stvarnih razmer.2 Toda kaj s tistimi starimi fotografijami? * Esther Newton: “The Mythic Mannish Lesbian: Radclyffe Hall and The New Woman”, v: The Lesbian Issue, Essays from SIGNS. University of Chicago Press, Chicago 1985 (str. 7-27). 1 Klju~ni besedili sta Radicalesbians, “The Woman Identified Woman”, v: Radical Feminism, ur. Anne Koedt, Ellen Levine in Anita Rapone (New York: Quadrangle, 1973), str. 240-45; in Adrienne Rich, “Compulsory Heterosexuality and Lesbian Existence”, Signs: Journal of Women in Culture and Society 5, {t. 4 (Poletje 1980): 631-60. Najbolj{a analiza o razvoju teh idej in njihovih negativnih posledicah za feministi~no ^asopis za kritiko znanosti, domi{ljijo in novo antropologijo, let. XXIII, 1995, {t. 177, str. 187-204. 187 Esther Newton gibanje je besedilo Alice Echols, “The New Feminism of Yin and Yang”, v: Powers of Desire, ur. Ann Snitow, Christine Stansell in Sharon Thompson (New York: Monthly Review Press, 1983), str. 439-59. 2 Sasha Gregory Lewis, Sunday’s Women (Boston: Beacon Press, 1979), str. 42. 3 Andrea Dworkin, Pornography and Silence: Culture’s Revenge against Nature (New York: Harper & Row, 1981), str. 219. 4 O `enskah, ki so se pojavljale kot mo{ki, glej San Francisco Lesbian and Gay History project, “She Even Chewed Tobacco”: Passing Women in Nineteenth-Century America (1983), distribucija dia posnetkov Iris Films, Box 5353, Berkeley, California 94705; Jonathan Katz, Gay American History: Lesbians and Gay Men in the U.S.A. (New York: Thomas Y. Crow-ell, 1976), str. 209-80. 5 “Ve~ina nas lezbijk, ki je odra{~ala v petdesetih letih, ni vedela ni~esar o lezbi{tvu, razen obla~e-nja Stephen Gordonove”, priznava Blanche Wiesen Cook, tudi sama kriti~arka Hallove; glej Cook: “’Women Alone Stir My Imagination’: Lesbianism and the Cultural Tradition”, Signs 4, {t. 4 (Poletje 1979): 719-20. Kljub aristokratskim omejenostim Stephen Gordonove je njena podoba tran- Ali je bila mo{ka lezbijka mit, ki ga je ustvarila “(mo{ka) pornografska domi{ljija”3, ali so ga ustvarili seksologi, ki so bili nagnjeni k ozna~evanju feministk 19. stoletja kot deviantnih? Mogo~e stare fotografije prikazujejo samo manj{e {tevilo zmedenih du{ – ali pa so morda te “predgibanjske” `enske mislile, da so mo{ke kravate elegantne in prakti~ne? V devetnajstem stoletju in {e prej so se posamezne `enske pojavljale kot mo{ki. Obla~ile in vedle so se kot mo{ki zaradi razli~nih ekonomskih, seksualnih in avanturisti~nih razlogov. Veliko teh `ensk je bilo iz delavskega razreda.4 Javno, delno preobla~enje v nasprotni spol se je razvilo med predstavnicami bur`oaznih slojev v poznem devetnajstem stoletju. Zgodnji osamljeni primeri delnega preobla~enja v nasprotni spol so bili verjetno povezani z eksplicitnim feminizmom (npr. francoska pisateljica George Sand in ameri{ka zdravnica Mary Walker), ~eprav je ve~ina feministk devetnajstega stoletja nosila tradicionalno `ensko obleko. V zadnjih letih 19. stoletja se je pre-obla~enje v nasprotni spol mo~neje prepletalo s “seksualno inverzijo”, medicinskim terminom. Ali so si zdravniki izmislili mo{ke lezbijke ali so jih samo opisovali? Toda kak{en pomen je imela ta mitska figura in za koga, ne glede na njen izvor? Moje besedilo raziskuje in razmi{lja o zgodovinskih odnosih med lezbi{tvom, feminizmom in spolom glede na ta vpra{anja. Ena od osrednjih osebnosti v razpravi je angle{ka pisateljica Radclyffe Hall (1880-1943). Nedvomno najbolj razvpite mo{ke lezbijke, Stephen Gordon, glavne osebe iz romana Studenec samote (The Well of Loneliness, 1928), ni ustvaril pornograf, seksolog, zakonodajalec in ne pisatelj, temve~ jo je ustvarila Hallova, tudi sama “odkrita” in kravati zaprise`ena lezbijka. In Studenec je bil, vsaj do leta 1970, lezbi~ni roman.5 Zakaj je Studenec bolj znan kot drugi romani? Zakaj se zaradi tega romana zgrozi toliko lezbi~nih feministk in njihovih zaveznic?6 Na{e feministi~ne akademi~arke niso mogle odmisliti Radclyffe Hall – ~eprav so v~asih celo upale, da jo bodo spreobrnile za nazaj –, zato pa so jo preu~evale, opravi~evale ali patronizirale. Radclyffe Hall je, kot so trdile te akademi~arke, nehote nasedla takratnemu zdravni{kemu napadu na feministi~no romanti~no prijateljstvo. Ali pa je, zaznamovana s pesimisti~nim zna~ajem in spranimi mo`gani zaradi katolicizma, slepo verjela v dru`beno stigmatizacijo lezbijk. In kar naprej se ponavlja argument, da je “pravi” lezbi~ni roman Radclyffe Hall, tisti, ki bi moral postati znan, njeno prvo delo Nepri`gana svetilka (The Unlit Lamp, 1924). [e bolje pa bi bilo, ~e bi bil klju~ni lezbi~ni roman Orlando (1928) pisateljice Virginije Woolf. Ali pa kak{no delo Natalie Barney ali kaj drugega – samo ne Studenec.7 Heteroseksualni konzervativci so obsojali Studenec zato, ker zagovarja pravico lezbijk do obstoja; lezbi~ne feministke pa so 188 SEXART Mitska mo{ka lezbijka: Radclyffe Hall in nova `enska ga obsodile zato, ker predstavlja lezbijke kot druga~ne od `ensk nasploh. Toda Studenec ni izgubil kontinuiranega pomena za lezbijke, saj se soo~a s stigmo lezbi{tva – kot se mora tudi ve~ina lezbijk v stvarnem `ivljenju. Mogo~e sta se Natalie Barney s svojim bogastvom in `eleznim egom ali varno poro~ena Virginia Woolf lahko zmrdovali nad patriarhatom, toda ve~ina lezbijk je bila prisiljena poslu{ati, da so nestvori, ali pa so se vsaj po~utile tako. Podobno kot Boweryjevo pijan~evanje predstavlja vse, kar je pri pijanosti najgrozljivej{e in najodvratnej{e, tudi mo{ka lezbijka, katere najslavnej{i prototip je Stephen Gordon, simbolizira stigmo lezbi{tva in tako nenehno premika {irok razpon lezbi~nih prezentacij.8 Drugi vzrok za kontinuiran vpliv Studenca, ki ga bom raziskala na kratko na koncu pri~u-jo~ega besedila, je ta, da Stephen Gordon artikulira usmerjenost spola, s katero se pomembna manj{ina lezbijk {e vedno dejavno identificira. S pojmom “mo{ka lezbijka” (ta termin uporabljam zato, ker sodi v ~asovno obdobje, ki ga preu~ujem, bolj kot sodoben termin “butch”) razumem lik, ki je definiran kot lezbijka zaradi njenega obna{anja ali obla~enja (po navadi oboje) in ka`e elemente, dolo~ene kot ekskluzivno maskuline. Pribli`no od leta 1900 naprej je ta cross-gender figura (preoble~ena v nasprotni spol) postala javni simbol nove dru`beno-seksualne kategorije “lezbijka”. Nekatere na{e feministi~ne zgodovinarke ob`alujejo pojav mo{ke lezbijke zaradi njene povezave z medicinskim modelom patologije. V njihovih glavah je namre~ devetnajsto stoletje postalo Zlata doba, preplavljena z zaljubljenimi, nedol-`nimi feministi~nimi pari.9 Toda iz perspektive generacije Rad-clyffe Hall se modeli devetnajstega stoletja zdijo bolj omejujo~i kot osvobajajo~i. Postavila bom tezo, da so Hallova in mnoge druge njej podobne feministke sprejele, v~asih z dvoumnostjo, podobo mo{ke lezbijke in seksolo{ki diskurz o deviaciji predvsem zaradi tega, ker so se mo~no `elele lo~iti od aseksualnega modela romanti~nega prijateljstva. Iz take postavitve problema vznikneta dve vpra{anji. Prvi~, zakaj so si `enske dvajsetega stoletja, katerih primarni dru`beni in intimni interes so druge `enske, `elele, da postanejo njihovi odnosi eksplicitno seksualni? Drugi~, zakaj je lik mo{ke lezbijke igral osrednjo vlogo v tem razvoju? Struktura in ideologija spolno segregiranega sveta bur`oazne `enske v devetnajstem stoletju sta prepri~ljivo opisani.10 Ko so britanske in ameri{ke `enske dobile dostop do vi{je izobrazbe in poklicev, so to storile v vse`enskih ustanovah in medsebojnih odnosih, ki so bili intenzivni, strastni in predani. Ta scendirala geografske in razredne omejitve. Vemo, da so Studenec `e zgodaj za~ele brati ameri{ke lezbijke vseh slojev (osebni pogovor z Liz Kennedy iz Buffalo Oral History Project /1982/; in glej Vern Bullough in Bonnie Bullough, “Lesbianism in the 1920s and 1930s: A Newfound Study”, Signs 2, {t. 4 /Poletje 1977/: 895-904, posebno 897). Studenec je bil prevajan v {tevilne jezike. Po Uni Troubridge se je v {est-desetih {e vedno stalno prodajalo ve~ kot sto tiso~ izvodov na leto samo v Ameriki in Troubridgeova je dobivala pohvalna pisma, naslovljena na Hallovo, {e dvajset let po njeni smrti (Una Troubridge, The Life and Death of Radclyffe Hall /London: Hammond, Hammond & Co., 1961)/). [e danes se prodaja tako ali {e bolj kot vsak drug lezbi~ni roman, tako v hetero-seksualnih kot `enskih knjigarnah (osebni pogovor z Amber Holli-baugh /1983/, ki je delala pri Modern Times Bookstore /San Francisco/, Djuna Books in Womanbooks /New York City/). 6 Hallova bi morala biti cenzurirana zaradi njenih verjetnih simpatij do fa{izma, vendar to ni tar~a feministi~nih napadov nanjo. Vsekakor pa je tovrstne simpatije razvila po tem, ko je napisala Studenec; glej Troubridge, str. 118-24. SEXART 189 Esther Newton 7 O anti-studen~nem pristopu glej Cook; Lillian Faderman in Ann Williams, “Radclyffe Hall and the Lesbian Image”, Conditions 1, {t. 1 (april 1977): 31-41; Catharine R. Stimp-son, “Zero Degree Deviancy: The Lesbian Novel in English”, v: Writing and Sexual Difference, ur. Elizabeth Abel (Chicago: University of Chicago Press, 1982), str. 243-60; Lillian Faderman, Surpassing the Love of Men (New York: William Morrow & Co., 1981), str. 322-23; Vivian Gornick, “The Whole Radclyffe Hall: A Pioneer Left Behind”, Village Voice (junij 10-16, 1981). Samo Inez Martinez, katere pristop je precej druga~en od mojega, je branila Hallovo: glej “The Lesbian Hero Bound: Radclyffe Hall’s Portrait of Sapphic Daughters and Their Mothers”, Journal of Homosexuality 8, {t. 3/4 (Pomlad/Poletje 1983): 127-37. 8 Za mnoge lezbijke je povezava z mo{ko lezbijko bila in je {e vedno bole~a. Relacija katerekoli stigmatizirane skupine z likom, ki funkcionira kot simbol in stereotip, je nujno dvoumna. [e celo pred pojavom lezbi~nega feminizma so mnoge lezbijke hitele prepri~evati sebe in druge, da niso “tak{ne”. Lezbijke, ki so se lahko predstavljale tudi kot heteroseksualne (ker so bile poro~ene ali so imele `enski videz), so se pogosto izogibale svo- romanti~na prijateljstva so zna~ilna za prvo generacijo “novih `ensk” – kot so bile Jane Addams, Charlotte Perkins Gilman in Mary Wooley – ki so se rodile v petdesetih in {estdesetih letih devetnajstega stoletja, izobra`evale so se v sedemdesetih in osemdesetih in umrle v obdobju od devetdesetih do prve svetovne vojne. Za osebno in ekonomsko neodvisnost so si prizadevale prek zavra~anja vloge gospodinje njihovih mater. Boj za avtonomnost je bil boj za samski stan in lo~itev od dru`inske sfere. Ironija je v tem, da so se oprijele romanti~nih prijateljstev kot alternative, ki replicira `enski svet ljubezni in predanosti v novih institucionalnih ureditvah kolid`ev in stanovanjskih hi{. Ne glede na to, ali so se te `enske medsebojno dotikale svojih genitalij ali skupaj do`ivljale orgazme, je jasno dvoje: njihovi odnosi so bili kvazi-legitimna alternativa hetero-seksualnega zakona in udele`enke jih niso razumele seksualno. V njihovih pismih najve~krat ne moremo zaslediti znanega seksualnega jezika – medicinskega, religioznega ali pornografskega – 19. stoletja. Ravno tako pisma ne ka`ejo sramu, ta je bil zna~ilen za obdobje, ko je u`itek bil nekaj umazanega in vulgarnega. Ravno narobe. Prva generacija ni imela ~esa prikrivati 190 SEXART Mitska mo{ka lezbijka: Radclyffe Hall in nova `enska zato, ker so se njihovi strastni izlivi razumeli kot izraz ~istosti in plemenitosti. Seksualna lastnina bur`oazne `enske je bila omejena na njeno reproduktivno funkcijo; uterus je bil organ le-te. Kar se ti~e u`itka, pa je “glavni mi{ljenjski tok viktorijanske seksualne ideologije trdil, da so `enske brez strasti in aseksualne, so pasivni objekti mo{ke spolne `elje”.11 Ve~ina bur`oaznih `ensk in mo{kih je bila prepri~ana, da so seksualni samo mo{ki in deklasirane `enske. Spolnost se je razumela kot fali~na, to pomeni, da se je konceptualno lahko pojavila le v navzo~nosti jih butch sester. S tovrstnimi koncepti sem se ob{irneje ukvarjala v Mother Camp: Female Impersonators in America (Chicago: University of Chicago Press, 1979); trdim, da je feminizirani mo{ki nosilec stigme za gej mo{ke. 9 Glej {e posebej Fader-man. 10 Glej Carroll SmithRosenberg, “The Female World of Love and Ritual”, Signs 1, {t. 1 (zima 1975): 1-30; in Faderman. O kon-tradikcijah v sistemu romanti~nega prijateljstva glej Martha Vicinus, “’One Life to Stand Beside Me’: Emotional Conflicts of First Generation College Women in England”, Feminist Studies 8, {t. 3 (Jesen 1982): 602-28. 11 George Chauncey, Jr., “From Sexual Inversion to Homosexuality: Medicine and the Changing Conceptualization of Female Deviance”, Salmagundi, {t. 58/59 (Jesen 1982-Zima 1983), str. 114-45, posebno 117. Pri{el je do istega zaklju~ka, kot sem jaz glede “nujne” maskuli-nosti zgodnje lezbi~ne persone. SEXART 191 Esther Newton 12 O sorodnem pristopu glej Carolyn Burke, “Gertrude Stein, the Cone Sisters, and the Puzzle of Female Friendship”, v: Abel, ur. (op. 7 zgoraj), str. 221-42. Gertrude Stein je delila frustracijo druge generacije s “h~erami, ki pre`ivijo celo `ivljenje v osvobajanju od dru`inskih fik-sacij” (str. 223). 13 Vse strani, citirane v besedilu, so iz Radclyffe Hall, The Unlit Lamp (New York: Dial Press, 1981). imperialnega in nujnega penisa. @enske iz delavskih slojev in `enske ni`jega polo`aja glede na raso je njihova udele`ba v javni sferi prikraj{ala za `ensko ~istost, ki je bur`oazne `enske varovala pred mo{kimi in posledi~nimi izviri spolnega u`itka. Toda to, kar so “~iste `enske” po~ele medsebojno, ne glede na to, koliko zadovoljstva so ob~utile, se v terminih romanti~nega diskurza 19. stoletja ni moglo razumeti kot seksualno. Kolikor so feministke prve generacije ozna~evali kot spolne iztirjenke, je to bilo zato, ker so uporabljale svoje mo`gane na {kodo reproduktivnih organov. Druga generacija novih `ensk je bila rojena v sedemdesetih in osemdesetih letih 19. stoletja in je dozorela v prvih desetletjih 20. stoletja. To je bila izjemno odli~na generacija `ensk. Sem uvr{~amo kriti~arke dru`ine in radikalne politi~arke, kot sta bili Margaret Sanger in Crystal Eastman; `enske, ki so jih pritegnila nova podro~ja umetnosti, na primer Berenice Abbot in Isadora Duncan; in lezbi~ne pisateljice, kot so bile Gertrude Stein, Willa Cather, Margaret Anderson, Natalie Barney in Rad-clyffe Hall. Za njih je bila neodvisnost od dru`ine, ~e jim ni bila dana, izrecna pravica. Prvi roman Hallove Nepri`gana svetilka (1924; odslej Svetilka) je naklonjena analiza prve generacije s stali{~a druge. Roman govori o gospodovalni materi, ki uporabi sorodstvene zahteve `enskih vezi, da bi prepre~ila h~erino legitimno zahtevo po neodvisnosti.12 Hallova je razumela ekonomsko in socialno lo~itev od dru`ine in doma kot prvi in nujni pogoj za svobodo prve generacije. Joan Ogden je sposobna, ambiciozna h~i iz dru`ine zgornjega srednjega sloja, ki `ivi v provincialnem angle{kem mestu. Mlado Joan pou~uje Elizabeth Rodney, diplomiranka Cambridgea, ki si nadvse `eli, da bi Joan od{la s Seabourneja in postala zdravnica. Toda gospa Ogden, Joanina hipohondri~na mati, ho~e obdr`ati Joan pri sebi za vsako ceno. Ko Elizabeth predlaga, da bi `ivela z Joan v Cambridgeu, dokler bo Joan {tudirala medicino, gospa Ogdenova u~inkovito pokvari njune na~rte tako, da h~eri vzbudi ob~utek krivde. Joan razmi{lja o svoji `elji, da bi zapustila mater, v jeziku prve generacije: “’Dobri bog,’ je grenko pomislila, ’mar na tem svetu ne moremo razvijati individualnosti, ne da bi prizadeli sebe ali drugega?’ Stisnila je pesti. ’Ni mi mar, ni mi mar! Imam pravico do svojega `iv-ljenja ... Upiram se navadam.’” (Str. 247-48)13 Toda za razliko od M. Carey Thomas in drugih uspe{nih pripadnic prve generacije, ki so uporabljale romanti~na prijateljstva kot alternativo doma~emu krogu, Joan ne uspe dose~i individualnosti. Dru`inske vezi so kakor “hobotnica” (to je bil 192 SEXART Mitska mo{ka lezbijka: Radclyffe Hall in nova `enska tudi prvi naslov romana), ki iztiska `ivljenje iz h~era. Ravno narobe pa Joan prijateljstvo z Elizabeth nudi “tovari{tvo ... razumevanje ... pomo~ pri delu in zabavi ... svobodo in ustvarjalnost” (str. 245). Toda gospa Ogdenova je mo~nej{a; Elizabeth kon~no odneha, se poro~i z bogatim mo{kim, ki ga ne ljubi, in se preseli v Ju`no Afriko. Joan ostane pri materi in skrbi zanjo kot nepla~ana medicinska sestra in tovari{ica. Hallova z dru`ino v Svetilki simbolizira dru`bo, breme tradicionalne razlike med spoloma in `rtvovanje izpolnitve `enske zaradi tradicionalnih me{~anskih norm. Dru`ina je tori{~e me{~anskih navad: ustrezno obla~enje, omejene vrtne zabave, provincialne govorice. Polkovnik Ogden je nadut tiran, gospa Ogdenova pa domu predana `enska. Mati, prestra{ena zaradi druga~nih mo`nosti ter neustvarjalna in brez domi{ljije, ho~e prikleniti svojo h~er na enako banalno in omejeno `ivljenje. Nasprotno pa Hallova z maskulinim telesom in mo~nim, dejavnim umom simbolizira `ensko zavra~anje tradicionalne razlike med spoloma in me{~anskih vrednot. Joan ho~e postati zdravnica. Razmi{lja bistro in inteligentno, ima veliko, krepko in zdravo telo. Ona in Elizabeth pohajkujeta ob hladnih zimskih dnevih, se pogovarjata o znanosti in `ivljenju zunaj zaprtega kroga Seabourneja in dru`inskih vezi. Kot najstnica je bila Joan “velikih kosti in visoka za svoja leta, suha kot fant, z bledim obrazom in kratkimi ~rnimi lasmi” (str. 11). Elizabeth je spominjala na mlado “`rebe”. Ko Joan izgubi boj za neodvisnost, pa se njeno telo spremeni, zdravje se poslab{a in njene sposobnosti za prosto gibanje in oster vid so prizadete. Pri triin{tiri-desetih letih je stara `enska, nagnjena k histeriji in hipohondriji: “Nenehno jo napadajo majhni, neprijetni simptomi ... zaradi ob~utljivih o~i je skorajda postala podobna slepemu ... ^e {e kaj bere, so to romani lahkotne zvrsti, ~eprav sedaj raje bere revije.” (Str. 268) Hallova v Svetilki ni mo~no razvila mo{kega telesa in imid`e-rije obla~enja. Toda v pomembni konfrontaciji blizu zaklju~ka romana je mo{ko obleko nedvomno uporabila za simbolizacijo asertivnosti in modernega. @enske druge generacije so opisane kot “dejavne, agresivno inteligentne `enske, ki se nikakor ne po~utijo samozavestno v predpisanih oblekah, se ne sramujejo kratkih las; `enske, ki so delale dobre stvari, pomembne stvari ... bistre, dobro grajene `enske, ki so videti kot dobro vzgojeni mladeni~i.” (Str. 284) Ko dve taki `enski zagledata Joan, sedaj ovenelo in {ibko, se posmehujeta njenemu staromodnemu videzu: “’Ali si videla tisto sme{no starko s kratkimi sivimi lasmi?’ ’... Mar ni to za umreti? Zakaj nosi trak namesto ustrezne ovratnice?’ ’... Zdi se mi, da je ona ena od tistih, ki so jim pravili Nove `enske,’ je med temnim smehom reklo dekle v hla~ah. ’Sr~ek, ona je predhodnica, nekak{na pionirka, ki jo je SEXART 193 Esther Newton ~as premagal. Mislim, da je ona za~etnica tega, kar sem zdaj jaz.’” (Str. 284) ^eprav je spolna nedolo~ljivost pozitivno povezana z neodvisnostjo, pa ni eksplicitne razprave o spolnosti. Joan pove svojemu snubcu: “Nikoli v svojem `ivljenju nisem bila, kot bi se reklo, zaljubljena v mo{kega” (str. 302), ne da bi ji bilo kakorkoli neprijetno. Strastni odnos med Joan in Elizabeth je opisan v tradicionalnem sentimentalnem jeziku, in nikoli v jeziku u`itka. Spolnost za Joan Ogden ni problemati~na niti njena ambicija, simbolizirana v seksualnih terminih. Svetilka je roman o avtonomiji. Za mnoge `enske generacije Radclyffe Hall je seksualnost – kot simbol `enske neodvisnosti – postala vodilna tema. Navsezadnje so bile te `enske generacijske “sestre” D. H. Lawrencea in Jamesa Joycea. Za mo{ke romanopisce, seksologe in umetnike, ki so se uprli viktorijanskim vrednotam, je seksualna svoboda postala vogelni kamen modernizma. Me{~anske `enske, kot je bila Hallova, so druga~e razumele modernisti~no seksualno svobodo, saj `enske v viktorijanskih pojmih prve generacije niso mogle izraziti svoje seksualne identitete. @enske druge generacije, ki so se `elele pridru`iti modernisti~nemu diskurzu in odrasti v 20. stoletju, so morale izhajati iz radikalno druga~-nih temeljev. Ve~ji del prve generacije novih `ensk je nedvomno odklanjal in se bal takega razvoja. Toda mnoge `enske druge generacije so ga sprejele, previdno ali naivno navdu{eno. (Treba je videti samo vznemirljivo sodelovanje Virginije Woolf v Blooms-buryju, pa boste vedeli, kaj ho~em povedati.) Niso hotele samo mo{kih poklicev, temve~ tudi dostop do {ir{ega sveta mo{kih mo`nosti. One so popivale, kadile, zavra~ale tradicionalno `ensko obla~enje in `ivele kot izgnanke, v~asih z grozljivimi posledicami. ^etudi so modernizem in predstave o novem spolu pomenili globoka nasprotja za `enske, so mnoge pisale drzne romane in kljub temu zabredle v psihoanalizo in promi-skuiteto. Navsezadnje je prav to za njih izborila prva generacija – tenko pravico do preizku{anja novih idej in sodelovanja v velikih sodobnih gibanjih. Po dveh desetletjih 20. stoletja v Angliji, in morda z desetletnim zaostankom v Zdru`enih dr`avah, je tako zaradi zunanjih napadov kot notranjega razcepa starega feministi~nega gibanja za~ela nastajati lo~nica glede na heteroseksualno/homoseksualno delitev, ki je predhodnica dana{nje delitve. ^e naj `enske razvijejo zadovoljivo spolnost, s kom in v kak{nem dru`benem kontekstu naj jo potem `ivijo? Mo{ki establishment je seveda 194 SEXART Mitska mo{ka lezbijka: Radclyffe Hall in nova `enska hotel, da so `enske zadovoljne z mo{kimi. Temeljno prepri~anje seksualnega modernizma je bilo, da ima “normalna” `enska vsaj reaktivno heteroseksualno `eljo.14 Seksualni reformisti so napadali viktorijansko spolno segregacijo in promovirali novo idejo o tovari{kem zakonu, v katerem naj bi bile zadovoljene heteroseksualne `elje `enske in mo{kega.15 La`je povezovanje z mo{kimi je hitro seksualiziralo `enske srednjega razreda in do leta 1920 je lahko`ivi slog odseval seksualno ozra~je barov in plesnih dvoran delavskih slojev. Lahko`ivost se je spogledovala s pojmoma “poceni” in “hitra”, ki imata o~itne seksualne reference. Kaj pa se je zgodilo z `enskami, ki niso postale heterosek-sualne, ker so bile vztrajno zapisane istospolni intimi? Dober primer za to je Frances Wilder, obskurna feministka druge generacije.16 Wilderjeva je osvojila ortodoksna stali{~a prve generacije. V pismu radikalnemu ~asopisu Freewoman iz leta 1912 je zagovarjala vzdr`nost in oznanjala, da nova morala spodbuja “tisto degradirajo~o ohlapnost v seksualnih zadevah, ki se ji predaja ve~ina ni`jih `ivalskih vrst, vklju~no z mo{kimi”. Ona sama, sedaj stara sedemindvajset let, je “vedno prakticirala vzdr`nost, ne da bi kdaj utrpela stranske u~inke”. Toda le tri leta pozneje je obupana pisala homoseksualnemu radikalcu Edwardu Carpenterju: “Ravnokar sem z velikim zanimanjem prebrala va{o knjigo z naslovom Srednji spol in nedavno se mi je za~elo svitati, da tudi sama sodim v ta razred. Zato vam pi{em, da bi vas vpra{ala, ali obstaja kak{na mo`nost, da nave`em stike z drugimi, ki imajo isto naravo.” (Str. 930) Wilderjeva se je zavedala, da je na novih idejah nalepka s ceno. “Svet bo porekel, da je telesna zveza med dvema ~lovekoma istega spola neizrekljiv zlo~in,” priznava, vendar igraje razlaga, da je zaradi “ekonomskega su`enjstva” `ensk “normalni seks bolj degradirajo~”. Dru`beno polje nove `enske se je odpiralo, postajalo bolj kompleksno in potencialno bolj samotno. Vendar so na{e me{-~anske lezbi~ne predhodnice poleg `elje po modernem imele {e en mo~an razlog za sprejemanje sprememb. Da bi se lahko medsebojno na{le, so morale postati vidne, vsaj ena za drugo. Potrebovale so nov slovar, zgrajen na radikalnem temelju, da lahko imajo `enske seksualne ob~utke lo~eno od mo{kih. 14 Glej Paul Robinson, The Modernization of Sex (New York: Harper & Row, 1976), str. 2,3, in poglavje 1. 15 Christina Simmons, “Companionate Marriage and the Lesbian Threat”, Frontiers 4, {t. 3 (jesen 1979): 54-59. 16 Ruth F. Claus, “Confronting Homosexuality: A Letter from Frances Wilder”, Signs 2, {t. 4 (Poletje 1977): 928-33. 17 Ibid., str. 931. “Ugotavljam, da imam ... mo{ko odlo~nost (ve~krat so mi povedali, da razmi{ljam kot mo{ki) ...),” je Frances Wilder priznala Carpenterju leta 1915, ko je opisovala svojo “mo~no `eljo po ljubkovanju in crkljanju” prijateljice.17 Podobno kot ve~ina pomembnih zgodovinskih razvojnih procesov se je tudi SEXART 195 Esther Newton 18 Sandra Gilbert je to idejo razvila v kontekstu modernisti~ne literature v “Costumes of the Mind: Transvestism as Metaphor in Modern Literature”, v Abel, ur. (op. 7 zgoraj), str. 193-220. 19 Chauncey ugotavlja, da se je medicinsko stali{~e za~elo pomikati od zgodnjega izklju~nega osredoto~anja na “inverzijo” k spolnemu obratu do “homoseksualnosti” kot deviantni spolni usmerjenosti v tridesetih letih. Ta sprememba je imela zelo majhen vpliv na popularno ideologijo. 20 Podoben prerez tipov seksologov je prva razvila Carroll Smith-Rosenberg v na{em skupnem besedilu, ki bo iz{lo dopolnjeno v knji`ni obliki. 21 Richard von Krafft-Ebing, Psychopathia Sexualis, prevedel Franklin S. Klaf (1886; New York: Bell Publishing Co., 1965), str. 262-64. 22 Ibid., str. 264. simboli~no zlitje spreminjanja spola in homoseksualnosti preve~ poudarjalo. Bog sam je predpisal spolno hierarhijo in heteroseksualnost pri Stvarjenju. Misel, da so mo{ki, ki imajo spolne odnose z mo{kimi, enaki `enskam, ni bila nova. Toda v drugi polovici 19. stoletja je medicinski poklic v razvoju znanstveno sankcionial tradicijo; zdravniki so se strinjali, da je homoseksualno obna{anje mo{kih simptom in posledica femi-nilnosti. Maskulina invertiranka je bila morda analogna izpeljava tega. Vendar je mo{ka lezbijka pomenila mo~no persono, tako za drugo generacijo novih `ensk kot za njihove antifemi-nisti~ne sovra`nike. Mislim, da je njena podoba prevladala v diskurzu o `enski homoseksualnosti, {e posebno v Zdru`enih dr`avah in Angliji, zaradi dveh vzrokov. Prvi~, ker seksualna `elja naj ne bi bila inherentna `enskam, se je verjelo, da je v lezbijki ujeta mo{ka du{a, ki jo je falicirala in oskrbela z aktivnim po`elenjem. Drugi~, spreminjanje spola je postalo mo~an simbol feministi~nih aspiracij, pozitiven za modernistke in negativen za mo{ke, ne glede na to, ali so bili konzervativci ali modernisti.18 Richard von Krafft-Ebing je artikuliral zlitje maskulinosti, feministi~nih aspiracij in lezbi{tva: to je postalo, in {e mo~no ostaja, referen~no besedilo v anglo-ameri{ki kulturi.19 Krafft-Ebing je zvrstil lezbijke v {tiri kategorije, pri ~emer je vsaka naslednja bolj deviantna in bolj mo{ka.20 Prva kategorija je vklju~evala `enske, ki “niso izdajale svoje anomalije z zunanjim videzom ali du{evnimi (maskulinimi) spolnimi zna~ilnostmi”. Vendar pa so se same odzivale na `enske, ki so bile videti ali so se vedle bolj mo{ko. V drugi skupini so bile `enske z “mo~nim nagnjenjem k mo{kim oblekam”. Te so pomenile `ensko analogijo feminiziranega mo{kega. “Inverzija” tretje stopnje je bila “popolnoma razvita; ta `enska je sprejela defini-tivno mo{ko vlogo”. ^etrta stopnja je pomenila “ekstremno stopnjo degenerirane homoseksualnosti. @enska iz te skupine,” je pojasnjeval Krafft-Ebing, “ima od `enskih kvalitet samo genitalne organe; mi{ljenje, ~ustva, dejavnosti in celo zunanja pojavnost pa so povsem mo{ki.”21 Ni bila samo najbolj degenerirana lezbijka tudi najbolj mo{ka, ampak so tudi sleherno prestopanje na podro~je drugega spola ali aspiracije po mo{kih privilegijih verjetno pomenili simptom lezbi{tva. V teh patolo{kih du{ah “zavest o tem, da so `enske, in zato prikraj-{ane za veselo {tudentsko `ivljenje ali izklju~ene iz voja{ke kariere, povzro~a bole~e odzive”.22 Lezbi{tvo je pravzaprav prirojena oblika po`elenja, ki jo povzro~a in tudi odseva spolni obrat, kot je Krafft-Ebing pojasnjeval na nekem primeru: “@e v najzgodnej{em otro{tvu se je raje igrala vojake in druge fantovske igre; bila je predrzna in fantovsko razigrana in sku{ala celo preka{ati svoje majhne tovari{e drugega spola ... (Po puberteti) 196 SEXART Mitska mo{ka lezbijka: Radclyffe Hall in nova `enska je imela pohotne sanje, samo o `enskah in o sebi v vlogi mo{kega ... Svojega patolo{kega stanja se je razmeroma dobro zavedala. Mo{ke poteze, globok glas, mo{ka dr`a, brez brade, majhne prsi in kratko pristri`eni lasje dajejo vtis o mo{kem v `enski obleki.”23 Havelock Ellis je poenostavil Krafft-Ebingovo {tiridelno patologijo.24 Obdr`al je pojmovanje o lestvici z nara{~ajo~imi stopnjami inverzije, za~el pa je s skupino `ensk, ki so vpletene v “strastna prijateljstva”, pri katerih “obi~ajno ne gre za prirojeno inverzijo”, in zaklju~il z “aktivno invertiranimi `enskami”. Ellisov govor o prvi skupini je bil uni~ujo~; na glavo je obrnil vrednoto, ki jo je prva generacija feministk pripisala strastnemu prijateljstvu. Kot “seksualni zanesenjak”25 je te “rudimentarne seksualne odnose” razumel bolj kot simptom `enske spolne nevednosti in represije kot pa duhovne vrednote. Hkrati pa jih je z vklju~itvijo v diskusijo o inverziji neogibno zaznamoval s stigmo “nenormalnosti”. Ko je Ellis pri{el do samega bistva invertiranosti, so ga zmedla lastna nasprotujo~a si stali{~a. Lezbi~ni par je hotel konstruirati po heteroseksualnem modelu, kot “mo{kega” in `ensko invertiranko. Toda njegov antifeminizem in zavra~anje aktivnega po`elenja pri `enskah sta ga pripeljala do spajanja inverzije in maskulinosti. Kaj storiti z `ensko invertiranko? Re{itev je na{el v nenavadnem kompromisu: 23 Ibid., str. 278-79. 24 Havelock Ellis, “Sexual Inversion in Women”, Alienist and Neurologist 16 (1985): 141-58. 25 Glej Robinson (op. 14 zgoraj) o uravnote`eni oceni Ellisovega radikalizma v seksualnih zadevah in njegove mizoginije. 26 Ellis, str. 147-48. 27 Ibid., str. 152. Skupino `ensk na prvem mestu ... sestavljajo `enske, ki so najbolj privla~ne za aktivno invertirane `enske. Te `enske se od normalne ali obi~ajne `enske razlikujejo predvsem po tem, da ne zavra~ajo in se ne zgra`ajo nad ljubezenskimi ponudbami oseb njihovega spola ... Njihovi obrazi so lahko neizraziti ali neprivla~ni, toda ne redko imajo dobre postave, to naj bi invertiranke bolj privla~ilo kot pa lepota obraza ...; po naravi so zelo vdane ... in so vedno `enstve-ne (poudarek avtorice). Lahko bi rekli, da so to `enske, ki jih povpre~ni mo{ki ne opazi. Nedvomno je ravno to pogosti vzrok za njihovo odprtost do homoseksualnih ponudb, vendar mislim, da ni edini. Lahko bi rekli, da te `enske konstituirajo skupino toliko, kolikor so pristno, ~eprav ne izrecno seksualno, nagnjene bolj k `enskam kot mo{kim.26 Ta izjemna zme{njava domi{ljije, domnev in bistroumnih pogledov je povsem v nasprotju z Ellisovim vztrajanjem, da “je najpomembnej{a zna~ilnost seksualno invertirane `enske neka stopnja maskulinosti”.27 V zvezi z “`enstveno” invertiranko ne omenja nikakr{nih “prirojenih” dejavnikov, saj je, kot se zgodi primerom, ki ne ustrezajo paradigmi, preprosto izpu{~ena. SEXART 197 Esther Newton 28 Ibid., str. 148. 29 Ibid., str. 153. 30 Freudova analiza je bila zdale~ najbolj pre-tanjena. Ovrgel je paradigmo o ujeti du{i in lo~il med “izbiro objekta” in “seksualnimi karakteristikami in seksualnim stali{~em subjekta”. Vendar sta njegove precizne ugotovitve zmotila njegovo antifeministi~no stali{~e in sprejemanje biolo{kega temelja spola. Glej posebno “The Psy-chogenesis of a Case of Homosexuality in a Woman”, in Freud: Sexuality and the Psychology of Love, ur. Philip Rieff (New York: Collier Books, 1963), str. 133-59. 31 Vse strani, citirane v besedilu, so iz Radclyffe Hall, The Well of Loneliness (New York: Pocket Books, 1950). Spolni obrat ni vedno homoseksualen, trdi Ellis in izpostavlja nekatere “mo{ke `enske”, ki nosijo mo{ko obleko iz prag-mati~nih razlogov, toda “aktivno invertirana `enska” ima vedno “bolj ali manj izrazite poteze mo{kosti”, ki so “del organskega instinkta”.28 Zaradi njenih ~vrstih mi{ic, atletskih sposobnosti, odpora do `enskih dejavnosti in zaradi posebnega nagnjenja k mo{ki obleki – “ker se nekatere `enske preprosto po~utijo bolj doma v teh oblekah” – se ljudem zdi, da bi seksualno inverti-rana `enska “morala biti mo{ki”.29 Tako je bila prava invertiranka bitje med kategorijami, ne mo{ki ne `enska, “tretji spol” ali “ujeta du{a”. Krafft-Ebing, Ellis in Freud so povezovali ta lik z `enskim po`elenjem in s femi-nisti~nim uporom proti tradicionalnim vlogam; v najbolj{em primeru so bili ambivalentni, v najslab{em pa zgro`eni – tako nad `enskim po`elenjem kot feministi~nim uporom.30 Toda nekatere feministke druge generacije, kot so bile Frances Wilder, Gertrude Stein in Vita-Sackville West, so se povezovale s pomembnimi aspekti persone “tretjega spola”. Nobena pa ni tega naredila tako brezpogojno – to je treba povedati – in tako pogumno kot Radclyffe Hall, ko je iz zani~evane mo{ke lezbijke ustvarila heroi~ni lik romana The Well of Loneliness, ki ga je javno zagovarjala pred britansko vlado. Stephen Gordon, ki jo je ustvarila Hallova, je dvojni simbol, ki pomeni bole~o pozicijo nove `enske med tradicionalnimi politi~nimi in dru`benimi kategorijami ter lezbi~ni boj za definicijo in zahtevo po identiteti. V Studencu so si star{i Stephen Gordon `eleli sina; ko se jim je rodila h~i, jo je o~e poimenoval Stephen in ji dopu{~al precej svobode, ki jo u`ivajo fantje. Stephen med odra{~anjem postaja telesno in ~ustveno podobna o~etu ter prezira `enska dela in obleke. V poznih najstni{kih letih zavrne snubca, ker ob njem ne ~uti ni~ seksualnega. Pri dvajsetih se strastno nave`e na sosedovo `eno, ki jo odlo~no zavrne, da bi ohranila svoj ugled. Zaradi tega dogodka mati prisili Stephen, da zapusti Morton, dru`insko posestvo. Stephen odkrije prek branja Krafft-Ebingovega dela Psychoapthia Sexualis v knji`nici umrlega o~eta, da je “invertiranka”. To identiteto takoj, vendar z bole~ino sprejme. Med prvo svetovno vojno Stephen dela v bolni{ki enoti, tam se zaljubi v Mary, ki je mlada, nedol`na in “normalna”. Na skupnih po~itnicah po premirju Stephen mu~ijo moralni pomisleki. Med obotavljanjem, da bi zvabila Mary v pregnano `ivljenje, in v strahu pred zavrnitvijo si prizadeva ostati ~ista. Toda Mary, ki ni “ne strahopetna ne {ibka”, izsili soo~enje; postaneta ljubimki in se predata temu, “kar je lahko najtrdo-vratnej{e ~love{ko ~ustvo”, strastni spolni ljubezni. (Str. 312)31 Toda `ivljenje v Parizu, kjer si uredita dom, postaja te`avno. Zaradi Stephenine preokupacije s pisanjem je Mary zdolgo~asena 198 SEXART Mitska mo{ka lezbijka: Radclyffe Hall in nova `enska in nesre~na. Obe te`ko prena{ata izklju~itev iz me{~anske he-teroseksualne dru`be. Na koncu se Stephen zato, da bi osvobodila Mary, pretvarja, da ima ljubico; Mary nerada odide s Stepheninim starim snubcem Martinom in Stephen ostane sama. Tako Svetilka kot Studenec se ukvarjata z avtonomijo, mo~jo in zakonskim nasledstvom. V Svetilki dru`ina omejuje prvo generacijo nove `enske. Toda v Studencu samo `ensko telo postane nemesis druge generacije. Skladno s tem se relativna pomembnost in sozvo~nost teh simbolov premikata iz prvega v drugi roman. V Svetilki je dru`ina realisti~no opisana in poosebljena v Joanini materi, gospe Ogden, ki je dominantna oseba romana. Dru`ina je `enska, goltajo~a in uni~evalna. Gospa Ogden predstavlja krivdo, spo{tljivost in podjarmljenje individualnosti, to uni~i Joan. Tudi Stephen Gordon mora zapustiti dru`ino, da bi se lahko uresni~ila. Toda tukaj je dru`ina aristokratska in romantizirana. Stephen ne zdrobi v svojem objemu, marve~ jo oropa patriarhalne dedi{~ine samo zato, ker se je rodila kot `enska. ^eprav ji o~e preda svoj videz, inteligenco, denar in mo{ko ime, je tragi~no to, da Stephen ne more postati njegova dedinja. Kot heroi~na `enska je inherentno razdedinjena, doma le med stranmi Krafft-Ebinga. Stephenina mati, Lady Anna, podobno kot gospa Ogden, omejuje individualnost. Toda mati ni ve~ glavna nasprotnica – to vlogo prevzame `ensko telo. V Svetilki se mati in h~i borita na podro~ju samo-izpolnitve; v Studencu pa na podro~ju spola in kon~no – seksualnosti. @e novorojeno telo Stephen je mitsko maskulino: “Ozkih bokov in {irokih ramen” (str. 13). Ko odra{~a, njeno telo postaja “~udovito”, “gib~no”, “hitro”; zna se “me~evati kot mo{ki”; svoje telo odkriva kot “nekaj, kar je treba negovati ... saj jo njegova mo~ razveseljuje”. (Str. 58) Toda v zrelej{em obdobju se njeno navdu{enje spreminja v tesnobo. Seveda kljub maskulinemu telesu nima dostopa do mo{kih privilegijev. Toda njen telesni jaz je tudi meseni simbol `enskosti, ki jo Stephen odlo~no zavra~a. Njeno telo ni in ne more biti mo{ko; pa vendar ni tradicionalno `ensko. Je locirano med oba spola in torej nelegitimno; predstavlja vsako novo `ensko, zadu{eno po prvi svetovni vojni zaradi spremenjenega politi~nega ozra~ja in okrepljenih spolnih stereotipov. Toda Hallova telo med dvema spoloma uporablja tudi za sim-bolizacijo “invertirane” seksualnosti, ki je Stephen ne more ne zatreti ne zadovoljiti. Ko v obdobju adolescence ugotovi, da “ni kos” mo{kemu tekmecu, se za~ne sovra`iti. V enem od najpretresljivej{ih odlomkov Hallove Stephen izrazi to sovra{tvo kot odtujitev od svojega telesa: SEXART 199 Esther Newton 32 Gilbert (op. 18 zgoraj), str. 206. 33 Za novo `ensko dvajsetih let tega stoletja je bilo skraj{anje tradicionalno dolgih las drzno dejanje z neizmernimi prakti~nimi in sim-boli~nimi implikacijami. To ni bilo nikoli nevtralno dejanje. 34 Moja uporaba Freudovega koncepta ka`e na moje prepri~anje, da je ta koncept za~el pojasnjevati spolno `eljo, vsaj tako kot funkcionira v na{i kulturi. Hallova je zavra~ala ali ignorirala Freuda, najbr` zaradi implikacije, ki je veliko ljudi odvrnila od njegovega dela, da je homoseksualnost “ozdravljiva” (glej Faderman in Williams /op. 7 zgoraj/, str. 41, op. 11). 35 Ruth-Jean Eisenbud trdi, da se “primarno lezbi~na izbira” pojavi okoli tretjega leta starosti, kot posledica “prezgodnje erotike”, ki jo majhna deklica usmeri k materi, ki jo izklju~uje (“Early and Later Determinates of Lesbian Choice”, Psychoanalytic Review 69, {t. 1 /Pomlad 1982/: 85-109, posebno 99). Martinez (op. 7 zgoraj), katere tema je odnos mati/h~i v obeh romanih Hallove, ne upo{teva koncepta erotike mati/h~i in mu odreka sleherno relevantnost psihoanaliti~-nega modela. Tiste no~i se je opazovala v zrcalu; in celo medtem je sovra`ila svoje telo z mi{i~astimi rameni, majhnimi ~vrsti-mi prsmi in ozkimi atletskimi boki. Celo `ivljenje bo morala nositi to svoje telo kakor monstruozni okov, nalo`en njenemu duhu. To nenavadno iskro, a sterilno telo ... Mikalo jo je, da bi ga pohabila, saj ji je prav ono vzbujalo krutost: bilo je tako belo, tako mo~no in samozadostno; vendar hkrati tako bedna in nesre~na pojava, ki ji je o~i napolnila s solzami in njeno sovra{tvo spremenila v pomilovanje. Za~ela je `alovati zaradi telesa, se dotikala prsi s so~utnimi prsti, tola`ila svoja ramena in pustila, da so ji roke zdrsnile vzdol` ravnih bokov – Oh, ubogo in najbolj brezupno telo! (Str. 187) Razlika med Stephen in Joan Ogden, odkrita seksualnost, se ka`e tudi v Stepheninem navzkri`nem preobla~enju. Toda ~e so mo{ki pisatelji uporabljali navzkri`no preobla~enje (cross-dressing) za simbolizacijo in vsesplo{no grajanje sveta, so ga Virginia Woolf in druge modernistke uporabljale za izra`anje “veselega skepticizma” do kategorij spola,32 Stephenino preobla-~enje pa pomeni niz mu~nih odtujitev. Stephen je odtujena od Lady Anne, kot je bila nova `enska pogosto odtujena od svoje matere, kot je bila to lezbijka, bolj kot heteroseksualna `enska. Za razliko od Orlanda je Stephen ujeta v zgodovino; spola ne more zastaviti kot nepomembno igro. Stephen, tako kot mnoge mlade `enske tedaj in danes, se izmeni~no upira viziji njene matere o `enskosti in krivi sebe zaradi svoje nesposobnosti, da bi izpolnila to vizijo. ^eprav ima raje obleke o~etovega kroja~a, se v~asih vda materini zahtevi in nosi “izbrano obleko”, ki jo oble~e “~isto narobe”. Mati potrjuje njen ob~utek nenavadnega: “Moj obraz,” pove Stephen, “nekaj je narobe z mojim obrazom.” “Neumnost!” ji odgovori mati “in se hitro obrne pro~, da bi skrila izraz na obrazu.” (Str. 73) Za Hallovo navzkri`no preobla~enje ni ma{karada. Pomeni upor nove `enske proti mo{kemu redu in hkrati pomeni trd boj lezbijk, da bi lahko bile in izra`ale svoj pravi jaz. Dve leti po izgonu iz Mortona Stephen postane neodvisna `enska s svojim poklicem, nosi mo{ko krojene obleke, ima od nikotina porumenele prste in si redno stri`e lase “podobno kot mo{ki”.33 Ne glede na to, kako “narobe” se zdi ljudem, se sama Stephen “navdu{i nad svojimi lasmi”. (Str. 210) Modernizem in aspiracija do mo{kih privilegijev sta bila pri novi `enski povezana z navzkri`nim preobla~enjem v Svetilki. Toda Hallova v Studencu, podobno kot seksologi, uporablja navzkri`no preobla~enje in spolni obrat za simbolizacijo lezbi-~ne seksualnosti. Vendar za razliko od seksologov Hallova postavi Stephen kot subjekt romana, ki je napisan z njenega 200 SEXART Mitska mo{ka lezbijka: Radclyffe Hall in nova `enska stali{~a do sovra`nega sveta. ^eprav so mo{ki zamerili Stephenino “nezavedno domi{ljavost”, Hallova brani Stepheni-no pravico do tega, kar se imenuje, v njenem fiktivnem uni-verzumu, mo{ki privilegij: u`ivanje eroti~ne ljubezni `enske. Mitska mo{ka lezbijka je usmerjena k uzurpaciji sinovega mesta v ojdipskem trikotniku.34 Hallova je za~ela opisovati eroticiziran odnos mati/h~i `e veliko let prej, v Svetilki, v kateri je to omogo~al domnevni neseksualni okvir romana v celoti: Mati in h~i si nista imeli veliko povedati; ko sta bili skupaj, so njune medsebojne vljudnosti bile tako nenaravne kot pri ljudeh, ki skrivajo krivdo ... Joan je vedela, da nista videli nikoli tega, kar sta iskali, in da odslej tega nikoli ne bo mogo~e ve~ najti ... @elela si je imeti rada gospo Ogden, po~utila se je prazno in neute{ljivo brez njene ljubezni. Hrepenela je, da bi spet za~utila nekdanji hiter odziv, ko se je mati sklanjala nad njo, nekdanjo ve~no romanco njene bli`ine. Bila je kot u`ivalka mamil, ki so ji nenadoma vzeli vsa po`ivila; hrepenenje je bilo neznosno, nevarno za telo in duha. (Str. 75) Samo v tem pogledu je Svetilka “zakriti” roman. Hallova, skri-vajo~ se za starim jezikom, opisuje to, kar je po mojem osrednja komponenta lezbi~ne spolnosti – eroticizem v odnosu mati/h~i.35 Pravim “eroticizem”, ker je seksualna `elja lo~ena od “identifikacije” ali “vezi”. @enska si je lahko blizu z materjo (“navezana”, “identificirana”) na veliko na~inov, a vendarle eroticizira samo mo{ke. In nasprotno, `enska lahko sovra`i svojo mater in ima z njo le malo skupnega, tako je bilo z Radclyffe Hall, a si jo kljub temu divje `eli v podobi drugih `ensk. Menim, da feministi~na psihologija {e ni re{ila uganke spolne usmerjenosti. Kljub smelosti Hallova ni mogla neposredno obravnavati erotike mati/h~i v Studencu; namesto tega jo je obrnila narobe. Stephen se po~uti nenavadno neugodno ob vseh `enskah, {e posebno z materjo. Lady Anna ni `enska iz mesa in krvi, ki bi se lahko tako kot gospa Ogden po~utila “krivo in sre~no”, ko jo h~i poljubi, tako “kot ~e bi jo objel ljubimec”. (Str. 13) Anna je servilna mati patriarhata; dvoumni spol njene h~ere in silovita spolnost se ji upirata.36 Stephen pa zato zavra~a materino vlogo in vrednote in se namesto z njo identificira z o~etom (zaradi ~esar je zelo nepriljubljena pri feministi~nih kriti~arkah). V terminologiji Hallove bi lahko rekli, da je Stephen tako podobna svojemu o~etu, da prevzame tudi njegovo seksualnost. Ojdipska drama je odigrana, kot je bilo pogosto pri fantih istega sloja, ko dekle nadomesti mater. Pri sedmih letih Stephe-nino intenzivno erotiko zbudi Collinsova (ki, kot spolni objekt 36 Hallova precej eksplicitno opisuje materin strah: ko Lady Anna za`eli lahko no~ najstni{ki Stephen, jo hitro poljubi na ~elo, “da se dekle ne bi zbudilo in ji vrnilo poljub” (str. 83). 37 V nekem drugem opaznem manj{inskem romanu Toni Morrison, The Bluest Eye (New York: Pocket Books, 1972), junakinja, ~rnska deklica sovra`i in mu~i svojo belo pun~ko. V Studencu pa junakinja sovra`i svojo pun~ko preprosto zaradi njene `enskosti. 38 Vera Brittain, Rad-clyffe Hall: A Case of Obscenity? (New York: A. S. Barnes & Co., 1969), str. 92. 39 Seksolo{ki diskurz, sam v sebi sovra`en do `ensk, “je omogo~il tudi oblikovanje ’reverznega’ diskurza: homoseksualnost je za~ela govoriti v svojem imenu, da bi zahtevala priznanje legitimnosti ali ’narav-nosti’, pogosto z istim besednjakom in uporabo istih kategorij, s katerimi je bila medicinsko diskvalificirana” (Michel Foucault, The History of Sexuality, zv. 1, An Introduction /New York: Vintage Books, 1980/, str. 102). 40 Kulturni feminizem sku{a umetno ponovno zdru`iti lezbijke in heteroseksualne `enske pod zastavo “`enskih vrednot”. Kot poudarja Echolsova, {e vedno prevladuje sovra`nost, “tako kot leta 1979 na konferenci @enske proti SEXART 201 Esther Newton pornografiji, ko je lezbi~na separatistka ozmerjala Susan Brown-miller s ’kurcolizko’. Brownmillerjeva se je ma{~evala s pripombo, da se njena kriti~arka ’celo obla~i kot mo{ki’” (Echols /op. 1 zgoraj/, str. 41). 41 Seksologi pogosto uporabljajo koncept “sindrom spolne disfori-je” sinonimno s “transseksualnostjo”, da bi opisali “patologijo” tistih, ki so zaprosili za operativno spremembo spola. Seveda je prizadevanje po opisu in medicinskem zdravljenju transseksualnosti bilo nenavadno, saj je spol /gender/ kulturni konstrukt, in ne biolo-{ka entiteta. Moja {ir{a uporaba “spolne disfori-je” pomeni strinjanje z nekaterimi seksologi, ki so pojem “transsek-sualen” omejili na tiste, ki so v resnici z operacijo spremenili svoje telo. Nadalje se spolna disforija sre~a z veliko te`av pri dolo~anju kon-vencionalne (zdravniki pravijo “adekvatne” ali “normalne”) spolne identifikacije; intenzivne bole~ine in konfliktov zaradi mo{kosti ali `enskosti ne do`ivljajo le tisti, ki zahtevajo operativno spremembo spola. Glej John K. Meyer in John Hoopes, “The Gender Dyphoria Syndromes”, Plastic and Reconstructive Surgery 54 (oktober 1974): 447. Zdi se, da imajo transseksualci, ki so spremenili svoj spol iz `enskega v mo{kega, veliko podobnosti z butch lezbijkami. Naj-o~itnej{a razlika je iz delavskega razreda, nima osebnega imena), v dogodku, ki je pre`et s seksualnimi pomeni. Collinsova je “cveto~a, polnih ustnic in velikih prsi” (str. 16), kar bi informirane bralce lahko spomnilo na Ellisov citat, da je za “prirojeno invertiranko” pomembnej{e dobro razvito telo kot pa lep obraz. Ko o~aran otrok “obotavljivo stegne roko ... da bi dvignil (slu`abni~in) rokav”, Collinsova vzklikne: “Kako umazani nohti!” (Str. 17) Invertirankina roka je seksualni instrument, ki pa je umazan. Stephen se nemudoma zgane in si zdrgne nohte. Po tem dogodku Stephen ob misli na Collinsovo “postane vro~e po hrbtenici navzdol”, in ko jo Collinsova nepri~akovano poljubi, Stephen ohromi nekaj tako “veli~astnega, za kar sedemletni um ne najde imena”. (Str. 18) Zaradi te “veli~astne” stvari se Stephen po~uti kot fant. Obla~i se kot “mladi Nelson”, tako da Collinsova pravi: “Mar gospodi~na Stephen ni videti natanko tako kot fant?” Stephen odvrne: “Gotovo sem fant, saj se po~utim to~no tako.” Ko jo Collinsova zavrne, ji vse “pade dol”, oble~e si osovra`eno dekli{ko obleko in mu~i svoje pun~ke tako, da jih “udarja po njihovih ne{kodljivih obrazih”. (Str. 20)37 Kon~a se tedaj, ko otrok vidi, kako lakaj Collinsovo surovo poljublja na usta. V navalu jeze Stephen vr`e polomljen cvetli~ni lonec v lakajevo glavo. Njen razumevajo~ in za{~it-ni{ki o~e re{i situacijo tako, da odpusti slu`in~ad. Za modernega bralca ta odlomek v romanu dokon~no razkrije Stephenine ob~utke. Toda kot pi{o~a v letu 1928 je Hallova morala povedati ve~. Prika`e nam sira Phillipa, ki bere seksologa Karl Heinricha Ulrichsa in pi{e pripombe ob robovih. Pozneje, po njeni uni~ujo~i strasti do zvite Ameri~anke, Stephen bere Kraffta-Ebinga v knji`nici umrlega o~eta in se spozna kot “napako v oploditvi”. Da, to je visoka cena za pla~ilo zahteve po seksualni identiteti. Toda tiste, ki obsojajo Hallovo, ker je sprejela seksolo{ki model lezbi{tva, spra{ujem, kako naj bi Hallova iz nove `enske, ki ljubi `enske, ustvarila seksualno bitje? Na primer, ~eprav je Hallova zapisala besede, kot sta “ljubimka” in “strast”, in referi-rala na “inverzijo”, je njen odvetnik branil Studenec pred dr`avno cenzuro tako, da je sku{al prepri~ati sodi{~e, da so “v knjigi opisani odnosi med `enskami izraz normalnega prijateljstva.” Hallova ga je “zaradi takega zagovora ogor~eno napadla, ker se ji je zdelo, da tak govor na~enja mo~ prepri~anja, s katerim je branila svoj primer. Njegov zagovor se ji je zdel, kot je povedal pozneje njen zagovornik, ’najpodlej{i rez’ in pri njunem skupnem kosilu ni mogla zadr`ati ’solz zaradi bole~ine zlomljenega srca.’”38 Kako naj bi nova `enska spro`ila zahtevo po svoji celoviti seksualnosti? Za me{~anko ni bilo razvitega `enskega seksualnega diskurza; obstajali so samo mo{ki diskurzi – pornografski, 202 SEXART Mitska mo{ka lezbijka: Radclyffe Hall in nova `enska leposlovni in medicinski – o `enski seksualnosti. Da bi postala odkrito seksualna, je nova `enska morala stopiti v mo{ki svet kot heteroseksualka pod mo{kimi pogoji (lahko`ivka) ali kot lezbijka – ali z njo – v mo{ki preobleki (butch). Ideje, metafore in simboli se lahko uporabljajo tako v radikalne kot konzervativne namene.39 Ko je Hallova opremila biolo{ko `ensko z maskulinim jazom, je postavila pod vpra{aj tako nujnost patriarhalnih kategorij spola kot tudi strinjanje z njimi. ^e je spol naraven, potem mo{ka lezbijka ne bi smela obstajati. Vendar Hallova ustvari iz nje `ivo, trpe~o junakinjo (ne izgubljenke ali klovna) romana. Stephen ne pre`ivi le dru`bene obsodbe, ampak zagovarja tudi svoj primer. Vendar `rtvuje svojo dedi{~ino kot `enska in kot aristokratka. Tudi v intimnih odnosih pla~a visoko ceno: izgubi svojo mater in svojo ljubico Mary. Studenec raziskuje sovra{tvo do sebe in dvom, ki spremlja nekoga, ki definira sebe kot “seksualno deviantno” osebo. Saj le tako lezbijka sprejme zavidljivo razlo~evanje med njo samo in heteroseksualno `ensko. Mo{ki so uporabili to razliko za obsojanje lezbijk in stra{e-nje heteroseksualnih `ensk. Strah in antagonizem med samimi `enskami sta gotovo oslabila moderno feministi~no gibanje. In zato lezbi~ne feministke (z blagoslovom nekaterih heteroseksu-alnih feministk) ho~ejo redefinirati lezbi{tvo kot “`ensko identifikacijo”, model, ki ima – ne naklju~no – nekatere neugodnosti za heteroseksualne feministke.40 Vizija Hallove o lezbi{tvu kot seksualni razliki in kot maskulinosti je neprijetna za lezbi~no feministi~no ideologijo. Podobno kot Hallova tudi sama razumem lezbi{tvo kot seksualno razliko. Toda njeno ena~enje lezbi{tva z maskulinim ne potrebuje obsodbe, temve~ raz{iritev. Najprej moramo priznati, da je to, kar so opisovali Hallova in seksologi, bilo stvarno, ne glede na njihove ideolo{ke namene. Nekateri ljudje, tedaj in danes, izkusijo “disforijo spola”, mo~an ob~utek, da njihov pripisan mo{ki ali `enski spol ni v skladu z njihovimi ob~utki o sebi.41 To ni povsem ista stvar kot `elja po posedovanju mo~i in mo{kih privilegijev – dobro pla~anih del, zahteve do splava, atletskega juna{tva – ~eprav za ve~ino ljudi zunaj gibanja maskulina `enska ostaja simbol feministi~nih aspiracij. Mo{kost in `enskost sta kot dva razli~na jezika. ^eprav vsi znamo oba, ve~ina zatira en sistem in se izra`a le v drugem.42 Mnoge lez-bijke, kot je bila tudi Stephen Gordon, so biolo{ko `enske, ki se med odra{~anjem nau~ijo dele “napa~nega” spolnega jezika. O~itno je, da ~im o`je in rigidnej{e so spolne kategorije, tem la`e bo nekdo za~util, da je “padel iz vloge”. In ~e seveda ne bi bilo ve~ spolnih kategorij, bi izginila tudi spolna disforija (kot tudi feminizem). Vendar feministi~ne kritike tradicionalnih spolnih kategorij {e ne re{ujejo spolne disforije, zato ker so, zavra~anje ali sprejemanje homoseksualne identitete. Primerjaj Studenec s {tudijami primera v Ira B. Pauley, “Adult Manifestations of Female Transsexualism”, v: Transsexualism and Sex Reassignment, ur. Richard Green in John Money (Baltimore: John Hopkins University Press, 1969), str. 59-87. Spolna disforija se lahko zelo plodno primerja z anoreksijo nervoze, bolj dru`beno sprejeto in vse bolj obi~ajno te`avo podobe `enskega telesa. Kot feministke potrebujemo veliko bolj sofistici-ran besednjak za govor o spolu. Seksologi so pogosto prepla{eno konzervativni, vendar se prav tako ukvarjajo in sku{ajo pojasniti pomembne podatke. Glej npr. John Money in Anke A. Ehrhardt, Man & Woman, Boy & Girl (Baltimore: John Hopkins University Press, 1972). O radikalnem znanstvenem pristopu glej Suzanne J. Kessler in Wendy McKenna, najbolj{e novej{e odlomke o spolnem obratu pa najdemo v Pat Califia, “GenderBending: Playing wtih Roles and Reversals”, Advocate (september 15, 1983). 42 Glej Money in Ehrhardt, str. 18-20. SEXART 203 Esther Newton 43 Harriet Whitehead, “The Bow and the Burden Strap: A New Look at Institutionalized Homosexuality in Native North America”, v: Sexual Meanings: The Cultural Construction of Gender and Sexuality, ur. Sherry B. Ortner in Harriet White-head (Cambridge: Cambridge University Press, 1981), str. 80-115. 44 Dva impresivna poskusa v tej smeri sta besedili Joan Nestle, “Butch-Fem Relationships”, in Amber Hol-libaugh in Cherrie Mor-aga, “What We’re Rollin’ Around in Bed With”, oboje v: Heresies 12 3, {t. 4 (1981): 21-24, 58-62. Drugo je ponatisnjeno v: Snitow, Stansell, in Thompson, ur. (op. 2 zgoraj), str. 394-405. prvi~, le malo vplivale na zakoreninjene spolne strukture, in drugi~, ker se zdi, da je spol posameznika utrjen v zgodnjem otro{tvu. ^eprav spolna disforija obstaja v nekaterih preprostej-{ih dru`bah,43 se lahko raz{iri z istimi dru`benozgodovinskimi procesi – z radikalnimi spremembami v ekonomiji, dru`inski strukturi in socializaciji – ki so spodbudili rast feminizma. Zakaj bi morale me kot feministke ob`alovati ali zanikati obstoj maskulinih `ensk ali feminilnih mo{kih? Mar ne nasprotujemo pripisovanju specifi~nih psiholo{kih ali dru`benih lastnosti glede na biolo{ka na~ela? Mar ne bi morale podpirati tiste med nami, butch lezbijke in queen pedre, ki {e vedno nosijo najve~je breme homofobije? Povezovanje lezbi{tva in maskulinosti pri Hallovi je treba pretresti, a ne zato, ker obstaja kot tako, temve~ zato, ker to ni edina mo`nost. Spolna identiteta in spolno nagnjenje sta pravzaprav povezana, vendar razli~na sistema; to izpri~uje veliko razli~nih usmerjenosti spola (ki so globoko zakoreninjene v rasnih, razrednih ali etni~nih izku{njah), ki jih najdemo v lezbi~ni skupnosti. Mnoge lezbijke so maskuline; ve~ina me{a sloge med seboj in nekatere so poudarjeno `enstvene. Uspeh Stephen Gordon je zatemnil bolj ezoteri~ne, kontinentalne in `enstvene imid`e lezbijk, kot sta bili dekadentna Renee Vivien ali biseksualna Colette. Podoba `enstvene lezbijke je bila v nasprotju s teorijo o prirojenosti, ki so jo mnogi homoseksualni sodobniki Hallove, da bi se tako uprli zahtevam, naj se prepustijo kaznovalnim “terapijam”. ^eprav so Stephenine ljubice v Studencu `enstvene in ~eprav je Mary tista, ki zapelje Stephen, jo Hallova opisuje kot “normalno”, to je hete-roseksualno. [e celo Havelock Ellis je “`enski” lezbijki pripisal ve~ dostojanstva in definiranosti. Mary kot pozabljiv in nedosleden karakter oslabi roman in obremeni Hallovo z neverjetnim koncem, ko Stephen “plemenito” preda Mary mo{kemu. V resni~nem `ivljenju se ljubica Hallove Una Troubridge ni vrnila k heteroseksualnosti niti tedaj, ko jo je Hallova pozneje zapustila zaradi druge `enske. Toda obstoj lezbijke, ki se ni vsaj nekako po~utila mo{ko, je bil za Hallovo o~itno nemogo~. “@enska” lezbijka je bila v nasprotju s prepri~anjem, da je spolna `elja lahko samo mo{ka in da je objekt `elje feminilne `enske lahko samo mo{ki. Maryjina resni~na zgodba {e ni bila povedana.44 Prevedla Suzana Tratnik 204 SEXART -¦ ** Moran Soraz Svetovanje – AIDS Velika tragedija znanosti – pobijanje lepe hipoteze z grdim dejstvom. Thomas H. Huxley Bolj kot se bo epidemija virusa HIV in aidsa {irila, ve~ ljudi bo spoznavalo, da so oni sami ali kdo, ki jim je blizu – pozitivni. Tak{no spoznanje lahko povzro~i resne psiholo{ke te`ave, spro`i reakcije strahu, krivde, depresije, zanikanja, jeze in celo samomorilnosti. Da bi se ljudje znali spoprijeti s temi reakcijami, potrebujejo prakti~no in psihosocialno pomo~ ter razumevanje, skupaj z najnovej{imi informacijami o implikaciji oku`be z virusom HIV in {e posebno o stvarnih na~inih prepre~evanja nadaljnjega prenosa virusa HIV. Vse to lahko zagotovimo s svetovanjem. TRI EPIDEMIJE, POVEZANE Z AIDSOM Aids ni povzro~il le ene, ampak tri epidemije {irom po svetu, pred katerimi se moramo zavarovati ali jih nadzorovati: 1. oku`bo z virusom HIV, 2. aids in druge klini~ne manifestacije oku`be, 3. socialne, kulturne in politi~ne odzive na prvi dve epidemiji. Oku`ba z virusom HIV se je verjetno za~ela {iriti v 70-tih. Do sredine leta 1994 je bilo, po predvidevanjih Svetovne ^asopis za kritiko znanosti, domi{ljijo in novo antropologijo, let. XXIII, 1995, {t. 177, str. 207-226. 207 Morem Soruz zdravstvene organizacije (WHO), po vsem svetu z virusom HIV oku`enih 17 milijonov ljudi, in nadaljnje {irjenje je neogibno. 1. Prvi primeri obolelosti za aidsom so bili prijavljeni v ZDA leta 1981. Vendar se ve, da se je `e pred tem aids pojavil na kar nekaj drugih podro~jih sveta. Sredi leta 1994 je bilo na svetu registriranih 985.119 obolelih za aidsom. Zaradi razli~nih razlogov, kot so napake pri diagnosticiranju in poro~anju, je pravo {tevilo verjetno okoli 4.000.000. [tevilo obolelih za aid-som je o~iten pokazatelj resnosti polo`aja; zato, ker se aids razvije {ele po nekaj letih po oku`bi z virusom HIV. Dana{nji primeri aidsa odsevajo stopnjo oku`be izpred treh do petih let ali {e ve~. Mo`no je, da je za vsakim primerom aidsa 25 do 100 oku`enih z virusom HIV – to razmerje se bo v naslednjih letih verjetno zmanj{alo. 2. Opa`a se strmo nara{~anje obolelosti za aidsom. V tem desetletju, napoveduje WHO, lahko pri~akujemo 10-15 milijonov novih oku`b pri odraslih, ve~inoma v dr`avah v razvoju. V istem obdobju WHO pri~akuje, da bo ni~ manj kot 5 do 10 milijonov otrok oku`enih preko svojih mater, ve~ina v subsa-harski Afriki. Leta 2000 bo po pri~akovanjih WHO skupno {tevilo oku`enih mo{kih, `ensk in otrok 30 do 40 milijonov, od tega ve~ kot 90% v de`elah v razvoju. 3. Tretja epidemija – intenzivna splo{na reakcija na aids in virus HIV – se je za~ela. Strah in malodu{je mo~no vplivata na osebni, dru`inski in dru`beni ravni. Seropozitivne, vklju~no z obolelimi za aidsom, dru`ina in skupnost pogosto zavra~ata, ko najbolj potrebujejo pomo~ in nego. V nasprotju z ve~ino drugih zdravstvenih problemov, ki prizadenejo zelo mlade ali ostarele, aids prizadene ve~inoma tiste v starostni skupini 20-49 let. Z deprivacijo skupnosti ljudi v njenih najbolj produktivnih letih je aids resna gro`nja dru`-benemu in gospodarskemu razvoju in celo politi~ni stabilnosti. S strmim nara{~anjem aidsa v naslednjih letih bo pri{lo tudi do dramati~nih socialnih, gospodarskih, kulturnih in politi~nih posledic. V industrializiranih dr`avah je stro{ek neposredne nege osebe z aidsom med 25.000 in 100.000 ameri{kih dolarjev. V dr`avah v razvoju bo breme aidsa zastra{ujo~e, {e posebno v tistih, kjer je letni znesek za zdravstvo na osebo le nekaj dolarjev. Socialni in gospodarski pretresi, povezani z virusom HIV in aidsom, so v nekaterih dr`avah postali osrednja politi~na in kulturna tema. Strah pred aidsom grozi z omejitvami meddr`avnih potovanj in komunikacij. V mnogih dr`avah in dru`bah {e vedno obstaja tendenca k stigmatizaciji dolo~enih skupin, ras in narodnosti. HIV in aids lahko ogrozita temeljne dru`bene vrednote in vsak, ki se namerava spoprijeti z njimi, se bo zna{el pred velikim izzivom. 208 BODY POSITIVE Morem Soruz O HIV HIV, povzro~itelj aidsa, selektivno oku`i posebne bele krvne celice (CD4), ki so bistvene za imunski obrambni sistem organizma. Kadar pride do uni~enja teh celic, postane oku`ena oseba dovzetna za vrsto oportunisti~nih infekcij in rakov. Aids je ime za skupek vseh teh stanj, za pojav, ki ka`e hude po{kodbe imunskega sistema. HIV lahko neposredno oku`i `iv~ne celice in povzro~i nevrolo{ke motnje. Oku`ba z virusom HIV se {teje za dosmrtno, in tako oku`ena oseba ostane ku`na do konca `ivljenja. STOPNJA NAPREDOVANJA V AIDS Prvotno so mislili, da se bo le pri majhnem delu (5-10%) oku`enih oseb razvil aids. Danes pa `e vemo, da se bo pri pribli`no 20% oku`enih oseb razvil aids v petih letih od oku-`be in pribli`no 50% v desetih letih. Del oseb, pri katerih se aids razvije po desetih letih, pa bo {e nara{~al, saj do napredovanja po{kodb imunskega sistema pride vedno kasneje. SVETOVANJE Kakr{na koli `e sta celotni preventiva in strategija nadzora HIV/aids, bo svetovanje moralo biti glavni vezni ~len. Specifi-~ne svetovalne dejavnosti bodo odvisne od posameznikov in skupin, na katere se bodo nana{ale; vsebine bodo prilagojene in na~in svetovanja bo primeren in dodelan. Potrebno je upo-{tevati tudi tehni~ne zmogljivosti, vire financiranja in infrastrukture, kjer se bo lahko nudilo in zagotavljalo svetovanje. Ne glede na to naj dolo~eni temeljni principi veljajo za vse situacije: 1. Svetovanje mora biti del vseh strategij preventive pred oku`bo z virusom HIV. Ve~ina seropozitivnih ljudi ne ve, da so oku`eni. Do sedaj je samo majhen odstotek tistih z znano oku`bo s HIV ali boleznijo imel mo`nost za zanesljivo svetovanje in s tem pomo~ pri potrebnih spremembah obna{anja. Zato je stalen razvoj svetovalnih slu`b pomemben za preventivo pred oku`bo s HIV. 2. Svetovanje naj bi bilo vezni ~len med vsemi HIV testiranji, pregledi krvi krvodajalcev in programi za za{~ito zdravja. Marsikje bi lahko bilo svetovanje zagotovljeno v sestavi `e vzpostavljenih zdravstvenih slu`b, ki delajo na terenu, v splo{nem zdravstvu, klini~nih programih, kot so klinika za spolno prenosljive bolezni, predporodne in poporodne klinike ter centri za na~rtovanje dru`ine. 210 BODY POSITIVE Svetovanje – AIDS 3. Da bi zdravstvene delavce primerno usposobili za svetovanje o infekciji s HIV, je potrebno organizirati programe usposabljanja. Vsi programi zdravstvene nege, ki imajo opravka z osebami, oku`enimi z virusom HIV, bi morali vsebovati svetovanje in primeren trening svetovanja za vse osebje. Nevladne organizacije in samoiniciativne aids organizacije znotraj posameznih ranljivej{ih skupin bi morale biti aktivno in tesno vklju~ene vsvetovanje. KAJ JE SVETOVANJE? Svetovanje v zvezi z virusom HIV in aidsom je dialog, ki te~e, je zveza med klientom ali uporabnikom in svetovalcem s cilji: 1. prepre~iti prenos oku`be s HIV in 2. zagotoviti psihosocialno pomo~ – suport tistim, ki so `e prizadeti. Svetovanje v te namene pomaga oku`enim osebam odlo~ati o njihovem `ivljenju, dvigati samozaupanje in izbolj{ati dru`insko in skupnostno `ivljenje ter kakovost `ivljenja. Tovrstno svetovanje zagotavlja pomo~ tudi dru`inam in drugim bli`njim, ki jih imajo oku`eni radi, zato da potem ti lahko oku`ene osebe vzpodbujajo in zanje skrbijo. Preventiva in pomo~ sta komplementarna procesa. ^e svetovanja v zvezi s HIV ne spremlja kaka vrsta pomo~i, so prizadevanja, da bi prepre~ili prena{anje, bolj ali manj neu~inkovita. Sporo~ila, ki se nana{ajo na preventivo, so vedno bolj sprejemljiva, ~e so izre~ena osebno in relevantno posameznikovim potrebam in `ivljenjskemu slogu. Na~in podaje sporo~il v procesu svetovanja naj bi tudi spodbujal ob~utke zaupanja in razumevanja, ki posamezniku pomagajo spremeniti obna{anje in se teh sprememb tudi dr`ati. ^e so se ljudje pripravljeni odzvati in spremeniti `ivljenjski slog zaradi informacij, ki so jih prejeli, bodo potrebovali mo~an ob~utek osebne odgovornosti. Svetovanje ima namen pomagati ljudem definirati naravo problema, s katerim se soo~ajo, in sprejemati stvarne odlo~itve o tem, kaj naj naredijo, da bi zmanj{ali vpliv teh te`av nase in na svoje dru`ine ter prijatelje. Tehnike, uporabljane pri svetovanju, so razli~ne od dr`ave do dr`ave in mogo~e celo znotraj dr`av, pa~ glede na ljudi, ki se jim svetuje, in na vrsto zdravstvene ali socialne slu`be, ki je v tistem kraju na razpolago. U~inkovito svetovanje ne potrebuje sledenja nobenemu ustaljenemu vzorcu ali pristopu. Vsekakor pa mora biti osvobojeno klini~nega ali strukturiranega polo`aja “zdravnik-pacient”. Najuspe{nej{e je pogosto svetovanje zunaj konteksta formalnih zvez. Svetovanje pravzaprav vklju~uje mnogo ve~ kot samo eno ali naklju~no neformalno diskusijo. Ve~ina ljudi, prizadetih z BODY POSITIVE 211 Morem Soruz oku`bo z virusom HIV, potrebuje stalno pomo~ in podporo pri re{evanju problemov, kar naj bo klju~ni vidik vseh svetovalnih razmerij. KOMU JE NAMENJENO SVETOVANJE O INFEKCIJI S HIV? V kontekstu oku`be s HIV in aidsa je svetovanje primerno za: – ljudi, ki jih skrbi, da so mogo~e oku`eni z virusom HIV – zaskrbljeni zdravi, – ljudi, ki razmi{ljajo, da bi se testirali za HIV, – ljudi, ki so se `e testirali za HIV (z oku`bo ali brez), – ljudi, ki so se odlo~ili, da se ne bodo testirali, ne glede na svoje preteklo ali sedanje tvegano obna{anje, – ljudi, ki se ne zavedajo tveganja oku`be, ki obstaja pri specifi~nem preteklem ali sedanjem obna{anju, – ljudi z aidsom ali drugo boleznijo, povezano z oku`bo s HIV, – ljudi, ki imajo te`ave z zaposlitvijo, nastanitvijo, financami, dru`ino ipd., ker so seropozitivni, – dru`ino in prijatelje ljudi, ki so oku`eni z virusom HIV, – zdravstvene delavce in druge, ki prihajajo v regularne stike s seropozitivnimi osebami. ZAKAJ JE SVETOVANJE O VIRUSU HIV POTREBNO? Diagnoza oku`be s HIV ali aidsa, sum ali spoznanje mo`-nosti oku`be povzro~ajo globoke ~ustvene, socialne, vedenjske in zdravstvene posledice. Kasnej{e potrebno posameznikovo in dru`beno prilagajanje pogosto vpliva na dru`insko `ivljenje, spolna in dru`abna razmerja, delo, izobra`evanje, duhovne potrebe, pravni status in dr`avljanske pravice. Prilagajanje 212 BODY POSITIVE Svetovanje – AIDS oku`enosti s HIV vklju~uje nenehno premagovanje stresov in adaptacijo. To je dinami~en, razvojni in dosmrtni proces, ki ustvarja za oku`ene posameznike, njihove dru`ine in skupnost, v kateri `ivijo, nove in spreminjajo~e se zahteve. Ve~ino ljudi omejuje to, kaj lahko po~nejo ali ~utijo, da lahko po~nejo, in kaj lahko spremenijo v svojem `ivljenju. Ne glede na to, ali so te omejitve stvarne ali izmi{ljene, jih je treba upo{tevati in se z njimi ukvarjati, ~e ho~emo, da bo spreminjanje obna{anja uspe{no in stalno. Med potekom oku`be s HIV se bo verjetno potrebno soo~iti s {iroko paleto osebnih potreb in te`av. Te niso stalne, bodo pa s~asoma vedno resnej{e in te`je obvladljive. Spreminjajo~a se narava teh potreb povzro~a pri seropozitivnih in njihovih bli`njih razne psiholo{ke in ~ustvene napetosti. Te lahko pri oku`eni osebi povzro~ijo ob~utek izgubljanja identitete, samostojnosti, zasebnosti in dru`benega statusa. Prav tako lahko izzovejo ob~utke krivde, jeze, strahu pred osamljenostjo, umiranjem in smrtjo. Oku`ba s HIV povzro~i tudi neposredne in posredne finan~ne stro{ke, ki so lahko {e posebno stresni, ~e je z boleznijo prizadeta tudi posameznikova ekonomska produktivnost – velik del stresnosti, ki jo do`ivljajo seropozitivni, zrcali potla~ene strahove glede ekonomske samostojnosti in dru`inskih obveznosti. Zaradi tega mora svetovanje upo{tevati ne samo uporabnikove sedanje socialne in zdravstvene okoli{~ine, ampak tudi njegova socialna razmerja, stali{~a in odnos do virusa HIV in aidsa. Svetovanje mora zagotavljati vzgojo in informacije na na~in, ki je relevanten vsakdanjemu `ivljenju tiste osebe. Upo-{tevati mora tudi uporabnikove spolne potrebe in preteklost, poklic, vzgojo in izobrazbo, `elje in upanja; vse skupaj pa bo pomagalo ustvarjati nov pristop k varnej{i spolnosti in odgovornim socialnim razmerjem. Svetovanje svojcem, ljubimcem, partnerjem, delodajalcem ali kolegom oku`enih oseb mora nuditi najnovej{e, tehni~no korektne informacije. Upo{tevalo naj bi tudi `ivljenjski slog BODY POSITIVE 213 Morem Soruz oku`enega posameznika in izrabilo vse mo`nosti za dosego sprememb obna{anja in konstruktivno prilagoditev oku`bi s HIV. ^e ho~emo, da bo svetovanje u~inkovito, se mora uporabniku zdeti sprejemljivo. Sprejemljivost se bo {e izbolj{ala, ~e bo svetovanje upo{tevalo vsa posameznikova socialna razmerja, prepri~anja in obveznosti. Vsako izmed teh razmerij je lahko potencialna motivacija in v pomo~. ^e povzamemo: svetovanje ljudem o oku`bi s HIV je pomembno: – ker je oku`ba dosmrtna, – ker se oseba lahko izogne oku`bi s HIV ali njenemu prena{anju na druge s spremembo vedenja, – ker zavedanje oku`be s HIV lahko povzro~i velikanske psihi~ne pritiske in strahove, ki lahko zavirajo konstruktivne spremembe ali poslab{ajo bolezen, {e posebej strah, nerazumevanje in diskriminacija, ki jih povzro~a epidemija HIV. GLAVNE FUNKCIJE SVETOVANJA PREVENTIVA Svetovanje vklju~uje prevencijo oku`be z virusom HIV in njenega prena{anja na druge ljudi. Preventivno svetovanje ima pet glavnih stopenj: – dolo~a, ali obna{anje posameznika ali skupine posameznikov vklju~uje tudi visoko tveganje oku`be z virusom HIV, – dela z zaskrbljenimi ljudmi, jim pomaga razumeti in jih seznanja s tveganji, ki so povezana z njihovim obna{a-njem, – definira skupaj z uporabniki na~in, kako sta njihov `iv-ljenjski slog in samopodoba povezana s tem obna{anjem, – pomaga posameznikom definirati njihove mo`nosti za spremembo obna{anja in 214 BODY POSITIVE Svetovanje – AIDS – dela s posamezniki, da jim predstavi prilagojeno vedenje, ki naj bi ga potem tudi ohranili. V katerikoli kulturi ali dru`beni skupini pogosto na vedenje z visokim tveganjem vplivajo razli~ni dejavniki. Pritisk skupine vrstnikov, da se vede{ na poseben na~in, finan~ni pritisk, kulturne vrednote o tem, kaj je sprejemljivo in pri~akovano, ter pomanjkljivo znanje o tveganju – vsi ti dejavniki so lahko odlo-~ilni za posameznika in situacijo. Preventivno svetovanje mora vklju~evati pomemben del zdravstvene vzgoje. Vzgojna sporo~ila o zdravju naj bi bila podana ustrezno posamezniku, vodijo naj k dosegljivim ciljem in predstavljena naj bodo skozi natan~ne in simpati~ne diskusije. Bolj kot vse drugo `eli preventivno svetovanje posameznike in skupine vzpodbuditi k sprejemanju odlo~itev o lastnem `ivljenj-skem slogu in odgovornostih. Da bi tak{no svetovanje bilo u~inkovito, morata imeti posameznik ali skupina neprestano na voljo pomo~. Kjer ni ob~utka menjave med svetovalcem in uporabnikom in ne ob~utka iskrene pomo~i, pogosto bistvo preventivnega sporo~ila izgubimo ali zgre{imo. PRIMARNA PREVENTIVA Primarno preventivno svetovanje je namenjeno ljudem, pri katerih obstaja tveganje oku`be z virusom HIV, vendar se ve, da so neoku`eni. Nekateri od njih so morda `e spoznali, da tvegajo, drugi pa se svojega tveganega obna{anja ne zavedajo. Primarno preventivno svetovanje se osredoto~a na izstopajo~e vedenje, ki pomeni tveganje oku`be s HIV in i{~e poti za mo`nost spremembe, po zgoraj na{tetih stopnjah. V vsaki dru`bi obstaja tveganje pri raznih skupinah in posameznikih. Prostitutke, prostituti (komercialni seksualni delavci/ke) in njihovi klienti, drugi mo{ki in `enske z veliko spolnih partnerjev, mo{ki, ki imajo homoseksualna razmerja, ljudje s hemofilijo in intravenozni narkomani so vredni vse pozornosti. Prav tako so BODY POSITIVE 215 Morem Soruz lahko voja{ko osebje, vozniki kamionov in emigranti, ki so dolgo ~asa zdoma, ter adolescenti, vpleteni v tvegano vedenje v vsakdanjih okoli{~inah. Vsaka skupina pomeni druga~en izziv glede na to, kako in kje je lahko dosegljiva. Bari, klubi, bolni{nice, centri za odvisne od drog, voja{ke baze, {ole, mladinski in {portni klubi – vsi so prilo`nost za svetovanje ali vsaj za informiranje ljudi o mo`nosti svetovanja. SEKUNDARNA PREVENTIVA Pri osebah, ki so ali se {tejejo za seropozitivne, bi moralo svetovanje poudariti posledice oku`be s HIV in na~ine, kako se lahko izognemo prena{anju. To naj bo storjeno v vzdu{ju podpore in razumevanja, z osredoto~anjem na potrebo seropozitivne osebe, da spozna svojo odgovornost za zdravje in tiste osebe, s katerimi bi lahko imela spolni stik. [e posebej pomembno je, da ambulante, bolni{nice, slu`be, ki opravljajo testiranje in druge ustanove ali organizacije oku-`eni osebi priporo~ijo, naj obi{~e svetovalca. Osebje teh slu`b in ustanov mora vedeti, kje je svetovanje mo`no. Prav tako morajo biti sposobni pomagati klientu najti svetovalno slu`bo, ki je fizi~no in socialno najbolj primerna ter sprejemljiva. Svetovanje na terenu je za sekundarno preventivo morda prav tako inovativno kot programi primarne preventive. Nekateri ljudje z diagnozo oku`be s HIV se bodo verjetno selili sem in tja, i{~o~ prijatelje, pomo~ in podporo, da se bodo lahko z naporom ~ustveno spoprijeli s strahom pred aidsom. Morda ne bodo pripravljeni sodelovati pri svetovanju ali kak{ni drugi aktivnosti, ~e se ne odlo~imo za kreativne korake, da bi jih dosegli in jim tako pomagali spoznati koristnost svetovanja. Pri sekundarnem preventivnem svetovanju je potrebno izpostaviti vpra{anje prena{anja virusa HIV. Adaptiranje tehnik, ki izni~ijo ali minimizirajo mo`nost oku`be spolnih partnerjev, je zelo pomembno. Uporaba kondomov, spolne tehnike z majhnim tveganjem, alternativni na~ini iskanja u`itka in vzdr`-nost so stvari, o katerih se je potrebno pogovoriti. Podobno je potrebno informirati sedanje in pretekle partnerje, da so morda bili oku`eni, in poiskati mo`ne poti obve{~anja. Svetovanje mora tudi poudarjati, da oku`ena oseba ne bi smela darovati krvi ali deliti brizgalk, igel in drugega pribora za prebadanje ko`e z drugimi. Uporabniki intravenoznih drog pogosto imajo ali izberejo prijatelje, ki se obna{ajo na enak na~in. Pritisk ali vpliv prijateljev, da nadaljujejo z visoko tveganimi dejanji, je zelo verjeten in na to se je potrebno pripraviti. Podobno kot zgoraj moramo tudi tu upo{tevati te`avno dosegljivost in ukvarjanje z intravenoznimi uporabniki mamil, 216 BODY POSITIVE Svetovanje – AIDS ki se morda bojijo, da jih bodo svojci in znanci, ki ne vedo o njihovem uživanju mamil, obsojali ali zavrnili. Pomembna skrb je tudi perinatalni prenos. Ko gre za nosečo žensko, se bo morda potrebno pogovarjati o morebitni prekinitvi nosečnosti in pri tem upoštevati veliko kulturnih, družinskih in zdravstvenih dejavnikov, ki lahko vplivajo na odločitev. Prav tako je potrebno spregovoriti o prevenciji nadaljnjih nosečnosti. PSIHOSOCIALNA POMOČ Ljudje z diagnozo okužbe s HIV in z virusom HIV povezane bolezni, vključno z aidsom, in njihovi najbližji se morajo soočati z različnimi težavami, zato pogosto potrebujejo čustveno ali/in praktično pomoč. Strah, da je oseba širila okužbo, fizična osamitev, hospitalizacija, diskriminacija v krogu družine ali lokalne skupnosti, izguba stanovanja, prekinitev izobraževanja, finančne težave, fizični učinki bolezni, napredovanje bolezni, prekinitev razmerja, žalovanje, jeza, osamljenost in potrtost - vse to so spremljajoče skrbi, s katerimi se bomo morda srečali. Omenjene težave lahko nastopijo v intervalih pri okuženi osebi kot tudi pri tistih, ki zanjo skrbijo. Dejstvo, da te težave niso stalne in jih ni možno vedno napovedati, povzroča dodatni fizični in čustveni stres. Suportivno svetovanje je lahko še posebno koristno pri prepoznavanju okoliščin, v katerih se te skrbi pojavljajo, in pri pomoči posamezniku pri načrtovanju, kako se spoprijeti z njimi. Kjer to ni mogoče, pa suportivno svetovanje lahko uporabniku pomaga, da se pozitivno odzove na težave. Pomembno si je zapomniti, da je suportivno svetovanje proces okrepitve osebe z virusom HIV. “Živeti z okužbo s HIV ali z boleznijo” ne pomeni “živeti ne glede na virus HIV”; s svetovanjem se lahko mobilizirajo posameznikove moči in zmogljivosti, za soočenje in obvladanje takšnih skrbi. Nekateri ljudje so morda sposobni premagati težave brez svetovanja. Tistim, ki tega ne zmorejo, pa svetovanje lahko pomaga poiskati nove življenjske vidike, ki bi jih drugače prezrli ali pozabili. Suportivno svetovanje naj bi tudi tistim pomagalo, ki jim je HIV omejil polno in produktivno življenje, s tem da jih usposobi za prevzemanje (ali soprevzemanje) odgovornosti za svoje življenje in pri sprejemanju odločitev takšno svetovanje pogosto lahko postavi problem v novo luč, ki omogoča kreativen pristop k njegovemu reševanju in sprejemanju odločitev. Svetovalci bodo pogosto v vlogi uporabnikovega zagovornika, ko bodo posameznika, svojce ali skupnost podpirali pri nabiranju terapevtske moči. Če ljudem omogočimo, da bodo ostali aktivni pri svojem delu, izobraževanju, v svojih družinah in med prijatelji, to BODY POSITIVE 217 Morem Soruz pomaga zmanj{ati odvisnost od zdravstvenih in socialnih slu`b in prav tako lahko zmanj{a morebitne psihi~ne te`ave. [TUDIJA PRIMERA: SLAB[ANJE ZDRAVJA Jureta, 32-letnega z virusom HIV oku`enega mo{kega, je k svetovalcu napotil njegov splo{ni zdravnik. Le-ta je bil zaskrbljen zaradi pacientovega trenutnega zdravstvenega stanja in menil, da obstaja mo`nost, da se pri Juretu razvije aids. Zdravnik je `elel imeti vpogled, kako bo Jure sprejemal, ~e se bo njegovo zdravje za~elo slab{ati. V preteklosti je bilo z njim vedno te`ko delati, saj se je vedno nor~eval iz vpra{anj, kako obvladuje situacijo. Intervju se je za~el takole: Svetovalec: Dr. Janez je zaskrbljen zate, zato me je zaprosil, naj se sre~am s tabo; kaj misli{, zakaj je zaskrbljen zate? V delovno zelo zasedenem centru je ~as omejen, zato mora biti svetovanje `e od vsega za~etka osredoto~eno na glavni problem, vendar bo za uporabnika vseeno dovolj ~asa. Uporabnik: Zaradi visoke temperature, ki nikakor ne popusti. Svetovalec: Kaj pa po tvojem pomeni ta visoka temperatura, ki ne popusti? Uporaba uporabnikovih besed pri oblikovanju naslednjega vpra{anja vzbuja empatijo. Uporabnik: Morda bi to lahko pomenilo za~etek aidsa... Nato svetovalec – socialni delavec predstavi hipoteti~no vpra{anje, s katerim odpre “delikatno temo”. Do sedaj svetovalec ni imel mo`nosti govoriti o tem, kaj se lahko zgodi, ~e bi se Juretu stanje nenadoma poslab{alo. Naslednja vpra{anja i{~ejo odgovore na to, kdo bi Juretu lahko pomagal in kaj jim bo morebiti povedal o svojem stanju. Svetovalec: ^e se bo vro~ina nadaljevala in ne bo pojenjala, kako bo{ sprejel in kako se bo{ s tem spoprijel? Uporabnik: Najverjetneje bi `elel to povedati svojim star{em. ^e bom v bolni{nici in ~e bom preve~ bolan, da bi delal, bom slu`bo pustil. Do takrat pa bom normalno nadaljeval, saj je {e vse videti dobro. Svetovalec: ^e bo{ v svoji bolezni pri{el do stopnje, ko bo{ menil, da ne zmore{ ve~ vsega sam, kaj bi takrat hotel narediti in kdo bi `elel, da ti pomaga? Odgovori na ta vpra{anja bodo svetovalcu dali vpogled v socialno podporo in pomembna razmerja v uporabnikovem `ivljenju. Tu bo morda svetovalec imel mo`nosti poglobiti se, Jure pa bo pripravljen zaupati pomembne informacije. Nato se svetovalec obrne k ob~utljivej{im temam. Svetovalec: Jure, mislim, da se o tem {e nisva pogovarjala, vendar bi me zelo zanimalo, ali si `e razmi{ljal o tem, kaj se 218 BODY POSITIVE Morem Soruz lahko zgodi, če boš v prihodnosti prišel do stopnje, ko bo trebna sprejeti usodne odločitve o tvoji negi in zdravljenju. Uporabnike vedno vprašam, kako bi želeli biti obravnavani, če bi jih bilo recimo potrebno priključiti na aparate, da bi ostali pri življenju. Uporabnik: To odločitev bo moral sprejeti Marko (njegov partner). Z njim sva se o tem že enkrat pogovarjala. Oba sva bila mnenja, da če bi kdo od naju imel nevrološke težave ali bi bila priključena na aparature, ne bi imelo nobenega smisla vztrajati. Svetovalec: Ali bi ti karkoli dalo upanje v zelo slabem zdravstvenem stanju? Uporabnik: Če bi imel ob sebi Marka, ki bi skrbel zame in me negoval ter namesto mene odločal. Verjamem, da dokler ima človek ob sebi odprte in poštene ljudi, jim lahko zaupa. Kadar ljudem zaupam, se počutim bolj varnega in sem do določenih stvari bolj zaupljiv. Svetovanje in pomoč sta najbolj potrebna tam, kjer se pojavijo reakcije na okužbo s HIV ali bolezen. Nekatere reakcije bodo predvidoma zelo intenzivne. Pomembno si je zapomniti, da so taki odzivi običajno normalna reakcija na novice o življenjski ogroženosti, in za takšne jih moramo tudi jemati. PSIHIČNE TEŽAVE Vse psihične težave, ki jih ima večina ljudi, okuženih s HIV, ali obolelih, se pojavijo zaradi negotovosti in prilagajanja. S seropozitivnostjo se pojavi negotovost glede želja in pričakovanj v življenju na sploh, lahko pa se nanaša samo na družino in službo. Lahko se pojavi celo negotovost še bolj fundamentalnega pomena, kot so razmišljanja o kakovosti in dolžini življenja, učinku zdravljenja in odzivu družbe. Vse te stvari so dolgoročno nepredvidljive. O njih se je potrebno pogovarjati odkrito in iskreno, toda ves čas skrbeti tudi za vzpodbujanje upanja ter upoštevati pozitivno usmeritev. Kot odziv na negotovost mora seropozitivna oseba opraviti vrsto prilagajanj. Celo navidezna odsotnost odziva je lahko v bistvu prilagajanje z zanikanjem. Ljudje se začno prilagajati novici o svoji okužbi ali bolezni od trenutka, ko jim je to povedano. Njihovo vsakodnevno življenje bo odsevalo napetost med negotovostjo in prilagajanjem. To je napetost, ki povzroča druge psihične težave, od časa do časa bolj ali manj izrazite in intenzivne. 220 BODY POSITIVE Svetovanje – AIDS STRAH Ljudje, oku1eni s HIV, ali oboleli imajo mnogo strahov. Zelo pogost je strah pred umiranjem in {e posebno strah, da bodo umirali sami in v bole~inah. Strah lahko temelji na izku{njah tistih, ki so jih imeli radi, prijateljev ali kolegov, ki so bili bolni ali so umrli za aidsom. Lahko jih je strah tudi zaradi tega, ker ne vedo dovolj o tem, kaj vse se lahko zgodi in kako v takih te`avah ravnati. Kot ve~ino psihi~nih te`av, strah in pritiske, ki strah povzro~ajo, pogosto obvladamo tako, da jih jasno in z ob~utkom razkrijemo – pridemo z njimi na dan. O njih se moramo pogovarjati v kontekstu obvladovanja te`av, vklju~ujo~ pomo~ prijateljev in svojcev ali s pomo~jo svetovalca. IZGUBA Ljudje z boleznijo, povezano z virusom HIV, do`ivljajo ob-~utke izgube `ivljenja in ambicij, fizi~ne privla~nosti in potence, spolnega razmerja, dru`benega statusa, finan~ne trdnosti in neodvisnosti. S pove~evanjem potrebe po negi do`ivlja oseba tudi ob~utke izgube zasebnosti in kontrole nad svojim `ivljen-jem. Morda je najpogostej{i ob~utek izgube zaupanja. Zaupanje se lahko v `ivljenju z virusom HIV razume ve~plastno – strah pred prihodnostjo, tesnobnost glede ljubljenih in tistih, ki nudijo pomo~, in njihove zmo`nosti premagovanja polo`aja, tesnobnost glede negativnih in/ali stigmatizirajo~ih dejanj drugih. Za mnogo ljudi bo spoznanje oku`be s HIV prvi dogodek, ki jih bo prisilil, spoznati svojo lastno umrljivost in fizi~no ranljivost. @ALOST Ljudje z oku`bo s HIV imajo zaradi izgub, ki so jih do`iveli ali jih pri~akujejo, pogosto hude ob~utke `alosti. Morda trpijo zaradi `alosti, ki se prena{a nanje od bli`njih ~lanov dru`ine, ljubimcev in prijateljev. Ti ljudje jim pogosto pomagajo in skrbijo zanje dan za dnem ter gledajo, kako jih zapu{~a zdravje. KRIVDA Diagnoza oku`be s HIV pogosto povzro~i pri prizadetem ob~utek krivde zaradi pomislekov, da je morda oku`il druge, ali zaradi obna{anja, ki ga je verjetno pripeljalo do oku`be. Prav tako pride do ob~utkov krivde zaradi `alosti, ki jo bo bolezen povzro~ila pri bli`njih in pri dru`ini, {e posebno pri BODY POSITIVE 221 Morem Soruz otrocih. V taki situaciji pogosto prihajajo na povr{je dogodki iz preteklosti, ki so morda drugim povzro~ili bole~ino ali `alost in so ostali nere{eni, ter bodo morda {e poglobili ob~utke krivde. DEPRESIJA Depresija se lahko pojavi iz ve~ razlogov. Pomembni dejavniki so: dejstvo, da {e vedno ni pravega zdravila, in zaradi tega ob~utek nemo~i, izguba osebnega nadzora, ki je lahko povezana {e s pogostimi zdravni{kimi raziskavami, ter zavedanje, da je virus prevzel njegovo/njeno telo. Podobno je pri osebah, ki poznajo ali vedo za ljudi, ki so umrli za boleznijo ali so {e vedno bolni zaradi oku`be z virusom HIV, zraven pa do`ivljajo pojemanje ustvarjalnosti in dolgoro~nega na~rtovanja, kar {e pove~a mo`nost depresije. ZANIKANJE Nekateri ljudje se bodo na novico o oku`enosti ali obolelosti odzvali tako, da jo bodo zanikali. Za nekatere ljudi je lahko tak{no zanikanje konstruktiven na~in prena{anja {oka ali diagnoze. Vendar ~e je to zanikanje dolgotrajno, lahko postane kontraproduktivno, saj osebe zavra~ajo sprejemanje socialne odgovornosti, ki je potrebna pri seropozitivnosti. ZASKRBLJENOST Zaskrbljenost lahko hitro postane sestavni del `ivljenja osebe z virusom HIV, ki ka`e kroni~no negotovost, povezano z oku`bo. Veliko razlogov za zaskrbljenost je posledica te`av, ki sem jih na{tel pred tem in se nana{ajo na: – kratkoro~ne in dolgoro~ne napovedi – tveganje oku`be z drugimi boleznimi – tveganje prenosa oku`be na druge – sovra`nost in zavra~anje v dru`bi, slu`bi, doma in pri spolnosti – zapu{~enost, izolacijo in fizi~no bole~ino – strah pred umiranjem v bole~inah in brez dostojanstva – nezmo`nost spremeniti okoli{~ine in posledice oku`be s HIV – zagotovljanje ~imbolj{ega zdravja v prihodnosti – sposobnost obvladovanja pri bli`njih in pri svojcih – mo`nost primerne zdravstvene in zobozdravstvene obravnave 222 BODY POSITIVE Svetovanje – AIDS – izgubo zasebnosti in pomisleke glede zaupnosti – dru`beno in seksualno nesprejemljivost v prihodnosti – upadajo~o sposobnost u~inkovitega funkcioniranja – izgubo fizi~ne in finan~ne neodvisnosti. JEZA Nekateri ljudje postanejo navzven jezni, ker imajo ob~utek, da niso imeli sre~e in so se oku`ili. Pogosto imajo ob~utek, da se z njimi samimi ali z informacijami o njih ravna slabo ali brez~utno. Jeza je v~asih usmerjena navznoter v obliki samo-obto`evanja za oku`bo s HIV ali v obliki samodestruktivnega (samomorilskega) vedenja. SUICIDNE DEJAVNOSTI IN MISELNOST Pri seropozitivnih ljudeh je opazno pove~ano tveganje samomora. V njem vidijo na~in, da se izognejo bole~inam in nev{e~nostim ali da zmanj{ajo sramoto in `alovanje pri tistih, ki jih imajo radi. Samomor je lahko aktiven (na primer namerne samopo{kodbe, ki se kon~ajo s smrtjo) ali pasiven (na primer zamol~anje ali neupo{tevanje nastopa usodnih komplikacij pri oku`bi s HIV ali pri bolezni). SAMOPODOBA Samopodoba je pogosto ogro`ena na samem za~etku `ivlje-nja z virusom HIV. ^e oku`enega zavrnejo kolegi, znanci in bli`nji, to hitro vodi k izgubi zaupanja in socialne identitete ter tako zmanj{uje ob~utke osebne vrednosti, veljavnosti. To je lahko okrepljeno {e s fizi~nimi posledicami bolezni, povezane z oku`bo s HIV, ki so na primer iznaka`enost obraza, izguba te`e, izguba kontrole nad telesom. HIPOHONDRIJA IN OBSESIVNA STANJA Preokupacija z zdravjem in celo najmanj{e fizi~ne spremembe ali samo ob~utki sprememb so lahko vzroki za hipohondri-jo. To je sicer lahko prehodno ali omejeno na ~as takoj po sprejetju diagnoze; dlje traja pri ljudeh, ki imajo te`ave pri prilagajanju na bolezen. BODY POSITIVE 223 Morem Soruz DUHOVNA ZASKRBLJENOST Zaskrbljenost zaradi prete~e smrti, osamljenosti in izgube kontrole lahko pove~a zanimanje za duhovne zadeve in iskanje verske pomo~i in podpore. Izra`anje greha, krivde, odpu{~anja, sprave in sprejemanja se lahko pojavijo v kontekstu verskih in duhovnih razgovorov. Veliko teh in drugih skrbi bo pri{lo na dan ali bodo izre~ene ob sprejemanju diagnoze o obolelosti za aidsom. Pojav novih infekcij, rakov in obdobij resnih iz~rpanosti ima pomembne emocionalne in psihi~ne posledice. Verjetno bo u~inek {e huj{i, ~e so osebo z aidsom pred tem zavrnili svojci in prijatelji ter se je umaknila iz normalnega dru`abnega `ivljenja. SOCIALNA VPRA[ANJA Pritiski okolja in dru`be, kot so izguba dohodkov, diskriminacija, socialna stigma (kadar postane diagnoza splo{no znana), spremembe v razmerju in spreminjanje sposobnosti spolnega izra`anja lahko prispevajo k postdiagnoznim psihosocialnim te`avam. Uporabnikovo sprejemanje stopnje in primernosti dru`bene pomo~i je vitalnega pomena in lahko postane izvor pritiska ali frustracij. SKUPINE ZA SAMOPOMO^ V nekaterih mestih se svetovalec lahko obrne po pomo~ k podpori vrstnikov ali k skupinam za samopomo~, ki so del raz-vijajo~e se mre`e nevladnih aids organizacij. Te lahko nudijo pomo~, osebno nego in psihosocialno podporo vrstnikov na na~in, ki ga druge slu`be ne morejo ponuditi. ^e take skupine ne obstajajo, bo moral svetovalec spodbuditi njihovo formiranje. Kjer to ni mogo~e, pa bi moral svetovalec uporabnike vsaj medsebojno seznaniti na osebni ravni, upo{tevajo~ seveda na~elo zaupnosti in izra`eno privolitev vsakega posameznika. Tisto, kar lahko najbolje opravi delo v skupini za samopomo~, potem ko je to prej izpostavil, svetovalec na vsakem sre~anju, je tole: 1. Nau~ijo `iveti z infekcijo s HIV. Skupine za samopomo~ so za to dobra prilo`nost, saj je verjetno veliko vklju~enih `e {lo skozi ta proces. Oni lahko opi{ejo zdravstvene in psihi~ne te`ave, s katerimi so se sre~ali, in na~ine intervencij, ki so bili najbolj uspe{ni. 2. Negovalcem in bli`njim pomagajo pri premagovanju te`av vsakodnevnega `ivljenja z bolno osebo ali osebo v stiski, 224 BODY POSITIVE Svetovanje – AIDS še posebej, če imajo pri negi opravka s krvavitvami, bruhanjem, inkontinenco, preoblačenjem bolnika in podobnih ter z nasveti glede spolnega razmerja. 3. Naučijo zmanjšati stresnost in se izogibati konfliktom, premagati prestrašenost, potrtost in morebitne druge reakcije, ki slabšajo zdravje. 4. Pomagajo pri odločitvi o načinu, kako govoriti o HIV-u in aidsu. O strahu pred odkritjem svoje okuženosti s HIV ali obolelosti za aidsom bližnjim, svojcem, prijateljem in kolegom se je potrebno pogovarjati in poiskati ustrezne rešitve - kaj povedati, komu, kdaj in kako. 5. Naučijo premagovati občutke osamljenosti, depresije in nemoči. Skupina za samopomoč ali skupina vrstnikov lahko zagotovita pomoč in vzajemno podporo. Nasvet ljudi, ki so sami doživljali enake občutke, bo bolj zalegel kot nasvet iz druge roke ali nasvet, temelječ na teoriji. 6. Premagajo težave pri konsolidaciji varnejšega spolnega vedenja. Skupine vrstnikov lahko organizirajo pogovore in trening, kar je lahko mnogo bolj relevantno kot nasvet, ki ga bo okuženi dobil po drugi poti preko formalnih zdravstvenovzgojnih programov. Priseganje vrstnikov na varnejšo spolnost bo prav tako pomagalo, da bodo te tehnike postale družbeno sprejemljive, atraktivne in potemtakem tudi stalne. Bistvo pomoči in aktivnosti vrstniške skupine je občutek skupinske kohezije, izmenjava svojih izkušenj z drugimi in vzajemna podpora. Včasih take skupine potrebujejo pomoč, da se utečejo in obdržijo regularne aktivnosti. Na svetovalca pa se bodo vsi obrnili, da jim bo pomagal najti ustrezno zdravstveno pomoč in nego. Takšna skupina se lahko ustanovi tudi zaradi zagotavljanja pravnih nasvetov, zagovorništva in v nekaterih primerih finančne pomoči. Zato pa je potrebno potrditi njihovo veljavo. PRIPOROČILA OKUŽENIM Z VIRUSOM HIV - Obvestite nekdanje in sedanje spolne partnerje o svoji okužbi in jim priporočite obisk centra za testiranje ali zdravstvenega svetovalca za svetovanje in evalvacijo (če je možno, s serološkim testiranjem). Če ne zmorete ali ne želite osebno seznaniti svojih nekdanjih in sedanjih partnerjev, prosite zdravstvene ali socialne delavce, da vam pri obveščanju pomagajo oziroma to storijo namesto vas. - Obvestite potencialne spolne partnerje o svoji okužbi in se izognite spolnemu odnosu ali pa rigorozno zmanjšajte BODY POSITIVE 225 Morem Soruz spolne stike na aktivnosti (npr. objemanje, bo`anje), ki ne omogo~ajo me{anja semena, vaginalnih izlo~kov in krvi, ali pa se pogovorite o previdnostnih ukrepih, s katerimi bosta s partnerjem/ko zmanj{ala tveganje spolnega prenosa virusa HIV (npr. z uporabo kondoma). – ^e se oba odlo~ita za penetrativni spolni odnos, uporabita kondom pravilno, saj bo stalna pravilna uporaba kondoma zmanj{ala tveganje prenosa virusa HIV. – Dosledno se izogibajta spolnim odnosom, ko imate vi ali va{ partner vnetje ali rane v genitalnih, analnih ali oralnih predelih in med menstruacijo. – Izogibajte se nose~nosti. Oku`ene `enske, ki so nose~e, bi se morale zavedati tveganja za svoje zdravje in za zdravje nerojenega otroka in bi se morale posvetovati s svetovalcem. Oku`eni mo{ki bi se morali pogovoriti o tveganju nose~nosti s svojimi partnerkami. – Ne darujte krvi, krvne plazme, sperme, mleka, telesnih organov ali drugih tkiv. LITERATURA: ADLER, M. W. (1987): “Care for Patients with HIV Infection and AIDS”, British Medical Journal, 295: 27-30. BATESON, M. in GOLDSBY, R. (1988): Thinking AIDS, Addison-Wesley Publishig Company, New York. BOR, R. in MILLER, (1992): Theory and Practise of HIV Counselling, Cassell, London. BURRIS, S., in DALTON, (1993): AIDS Law Today, New Haven & London, Yale University Press. GEE, G. in MORAN, T. A. (1988): AIDS: Concepts in Nursing Practise, Baltimore, Williams and Wilkins. KING, M. (1993): AIDS, HIV and Mental Health, Cambridge University Press, Cambridge. MOSS, A. (1992): HIV and AIDS: Management by the Primary Care Team, Oxford, Oxford University Press. RYAN, C. (1991): Developing a Nursing Model for use with People with AIDS who have Neurological Involvement, publikacija z druge evropske konference za medicinske sestre, ki delajo z bolniki z aidsom, Amsterdam. SHERNOFF, M. (1991): Counseling Chemically Dependent People with HIV Illness, Harrington Park Press, New York. WHO AIDS Series 8, Guidelines for counselling about HIV infection and disease, @eneva, WHO, 1990. 226 BODY POSITIVE Zgodovina gibanja pri nas 1984 24.–29. april ¦ Festival MAGNUS (evropski in ameri{ki gej filmi, razstava svetovne gej publicistike, predavanja o gej kulturi: F. Arnal, A. Avanzo in G. Hockquenghem, diskusija o gej kulturi in organiziranosti, video Framed Youth s predstavitvijo avtorja iz Londona, dru`abnost), Cankarjev dom, Galerija [KUC, CIDM, Filozofska fakulteta, Dom mladih [i{karjev-Vodnikova 24. april ¦ VIKS {t.2: HOMOSEKSUALNOST IN KULTURA (publikacija [KUCa o kulturni in socialni problematiki homoseksualnosti) junij 84 – maj 85 ¦ MAGNUS GAY CLUB vsako soboto zve~er v K4 (CIDM Ljubljana), Kersnikova 4 (10. nov. jeans & leather party in promocija Tom of Finland video) 8. december ¦ Ustanovni sestanek sekcije MAGNUS pri [KUC-Forumu, Ljubljana; sekcija je zdru`evala predvsem geje, deloma pa tudi lezbijke; v tistem ~asu je imela mo~no podporo alter scene pomlad 85 – konec leta 85 ¦ DISKO AMERIKANEC (dana{nji Marco Polo) – disko gejev, lezbijk in alter scene ^asopis za kritiko znanosti, domi{ljijo in novo antropologijo, let. XXIII, 1995, {t. 177, str. 227-238. 227 Zgodovina gibanja pri nas 1985 2. februar ¦ AIDS (lastna informativna publikacija), Ljubljana 20. februar ¦ Sre~anje s klubom 28. GIUGNO (Cassero) iz Bologne (delovni sestanek s sodelavci ter javna predstavitev kluba, ki deluje pod okriljem komunisti~ne mestne uprave), CIDM, Kersnikova 30. marec ¦ GAYZINE 1 (lastna publikacija: informacije, literarni prispevki), Ljubljana 13.–25.maj ¦ MAGNUS 1985 (evropski, posebej kinote~ni gej filmi, filmi novega `enskega vala, predstavitev nekaterih avtorjev, razstava fotografij Pariz – Ljubljana, predavanje H. Demirovi~a, video program iz Zagreba, Ljubljane in Dunaja in pogovor z avtorji, sre~anje z organizacijo Homosexuelle Initiative Wien, dru`abnost, ve~er Lilit), Cankarjev dom, Galerija [KUC, CIDM, Filozofska fakulteta 1986 11. januar ¦ COPI: otvoritev razstave karikatur francoskega slikarja, Galerija [KUC 18. januar ¦ GAI PIED: predstavitev pari{ke revije, Galerija [KUC 9.–14.junij ¦ MAGNUS 86: filmi Dereka Jarmana, razstava Kriste Bernstein, performance DIS-TANZ, letak o aidsu, sre~anje z organizacijo COC iz Amsterdama, dru`abnost; Cankarjev dom, Galerija [KUC, CIDM avgust ¦ Sekcija Magnus v MANIFESTU za festival novih dru`benih gibanj v Novi Gorici zahteva: – da se ~leni, ki kaznujejo homoseksualne odnose v kazenskih zakonih republik Srbije (110/3), BiH (93/2), Makedonije (101/2) in pokrajine Kosovo (81/3), takoj odpravijo – da se v slovenski ustavi prepovedi diskriminacije zaradi spola, vere in narodnosti doda prepoved diskriminacije zaradi spolne usmerjenosti – da se v {olske programe vklju~i pouk o homoseksualnosti, a ne kot o patolo{kem spolnem odnosu, marve~ kot o `ivljenjskem izboru, ki je enakopraven heterosek-sualnemu, le razli~en od njega 228 KRONOLOGIJA Zgodovina gibanja pri nas – da vlada SFRJ protestira pri vladah dr`av, ki diskrimini-rajo homoseksualno manj{ino, tako da ljudi zaradi homoseksualnosti diskreditirajo, zapirajo ali celo likvidirajo (Romunija, SZ, Kuba, Iran) 15.–18. december ¦ AIDS: okrogla miza, filma Buddies in No Sad Song, gledali{ka predstava Tako kot je; Cankarjev dom 1987 16. april ¦ V marcu 1987 se proti sekciji spro`i gonja zaradi napovedi, da se bo festival Magnus 87 za~el na 25. maj. Festival preimenujejo v “kongres”; svet za socialno in zdravstveno varstvo RK SZDL in ljubljanska in{pekcijska slu`ba skleneta, “da bi bilo treba kongres prepovedati”. Na pobudo sekcije se sestane IZREDNA SKUP[^INA [KUC-Foruma in med drugim sprejme sklep, da predlaga ustavni komisiji uvrstitev “spolne usmerjenosti” med primere, za katere je po ustavi diskriminacija izrecno prepovedana. Festival se prelo`i za nedolo~en ~as... 25. maj ¦ DAN MOBILIZACIJE PROTI AIDSU: razstava materialov homoseksualnih organizacij proti aidsu, zastonj kondomi, Galerija [KUC julij–avgust ¦ AIDS letak, s pomo~jo RK ZSMS distribuiran po vsej Sloveniji oktober ¦ Priloga o lezbi{tvu “Ljubimo `enske”, Mladina ¦ Ustanovi se lezbi~na skupina LL pri sekciji Lilit (feministi~na sekcija [kuca) 1988 januar ¦ Skupina LL se osamosvoji v samostojno Lezbi~no sekcijo LL pri [KUC-Forumu 6. februar ¦ DELO objavi ODPRTO PISMO sekcij Magnus in LL Jo`etu Smoletu (RK SZDL), Smole ne odgovori marec ¦ LL literarni ve~er slovenske lezbi~ne poezije, Galerija [KUC ¦ Prva {tevilka publikacije LESBOZINE (informacije, prevodi, literarni prispevki) KRONOLOGIJA 229 Zgodovina gibanja pri nas ¦ Predavanje Barbare Martin iz Berlina o {vicarski lezbi~ni pisateljici Annemarie Schwarzenbach, Sociolo{ki in{titut junij ¦ Od pomladi 1986 potekajo nenehna prizadevanja, da bi sekcija dobila stalen KLUBSKI PROSTOR; vsa se izjalovijo. V juniju sekciji organizirata klubska ve~era (prvi `enski, drugi me{an) v zasebnem lokalu Stara cerkev. Kljub temu, da sta v vseh pogledih zelo uspela, lastnik ne odobri nadaljnjih ve~erov 10.–24. avgust ¦ Prvi mednarodni LEZBI^NI KAMP na Rabu z udele`enkami iz Z. Nem~ije, Italije, Anglije, Irske, Portugalske, Avstrije, Nizozemske 22. oktober ¦ DELO objavi PROTEST sekcij proti interpretaciji Jo`eta Smoleta na novosadskem mitingu (1. zaradi njenih fa{istoidnih implikacij, 2. ker si je Smole o~itno “ni zaslu`il”) 20. november ¦ GAYZINE 2: izid publikacije (teorija, literatura) 10.–18. december ¦ TEDEN LEZBI^NEGA FILMA (Deset Hearts, Olivia, Anne Trister, Lianna, Another Way), Galerija [KUC 18.–24.december ¦ TEDEN GAY FILMA (Anger, Babenco, Genet, Kanievska, Molinaro, Morrisay idr.), Galerija [KUC december ¦ Trije me{ani klubski ve~eri Pri @agarju 31. december ¦ Silvestrovanje v Galeriji [KUC 1989 9. januar ¦ Sekcija Magnus in lezbi~na sekcija LL obnovita pobudo, naslovljeno na RK ZSMS: 1) da predstavniki RK ZSMS v slovenski ustavni komisiji zastopajo pobudo, da se v ~len o ~lovekovih pravicah v slovenski ustavi med primere, za katere je diskriminacija izrecno prepovedana, vstavi tudi ’spolno usmerjenost’ 2) da predstavniki RK ZSMS zastopajo enako pobudo tudi ob spremembi jugoslovanske ustave 3) da v zvezi s to~ko (2) RK ZSMS preko ZK ZSMJ spro`i pobudo za odpravo tretjega odstavka 110. ~lena kazenskega zakonika republike Srbije, drugega odstavka 93. ~lena KZ republike Bosne in Hercegovine, drugega odstavka 101. ~lena KZ republike Makedonije in tretjega odstavka 81. ~lena KZ avtonomne pokrajine Kosovo 230 KRONOLOGIJA Zgodovina gibanja pri nas 4) da se RK ZSMS preko ZK ZSMJ zavzame za enakopravno obravnavanje homoseksualnih in heteroseksual-nih primerov v vseh zakonih, ki obravnavajo spolna in dru`inska razmerja februar ¦ Druga {tevilka publikacije Lesbozine 8. maj ¦ Priloga Magnusa in LL v Tribuni 1. junij ¦ Izide publikacija GAYZINE 3 1.–8. junij ¦ DNEVI GAY FILMA, Cankarjev dom (Za vedno prijatelja, Wendel, Goljufija, Ranjeni mo{ki, Zlata o~ala) 28. maj ¦ Za~etek diska v K4 – sprva je nedeljski disko razdeljen na LL in Magnus ve~ere, avgusta pa sekciji zdru`ita ve~era v Disko lezbijk in gejev, ki se nato preimenuje v ROZA DISKO; za~etni obisk okoli 100 gostov s~asoma naraste do 250 in ob~asno tudi do 350; pred diskom ali v okviru diska je v K4 potekal raznovrsten program: tropska no~ (13. 8.), transvestitski `ur (20. 8.), projekcije filmov (Torch Song Trilogy, Mascara, Liquid Sky, The Last Of England, Brezglavo), pogovor o homofobiji – LL (3. 9.), predstavitev antologije homoeroti~ne poezije Drobci stekla v ustih (24. 9.), literarni ve~er slovenskih avtorjev (22. 10.), pogovor o homoseksualnosti in politiki (29. 10.), pogovor o aidsu (3. 12.), transvestitski show (24. 12.) 16.–22. julij ¦ Sodelovanje sekcij na svetovni konferenci ILGA na Dunaju julij–avgust ¦ Javno pismo ^eliku zaradi no~nih napadov na homoseksualce, pogovor s ^elikom ter njegov javen odgovor avgust ¦ Izid priponk Silence = Death v boju proti aidsu in homofobiji september ¦ Sodelovanje Magnusa in LL na prireditvi Europe Against The Curent v Amsterdamu oktober ¦ Sodelovanje sekcije LL na Lezbi~nem tednu v Berlinu 3.–5. november ¦ Udele`ba na 13. kongresu ZSMS v Portoro`u; kongres sprejme naslednje pobude: Spolna usmerjenost naj se uvrsti med primere, za katere je izrecno prepovedana diskriminacija tako v Ustavi SRS kot tudi SFRJ. To pomeni izena~itev sporazumne starosti za homoseksualne odnose s sporazumno starostjo za heteroseksualne odnose; mo`nost zakonske zveze med partnerjema istega spola; odpravo zakonov, ki KRONOLOGIJA 231 Zgodovina gibanja pri nas prepovedujejo homoseksualne odnose v o`ji Srbiji, BiH, Makedoniji in na Kosovu 1990 ¦ Roza disko: transvestitski show iz Beograda, pustovanje s sexy tombolo 25. januar ¦ Za~etek Gay strani v Telexu (izide deset {tevilk, do 29. 3., ko je Telex ukinjen) 17. marec ¦ Celodnevna oddaja o homoseksualnosti na RGL pomlad 90 ¦ Sodelovanje na volitvah v okviru neodvisne liste novih dru`benih gibanj 23. junij ¦ ^lani(ce) Magnusa in LL ustanovijo ROZA KLUB – samostojno politi~no zdru`enje za prepre~evanje in odpravljanje diskriminacije zaradi spolne usmerjenosti ter za uveljavljanje na~ela enakopravnosti na vseh ravneh zasebnega in javnega `ivljenja jesen 90 ¦ Sredstvom javnega obve{~anja, kakor tudi drugim politi~nim organizacijam in strankam, je bilo poslano SPORO^ILO ZA JAVNOST – POBUDE PROTI DISKRIMINACIJI: Homoseksualni ljudje so v Republiki Sloveniji {e vedno dr`avljani in dr`avljanke drugega razreda, kar se ka`e zlasti v: – tem, da ne morejo oblikovati zakonitih partnerskih zvez z mo`nostjo dedovanja po partnerju in posvojitve otrok, – tem, da so, naj to `elijo ali ne, potisnjeni v “druga~en na~in `ivljenja” in v zunanji ali notranji geto (ne da bi jim bilo omogo~eno upravljati z enim samim lastnim prostorom!), – vzgojnih, kulturnih in drugih ideolo{kih obrazcih, kjer je homoseksualna usmerjenost obravnavana tako, da to ote`uje njihovo ~ustveno in socialno dozorevanje ter spodbuja hipokrizijo, – popolni odvisnosti od tega, ali jih je njihovo neposredno okolje pripravljeno tolerirati ali ne, tako da so marsikdaj `rtve razli~nih oblik zatiranja, tudi fizi~nih napadov, in je lahko izkazovanje njihove spolne usmerjenosti veliko tveganje za njihovo telesno, poklicno in socialno integriteto. Ker je pravica vsakega dr`avljana in dr`avljanke, da dr`ava varuje njegove in njene pravice in temeljne svobo{~ine, in ker pravice in temeljne svobo{~ine ne morejo biti zagotovljene 232 KRONOLOGIJA Zgodovina gibanja pri nas mol~e ali zgolj implicitno, {e zlasti ne, ~e se navezujejo na nekaj, kar je kakor homoseksualnost podvr`eno ve~stolet-nim predsodkom in ve~stoletnemu zatiranju, je Roza klub oblikoval naslednje pobude, ki povzemajo prej{nje pobude sekcije Magnus: A) Da se v slovenski ustavi med primere, za katere je diskriminacija izrecno prepovedana, vstavi tudi “spolno usmerjenost”, tako da se 13. ~len Delovnega osnutka ustave Republike Slovenije v celoti glasi: “Vsi ljudje imajo enake pravice ne glede na narodnost, raso, spol, spolno usmerjenost, jezik, vero, politi~no ali drugo prepri~anje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, dru`beni polo`aj ali katerokoli drugo osebno okoli{~ino. Vsi so pred zakonom enaki.” B) Da se Republika Slovenija ne vklju~i v nobeno tvorbo in ne pridru`i nobeni skupnosti, ki preganja ljudi zaradi njihove spolne usmerjenosti. C) Da se, kjer zakon obravnava dru`inska in partnerska razmerja in razmerja, ki se navezujejo nanje, homoseksualni in heteroseksualni primeri obravnavajo enakopravno. D) Da se v dr`avnih (nacionalnih) informativnih, edukativnih, kulturnih in znanstvenih programih odmeri ustrezen prostor za obravnavanje homoseksualnosti in za problematiko, ki zadeva homoseksualne dr`avljane in dr`avljanke. Za konkretizacijo teh in oblikovanje in realizacijo drugih pobud s ciljem normalnega so`itja ljudi, ne glede na njihovo spolno usmerjenost, Roza klub predlaga vladi RS ustanovitev centra, ki se bo v skladu s tradicijo imenoval “Roza center”, politi~ne stranke pa Roza klub napro{a, da podprejo te pobude v skup{~ini RS. ¦ Bilten Roza kluba 4x (julij, september, oktober, november) 11.–14.oktober ¦ Sodelovanje na konferenci nevladnih aids organizacij EUROCASO na Dunaju 8. november ¦ Za~etek oddaje Roza val, Val 202, Radio Slovenija (do junija 1991) ¦ Roza disko: (po avgustovskem premoru) koncert Anje Rupel, modne revije, mo{ki striptiz, transvestitski show ¦ Zalo`ba [KUC – zbirka LAMBDA: Modra svetloba – homo-eroti~na ljubezen v slovenski literaturi 3.–7. december ¦ DNEVI GAY FILMA: retrospektiva Rosa von Praunheim (Rde~a ljubezen, Mesto izgubljenih du{, Anita: ples greha, Dva pogleda na aids, Virus ne pozna morale, Molk=smrt, Ni perverzen homoseksualec), plakat; Cankarjev dom KRONOLOGIJA 233 Zgodovina gibanja pri nas december ¦ REVOLVER 1 (revija za kulturna in politi~na vpra{anja) – revija s homoeroti~nim nabojem, plakat 1991 ¦ Roza disko: Svetlana Makarovi~, Ana Monro, Katja Levstik, Rimska cesta, Vita Mavri~ marec ¦ Revolver 2, Deklaracija: Pravica do druga~nosti, ki jo podpi-{ejo: Liberalno-demokratska stranka, Zeleni Slovenije, Social-demokratska stranka, Social-demokratska mladina, Stranka demokrati~ne prenove, Socialisti~na stranka, Slovenska demokrati~na zveza, @enske za politiko, Center za kulturo miru in nenasilja ter Roza klub 19.–21. april ¦ Sodelovanje na konferenci gej in lezbi~nih organizacij V in JV Evrope v Pragi maj–junij ¦ Afera Revolver v ljubljanski mestni vladi, ki potihne z junijsko vojno v Sloveniji 4.–8.september ¦ Prvi Pink tabor v Ankaranu ¦ Revolver 3 1.–22. december ¦ GO-GAY filmi (Dnevi gay in lezbi~nega filma) v Cankarjevem domu in Roza disku (Mlada upornika soula, Vrt, Na stra`i, @elja, Novembermond, Er moretto, Nokturno, Zakon `elje.) ¦ Aids akcija – plakat Z mano je varneje, v sodelovanju s [OU 1992 ¦ Roza disko: Marquis de Sade teater, Jr. Gone Wild, Wild Boyz, Amazonas, transvestitski showi januar ¦ Revolver 4 14.–28. januar ¦ Foto razstava POGLED MO[KEGA, galerija [KUC, Alen Kos, Bo{tjan Lisec, Gorazd Majaron, Marko Radovan, Mio Vesovi} januar–marec ¦ Obratujeta privatna lokala, disko Joy club in restavracija Flamingo 22. maj ¦ Tretja obletnica Roza diska + Rozavizija 234 KRONOLOGIJA Zgodovina gibanja pri nas junij ¦ Sodelovanje na sre~anju “pozitivnih” skupin pri Goetingenu julij ¦ Sodelovanje sekcije LL na sre~anju Lezbijke in Evropska skupnost, München ¦ Revolver 5 26.–30. avgust ¦ Drugi Pink tabor v Gro`njanu november ¦ Homoseksualnost, kaj je to? – vzgojno-informativni projekt: zlo`enka, priloga v Revolverju, oglas v Anteni december ¦ Spolnost in aids – plakat Varno v meni, zlo`enka, oglas v Anteni in Mladini ¦ Revolver 6 6.–13. december ¦ Osmi dnevi gay in lezbi~nega filma (video projekcije v Kapelici na Kersnikovi: Nighthawks, Swoon, Kamikaze Hearts, Mala Noche, Edvard II., Oranges... + okrogla miza filmskih kritikov o homoerotiki na platnu), plakat ¦ Foto razstava M. Vauda v Kapelici 31. december ¦ Silvestrovanje v Kapelici 1993 ¦ Roza disko: The Aftertouch (koncert z Dunaja), Brechtovi {ansoni – Barbara Levstik, plesni performance Fine Young Animals, Amazonke, Elena, Salome, Mir~, {ansoni Edith Piaf – Alenka Vidrih, Rozavizija pod vodstvom Alenke Sivka, video program, go go boys z Dunaja, showi... in v jesenskem delu za~etek slovenskih popevk – Alenka Pin-teri~ ¦ Revolverji 7 (plakat), 8, 9 ¦ Pandora 1, lezbi~ni bilten, izhaja ob~asno april ¦ Za~etek afere ob zlo`enki Spolnost in aids, odzivi za in proti so se v medijih pojavljali vse do sredine poletja 8.–18. april ¦ Sodelovanje na 7. ILGA regionalni konferenci za V in JV Evropo na Dunaju 20. maj ¦ Gay in lezbi~na kultura, okrogla miza, Vite{ka dvorana v Kri`ankah, v okviru [OU kulturnega festivala (gosta Rastko Mo~nik, Manca Ko{ir) ¦ Bro{ura: Gay in lezbi~ne organizacije v Sloveniji (slo/ang) KRONOLOGIJA 235 Zgodovina gibanja pri nas ¦ Sodelovanje na konferenci Migranti in aids, Blossin, Nem~ija junij ¦ Sodelovanje na 9. mednarodni konferenci o aidsu, Berlin ¦ Nastopi in javna podpora ob privatni pobudi za legalizacijo istospolnih partnerskih zvez ¦ Zalo`ba [KUC – zbirka Lambda: Michel Foucault, Zgodovina seksualnosti, 3. del: Skrb zase 11.–17. julij ¦ Sodelovanje na 15. ILGA svetovni konferenci v Barceloni 23.–29. avgust ¦ 3. Pink tabor in tabor Body Positive, Bohinj september ¦ Zasedba (squat) biv{e voja{nice na Metelkovi – skupaj z drugimi alter skupinami in posamezniki, za~etek delovanja klubskih prostorov v stavbi Lovci, proti koncu leta za~ne klub redno obratovati oktober ¦ Zalo`ba [KUC – zbirka Lambda: Ino Knabino, Ganimed in drugi; Ciril Bergles, Ifrikija 5.–12. december ¦ Dveti dnevi gay in lezbi~nega filma, Kinoteka v Ljubljani in Kapelica na Kersnikovi (Wittgenstein, No Skin Off My Ass, Salmonberries, Paris Is Burning, Poison, The Living End, Monika Treut...) + fotorazstava Jasne Klan~i{ar in Frenka Fidlerja v Kapelici december ¦ Sekcija Magnus za~enja izdajati ~asopis Keke(c) – do junija 1994 izidejo {tevilke 0 do 6 27.–31. december ¦ Sodelovanje na ILGA evropski konferenci, London 31. december ¦ Silvestrovanje na Metelkovi 1994 ¦ Roza disko: Marjana Der`aj, Lado Leskovar, Ditka Haberl, Helena Blagne, Lidija Kodri~ in slo. popevke pod vodstvom Deje Mu{i~, Salome, Elena, oktobra gostovanje francoskega lezbi~nega benda Belladonna ¦ Revolverji 10, 11, 12, 13 april ¦ Sodelovanje na regionalni konferenci za V in JV Evropo v Litvi 27. maj ¦ 10 let organiziranega gej gibanja 236 KRONOLOGIJA Zgodovina gibanja pri nas ¦ Okrogla miza o gibanju slovenskih homoseksualcev, Kapelica (gosti Evita Leskov{ek, Vlasta Jalu{i~, Metka Mencin, Rastko Mo~nik, Miha Zadnikar) – gala dobrodelno prireditev na Gradu je Mesto Ljubljana zadnji hip prepre~ilo (povabljena Pavle Gantar in Branka Lovre~i~) – prisotni na Gradu podpisujejo peticijo slovenski vladi, sledi afera Grad ¦ Izid ~estitk ob 10. obletnici gej in lezbi~nega aktivizma 1.–14. junij ¦ Metelkova – delovni tabor, prenova klubskih prostorov junij ¦ Sodelovanje na svetovni konferenci ILGA, New York ¦ Preneha izhajati ~asopis Keke(c) avgust ¦ Sodelovanje na 11. mednarodni konferenci mladih gejev in lezbijk (IGLYO), Dublin 21.–27. avgust ¦ 4. Pink tabor, Koper september ¦ Obisk skupine ACT UP iz Utrechta, Metelkova oktober ¦ Sprejet je nov kazenski zakonik RS (za~ne veljati 1. 1. 1995), ki vsa posilstva obravnava enako – ne glede na spol. 141. ~len prina{a tudi novost o kr{itvi enakopravnosti – tu je izrecno navedena tudi spolna usmerjenost november ¦ Zalo`ba [KUC – zbirka Lambda: Nata{a Velikonja, Abonma; Herve Guibert, Prijatelju, ki mi ni re{il `ivljenja; Rita Mae Brown, Granatno jabolko 3.–11. december ¦ Deseti dnevi gay in lezbi~nega filma, Kinoteka (Super 8 1/2, And The Band Played On, Grief, Virgin machine...) ¦ Razstava: Tu smo, ob obletnici gibanja, Galerija [KUC ¦ Sodelovanje na 16. ILGA evropski konferenci, Helsinki 31. december ¦ Silvestrovanje na Metelkovi 1995 ¦ Roza disko: Severina, Mateja Puhar, Hit parada, O.K. Girls (del japon. teatra Dumb Type), showi, jeseni Anja Rupel, Dominik Kozari~ ¦ Revolverji 14, 15, 16, 17 ¦ Pandora 5 ¦ Klubi po Sloveniji – projekt, ki te~e skozi celo leto, predstavitve v ve~jih slovenskih mestih KRONOLOGIJA 237 Zgodovina gibanja pri nas maj ¦ Sodelovanje na 9. ILGA konferenci za V in JV Evropo, Kijev 1.–14. julij ¦ Drugi delovni tabor na Metelkovi, obnova klubskih prostorov avgust ¦ Sodelovanje na IGLYO konferenci, Manchester 23.–27. avgust ¦ Mednarodni posvet o homoseksualnosti, Metelkova in Hotel Union, Ljubljana (gosti Gert Hekma, Lisa Power, Julian Howes, Kevin Moss, Ira Kormannshaus, Dunja Pi{kur-Kosma~, Lev Kreft) november ¦ Delavnice o varnej{em seksu, Bohinj (3.–5.), Kranjska Gora (17.–19.) – v okviru podpore WHO ¦ Zlo`enka Za varnej{i seks, v nakladi 3500, distribucija na sceni 1. december ¦ GALfon – za~etek delovanja telefona za lezbijke in geje, z informacijami, nasveti, pomo~jo... ¦ Prilo`nostni koledar~ek GALfona 3.–10. december ¦ Enajsti dnevi gay in lezbi~nega filma, Kinoteka (Midnight Dancers, Thin Ice, Barbara Hammer, Totally F***ed Up, Marble Ass, To Die For...) 31. december ¦ Silvestrovanje na Metelkovi in v Roza disku, K4 238 KRONOLOGIJA Ilustracija: Maxfield Parish O O M Friends of the Earth Evropski okoljski prostor v letu 2010* KLJUČNI ELEMENTI PRISTOPA “OKOLJSKEGA PROSTORA” Sprememba podnebja, redčenje ozonske plasti, kisli dež, erozija zemlje in izguba biološke raznovrstnosti ogrožajo naše globalno okolje. V nevarnosti je podlaga za proizvodnjo in porabo za vse ljudi na svetu. Bogate dežele nadaljujejo s porabo nesorazmerno velikih količin naravnih virov, isto pravico pa imajo tudi dežele v razvoju. Če jo bodo uporabile, bosta svetovna proizvodnja in poraba še bolj prekoračili meje okoljskih in ekoloških vzdržljivosti. Priznanje meja naravnih virov je tako tesno povezano z vprašanjem njihove razporeditve. Leta 1992 so Prijatelji Zemlje (Friends of the Earth) na Nizozemskem objavili akcijski načrt trajnostne Nizozemske. V publikaciji Action Plan so uporabili zamisel okoljskega prostora tako, da bi postala vsesplošna ideja o trajnostnem razvoju stvarnost. Najvažnejši elementi osnutka o okoljskem prostoru so: 1. Okoljski prostor je kvantitativen Okoljski prostor je vsota zmožnosti vsrkavanja, energije, neobnovljivih virov, kmetijskih zemljišč in gozdov, ki jih lahko globalno izkoriščamo, ne da bi pri tem oškodovali prihodnje generacije. Velikost okoljskega prostora je omejena in (delno) ^asopis za kritiko znanosti, domi{ljijo in novo antropologijo, let. XXIII, 1995, {t. 177, str. 241-262. * Tekst je skraj{ana, {iroki javnosti namenjena razli~ica obse`nej{e istoimenske {tudije, ki jo je po naro~ilu Friends of the Earth izdelal Wuppertalski in{titut (ZRN), ki ga vodi sve-tovnoznani strokovnjak za globalna okoljska vpra{anja prof. E. von Weisszecker. Prvo {tudi-jo, ki konceptualizira okoljski prostor, je kot pripravo na okoljski vrh v Rio de Janeiru leta 1992 pripravila nizozemska podru`nica Friends of the Earth. Friends of the Earth kvantitativna. Tako imamo na primer stalno koli~ino kmetijskih zemlji{~, ki jih lahko trajnostno uporabljamo (zaradi u~inka tople grede), dopustno koli~ino emisij CO2, stalno koli~ino neobnovljivih virov itn. 2. Princip enakosti Vsak ~lovek na svetu ima pravico (ne obveznost) do enake koli~ine okoljskega prostora kot globalnega vira. Bogate dr`ave morajo zato mo~no zmanj{ati njihovo uporabo. Na primer, okoljski prostor energije je 1,7 tone CO2 na osebo letno. Dejanska poraba v Evropi (brez NIS-a) je 7,3 tone, koli~ina emisije na Nizozemskem pa je celo 11 ton na osebo na leto. Na splo{no bo morala Evropa, {e posebej pa Nizozemska, zmanj{ati porabo okoljskega prostora za energije. Podobne izra~une, ~eprav z druga~nimi omejitvenimi faktorji, smo naredili tudi za neobnovljive vire (les, rabo zemlji{~ in vode). Predstavili jih bomo na naslednjih straneh. 3. Pogled v leto 2010 Idejo trajnostne dru`be bi morali uresni~iti v obdobju ene generacije. Leto 2010 je {e vedno dovolj oddaljeno za prepo-razdelitev ve~ine kategorij okoljskega prostora v velikem obsegu. Dovolj je tudi oddaljeno, da predvidimo mo`en tehnolo{ki razvoj in do neke mere tudi dru`bene spremembe. Izra~un prostorskega okolja za leto 2010 je narejen na podlagi sedanjih podatkov rasti prebivalstva. Po letu 2010 bi rast prebivalstva pomenila zmanj{anje okoljskega prostora na osebo. 4. Okoljski prostor ni istoveden s kon~no rabo Zavedati se moramo, da bi korenita sprememba rabe virov, razvoj nadomestnih tehnologij (kot npr. son~na energija), sprememba `ivljenjskih navad (npr. manj poti na delo) pomenila zni`anje kon~ne rabe (npr. topel dom in sre~anja s prijatelji). 5. Dru`bene spremembe Sklepanja, ki smo jih predstavili, temeljijo na demokraciji in solidarnosti kot klju~nih elementih dru`beno in okoljsko zdravega tr`nega gospodarstva. Okritosr~nost in sodelovanje med ljudmi sta klju~na elementa v trajnostni dru`bi. 242 OIKO Z Evropski okoljski prostor v letu 2010 6. Varnostni ukrepi Izogniti se moramo neupravi~enim nevarnostim. 7. Princip neposredne bli`ine Okoljski problemi naj se re{ujejo ~im bli`e svojemu izvoru. IZRA^UNAVANJE OKOLJSKEGA PROSTORA NA OSEBO Ob uporabi zgornjih principov lahko izra~unamo razpolo`ljiv okoljski prostor na osebo v letu 2010. Nacionalni okoljski prostor je definiran kot okoljski prostor na osebo, pomno`en s predvidenim {tevilom prebivalcev neke dr`ave. Pri primerjavi dejanske porabe okoljskega prostora in trajnostne rabe le tega moramo dose~i zmanj{ani vnos, da bi premostili vrzel za dosego trajnostne situacije. Zmanj{anje stranskih produktov (odpadki, CO2) bi morali dose~i z zmanj{anjem ustreznega vnosa, {e posebej tam, kjer stranski produkti dosegajo kriti~ne meje (CO2). Vse to je bilo upo{tevano pri vzpostavitvi okoljskega prostora, za proizvodnjo primernej{ih stranskih odpadkov (energija). Naj pripomnimo, da so vse {tevilke le pribli`ne, vendar nam jasno nakazujejo vso te`o potrebnih sprememb industrializiranih de`el pri ~rpanju naravnih bogastev. Ker bodo imele vse dr`ave na razpolago enak okoljski prostor na osebo, se bo na~eloma pri vseh lahko razvil podoben `iv-ljenjski standard. Upo{tevaje razlike med proizvodnjo in porabo v mejah okoljskega prostora ob nezmanj{anem lagodnem `ivljenju se lahko dose`e z ekonomskimi aktivnostmi, ki so osnovane na u~inkovitej{i rabi omejenih naravnih bogastvih, ne pa v nara{~ajo~em ~rpanju le teh. ENERGIJA Osnova dana{nje energije so fosilna goriva. Nuklearna energija se uporablja za proizvodnjo elektrike. Z neugodnimi posledicami rabe fosilnih goriv in nuklearne energije smo se `e zdavnaj sprijaznili, zato se moramo z njimi ~imprej spoprijeti. ^e ho~ejo industrializirane dr`ave obdr`ati dana{njo `iv-ljenjsko raven, morajo kar takoj za~eti s spremembo globalnega energijskega sistema. OIKO Z 243 Friends of the Earth ZAJEZITEV NEVARNOSTI UČINKA TOPLE GREDE Stopnjevanje učinka tople grede je osrednji problem, ki ga povzroča poraba energije in določa osnovo za kvantifikacijo okoljskega prostora. Medvladno Združenje o spremembah okolja (IPCC) predvideva, da se bo po današnjem vedenju svetovna temperatura dvignila za 1°C do leta 2025 in za 3°C do konca naslednjega stoletja. Temperaturna sprememba bo povzročila močne spremembe v regionalnih podnebjih. IPCC raziskave so ostale nespremenjene že od leta 1990. Omejitve, ki se po IPCC smatrajo za potrebne, so: 1. omejiti maksimalni dvig temperature na 2°C 2. omejiti hitrost dviga temperature za 0,1 °C / desetletje 3. omejiti svetovno emisijo C02 na 2 Giga toni C02 letno pred letom 2100 Računanje okoljskega prostora pri porabi energije temelji na naslednjih predvidevanjih: 1. okoljski prostor je omejen z nasičenostjo C02. Po določilih IPCC moramo omejiti porabo fosilne energije, da bi se zmanjšala emisija plinov, učinek tople grede in ostalih onesnaževalcev (S02, NOx). Zaščititi moramo tudi razpoložljive vire; 2. čimprej moramo opustiti nuklearno energijo zaradi nesprejemljivih nevarnosti in zaradi problema shranjevanja nuklearnih odpadkov, kar naj bi bilo izvedljivo do leta 2010. Svetovna emisija C02 je danes približno 4 tone na osebo letno. Njeno zmanjšanje za 1 do 2% na leto pomeni ostati v mejah okoljskega prostora, kot so priporočili v IPCC. To pomeni, da bi bila največja vrednost C02 2 toni na osebo letno. Pri upoštevanju rasti svetovnega prebivalstva (7,19 milijarde leta 2010) moramo znižati emisije C02 na 1,7 tone na osebo letno do leta 2050. Danes je povprečna emisija C02 na Evropejca (ne da bi upoštevali novo nastale države - NND) 7,3 tone, zato bi bilo neizvedljivo zmanjšanje na vrednost 1,7 tone C02 na osebo letno do leta 2010. Določiti moramo neke srednje vrednosti. Te so bile izračunane v Mednarodnem projektu trajnostnih energijskih poti (IPSEP). Pri upoštevanju izhodiščnega ravenja iz leta 1987 priporoča IPSEP zmanjšanje C02 emisij v industrializiranih državah za 20-30% do leta 2005 in 80% do leta 2050. Danes ima Evropa le nekaj predlogov, ki težijo k zmanjšanju C02 emisij. Za našo uporabo bomo upoštevali predlog “Energija brez fosilnih goriv”, ki ga je za naravovarstveno organizacijo Greenpeace izdelal Stockholmski okoljski inštitut leta 1993. Upoštevali bomo tudi predpostavko IPCC, da nuklearne energije po letu 2010 ne bomo več uporabljali, povečala 244 OIKO Z Evropski okoljski prostor v letu 2010 pa bi se poraba obnovljivih surovin, tako naj bi bila do leta 2010 najve~ja koli~ina CO2 5,4 tone na osebo. Nekatere druge {tudije predvidevajo {e ve~ja izbolj{anja, s tem pa zmanj{anje porabe energije, ki vodi k manj{im potrebam obnovljive energije. Po {tudiji IPSEP za pet evropskih dr`av je tako var~evanje 40%. ^e predvidimo najbolj{i izkoristek obnovljivih energetskih virov, dobimo za celo Evropo manj vzpodbudne podatke. Dovoljena koli~ina porabe energije do leta 2010 je 98 GJ na osebo letno. Od tega je 78 GJ fosilnega izvora. PORABA ENERGIJE (Evropa brez NND) 1990 2010 2030 2050 CO2 emisije (ton/osebo/letno) 7,3 5,4 2,3 1,7 potrebno zmanj. CO2 emisij v % 0 26 68 77 osnovna poraba energije (EJ/leto) 71,2 56,5 42 ca. 35 osnovna poraba energije (GJ/osebo/letno) 123 98 73 ca. 60 zmanj{anje osn. porabe ener. v % 0 20 41 ca. 50 poraba obnovljive energije (GJ/os./letno) 7 20 36 35 poraba fosilnih goriv (GJ/osebo/letno) 100 78 37 25 Tabela 1: Predvidena trajnostna poraba energije v Evropi KAKO DOSEČI PORABO ENERGIJE V MEJAH OKOLJSKEGA PROSTORA? Zmanjšanje C02 se lahko doseže: - z učinkovitejšo porabo energije in produktivnostjo - z večjo količino obnovljive energije - z zamenjavo goriv, posebno s tistimi z manjšo količino specifičnih C02 emisij - z omejenim oz. zmanjšanim povpraševanjem po energetskih storitvah. Cilj naj bi bil doseči učinkovitejši in čim manj nevaren energijski sistem. Ključni elementi takega sistema bi lahko bila zamisel o energetskih servisih, decentraliziranimi koprodukcij-skimi sistemi in tehnologijami obnovljive energije. Za dosego učinkovitejšega energetskega sistema moramo premostiti še veliko ovir, kot so uporabniki v različnih sektorjih družbe od gospodinjstev do industrije. Zato je izredno velikega pomena, da razvijemo in uresničimo informacijske programe ter ustvarimo ekonomske inštrumente za financiranje tehnoloških novosti. OIKO Z 245 Friends of the Earth NEOBNOVLJIVE SUROVINE Dana{nja izkori{~anja neobnovljivih surovin so zelo pogubna za okolje. Onesna`evanje in uni~evanje ekosistemov, kot posledica ~rpanj surovin in odlaganje {kodljivih odpadkov, predstavlja resno gro`njo na{emu okolju. Dostop do teh virov je skrajno nesorazmeren. Pribli`no 20% ljudi na svetu porabi ve~ kot 80% vseh naravnih surovin. Razvite de`ele so glavni krivec za onesna`evanje in zmanj{evanje virov surovin, proizvajajo pa ogromne koli~ine odpadkov in strupenih snovi. OMEJEN TOK MATERIJE Trajnostna raba neobnovljivih surovin nam namiguje na to, da mora biti tok materije omejen v skladu z okoljskimi spremembami. Po grobi ocenitvi bi morali omejiti tok materije za 50%. Manj fizi~nih vnosov v svetovno ekonomijo bo pomenilo zmanj{an pretok odpadnih snovi, vklju~no s strupenimi kemikalijami. Po principu enakosti mora biti na svetovni lestvici koli~ina porabljene materije enakomerno porazdeljena. @eljeno, sorazmerno zmanj{anje razli~nih virov, bi za industrializirane dr`ave pomenilo od 80-92%. Na rezultate manj{e rabe materije v Evropi podatki o svetovnem zmanj{anju niso imeli ve~jega vpliva. Npr. aluminij: 40% zmanj{anje v svetovnem merilu bi za Evropo pomenilo 88%, 60% zmanj{anje v svetovnem merilu pa 92%. Na splo{no to pomeni, da bi se kakovost rabe surovin za proizvodnjo in porabo dobrin in storitev pove~ala za 5 do 10-krat. Torej potrebujemo eko-kakovostno revolucijo. Nedavne raziskave za vrsto proizvodov so pokazale, da lahko v veliko primerih dose`emo enako visoko kvaliteto s pet ali deset kratno zmanj{ano koli~ino energije in surovin. To lahko dose`emo s premi{ljenimi spremembami na strojih. Taka dematerializacija dru`be pa pomeni proces struktual-nih sprememb, ki bo zahteval kar nekaj desetletij. Preden pridemo do prvih vidnih rezultatov, moramo iti skozi proces spremembe mi{ljenja, planiranja, graditve in ponudbe nove opreme. Svoj cilj naj bi dosegli med leti 2030 in 2050. Do leta 2010 bi `e morali dose~i 25% zmanj{anje. MANJ[ANJE POVPRA[EVANJA PO PROIZVODIH IN STORITVAH Eden od pomembnej{ih elementov trajnostnega razvoja v Evropi mora postati dematerializacija ~love{ke dobrobiti, pri 246 OIKO Z Evropski okoljski prostor v letu 2010 kateri bi uporabljali manj surovin in energije v ekonomskem procesu kot do sedaj. Zmanj{anje toka materije je pomemben korak k trajnosti, vendar ga ne moremo vzpostaviti hitro in na lahek na~in. Poiskati moramo poti, po katerih bi z omejeno koli~ino surovin ustvarili toliko servisov in dobrin, kolikor jih potrebujemo. Kvaliteta proizvodov se mora pove~ati. Imeti morajo dalj{o `ivljenjsko dobo, biti morajo popravljivi, razstavljivi in prenovljivi. Dose~i moramo torej enako ali ve~je blagostanje pri omejeni koli~ini rabe virov. Zgornji predlog za zmanj{anje toka materije je bil izra~unan na osnovi zemljine sposobnosti vsrkavanja. ^eprav se po tej poti manj{a poraba surovinskih virov, to {e ne pomeni, da bomo dosegli “ve~no” re{itev. Po letih 2010, 2030 ali 2050 lahko nastane v razli~nih obdobjih za razli~ne materiale kriti~no obdobje ravni zalog. Po prvem koraku emejitve toka materije se moramo posvetiti iskanju nadomestnih virov. RABA ZEMLJE Dana{nja kmetijska proizvodnja ni trajnostna. Kmetijska zemlji{~a so preve~ intenzivno obdelovana. Velika poraba kmetijskih proizvodov v Evropi ve~a zahteve po obdelovalnih povr{inah v de`elah v razvoju, ki so prepotrebna za njihove lastne potrebe. Trajnostna raba zemlje v Evropi vsebuje uravnote`eno trgovinsko razmerje med kontinenti, ekolo{ko kmetijsko prakso in podporo za ohranitev narave. Razli~ni problemi, pogojeni z obalnimi regijami in morskim `ivljenjem (raba zemlje v obalnih regijah, ribe kot prehrana itn.), niso bili zajeti v tej {tudiji. Okoljski prostor za rabo zemlje je definiran kot prostor, potreben za prehranjevanje ljudi v dr`avi, ra~unan na ravenju celine. [tevilke predstavljajo rabo v nekdanji Evropski uniji (EU-12). RAVNOTE@JE MED UVOZOM IN IZVOZOM ZEMLJE Gledano z univerzalne perspektive, z upo{tevanjem temeljnega principa razporeditvene pravice okoljskega prostora, je upravi~ena (v direktnem pomenu besede) zahteva po tem, da naj Evropejci `ivijo znotraj svojega prostora. To stali{~e, ki je soglasno z definicijo o trajnosti, kot sta jo podali Brundtlando-va komisija in UNCED konferenca, nam nakazuje zahtevo po uravnote`enem uvozu in izvozu zemlje. Ta pogoj se ujema s pogledi strokovnjakov za razvoj, ki podpirajo samostojnost pri proizvodnji hrane kot bazo pri varnosti prehrane v de`elah tretjega sveta. To pa seveda ne pomeni zahteve po ukinitvi OIKO Z 247 Friends of the Earth trgovanja. Je le zahteva po uravnote`enem trgovanju Evrope v smislu rabe zamlje. Evropa uvozi 276,410 km2 oz. 0,084 ha/osebo. Od tega je 0,075 ha/osebo orne zemlje, 0,009 ha/osebo je pa{nikov. Celotni izvoz je 0,047 ha/osebo, od katerega je 0,037 ha/osebo orne zemlje in 0,0106 ha/osebo pa{nikov. Evropski ~isti uvoz orne zemlje zna{a tako 126,840 km2 (0,037 ha/osebo). EKOLO[KO KMETOVANJE ZADOVOLJI PREHRAMBENE POTREBE Koli~ina orne zemlje in pa{nikov, potrebnih za prehrano v EU, je bila izra~unana v nem{kem In{titutu za prehrano na podlagi priporo~il o zdravi prehrani. Za dosego trajnostne rabe zemlje, je potrebno popolno preusmeriti kmetovanje k ekolo{kim metodam. (Ekolo{ko poljedelstvo je definirano kot osnovno pravilo o ekolo{kem kmetovanju v EU, izdano v Official Journal of the EU {t. 198 z dne 22-7-91.) Tudi uvoz `ivalske krme naj bi se ustavil do leta 2010. Povpre~ne koli~ine za razli~ne pridelke, vzgojene po metodi ekolo{kega poljedelstva v EU, {e ne obstajajo, zato imamo le oceno mo`nih pridelkov. Po ve~ini primerjalnih {tudij, naj bi se koli~ina pridelkov, vzgojenih po konvencionalnih in ekolo{-kih metodah, zmanj{ala za 10-30%. Pri izra~unu minimalnih kmetijskih obmo~ij rabe zemlje do leta 2010 se predvideva 10% zmanj{anje v primerjavi z dana{njimi netrajnostnimi obdelovalnimi metodami. V letu 2010 bi potrebovali 0,102 ha/osebo rodovitne orne zemlje, za proizvodnjo zelenjave za doma~e potrebe. Za proizvodnjo visoko proteinskih krmil je potrebnih 0,047 ha/osebo ter 0,113 ha/osebo stalnih pa{nikov za zadostitev potreb po mesu v EU. Osnovne prehrambene potrebe, ki so bile ra~unane po tem predlogu, izklju~ujejo vrsto luksuznih kmetijskih proizvodov, po katerih pa obstaja povpra{evanje. Predvideva se, da je za potrebe EU danes izkori{~anih nadaljnjih 50% orne zemlje v de`elah zunaj nje. To pa pomeni dodatnih 0,0185 ha/osebo. ^e sledimo tem priporo~ilom, se lahko trajnostni kmetijski sistem, ki zadovolji prehrambene potrebe, uresni~i do leta 2010. Preostanek kmetijske zemlje (163,892 km2 oz. 0,047 ha/osebo) bi lahko uporabili za raznovrstno biomasovno produkcijo. Npr. pridelovanje obnovljivih surovin za energijske ali industrijske namene izvoza hranil. 248 OIKO Z Evropski okoljski prostor v letu 2010 ZAŠČITA PRSTI Tabela 2 nam pokaže, da je degradacija prsti problem, ki se širi preko meja razvitih držav. V Evropi kot celoti (tudi delili nekdanje SZ) je take zemlje (zaradi onesnaženja, zakislitve, erozije zaradi vetra in vode, fizičnih poškodb, sesedanja) 512,486 km2 (0,14 ha/osebo) oz. 23% kopne zemlje v EU. Ozemelj, ki so danes klasificiram kot močno in ekstremno degradirana leta 2010 predvidoma ne bomo več uporabljali. To je zaradi časa, ki je potreben za prehod od konvencionalnega k organskemu kmetovanju. To pomeni približno 32.000 km2 (0,009 ha/osebo) kopnih površin v EU, izguba ozemlja je tako 1,4%. Tip degradacije prsti Površina v km2 Opomba Popolno degradirana povr{ina 2.189.000 Cela Evropa, vklju~no z obmo~ji biv{e SZ Obmo~je, enako celotnemu kopnu EU-12 Ekstremno degradirana 31.000 Izgubljena za kmetijstvo Povr{ina v velikosti Belgije Mo~no degradirana 107.000 Potrebnih veliko sprememb za vzpostavitev uspe{ne produktivnosti Srednje degradirana 1.444.000 Nujno potrebna razstrupitev, da bi za prihodnost prepre-~ili nepopravljivo {kodo Delno degradirana 6O6.OOO Dokazan manj{i pridelek Mo`na popolna obnovitev Tabela 2: Degradacija prsti (onesna`enje, zakislitev, erozija zaradi vetra in vode, fizi~ne po{kodbe) v Evropi, vklju~no z evropskim delom nekdanje SZ VEČ NARAVE V Eli Po priporo~ilih IUCN naj bi se celotno ozemlje razdelilo na tri kategorije. Popolno zavarovana podro~ja v kategorijah I-III obstajajo na 8.790 km2 EU, kar je komaj 0,4% vsega ozemlja. OIKO Z 249 Friends of the Earth TRAJNOSTNA RABA ZEMLJE V LETU 2010 Vzorci rabe zemlje in posledica pritiskov na njene vira nosijo posledice za bodo~e potrebe in distribucijo razpolo`ljivih povr-{in zemlje. Vrsta rabe zemlje Dana{nja Okoljski Potrebno Cilj Ciljno raba prostor zmanj{anje 2010 zmanj{anje ha/osebo ha/osebo ha/osebo 2010 Raba zemlje 0,726 0,64 12 Orna zemlja 0,237 0,1 58 0,15 37 Pašniki 0,167 0,09 47 0,113 32 Dodatna zemlja (neto uvoz) 0,037 0,0185 50 0,0185 50 Nerabljena kmetijska zemljišča 0 0,047 Neza{~iteni gozdovi 0,164 0,138 l6 0,138 l6 Zaščitena zemljišča 0,003 0,06l -1,933 0,064 -2,000 Nanošena zemljišča 0,053 0,05 3,2 0,0513 3,2 Ostalo 0,050 0,056 -12 Kopensko vodovje 0,009 0,009 0 Tabela 3: Ob{iren pregled okoljskega prostora, dana{nja raba in cilji za leto 2010 v EU GOZDOVI Za dosego okoljskega upravljanja svetovnih gozdov moramo korenito spremeniti dana{njo miselnost. Odlo~ujo~ faktor pri izkori{~anju naj ne bo povpra{evanje po lesu, temve~ ekolo{ka zmo`nost obnove gozdov. Evropski samonikli gozdovi niso ogro`eni s prekomernim sekanjem, saj se je to `e zgodilo v preteklosti. Danes imamo pred seboj druga~ne probleme, ki so nastali zaradi netrajnostnega upravljanja in onesna`enja. Na primer, monokulture hitro rasto~ih dreves (bor v centralni Evropi in evkaliptus na Mediteranu) {kodijo biolo{ki razli~nosti, neavtohtoni evkaliptus pa ogro`a vodna razmerja. Ker so te monokulture podvr`ene raznim {kodljivcem, se za njihovo za{-~ito uporabljajo pesticidi, ti pa ogro`ajo podtalnico. Kisli de` in troposferski ozon vplivata na zmanj{evanje gozdov, naravna reprodukcija je mo~no ogro`ena s preveliko populacijo divjadi. Preveliko {tevilo divjadi je tudi posledica zimskega hranjenja zaradi potreb lova. 250 OIKO Z Evropski okoljski prostor v letu 2010 Na gozd gledamo kot na celinski vir. To pomeni, naj ne vzdr`ujemo strukturalnega uvoznega deficita neevropskega lesa. V Evropi naj bi bil dostop do gozdov enakomerno porazdeljen. Neenakomeren dostop pomeni ve~je trgovanje z lesom. TRAJNOSTNO GOZDARSTVO Pri~akujemo, da bo produktivna velikost gozdov v letu 2010 ostala enaka. Drevesa, ki se bodo v Evropi takrat sekala, so verjetno `e posajena in vzdr`evana. Tudi hitro rasto~e vrste dreves potrebujejo od 15 do 20, let preden jih lahko uporabimo, zato je va`no, da so takoj posajena. Od celotne koli~ine gozdov (enako velja za vse ostale oblike rabe zemlje) bi morali pustiti 10% nedotaknjenih (drvarjenje je tudi izklju~eno). Tu je zajet ostanek nedotaknjenih gozdov in gozdov s posebnim namenom (ohranitev biorazli~nosti – gozdovi ob poplavljenih re~nih obrobjih ali gozdovi visokogorskih in razvodnih obmo-~ij. To priporo~ilo je dala Svetovna organizacija za ohranjanje gozdov – IUCN). Gozdovi preskrbujejo dru`bo z lesom za papir, gradnjo in proizvodnjo energije. Ostale funkcije so ohranitev biorazli~nosti, uravnavanje vodnih zalog, za{~ito pokrajine, pa tudi za rekreacijo in oddih. Zaradi vsega tega ne smemo dovoliti sekanja v primarnih gozdovih. Danes je dele` primarnih in nedotaknjenih gozdov v Evropi samo 1%, od tega najve~ v delu evropske Rusije. Izkori{~anje gozdov mora biti trajnostno. To pomeni, da moramo ustvariti multifunkcionalno gozdarstvo, s specifi~nimi pokrajinskimi vrstami {irokolistnih dreves in iglavcev, ki se sami obnavljajo, pri tem pa le selektivno posegamo v njihov razvoj. S prenehanjem uporabe gnojil in pesticidov v Skandinaviji (`e sedaj je mo~no zmanj{ana) in s pogozdovanjem z avtohtonimi vrstami namesto s hitro rasto~imi (Mediteran), bi ob~utno zmanj{ali pridelke. Na drugi strani nam izku{nje ka`ejo, da trajnostno gozdarstvo ne pomeni nujno manj{e lesne proizvodnje, ampak vzgojo razli~nih vrst dreves, relativno ve~ {irokokro{njatih vrst in veliko manj neuporabnega drevja. Medtem ko se zaloge visokoraslih dreves ne bodo opazno spremenile, naj bi se zmanj{ala poraba le {e za proizvodnjo energije in papirja. V papirni industriji se lahko visok odstotek lesa zamenja z vlakni, kot je npr. konoplja, ne da bi se zmanj{ala kvaliteta papirja. Enako velja za tekstilno industrijo. Zaslu`ek od gozdov se lahko celo pove~a: z naravno reprodukcijo je pogozdovanje in posredno podiranje dreves nepotrebno, medtem ko je donos visokoraslih dreves kvalitet-nej{i in bolj cenjen. OIKO Z 251 Friends of the Earth Regija Poraba v l. 1990 (m3/osebo letno) Okoljski prostor v l. 2010 (m3/osebo letno) EU-12 0,375 0,3l6 EU + EFTA 0,665 0,568 centralna in vzhodna Evropa 0,647 0,477 EU + EFTA + CEE 0,66l 0,563 EU + EFTA + CEE + Rusija 1,175 1,004 Tabela 4: Dejanska raba in okoljski prostor v razli~nih evropskih zdru`enjih Domnevamo, da bo okoljski prostor za les enak 90% proizvodnje iz leta 1990, kar bo 0,56 m3 na osebo letno leta 2010 (EU 12 + dana{nja EFTA + CEE, brez de`el NND). Ker je dana{nja poraba lesa 0,66 m3 na osebo letno, bo potrebno zmanj{anje za 15%. Razvoj v Rusiji nas pripelje do pomembnega, vendar odprtega vpra{anja. Trajnostno upravljanje z gozdovi v evropski Rusiji se lahko razvije ne le v okoljsko trajno ampak tudi v varen vir dohodka za Rusijo. Predpogoj temu je, da se takoj preneha s sekanjem drevja in preusmeri v trajnostno upravljanje. ^e bo ruski gozd postal zanesljiv del evropske oskrbe z lesom, bo imel podobno vlogo kot jo ima Skandinavija danes. To bi pomenilo pove~ano rabo lesa od 0,66 m3 na osebo letno, na 1,0 m3. Oskrba s takim pove~anjem je za`elena {e posebno, ko se bo srednje in dolgoro~no za~elo nadome{~anje neobnovljivih virov z obnovljivimi surovinami. V tem procesu bo les igral va`no vlogo. VODA Voda je pomemben naravni vir ne samo za gospodinjstvo temve~ tudi za industrijo in kmetijstvo. Razli~ni naravni faktorji so odvisni od njene dostopnosti in sprejemljive kvalitete in koli~ine (rodovitnost zemlje). Povr{inske vode so bogata naravna bivali{~a, prostor za prehranjevanje in razmno`evanje. Vzrok pomanjkanja ~iste vode je ~esto ~lovek in onesna`evanje. Na primer: reka Ren je mo~no onesna`ena. Leta 1982 je bila koli~ina ortofosfatov 23.000 ton na leto, 350.000 ton nitratov in 5.600.000 ton sulfatov. Mno`ina kloridov v reki presega 11 milijonov ton letno. Sve`a voda je edini vir s prevladujo~im lokalnim karakterjem. Vodni okoljski prostor se dolo~i s trajnostnim iz~rpavanjem. Ker se zaloge talne in povr{inske vode spreminjajo od kraja do kraja, bi morale dr`ave prilagoditi njeno porabo po specifi~nem okolj- 252 OIKO Z Evropski okoljski prostor v letu 2010 skem prostoru. ^eprav z evropskega stali{~a zmanj{anje porabe vode ni potrebno, se to pojavlja v mnogih lokalnih in regionalnih delih. Naslednja {tudija nam predstavi idejo o razli~nih problemih, ki jih moramo upo{tevati pri razvoju vodnega gospodarjenja. [TUDIJA POVODJA REKE REN Z MAINO ^eprav ima Nem~ija na razpolago veliko vodnih virov, predstavljajo vodne zaloge za velika urbana naselja vedno ve~ji problem. Ve~ kot 70% pitne vode je potrebno napeljati iz pode`elj-skega okolja do urbanih naselij preko dolgih vodovodnih omre`ij. ^rpanje talnic je povzro~ilo upadanje ravni voda ter negativne posledice v re~nih ekosistemih in gozdovih. Odkar je pribli`evanje vedno ve~jim potrebam po kvalitetni vodi postalo cilj dana{njega vodnega gospodarstva, se s tem ~rpajo tudi globji vodni viri (pleistocenska voda). Z okoljskega stali{~a je to nekaj nedopustnega. Trajnostno vodno gospodarjenje mora temeljiti na koli~inah padlega de`ja v dolo~enem okro`ju, npr. reke Rena z Maino. Regija naj porabi toliko vode, kolikor se je je obnovilo. TRAJNOSTNO UPRAVLJANJE VODA Razlikovanje med talno in povr{insko vodo za strategijo trajnostne rabe vode je sestavljeno iz naslednjih komponent. Prikaz se nana{a na obmo~je reke Ren z Maino. a) Neposredno var~evanje s pitno vodo Obstaja skoraj 50% potencial zmanj{anja porabe pitne vode v javnem sektorju ({ole, plavalni bazeni, ostali javni objekti) in 40% v industriji, v gospodinjstvih in manj{ih podjetjih pa 10%. b) Posredno var~evanje z nadome{~anjem pitne vode z nepitno povr{insko vodo Raba nepitne vode je redka, vendar se v veliko primerih da z njo nadomestiti pitno vodo (WC-ji, umivanje, avtopralnice itn.). Danes imamo na voljo dve nadomestni tehnologiji: – zbiranje povr{inske vode za namakanje javnih povr{in (parki), – vgradnja dveh vrst cevi, za pitno in nepitno vodo. Zaradi velikih stro{kov in koli~in materiala bi tak sistem gradnje pri{el v po{tev samo tam, kjer je na enem mestu zdru`enih OIKO Z 253 Friends of the Earth 1 Dana{nja poraba v Evropi – NIS, okoljski prostor in evropski cilji. 2 Premog, lignit, nafta, plin. 3 Dana{nja poraba v EU-12, okoljski prostor in evropski cilj. 4 EU + EFTA + CEE. 5 Okoljski prostor za vodo se ne more izra~unati na evropskem ravenju. veliko potro{nikov (mestna sredi{~a, industrijske cone). Take pipe bi lahko polnili s kakr{nokoli povr{insko vodo (de`, reke). Pred letom 1960 je bilo omre`je dvojnih cevi zgrajeno v kar nekaj okoli{ih velikih mest (Hannover, Frankfurt, Wiesbaden). Zaradi finan~nih razlogov so bili kasneje spremenjeni. OB[IREN PREGLED NAJVA@NEJ[IH REZULTATOV V prej{njih poglavjih so bili prestavljeni rezultati o okoljskem prostoru za Evropsko unijo in Evropo z dejansko rabo virov. Naslednji prikaz je ob{irna preglednica najpomem-bnej{ih rezultatov. Vir Dana{nja Okoljski Potrebne Cilj Cilj 2010 poraba prostor spre- % 2010 % na os./l. na os./l. membe CO2 emisije1 7,3 t 1,7t -77 5,4 t/os./l. -26 Primarna raba ener. 123 GJ 60 GJ -50 56,5 EJ/l. -21 Fosilna goriva2 100 GJ 25GJ -75 45,0 EJ/l. -22 Nuklearna 16 GJ 0 GJ -100 0 EJ/l. -100 Obnovljiva 7 GJ 35 GJ +400 11,5 EJ/l. +74 Neobnovljive surovine3 Cement 536 kg 80 kg -85 423 kg/os. l. -21 Surovo `elezo 273 kg 36 kg -87 213 kg/os. l. -22 Aluminij 12 kg 1,2 kg -90 9,2 kg/os. l. -23 Klor 23 kg 0 kg -100 17,2 kg/os. l. -25 Raba zemlje EU-12 0,726 ha 0,64 ha/os. -12 Orna zemlji{~a 0,237 ha 0,10 ha -58 0,15 ha/os. -37 Pa{niki 0,167 ha 0,90 ha -47 0,113 ha/os. -32 Dodatna zemlji{~a 0,037 ha 0,0185 ha -50 0,0185 ha/os. -50 Nerabljena zemlji{~a 0 ha 0,047 ha/os. Nezavarovani gozdovi 0,164 ha 0,138 ha -16 0,138 ha/os. -16 Za{~itena zemlji{~a 0,003 ha 0,061 ha +1933 0,064 ha/os. +2000 Nano{ena zemlja 0,053 ha 0,0513 ha -3,2 0,0513 ha/os. -3,2 Les4 0,66 m3 0,56 m3 -15 0,56m3/os. l. -15 Voda5 768 m3 Tabela 6: Ob{iren pregled okoljskega prostora, dana{nja poraba in cilji za leto 2010 v EU 254 OIKO Z Evropski okoljski prostor v letu 2010 EKONOMSKI RAZVOJ V MEJAH OKOLJSKEGA PROSTORA “Razvoj je najsprejemljivej{i cilj na svetu... Ekonomski razvoj se smatra kot zdravilo proti rev{~ini, nezaposlenosti, odpla-~ilu dolgov, inflaciji, uravnavanju deficita, onesna`evanju, red~enju ozona, eksploziji prebivalstva, kriminalu, razvezam, narkomaniji... To je razvojna manija.” (H.E.Daly, Steady State Economics, 1991) V sedemdesetih sta bili skrivni besedi “meje razvoja”, danes sta to “trajnostni razvoj”. Splo{ni problem s “trajnostnim razvojem,” je ta, da je vzbudil veliko zanimanja in ga uporabljajo v razli~ne namene. V tej {tudiji je trajnostni razvoj postal stvaren. ^e ho~emo `iveti v mejah trajnostnega okolja, bodo morale industrializirane dr`ave zmanj{ati porabo energije in neob-novljih virov za 80-90%. INTENZIVEN, ODDALJITVEN IN DEMATERIALIZIRAN RAZVOJ Odnos med splo{no sprejetimi cilji o ekonomskem razvoju6 in potrebo po korenitem zni`anju rabe virov, nas nujno pripelje do soo~anja o nadaljnjem razvoju. V grobem razlikujemo tri oblike razvoja: intenziven, oddaljitven in dematerializiran. Zgodovinsko gledano je ekonomski razvoj spodbujala in spremljala potreba po vedno ve~ji rabi surovin in energije. To vrsto razvoja lahko ozna~imo kot “tradicionalen oz. intenziven razvoj”. Njegova intenzivnost se ka`e v izkori{~anju surovin in energije. Vse to je posledica eksponentnega zna~aja ekonomske rasti. Po tej terminologiji pomeni 1% pove~anje rasti absolutno porast dobrin in storitev ve~, kot je bilo pred tridesetimi leti. Vzrok tega je eksponentni karakter ekonomske rasti. Termin “oddaljitveni razvoj” bi morali uporabljati za ekonomski razvoj, ki se oddalji od pove~ane rabe surovin in energije. De Bruyn in Opschoor sta leta 1993 povedala, da se v zadnjih tridesetih letih nahajamo v nekak{ni me{anici oddaljitvenega in tradicionalnega razvoja. Sama oddaljitvenost od pove~anega uni~evanja okolja nas {e ne pripelje v trajnostnost. Termin “dematerializiran” uporabljamo za proizvodnjo in porabo dobrin in storitev, ki so realizirana z zmanj{anjem vnosa surovin s faktorjem 10. To pomeni, da mora biti ekonomski razvoj v bodo~e zmanj{an z ve~jim faktorjem kot 10, da bi bil trajnosten. Razvoj bi tako moral biti nadome{~en z dematerializacijo.7 6 Ekonomski razvoj pomeni porast v bruto doma~em proizvodu (BDP) iz enega obdobja (leto) v drugo. Preprosto re~eno: BDP predstavlja vse dobrine in storitve, proizvedene v enem letu. BDP razvoj pomeni nakopi~enje vrednosti (v denarnem smislu) iz vseh ustvarjenih dobrin in storitev, torej porast v doma~em dohodku. (BDP = indi-rektni davki + subvencije = vsota vseh doma ustvarjenih prihodkov). 7 Rabo nekaterih snovi bo potrebno popolnoma opustiti (npr. CFC). Dematerializacija ne vklju~uje redukcije rabe zemlje po fakorju 10, ker ta ni niti mo`na niti potrebna. OIKO Z 255 Friends of the Earth Slika nam predstavlja razli~ne tipe ekonomske rasti. Prva krivulja ka`e relativno oddaljevanje med BDP in rabo okoljskega prostora (OP). V takem primeru BDP vodi k ve~ji rabi okoljskega prostora, v vsakem obdobju. Zagovorniki pove~anja u~inkovitosti za zmanj{anje okoljskih problemov se najve~krat sklicujejo na ta tip relativne oddaljitvenosti. Ta pa ne vodi v trajnosti. Krivulju 2 in 3 ka`eta absolutno oddaljitve-nost, s tem da je krivulja 3 dosegla raven trajnostnosti. uporabljen OP (3) čas Intenziven (tradicionalen), oddaljitven in dematerializiran razvoj Predlogi Brundtlandine komisije (objavljen leta 1987) se močno naslanjajo na argumente oddaljitvenosti. Brezpogojno uporabljajo koncept trajnostnega razvoja za opis “oddaljitvenega razvoja”, kar pa ni nujno, da pomeni razvoj, spremljan s faktorjem -10 dematerializacije. V njihovem poročilu uporabljajo trajnostni razvoj po načelu: “Kar sedaj potrebujemo, je novo obdobje ekonomskega razvoja, razvoja, ki je odločen ter istočasno ekonomsko in okoljsko trajnosten”. Z obzirom na Tretji svet je njihova ugotovitev seveda pravilna. Ekonomski razvoj je neobhoden, da bi se lahko uspešno borili proti revščini na “jugu”. Vendar pa vidi Brundtlandina komisija potrebo po razvoju tudi na “severu”. Čeprav bi morali po njihovem za razvoj uporabljati manj surovin in energije, dematerializirane zahteve niso kvantitativne, zato lahko varno ugotovimo, da ta razvoj ne potrebuje dematerializacije po faktorju -10. 256 OIKO Z Evropski okoljski prostor v letu 2010 MEJE ODDALJITVENOSTI Na zmanj{anje posledic ekonomskega razvoja vplivajo trije klju~ni elementi: “Spremembe v sestavljenosti proizvodnje, zamenjava med faktorji vnosov in tehni~ni napredek (u~inkovitej{a izraba pri enakem vnosu). ^e pomenijo vsi trije elementi skupaj oddaljevanje od omejenega vira, ali je onesna`evalec enak ali ve~ji od hitrosti razvoja, potem so meje razvoja zavrte za nedo-lo~en ~as”. (Citat po Lecomber-ju, l.1975). To naredi “mejni razvoj” (t.j. absolutna oddaljitvenost dovoli dolgoro~ni razvoj) logi-~no uresni~ljiv, ne pa mogo~ ali prepri~ljiv. Zaradi eksponentnega karakterja ekonomskega razvoja in zahtevah po zmanj{evanju (v industrializiranih dr`avah bi morali porabiti pribli`no 10-krat manj virov na osebo kot danes) pridemo pri dolgoro~nem demateria-liziranem razvoju do nekaterih resnih omejitev. Za jasen prikaz pomembnosti zahtevanega zmanj{anja porabe virov v eksponentni ekonomski rasti smo pri{li do naslednjih izra~unov. Zaradi la`jega razumevanja smo dopustili konstantno rast prebivalstva. -1,0 0,6l 0,16 84 6,25 0 1.00 0,10 90 10,00 1,0 1,65 0,06 94 16,67 2,0 2,69 0,037 96,3 27,03 3,0 4,38 0,022 97,8 45,45 Tabela 7: Zmanj{anje vnosa surovin za 90% v naslednjih 50-ih letih Zgornja tabela nam prikazuje ciljno 90% zmanj{anje porabe v naslednjih 50-ih letih. Teoreti~no na ka`e zveze med hitrostjo razvoja in potrebami. ^eprav bo v resnici razmerje med ekonomsko rastjo in razpolo`ljivimi servisi bolj kompleksno, nam tabela jasno ilustrira u~inke eksponentnega razvoja. V primeru, da bi bila hitrost letnega razvoja 2%, bi moral biti materialni vnos na storitev zmanj{an s faktorjem 27 oz. 96,3% OIKO Z 257 Friends of the Earth Z vidika te {tudije lahko zaklju~imo, da je trajnostni ekonomski razvoj zelo te`ko dosegljiv, oz. gledano dolgoro~no, nemogo~. Ekonomski razvoj, ki bi bil resni~no trajnosten, bi zahteval ogromne koli~ine zmanj{ane rabe raznih snovi, kar po vsej verjetnosti ni uresni~ljivo. URAVNOVE[ENO STANJE EKONOMIJE Dematerializacija je nujno potrebna, ~e ho~emo ostati v mejah okoljskega prostora. Pri dana{nji ravni proizvodnje in porabi je ta preve~ izrabljena. Na nesre~o ne moremo natan~no ugotoviti, kje so meje dematerializacije (potreben faktor zmanj{anja, 10 ali 5 ali 20...). Jasno pa je, da meje obstajajo. Poleg dejstva, da bi demate-rializacija s faktorjem 10 vzela ogromno ~asa, moramo dolgoro~no upo{tevati nadaljevanje le te. ^e vidimo, kje so potrebne skrajne meje rabe surovin in energije, in pri upo{tevanju oddaljitvenih meja, nam postane jasno, da potrebujemo tudi mejo ekonomske rasti. Znan primer “zgornje meje”, ki zahteva ustavitev razvoja, je “Uravnove{eno stanje ekonomije”. Njen glavni predlagatelj je biv{i ekonomist Svetovne banke Herman E. Daly. Pojem “urav-nove{ena ekonomija” (steady state economy), ki ga tu uporabljamo, je popolnoma razli~en od njegove rabe v sodobni makroekonomski teorijo. Tam ga uporabljajo za opis konstantnih zunanjih faktorjev (kot so prebivalstvo, tehnologija...). Raba koncepta uravnove{ene ekonomije v tej {tudiji je fizi~ni koncept, tako kot je okoljski prostor. Daly poudarja to dejstvo, ko definira uravnove{eno stanje ekonomije (USE) kot “ekonomijo stalnih zalog ljudi in izdelkov”, ki je vzdr`evana na `eljenih, zadovoljivih ravneh, z majhnimi koli~inami vzdr`evanja (“vseskozi”) t.j. z najmanj{imi mo`nimi koli~inami pretoka snovi in energije od za~etne proizvodnje do kon~ne porabe. [e enkrat poudarjamo, da je USE fizi~ni koncept. Medtem ko zgoraj omenjene fizi~ne dimenzije ne nara{~ajo po predlogi uravnove{enega stanja, sta tehnologija in znanje nekonstantna. Enako velja za porazdelitev dohodkov in virov. Zato lahko kvalitativen razvoj zavzame mesto v uravnove{e-nem stanju ekonomije, ne pa tudi kvantitativen razvoj, ki vodi k ve~jemu snovno-energetskemu prodoru. Ta tip nerasto~e ekonomije imenujemo “dinami~no uravnove{eno stanje”. Komentiramo lahko tudi vlogo tehni~nega napredka, ki se nana{a na dematerializiran razvoj: “^e pride zaradi tehni~nega napredka do mo`nega vzdr`evanja ve~jih koli~in surovin, z enakim pretokom, je to samo pohvalno in moramo dopustiti, da se to tudi zgodi.” (Daly, Steady State Economy, 1991) Vzorec uravnove{enega stanja, ki nedvomno sprejme entropi~en na~in rabe surovin in energije, omejitvenost zemlje 258 OIKO Z Evropski okoljski prostor v letu 2010 in dematerializacijo, je koncept, ki nam ka`e, da je “zadostnost” va`en del strategije pri trajnostnem razvoju. Zadostnost lahko opi{emo kot “imeti dovolj” ali “no~emo ve~” ali “izbran socio-kulturno nasi~en raven”. Nekateri avtorji trdijo, da potrebujemo poleg pove~ane u~inkovitost tudi zadostnost za doseg trajnostne dru`be. Eden od dokazov je, da je potrebno zmanj-{anje vnosa materiala tako veliko, da ne more biti dose`eno samo z u~inkovitostjo. @e nekajkrat smo poudarili, kako velike so zahteve po zmanj{evanju, in da samo pove~anje u~inkovi-tosti ne vodi v ekonomijo okoljskega prostora. U~inkovitostna revolucija potrebuje tako tudi zadostnost, da bi se usmerila na pravo pot. ZAPOSLOVANJE Nezaposlenost v Evropi je na zelo visoki ravni. Trenutno je v EU nezaposlenih pribli`no 16 milijonov ljudi, to je 10,5% za delo sposobnih ljudi. U~inkovito zaposlovanje na splo{no nazaduje za ekonomijo. [e posebno nas preseneti dejstvo, da je navkljub ogromnemu ekonomskemu pove~anju v zadnjih desetletjih nezaposlenost postala izredno problemati~na. Ta fenomen si razlagamo z dejstvom, da se ni vlagalo samo v raz{iritev proizvodnih kapacitet, temve~ tudi v racionalizacijo proizvodnje. Struktura investicijskega programa vpliva na nezaposlenost. Danes je nezaposlenost pogojena s pomanjkanjem ekonomskih zahtev in z dele`em investicij, ki bi pove~ale delavno produktivnost. V resnici je raz{iritev ekonomije v relativno majhni zvezi z nezaposlenostjo v dr`avi. Glede na dana-{njo strukturo ekonomije so pomembnej{i drugi faktorji: spodbujanja vlade pri stimulaciji sektorja storitev, pla~ilna struktura in elasti~nost na trgu dela. STRATEGIJE ZAPOSLOVANJA V TRAJNOSTNI EVROPI Za premik k trajnostnemu razvoju so potrebne razli~ne struk-tualne spremembe v dru`bi, ki bi imele pozitiven vpliv na zaposlenost. Vlade bi se morale zavzeti za naslednja pomembna sta-li{~a. Klju~ni element prehoda v trajnostno dru`bo je izbolj{anje trgovinske dinamike prek internalizacije zunanjih okoljskih stro{-kov, s tem da bi podra`ili “naravni prostor”. Prenos davkov od dela na okolje bi bila ena izmed elegantnih potez. Kot primer predstavljamo {tudijo komisije Evropskih komisij iz leta 1993, ki predvideva take dav~ne prenove, s katerimi bi ponovna razdelitev dr`avnih prihodkov prek enotnega sistema zmanj{ala slu`boda-jal~ev dele` v sklad socialne za{~ite. To zadeva dav~ni dele` EU, OIKO Z 259 Friends of the Earth ki bi bil 10 USD od sod~ka nafte. Po takih izra~unih so v CEC zaklju~ili, da bi bil u~inek take dav~ne reforme na zaposlovanje pribli`no +5%. Pri~akovani dohodek od davkov je pribli`no 100 milijard ECU-jev (za celotno EU). Nadalje CEC opisuje u~inke dav~nih prenov na zaposlenost, pri ~emer so delodajal~evi prispevki manj{i, vendar samo za delavce z najni`jimi dohodki. Izhajajo iz dejstva, da je nezaposlenost med temi delavci najve~ja. Na osnovi simulacije so zaklju~ili, da bi lahko zaposlenost u~in-kovito, trajnostno nara{~ala po tej specifi~ni obliki prerazdelitve, t.j. 1 do 3,5%. Novej{a dogajanja ~esto predstavljajo ekonomski razvoj “brez slu`b” (t.i. “jobless growt”). Bruto doma~i proizvod nara{~a, nazaposlenost s tem ne upada, temve~ celo raste. To se zgodi takrat, kadar je hitrost rasti delovne ustvarjalnosti pribli`no enaka BDP. Temu problemu bi se lahko izognili z zmanj{eva-njem delovnih ur po osebi na tedenski, mese~ni, letni ali do`ivljenjski osnovi. Naslednji element trajnostnega razvoja je investiranje v trajnostne na~rte: var~evanje z energijo, spremembe v na~inih prevozov, pobude za trajnostno proizvodnjo energije itd. Take investicije nudijo ve~ prilo`nosti za zaposlovanje. Odlo~itve za privatna podjetja so odlo~ilnega pomena pri uresni~evanju trajnostnosti. Nudijo tudi znaten dele` pri zaposlovanju. Nekatere strate{ke poti pri teh podjetjih so: 1. Trajnostna sprememba na~rtov za proizvode ali procese kot je var~evanje z energijo in surovinami ter odpravo prevozov. To bi lahko dosegli z neprekinjenim izbolj{evanjem obstoje~ih proizvodov ali z razvijanjem in distribucijo novih trajnostnih proizvodov in storitev. Proizvajalci, ki se tega ne bi dr`ali, bi za~utili pritisk onih, ki se ukvarjajo s trajnostni-mi alternativami. 2. Recikliranje proizvodov: zbiranje, izbolj{ano sortiranje, demonta`a in recikla`a. 3. Razviti infrastrukturo stimulativnih “nadpodjetij” za npr. zbiranje in recikla`o, ustanovitev potro{ni{kih svetovalnic itd. OKOLJSKI DAVKI IN DAVKI OD VIROV V preliminarni {tudiji o mo`nem trajnostnem dav~nem sistemu, objavljenem leta 1991, sta Van Soest in De Wit upo{tevala naslednje kriterije za osnovo okoljskih davkov s prora~unskega stali{~a: 1. pretok snovi, katerih koli~ina naj v predvideni prihodnosti ne bi padla na ni~lo (osnova, ki lahko proizvede sestavni dohodek), 2. davek, ki bi ga lahko merili, pobrali in uveljavili (varen pred goljufijami), 3. dopustiti mo`nost poenostavljenja dav~nega sistema, 260 OIK o z Evropski okoljski prostor v letu 2010 Začetni pregled nakazuje, da večina pretokov snovi po tej študiji zadovoljuje njene kriterije. Težke kovine so manj primerne za izračun davčne osnove, ker pridejo v državo v razpršeni obliki. Vsekakor pa ostaja regulacija materialov na evropski in nacionalni ravni možnain zaželena, recimo z načini sistemov skladiščenja. DOHODEK IN BOGASTVO Bolj kot je država bogata, manjši je soodnos med ravnmi dohodka in srečo. Veenhoven zaključuje: “Večja kot je blaginja v državi, manjša je razlika (v sreči) med revnimi in bogatimi prebivalci. Sreča torej ni pogojena samo z denarjem.” Po Veen-hovenu je tako prehodno obdobje zdaj v Mehiki. Več denarja ne pomeni nujno večje sreče. DOHODEK IN SREČA Izvzemvši določen dohodek (če imajo ljudje dohodek pod ravnjo obstoja, vodi porast zaslužka k večjemu bogastvu), raven dohodka za dobrobit ljudi ni več tako pomembna. Po Veenhovenu je posameznikova percepcija kvalitete v družbi določena v glavnem s porazdelitvenimi faktorji, kot je npr. socialna pravičnost. Zadovoljstvo v življenju je najvišje pri socialno najbolj pravičnih narodih. Delen vzrok za to je v večji ekonomski blaginji. Toda razmerje v enakosti po spolu in enakosti dohodka ostaja različno v primerjavi dohodka na osebo. Socialna neenakopravnost predstavlja večjo nevarnost in sovražnost v življenju ter je sama po sebi vir razočaranj.” Če hitrost rasti v družbi povzroči zmanjšanje dohodka, mogoče celo do ničle, postane vprašanje porazdelitve še važnejše. V situaciji, ko se bo dohodek v zgornjih desetih procentih ljudi zviševal, bi to ne pomenilo le splošne stagnacije v rasti dohodka pri revnejših, ampak celo močno revščino. Združene države Amerike so primer takih smernic, skupno s povečanjem nestabilnosti, kriminala, problemov z drogo in socialnim razkrojem. OIKO Z 261 Jorg Hodali~ [ir{i razmislek o problemu ~i{~enja odpadnih vod Problem ~i{~enja odpadnih vod ostaja klju~ `e desetletja znanim in stalno razvijajo~im se novim tehnologijam {e vedno precej{en problem. Te`ava ni samo kroni~no pomanjkanje denarja, ki ga temu namenjajo komunalno gospodarstvo, industrija in dru`ba v celoti. Problemati~na ostaja v mnogih primerih tudi izbira ~istilne tehnologije, skoraj praviloma pa nastanejo te`ave kasneje med obratovanjem, za kar je v ve~ini primerov krivo slabo vzdr`evanje. Namen tega predavanja ni le obravnava finan~nih te`av pri gradnji ^N (~istilnih naprav) niti problemov z vzdr`evanjem, ampak predvsem pravilen pristop do osnovnih problemov pri izbiri ~istilnih postopkov na C^N (centralnih ~istilnih napravah) in industrijskih pred~i{~enjih ter prikaz odnosov med C^N in njenimi uporabniki, predvsem industrijo. Poseben poudarek je namenjen tudi pristopu tehnologijam v obratih za racionaliziranje porabe vode oz. zapiranje vodnih krogotokov. V slovenskem prostoru moramo izhajati iz predpostavke, da so na{i vodotoki (z jezeri in morjem) onesna`eni po nekaterih podatkih z 8, po drugih pa celo z 12 milijoni tako imenovanih populacijskih ekvivalentov (pE). Pri dveh milijonih prebivalcev v Sloveniji to pomeni, da je {tiri petine onesna`enja industrijskega izvora. Seveda so ti podatki le zelo splo{ni, kajti v ^asopis za kritiko znanosti, domi{ljijo in novo antropologijo, let. XXIII, 1995, {t. 177, str. 263-270. 263 Jörg Hodalič strokovnih krogih se vedno bolj opušča termin pE za industrijsko onesnaževanje. Zakaj? Navedimo, da predstavlja 1 pE v osnovnem merilu (kot 1 prebivalec) 60 mg BPK5 (biokemijska potreba po kisiku) na dan in 120 mg KPK (kemijska potreba po kisiku) na dan, pri industrijskih odplakah pa so te vrednosti in razmerja popolnoma drugačna in upoštevati moramo še vrsto drugih, kot so toksičnost, anorganske snovi, temperatura itd. Navedimo le razmerje med BPK5 in KPK, ki je pri čistih komunalnih odplakah skoraj 1:2, pri industriji pa lahko do 1:20. Iz vsega tega sledi, da v slovenskem prostoru čistih oz. klasičnih komunalnih vod razen pri zelo majhnih naseljih sploh ni več. To nas postavlja pred nalogo, da vsak kompleks odpadnih vod obravnavamo drugače, in če je potrebno, uporabimo pri načrtovanju različne tehnologije čiščenja. DOSEDANJI NAČINI SANIRANJA ODPADNIH VOD V SLOVENIJI Če pogledamo večino slovenskih t. i. komunalnih ČN, lahko brez velike napake rečemo, da so to v bistvu skoraj čiste industrijske vode (celo do 90 in več odstotkov industrijskih vod), tehnologija, ki je za čiščenje uporabljena, pa t. i. klasična komunalna čistilna tehnologija. Pri načrtovanju večine obstoječih (in bodočih) slovenskih CČN je bil uporabljen takšen osnovni pristop: zbrani so bili podatki o številu prebivalstva, ki je bilo že ali naj bi bilo priključeno na CČN, pri industriji pa so bili podatki o odplakah največkrat računski, t. j. iz porabe vode in do takrat narejenih analiz. V boljšem primeru so bile dodatno narejene še nekatere analize v industriji ali v skupnem kolektorju, če je ta že obstajal. Pri še boljšem pristopu so bile opravljene tudi meritve skupnih količin industrijskih in komunalnih odplak, ravno tako kot je bila opravljena analiza le-teh. V tako rekoč idealnem primeru za slovenske razmere so bile opravljene celo laboratorijske (pilotne) raziskave čiščenja skupnih odpadnih vod, kar naj bi dalo osnovne parametre za čistilno tehnologijo. Obenem s projektom se je ponavadi tudi predpisalo, kakšna predčiščenja naj bi industrija imela oziroma kakšne odplake bi lahko izpuščala v kanalizacijski sistem. To je bilo narejeno iz dveh razlogov: za zaščito samega kanalizacijskega sistema in zaščito CČN. Kanalizacijo je treba zavarovati predvsem pred korozivnimi (agresivnimi) snovmi in večjimi količinami usedljivih snovi. CČN je po tej čistilni filozofiji treba zaščititi predvsem pred toksičnimi, težko razgradljivimi in sploh motečimi snovmi. Tako reševanje odpadnih vod sloni na pred- 264 OIKO Z [ir{i razmislek o problemu ~i{~enja odpadnih vod postavki, da vse komunalne in industrijske odplake dovedemo do C^N in jih tam skupno o~istimo, pri ~emer so seveda upo{tevane zgoraj navedene omejitve za industrijske porabnike. Za tak pristop seveda niso bile krive le projektantske hi{e in komunalna podjetja, ampak predvsem t. i. socializacija izgub. Tako reko~ namenoma se niso ugotavljale dejanske koli~ine in kvalitete posameznih onesna`evalcev, breme ~i{~enja pa se je porazdelilo na vse. Ta porazdelitev je bila v ve~ini primerov taka, da je podjetje, ki je bilo gospodarsko mo~nej{e, pla~evalo ve~. Podjetja, ki bi morala pla~evati vsaj “svoj” dele` in so bila gospodarsko {ibka, so zaprosila za dolo~ene olaj{ave oziroma zagrozila s socialnimi nemiri v primeru rigoroznih ukrepov. Osnova za pla~evanje je bil in je {e vedno pravilnik iz Uradnega lista SRS iz leta 1976, ki dolo~a {tevilo pE za posamezno industrijo na podlagi porabljenih surovin in predvidene tehnologije. Kako neto~no je tak{no obra~unavanje, ki ga je uvajala biv{a ZVSS (Zveza vodnih skupnosti Slovenije – sedanje Ministrstvo za varstvo okolja in urejanje prostora), nam ka`e primer mo{~anske industrije, ~e pE, izra~unane na podlagi pravilnika, primerjamo z dejanskimi obremenitvami, ki jih je izmeril KIBK leta 1988 v 24-urnem merjenju stanja. Na podlagi Evidence o zavezancih za pla~ilo akontacije prispevkov za odpadno vodo Zveze vodnih skupnosti Slovenije 1989 z ocenami izdelovalca (Vodno gospodarski in{titut) je za vse mo{~anske onesna`evalce skupno {tevilo okrog 500.000 pE. Po istem seznamu pa je celotno industrijsko onesna`evanje iz vseh ljubljanskih ob~in ovrednoteno z 1.250.000 pE, kar pomeni, da odpade na ob~ino Ljubljana Moste-Polje 45 % vsega ljubljanskega industrijskega onesna`evanja. Popolnoma druga~no sliko pa dobimo iz katastra onesna`e-valcev (KPK, 1988), kjer je skupno (ljubljanska industrija) one-sna`evanja po BPK5 (biokemi~na poraba kisika) 1.053.000 pE, po KPK (kemi~na poraba kisika) 1.480.000 pE, na industrijo ob~ine Ljubljana Moste-Polje (Emona mesna industrija, Jata, Saturnus, Teol ter zbiralnik Zalog, kamor spada tako industrija s tega predela – Koto, klavnica itd., kot tudi `e vsa priklju~ena gospodinjstva) pa odpade po BPK5 le 15 % (158.783 pE), po KPK pa samo 11,5 % (173.575 pE). Iz tega torej sledi, da mo{~anska industrija teoreti~no (ra~unsko, po Evidenci ZVSS) predstavlja okrog 45 % ljubljanskega onesna`enja, po dejanskih meritvah (ki so sicer le enkratne za vsakega onesna`evalca) pa le 11,5 oz. 15 % skupnega bremena onesna`evanja Ljubljane. Razlog za tako re{evanje problemov je tudi v nemotivira-nosti industrije za odpravljanje svojih ekolo{kih problemov. Po sedaj veljavnih zakonih tako reko~ ni instrumentov, ki bi zara- OIKO Z 265 Jörg Hodalič di neizpolnjevanja ekolo{kih pogojev omogo~ili zaprtje kakega industrijskega obrata. Lep primer za to je Tovarna celuloze in papirja Medvode. Tudi `e zgrajenim C^N je tak na~in pla~evanja ustrezal, kajti, ~e se ni natan~no vedelo, kdo, koliko in kaj izpu{~a v kanalizacijo, so lahko izsiljevali vedno vi{je cene in vsaj sku{ali raz{irjati svoje objekte, namesto da bi najprej prisilili industrijo, da bi uredila svoja pred~i{~enja v okviru ekonomske ra~unice. To je bilo sicer do neke stopnje enostavneje tudi za samo industrijo, ki je poskrbela le za najnujnej{e pred~i{~enje (izlo-~anje toksi~nih snovi itd.) ali pa {e to ne, vse drugo pa prepustila C^N. Tak pristop seveda ka`e le na nepoznavanje stroke ~i{~enja oz. zmanj{evanje onesna`evanja v industriji, kar je v na~elu posledica pomanjkljivih zakonskih aktov oz. pomanjkanja ekonomskih instrumentov v tej sferi. PREDLOGI ZA REŠEVANJE ODPLAK V REPUBLIKI SLOVENIJI TEORETIČNE OSNOVE PARAMETRI AEROBNI ANAEROBNI Prisotni mikroorganizmi, ki razgrajujejo organsko snov aerobni – za rast potrebujejo kisik (zrak) anaerobni – zrak je zanj toksi~en Produkti, ki nastajajo pri razgradnji CO2, N20, N2 itd. + prese`ek mikroorganizmov CH4, CO2, H2S, H2 itd. prese`ek mikroorganizmov Vrsta odplake, ki jo je mogo~e ~istiti komunalna oz. nizko obremenjena (KPK pod 1000 mg/l) ind. oz. visoko obremenjena (KPK nad 1500 mg/l) Energetska bilanca negativna pozitivna Optimalno temperaturno ob-mo~je ~i{~enja 5 - 25 20 - 38 Tabela 1: Postopki z aerobnim in anaerobnim biolo{kim ~i{~enjem 266 o i K o z [ir{i razmislek o problemu ~i{~enja odpadnih vod Da bi bilo druga~no re{evanje odplak od prej navedenega jasnej{e, moramo pojasniti nekaj osnovnih dejstev. Verjetno ni potrebno ponavljati, da je re{evanje blata (primarnega in odve~nega) klju~ni problem pri re{evanju odpadnih vod. Pri nas obdelava blata {e zdale~ nima svoje prave cene, saj se ra~una, da stane obdelava 1 m3 blata iz ~istilne naprave manj kot 10 DEM. Druga~e je npr. v Nem~iji, kjer so zadnje cene med 40 in 100 DEM na m2 blata iz industrijskih naprav. Seveda pa se te cene lahko glede na kakovost blata tudi mo~no spreminjajo. ^e ho~emo razumeti nastajanje odve~nega blata, si moramo ogledati masne bilance v biolo{ki obdelavi (~i{~enju) odpadnih vod. Zato moramo primerjati aerobne z anaerobnimi postopki biolo{kega ~i{~enja (tabela 1). Bistvena postavka v obeh primerih je produkcija odve~nega biolo{kega blata oz. prese`ek mikroorganizmov. To si najla`je predstavljamo z naslednjo sliko: AEROBNO ANAEROBNO 47,5 kg KPKkot C02, voda 5kgKPK-iztok 78,4 kg KPK kot bioplin dotok dotok 100 kg KPK 100 kg KPK 47,5 kg KPKkot blato 1,6 kg KPK kot blato 20 kg KPK-iztok Slika 1. Masna bilanca organskega ogljika pri anaerobni in aerobni razgradnji organske snovi pri ~i{~enju odpadnih vod OIKO Z 267 Jörg Hodalič Iz te masne bilance sledi, da se 50 % razgrajenga organskega ogljika (ki predstavlja večino v odpadni vodi prirastek odpadnih snovi, izraženo sicer kot KPK) pri aerobnem postopku spremeni v odvečno blato, 50 % pa v C02 (in H2). Pri anaerobnem postopku teoretično nastane iz organskega ogljika 95 % CH4 (metan) in C02 (skupaj s H2S je to bioplin) in le 5 % kot odvečno blato oz. presežek mikroorganizmov. Sicer so učinki anaerobnega sistema praviloma malo manjši (v povprečju okrog 80 %) od aerobnega - v povprečju okrog 95 %, prirast odvečnega blata pa je pri anaerobni razgradnji iste količine organske snovi desetkrat manjši. Anaerobni postopki so praviloma le predčiščenje, aerobni predstavljajo t. i. “polishing step” oz. končno čiščenje pred izpustom v vodotok. Naslednja prednost uporabe anaerobnih predčiščenj je pozitivna energetska bilanca. Bioplin ima v povprečju 21 MJ/m3 in predstavlja energetski potencial, ki ga je možno uporabiti za pridobivanje toplote ali elektrike. Kako pozitivna je energetska bilanca, je odvisno od specifične obremenitve odplake (oz. g KPK in BPK5/1) in temperature odpadne vode. Energetska bilanca aerobnih postopkov je vedno negativna. REŠEVANJE MEŠANIH INDUSTRIJSKO-KOMUNALNIH ODPLAK S POUDARKOM NA INDUSTRIJSKIH PREDČIŠČENJIH Če upoštevamo vsa dejstva, ki sledijo iz masnih in energetskih bilanc, navedenih v poglavju 3.1, nas to sili v drugačen koncept reševanja industrijsko-komunalnih odplak. Bistvena razlika med tem in prej opisanim načinom je predpostavka, da je treba onesnaženje čimbolj zmanjšati oz. očistiti pri njegovem viru, to je v industriji. V industriji, ki izpušča onesnaženo vodo, so za (anaerobno) predčiščenje primerne odplake, ki so relativno visoko organsko obremenjene, netoksične in glede na tehnologijo tudi bolj ali manj tople. To so npr. celulozno-papirniška industrija, pivo-varniška, industrija konzerviranega sadja in zelenjave, industrija brezalkoholnih in alkoholnih pijač itd., skratka t. i. živilskopre-delovalna industrija. Te vode so tako rekoč idealne odplake za anaerobne postopke predčiščenj. Ti postopki so se popolnoma razvili šele v zadnjih 10- do 17- letih in so šele v zadnjih nekaj letih dosegli svojo tehnološko zrelost in industrijsko aplikacijo. Med postopki, kot so anaerobni filtri, anaerobni kontaktni postopki, anaerobni postopki s fluidiziranim poljem in t. i. UASB (Upflow Anaerobic Sludge Blanket) postopki, se je uveljavil prav zadnji. UASB je relativno enostaven in 268 OIKO Z [ir{i razmislek o problemu ~i{~enja odpadnih vod u~inkovit ter se je kot najbolj{a mo`nost pred~i{~enja uveljavil v mnogih industrijah po vsem svetu. Koncept skupnega ~i{~enja komunalnih in industrijskih odplak, kakr{nega smo opisali v poglavju 2, je bil v preteklih letih edino mo`en in smiseln tudi zaradi pomanjkanja zanesljivih anaerobnih postopkov pred~i{~enja organsko mo~no onesna-`enih industrijskih odplak. Z razvojem teh postopkov, predvsem UASB, je {ele mo`en prehod na novo shemo re{evanja skupnih odplak. Ta shema je za `e zgrajene kanalizacijsko-~istilne sisteme v grobem naslednja: – nujno je natan~no ugotavljati emisije kakovosti in koli~ino vsakega ve~jega posameznega onesna`evalca; – vsak onesna`evalec mora poleg ukrepov za za{~ito kanalizacije in C^N v ekonomsko maksimalno dopustni meri odstranjevati organsko onesna`enje iz svojih odplak; – upravljalec C^N in kanalizacijskega sistema je dol`an napraviti natan~ne izra~une o ceni obdelave odplak za posamezno industrijo glede na koli~ino onesna`enja in koli~ino, vklju~no s ceno obdelave blata, in to prikazati tudi v perspektivi za nekaj let. Za na~rtovanje novih C^N je upo{tevanje masnih in energetskih bilanc {e pomembnej{e. @e v projektnih nalogah mora biti problematika postavljena v smer maksimalnega odstranjevanja organskih snovi pri izvoru, to je v industriji, in ~i{~enju ostanka industrijskih odplak skupaj s komunalnimi. Tak koncept prina{a v kon~ni fazi veliko prednosti in zelo se zmanj{a skupna koli~ina nastalega odve~nega blata (industrija + C^N), energetska bilanca se spreminja proti pozitivni (skupaj z bio-plinom, pridobljenim v pred~i{~enju, in tistim iz obdelave primarnega in sekundarnega blata), enostavnej{a in u~inkovitej{a je obdelava tako pred~i{~ene vode skupaj s komunalno na C^N (drasti~no se zmanj{ajo indeksi blata v aeraciji, manj{e so specifi~ne obremenitve in nihanja kakovosti doto~ene vode), koli~ina pregnitega blata, ki je velikokrat neustrezna za aplikacije na kmetijske povr{ine (te`ke kovine, higienski pogoji), se bistveno zmanj{a, koli~ina odve~nega blata iz pred~i{~enja praviloma ni problemati~na, kon~ni u~inek vsega tega pa je, da se zmanj{ajo skupni stro{ki vzdr`evanja celotnega sistema ~i{~enja (industrija + C^N) pri bolj{i u~inkovitosti sistema. Seveda moramo pri uvajanju anaerobnih pred~i{~enj paziti tudi na tako imenovano C : N : P razmerje, to je razmerje med organskimi in hranilnimi snovmi. ^e to razmerje ni v optimalnih mejah, nastanejo velike te`ave v tako imenovanem terciarnem ~i{~enju, to je odstranjevanju du{ika in fosforja iz `e (deloma) pre~i{~enih odplak. Tak pristop prina{a tudi `e sedaj nekaj te`av, npr. odpore proti pred~i{~enju v industriji zaradi neanga`iranosti in nestro- o i K o z 269 Jörg Hodalič kovnosti, problem smradu iz anaerobnih naprav (re{ljiv relativno enostavno), za anaerobna pred~i{~enja je potrebna dolo~ena kakovost (koncentracija organske snovi, netoksi~nost, temperatura) in koli~ina odplak v posameznih industrijah, itd. V projektantskem pristopu se mora spremeniti predvsem mi{ljenje, da je industrijske in komunalne vode nujno le pripeljati skupaj in jih tretirati (~istiti) z enotno tehnologijo. @e v fazi na~rtovanja, to je v fazi analiti~nih vrednotenj in pilotnih (laboratorijskih) poskusov je treba upo{tevati pred~i{~enje in njegove u~inke na skupne ~istilne naprave (od spremenjene tehnologije do koli~in nastalega blata). Le na tak na~in je mo`no `e v naprej predvideti stro{ke ~i{~enja odplak na C^N. To povratno pogojuje ekonomi~nost izgradnje pred~i{~enj v industriji, kar mora industrija na podlagi cene za m3 vode in kg organske snovi, ki jo postavi uprav-ljalec C^N, ovrednotiti sama. Pri tem se vedno tudi zmanj{uje poraba vode v industriji (zaradi racionalizacije stro{kov) in prihaja do zapiranja masnih in vodnih tokov, kar je kon~ni namen takega pristopa k ~i{~enju industrijsko-komunalnih odplak. 270 OIKO Z Igor Prassel Dru{tvo za opazovanje in prou~evanje ptic Slovenije Dru{tvo za opazovanje in prou~evanje ptic Slovenije (DOPPS) je registrirano kot prostovoljno zdru`enje ob~anov, ki deluje na celotnem ozemlju Slovenije od leta 1979. Zdru`uje okrog 500 ~lanov. Kot je zapisal Franci Jan`ekovi~, predsednik dru{tva v informativnem biltenu Novice DOPPS, je ta {tevilka relativno majhna proti tiso~ ali {e ve~ ~lanskim zvezam ribi~ev, lovcev ali ~ebelarjev, toda kljub temu “smo dovolj prizadevni in zdru`ujemo dovolj umskih mo~i, pragmati~nega pogleda in volje, da se uvr-{~amo v sam slovenski vrh nevladnih naravovarstvenih organizacij.” Glavna podro~ja delovanja dru{tva so ornitologija (veda o pticah), ekologija, varstvo narave in varstvo vrst ter njihovih habi-tatov, kakor tudi publicisti~na in izobra`evalna dejavnost na teh podro~jih. Poglavitne aktivnosti zajemajo avifavnisti~ne raziskave, razvoj in popularizacijo ornitologije v Sloveniji, organizacijo predavanj in ekskurzij, bazi~ne in specialne raziskave za potrebe varstva narave, samostojne naravovarstvene projekte, osve{~anje javnosti, prakti~no naravovarstveno delo, publicistika ter mednarodno sodelovanje. Ob tako anga`iranem naravovarstvenem delovanju, visokem nivoju ljubiteljskih opazovalcev ptic in s pomo~jo strokovnjakov je dru{tvo postalo uveljavljena strokovno-znan-stvena organizacija. V okviru vzgojnoizobra`evalne dejavnosti organizirajo predvsem delavnice za izobra`evanje osnovno in srednje {olskih u~iteljev/ic ter sre~anja mladih ornitologov (na prvem sre~anju l. 1995 je sodelovalo 189 u~encev iz 21 osnovnih in 2 srednjih {ol, ^asopis za kritiko znanosti, domi{ljijo in novo antropologijo, let. XXIII, 1995, {t. 177, str. 271-272. 271 Igor Prasell ki so predstavili raziskovalne naloge z ornitolo{ko vsebino). V okviru projekta Drava-Mura (ohranjanje neokrnjene re~ne strukture re~nega toka Donava-Drava-Mura, kot enega najpestrej{ih eko-sistemov Evrope, je najpomembnej{i naravovarstveni cilj) so skupaj z Hrva{kim ekolo{kim dru{tvom, De`elno naravovarstveno organizacijo Somogy-Mad`arska, Mad`arskim ornitolo{kim dru{t-vom in dru{tvom za varstvo narave ter EURONATUR (avstrijska sekcija Fondacije za evropsko naravno dedi{~ino) organizirali delavnice za osve{~anje javnosti oz. lokalnega prebivalstva. V `e prej omenjeno publicisti~no dejavnost spada izdajanje strokovne revije ACROCEPHALUS, ki izide letno v 6 {tevilkah, internega glasila za obve{~anje ~lanov dru{tva Novice DOPPS, poleg tega pa {e prilo`nostni letaki in bro{ure. Letos je DOPPS izdalo Atlas gnezdilk Slovenije in Zimski ornitolo{ki atlas, na~r-tujejo pa {e izid najmanj dveh tematskih {tevilk nove zbirke Aspicium. Med mno`ico izpeljanih in potekajo~ih naravovarstvenih in znanstvenoraziskovalnih projektov in akcij velja omeniti naslednje: – podrobnej{e raziskave ornitolo{ko pomembnih obmo~ij (Triglavski narodni park, Notranjska kra{ka polja, Se~oveljske soline, [kocjanski zatok, Ljubljansko barje, Cerkni{ko jezero, Drava...) – projekti varstva ogro`enih ptic (planinski orel, skalni golob, zlatovranka, ju`na postovka, kosec, veliki {kurh) – priprava strokovnih osnov za vzpostavitev naravovarstvenega re`ima na Ljubljanskem barju – projekti za zavarovanje obmo~ij (ohranjanje naravne dedi{~ine z zakonskim zavarovanjem ter sanacijo in renaturacijo Cerkni{kega jezera, Jovsa, [kocjanskega zatoka, Drave-Mure) – sodelovanje pri uresni~evanju Ramsarske konvencije (s podpisom akta o notifikaciji nasledstva glede konvencij UNESCO je Slovenija prevzela obveznosti, izhajajo~e iz Konvencije o mo~virjih, ki so mednarodnega pomena kot gnezdi{~a mo~virskih ptic). Predstavitev Dru{tva za opazovanje in prou~evanje ptic Slovenije bi zaklju~il z vrsticami “v razmislek”, ki zaklju~ujejo “teoreti~ni” del projekta “Ohranitev in renaturacija [kocjanskega zatoka – oaze na pragu Kopra”. “^lovek uni~uje biolo{ko raznovrstnost “svojega” planeta. Tako siroma{i in poenostavlja tudi svoje okolje s tem, da iztreblja ob~utljive rastlinske in `ivalske vrste, kr~i genski sklad neke pokrajine. S tem, ko uni~uje in spreminja {tevilne ekosisteme in njihovo floro ter favno – mlake, potoke, obre`ja, mo~virja... – razbija pisano mozai~no podobo pokrajine in jo spreminja v kulturno stepo in betonsko pu{~avo. Taki posegi so velikokrat nepopravljivi; ne dovolimo, da se to zgodi [kocjanskemu zatoku, neko~ modremu zrcalu koprske vedute.” 272 OIKO Z v ¦*S8S Roger Penrose SHADOWS OF THE MIND A Search for the Missing Science of Consciousness Oxford University Press, Oxford 1995, 457 strani Ta Penroseova knjiga je nadaljevanje njegove knjige The Emperor’s New Mind (prikazana je v ČKZ 174 (1995) 249-251). Njen glavni poudarek je morebiti, da mišljenje vsebuje procese, ki jih ne moremo niti primerno simulirati z računalniškimi modeli, kaj šele, da bi samo računanje lahko ustvarilo zavestna občutja in inten-cije. Torej je duševnost nekaj, česar ni mogoče opisati oziroma prikazati s kakršnimi koli računalniškimi pristopi. Alternativo išče v razsežni kvantni koherentni dinamiki, ki bi lahko udejanjala nekakšno “neračunsko” (“non-com-putational”) osnovo zavesti. (Kvantna koherenca pomeni, da valovna funkcija, ki opisuje kvantni sistem, niha na različnih krajih hkrati “gor-dol”.) To je teza uglednega matematika oziroma mate- mati~nega fizika. Matemati~na obravnava ima po Penroseu {e vedno velik pomen tudi pri “ne-ra~unski” obravnavi zavesti. Nera-~unsko mu pomeni predvsem NEalgoritmi~no (NE-Turingovo) procesiranje. Zato bi k njegovi nealgoritmi~ni alternativi lahko pri{tevali razne paralelne procese (npr. Hakenove sinergetske “ra~u-nalnike” in nevronske mre`e, ki jih sicer Penrose sam slabo pozna, Deutscheve in Feynmanove ideje o kvantnih “ra~unalnikih”, ki jih omenja, in predvsem kvantne procese v citoskeletalnih mikrotubu-lih, ki jih je povzel po Hamerof-fu in jih natan~neje opi{e. @e v za~etku povejmo, da je knjiga Sence duha zelo obse`na, dovolj poljudna, ve{~a, zanimiva in ustvarjalna predstavitev vrste logi~no-matemati~nih osnov ra~u-nalni{tva in fizikalnih (predvsem kvantnih) osnov kognitivnih modelov. Kot {e nobena knjiga na svetu pa ne pove kaj bistveno novega o zavesti sami. Vsekakor je to zelo pomembna poteza, ki (tako kot predhodna knjiga) “prebija led” in odpira horizonte znanosti v nove smeri. To bo morebiti zgodovinska prelomnica znanosti (skupaj z arizonskimi konferencami o zavesti), ki smo jo mnoge “majhne ribe” `e te`ko ~akale, Penrose pa ima dovolj ugleda in poguma, da jo lahko izvaja. Vendar pa Penrose ne pove ni~ otipljivega o tem, kako bi se informacije zavestno obdelovale. Verjetno ima prav, ko trdi, da ra-~unalniki in nevronske mre`e same zase niso sposobne udejanjiti zavesti ter ne morejo razlo`iti razumevanja. Za zavest samo potrebujemo kvantno koherenco v mikrotubulih (in verjetno ne le tam, op. M. P.), vendar pa je za razlago zavestnega mi{ljenja potrebno poznati tudi detajle o konkretnem sistemskem procesiranju informacij. O tem Penrose mol~i, ~eprav je mo`no, da so kvantni sistemi znotraj citoskeletalnih mi- krotubulov (ti pa so “omre`ja cevk” znotraj nevronov) tiste mre`e, ki delujejo v stilu nevronskih mre` in sinergetskih sistemov, le da do-prina{ajo {e zavest. Matemati~ni modeli nevronskih mre` namre~ {e najbolje razlagajo kognitivno procesiranje informacij, pa tudi osnove spoznavanja, pomnjenja in razumevanja. Penrose modelov nevronskih mre` `al ne upo{teva dovolj, upravi~eno pa trdi, da so za ZAVESTNO razumevanje nujni kvantni procesi. (Jaz bi trdil, da so nujne tudi predvsem interakcije med nevronsko in kvantno mre-`o, kjer mikrotubuli utegnejo biti dober posrednik.) Razlika je predvsem v tem, da so nevronske mre-`e lokalizirane na individualne mo`gane, kvantna raven pa je skupna vsem in je v neposrednem stiku z zunanjo naravo. Zato le kvantna fizika lahko razlo`i nekatere ekstremne lastnosti zavesti, ki jih ni mogo~e lokalizi-rati na (posamezne) mo`gane. Principi procesiranja so v grobem isti kot pri asociativnih nevronskih mre`ah, kjer jih `e poznamo. Penrose bi lahko to povedal, tako pa samo (sicer upravi~eno) namiguje na kvantno. Tiste lastnosti zavesti, ki o~itno presegajo bio-lo{ke nevronske mre`e, ne pa tudi nujno ustreznih matemati~nih modelov, v glavnem lahko spadajo kve~jemu v parapsihologijo. Izjema je ekstremni holizem in enotnost zavesti, zaradi ~esar je treba iti v kvantno. Penrose analizira EPR pojav, ki jasno dokazuje, da je “vse v enem, eno v vsem” ({ele) na (sub)kvantni ravni mo-go~e in ga je treba vzeti povsem dobesedno! Kvantno hipotezo Penrose podkrepljuje z dejstvom, da imajo mali mo`gani (cerebellum) pribli-`no toliko nevronov in sinaps kot veliki mo`gani (cerebrum) in da imajo nevronske mre`e v obeh pribli`no enako povezano strukturo. Vendar so procesi v malih mo`ganih nezavedni, v velikih pa RECENZIJE 275 so mnogi zavedni. S tem (verjetno upravi~eno) poka`e, da kompleksnost mre`e ni pogoj za zavest. Vendar je zavest navadno povezana z nekim predmetom zavedanja. O tem Penrose ne govori (ker bi za to potreboval analizo procesiranja v mre`ah, ~etudi kvantnih, ~emur se izogne). Bralce ho~e fascinirati s kvantnimi ~u-de`i in misteriji (s tem, kar obvlada), in to mu uspeva zelo dobro! Precej se posveti tudi primerjavi oziroma razliki med deter-ministi~nim procesom kvantne dinamike, opisane s Schroedinger-jevo ena~bo, in probabilisti~nim procesom “kolapsa valovne funkcije”. Zadnji se pojavi le ob merjenju in je izklju~no rezultat motnje, ki ga na kvantnem sistemu povzro~i makroskopska merilna naprava, s katero nujno operira zavestno bitje (fizik) in tako soustvarja dogajanje. Tukaj naj bi v kvantni proces dejavno vstopila zavest in volja opazovalca. Penrose resda tukaj zasleduje bistvo, vendar ga razglasi za najve~ji mis-terij kvantne fizike (?!). Pri kolap-su valovne funkcije gre za to, katera od kvantnih potencialnih alternativ se bo dejansko manifestirala. Proces manifestacije spro`i interakcija kvantnega s klasi~no-fizikalnim sistemom (kar Penrose diskutira), vendar je ta “merilna naprava” v biologiji lahko nevronska ali citoskeletalna (mikrotubu-larna) mre`a. Le o drugi na koncu razgrne nekaj strukturnih podatkov, ne pa tudi procesualnih. Sedaj po vrsti preglejmo poglavja knjige. Zvrstijo se mnoge zanimive, pomembne in dobro napisane teme, ki pa se le kot “ma~ka okoli vrele ka{e” vrtijo okoli vpra{anja “nekomputabilne” zavesti (no, tudi to je `e nekaj!). Najprej detajlno predstavi logi~no-matemati~ne osnove ra~unalni{tva in umetne inteligence. Turingove stroje dokaj upravi~eno zavr`e kot nerelevantne za zavest. Kaoti~ne sisteme tudi zavr`e, saj so deter-ministi~ni in komputabilni, le da se v praksi vedejo kot nedetermi-nisti~ni, ~e za~etni pogoji niso dobro znani. Glede paralelnih sistemov (ra~unalnikov) pove, da se jih da simulirati s sekven~nimi oziroma serialnimi (Turingovimi, von Neumannovimi) ra~unalniki. Zato verjetno o umetnih nevronskih mre`ah, ki spadajo med paralelne sisteme, ne razpravlja ve~. Ta usoda lahko doleti tudi mikro-tubule, vendar vemo, da je vedno bolje iti v obljubljeno novo neznano de`elo (kvantno), kjer “je {e kaj skrito”, ~e si tak izlet lahko privo{~i{ (in Penrose je dovolj “velika riba”, da si ga lahko). Matematika kvantne fizike pa je zaenkrat linearna algebra – tista, ki je tudi osnova modelom nevronskih mre`, in tista, ki se jo da programirano izvajati na serialnih in paralelnih ra~unalnikih. Drugega {e ne znamo in vsakdo, ki re~e, da potrebujemo za zavest nekaj novega, ima nujno prav. Kaj pa je to novo? Greh ra~unalni{tva in sedanje znanosti je, da vse zvezne (analogne) parametre aproksimiramo z diskretnimi (digitalnimi). Nekaj takega se zgodi ravno pri kolap-su valovne funkcije. Penrose navede nekaj matemati~nih primerov, kjer je re{itev programsko neizra~unljiva (“non-computable”). Zatrdi, sklicujo~ se na Goedelov teorem, da ljudje-matematiki ne uporabljajo znano primernega algoritma za odkrivanje matemati~nih resnic. V drugem delu pove nekaj o relativnostni teoriji, kozmologiji in predstavi nekaj zelo prefinjenih kvantnih trikov (eksperimentalnih in dejanskih). Pravi, da je najbolj nenavadno v kvantni teoriji, da lahko dejanski fizikalni pojavi nastanejo na osnovi kontrafakti~nosti, torej zaradi stvari, ki bi se lahko zgodile, ~eprav se v resnici niso (str. 240)! Probabilizem in opis s kompleksnimi {tevili nastopita izklju-~no zaradi kvantnega merjenja, kjer makroskopska merilna naprava pove~a nek kvantni proces ozi- roma ga oja~a na klasi~no-fizikal-no raven. Tedaj se kompleksne verjetnosti kvadrirajo in dobimo rezultat, ki je realno {tevilo. Na analizi EPR efekta (Ein-stein-Podolsky-Rosen), ki je bil eksperimentalno potrjen v Aspec-tovem eksperimentu, je pokazano, da imajo kvantni sistemi dejansko nelokalne zna~ilnosti: Mo`ne so trenutne interakcije na astronomske razdalje, ker je ves Univerzum na (sub)kvantni ravni nedeljivo Eno, ki je onstran prostora in ~asa! Kvantna koherenca pa dosega eksperimentalno dokazano vsaj nekaj metrov, ~e ne ve~ (neskon-~no). Penrose tokrat bolj resno kot prvi~ obravnava tudi Everettovo t. i. kvantno interpretacijo mnogih svetov, ki npr. vsak posebej pripada zaznavi enega opazovalca. Glede zavesti je ta interpretacija verjetno zgovorna, kar se ti~e subjektivnosti zaznavanja v nekaterih parapsiholo{kih in sanjskih stanjih, glede obi~ajne zavesti pa ne pove ni~ novega. (Transcendentalni misticizem je najbolj ustrezen Bohm-Hileyjevi ontolo{ki interpretaciji.) Vseeno je Everettova interpretacija o~itno neizogibna v kozmologiji in pri problemih kvantne relativisti~ne fizike. Debatira tudi o vpra{anju dejanskega obstoja valovne funkcije psi. Razlo`i svojo teorijo o gravitacijskem izvoru kolapsa valovne funkcije. Nato se posveti kolektivnim kvantnim procesom v mo`-ganih, natan~neje v mikrotubulih, o ~emer smo `e govorili. Posebna zna~ilnost kvantnih procesov so superpozicije ve~ mo`-nosti. Te se pojavljajo tudi v nevronskih mre`ah (v nasprotju s Penroseovo trditvijo), le da {ele na ravni sobivajo~ih atraktorjev. Hkratno dogajanje mnogih procesov enega v drugem je lahko koristno za so~asno obdelovanje mnogih informacij in hkratni prikaz rezultatov v razli~nih Everet-tovih svetovih. V nevronski mre`i in obi~ajnem kvantnem sistemu 276 RECENZIJE je mo`en le prikaz enega rezultata naenkrat, kar ustreza obi~ajni zavesti. Kvantno-gravitacijsko stanje pa bi vsebovalo superpozicije vseh mo`nih prostorov-~asov. V relativnostni teoriji imamo “stati~ni” prostor-~as, ki “ne te~e”. Le v zavesti ~as “te~e”, prostor pa ne. Posebna vloga ~asa pride {ele z (obi~ajno) zavestjo, v fiziki je ni (v mistiki pa tudi ne). Penrose omeni {e eksperiment, po katerem zavestni odlo-~itvi predhodi podzavestna nevronska aktivnost: svobodna volja – iluzija? Zaklju~i z obravnavo treh drug drugega vsebujo~ih svetov: fizikalnega, mentalnega in platonskega (sveta matemati~nih idej, ki mu Penrose pripisuje poseben obstoj onstran prostora in ~asa ter neodvisno od ~love{kega duha). Avtor je uspel pokazati, da se ve~ji predeli mo`ganov lahko (kot t. i. Bose-Einsteinov kondenzat) zlijejo v kolektivno kvantno koherentno stanje, ki je lahko ena od osnov enotnosti zavesti. Vpra{anje fenomenolo{kih kakovosti zavestnega do`ivljanja in subjektivnih izku{enj pa {e naprej ostaja odprto. Kljub vsemu je knjiga mojstrovina zaradi velike nazornosti in natan~nosti in redkost med poljudnoznanstveno literaturo. Pen-roseu smo seveda lahko hvale`ni, da je znanost odre{il mnogih iluzij ter jo, zaenkrat {e neoboro`eno, pognal v nove dimenzije, pri tem pa odprl mo`nosti raziskovalne svobode! Mitja Peru{ Stephen Hawking ČRNE LUKNJE IN OTROŠKA VESOLJA DFMA, Sigma, Ljubljana, 1994, 149 strani Hawkingova nova knjiga nikakor ne dosega njegove uspešnice Kratka zgodovina časa. Kljub temu pa je ta zbirka esejev zanimiva za širok krog bralcev, ki redkokdaj dobijo neposredne poljudne informacije vedno zaposlenih uglednih znanstvenikov. Nova knjiga je manj sistematična, zato pa je nekaj laže berljivih poglavij, zanimivih tudi za popolne nepo-znavalce, v katerih avtor opisuje otroštva, študij na Oxfordu in Cam-bridgeu ter svojo bolezen. Dalje poda svoj optimistični pogled na svet in domete znanosti. Tak optimizem je mogoč le v okviru “matematičnega redukcionizma znanstvenega spoznanja”. Teoretične fizike, pravi, še ne bo konec, pač pa se morda bliža konec teoretičnim fizikom, ker bo vse prešlo v roke računalnikov. Sledi prikaz nekaterih osrednjih problemov kozmologije. Za čas in prostor trdi, da sta končna, vendar nimata meje ali roba (ravno tako kot Zemlja, ki ima končno površino, nima pa konca - ne moremo pasti dol). Če je to res, singularnosti ne bi bilo in zakoni fizike bi veljali povsod in vselej, tudi v začetku vesolja. V ta namen Hawking predstavi svoj koncept imaginarnega časa. Ta naj bi bil “pravokoten” na običajni čas, v katerem ima vesolje začetek ob velikem poku. V smislu imaginarnega časa pa vesolje ne bi imelo začetka in konca. Tako bi se dalo z zakoni fizike pojasniti, kako je vesolje nastalo, ne pa tudi, zakaj je nastalo. Omeni, da živimo v najbolj VERJETNEM izmed vseh možnih svetov – v eni izmed realiziranih mo`nosti, ki je najbolj verjetna (ne pa tudi edina). Prav s se{te-vanjem vseh mo`nih zgodovin po imaginarnem ~asu bi se izognili singularnostim (neskon~nim koli-~inam), ki sicer zaznamujejo modeliranje za~etka prostora-~asa v velikem poku in konca ob kolap-su zvezde, ki se izrodi v ~rno luknjo. Le ~e je vesolje brez roba, je mo`no, da zakoni fizike sami zase dolo~ajo verjetnosti za vsako od teh mo`nih preteklosti. Posveti se seveda tudi kvantni mehaniki ~rnih lukenj, omeni majhna, vase zaprta “otro{ka” vesolja, ki se odcepijo od na{ega kot posledica ~rne luknje, navr`e nekaj nenavadnih lastnosti ~rnih lukenj (npr. da niso ~isto ~rne, lahko sevajo kot ~rno telo). Glede ~asa ponovi po Feynmanu, da je posledica statisti~ne mehanike. Nastopijo tudi superstrune, antropi~no na~elo in supergravitacija. Kon~a s prepisom radijskega intervjuja o njegovih osebnih zanimanjih. Opozoriti velja {e, da je v prevodu prof. Janeza Strnada v knji`-nici Sigma leta 1993 iz{la knjiga BERILO H KRATKI ZGODOVINI ^ASA, ki jo je pripravil G. Stone, uredil pa Hawking na osnovi dokumentarnega filma. Gre za redko prilo`nost vpogleda v ozadje znanstvenega `ivljenja in dela, predvsem tudi v kontekstu Hawkin-govega dela. Za konec {e opazka: Hawking pogosto `onglira z Bogom, ni pa {e vklju~il v problem kvantne gravitacije vpra{anja zavesti, kot je to `e storil njegov sodelavec Penrose. Ka`e, da manjka samo {e to. Takrat pa se zgodba znanosti ne bo kon~evala, ampak {ele za~enjala. @e zdaj se v~asih zdi, da (tudi) najbolj visokolete~a znanost meji na {aljivo izumljanje predstavno-teoreti~nega sveta. Kaj vodi do tega? Mitja Peru{ RECENZIJE 277 SPOLNO NASILJE Feministi~ne raziskave za socialno delo – zbornik Visoka {ola za socialno delo, Ljubljana 1996 245 strani V drugi knjigi zbirke @enske in du{evno zdravje je iz{el zbornik prevodov {estih avtoric ({tiri iz Velike Britanije, po ena iz ZDA in Nem~ije), ki z razli~nih perspektiv osvetljujejo spolno nasilje in njegove posledice. Birgit Rommelspacher na svoje naslovno vpra{anje Ali je `enski mazo-hizem mit odgovarja pritrdilno z Barthesom: je naturalizacija zgodovinske konstrukcije spolov, ki mo{kemu pripisuje agresivnost in per extensionem tudi sadizem, `enskam pa pasivnost, iz katere se lahko izvije predstava o mazo-histi~nem zna~aju `ensk. Judith Lewis Herman se v ~lan-ku Pozabljena zgodovina ukvarja z zgodovino preu~evanja `en-skih psihi~nih travm v zadnjih sto letih in jo bere kot zgodovino po-tla~itve mo`nosti njihove socialne etiologije. Zgodovino za~enja v Charcotovi Salpietrire in kon~uje z zaslugami feministi~nega giba- 278 RECENZIJE nja, na tej poti pa svoj dele` kritike doleti tudi “patriarhalnega” Freuda. Patriarhalen je zato, ker je glede histeri~ark opustil svojo za~etno tezo o realnosti patogenih travmati~nih dogodkov, o katerih so mu pripovedovale, in se tako izognil soo~enju z raz{irjenostjo nasilja nad `enskami in otroki. Sledita dve od treh v zbornik uvr{~enih poglavij knjige Surviving Sexual Violence (tudi vsi drugi ~lanki so knji`na poglavja) Liz Kelly, sicer raziskovalke nasilja nad otroki, ki ji je s tako bogato predstavitvijo dodeljeno mesto osrednje reference. V prvem (Spolno nasilje in feministi~na teorija), najbolj temeljne teoretskem ~lan-ku v zborniku, se ukvarja s kritiko dozdaj{njih feministi~nih opredelitev spolnega nasilja in na koncu predlaga tudi svojo: “Spolno nasilje vklju~uje vsako fizi~no, vizualno, verbalno ali spolno dejanje, ki ga `enska ali dekle v tistem ~asu ali pozneje do`ivi kot gro`njo, vdor ali napad in ki u~in-kuje bole~e, ali pa jo degradira in ji odvzame mo`nost nadzora nad intimnim stikom” (str. 90). Naslednjem poglavju (“Ne vem, kako naj temu re~em”) avtorica naslavlja neposredno na `enske in jih s pomo-~jo zgovornih izsekov iz intervjujev z `rtvami spolnega nasilja u~i prepoznavati spolno nasilje v njihovem vsakdanjem `ivljenju, ki ga je {iroko uveljavljena podmena o karakternih zna~ilnostih obeh spolov doslej uspe{no maskirala, spreminjala v nekaj drugega ali izri-njala iz zavesti. Opozori na pomen sposobnosti `ensk, da spolno nasilje poimenujejo, kajti za to, kar nima imena, se lahko zdi, da ne obstaja, in ~e ne obstaja za `en-sko, ki je bila njegova `rtev, ne more obstajati za nikogar drugega, ne za sodnike ne za dru`bo, ki lahko pre`ivi v svojih prikritih oblikah spolnega gospostva prav zaradi molka `ensk. Pogoj perpe-tuiranja zgodovinskih konstrukcij spolov, za katerim se skriva interes skupnosti vseh mo{kih, je zato tudi o`enje definicije spolnega nasilja, ki ne priznava in {e manj sankcionira mnogih izmed njegovih pojavnih oblik in posledic. V tretjem besedilu iste avtorice (@rtve ali pre`ivele) so postavljene pod lupo razli~ne oblike upiranja `ensk in otrok ob poskusih spolnega nasilja in izrabljanja. V svetu, ki so si ga mo{ki uredili po svoji meri, je `enska ob poskusu nasilja postavljena pred dve enako slabi izbiri. ^e se upira, sprejme mo{ko logiko nasilja. Po{kodbe, ki jih je zaradi tega staknila, bi lahko bile manj{e, ~e se ne bi uprla, ji pogosto re~ejo. ^e je pasivna, na nasilje pristaja in ga tako prekvalificira v konsenzualno dejavnost. S tematizacijo govornih in fizi~nih strategij upiranja se Kelly odmakne od ukvarjanja s storilcem, ki prevladuje v raziskavah o posilstvih. Obenem se izogne tudi viktimizaciji napadene `en-ske, ki je obi~ajno komplement tak{nega pristopa in je prevladu-jo~ tudi v feministi~nih {tudijah, kar Kelly obsodi kot padec na raven predfeministi~nih pristopov. Moira Walker (Skupne skrivnosti) se ukvarja z otroki, `rtva-mi spolnega izrabljanja, ki sku{ajo svojo travmo odpraviti s pomo~jo odraslih, star{ev, svetovalcev in medicinskega osebja in pri tem najve~krat naletijo na gluha u{esa, ki presli{ijo namige o tem, kar se je zgodilo, ali nanje reagirajo neprimerno. Valerie Simonsen (Razkrivanje spolnega izrabljanja v psi-hoterapevtskem okolju in odzivanje nanj) razkriva neredko spolno izrabljanje varovancev psihia-tri~nih ustanov in posledice tak-{nega tretmaja za njihovo zdravje. Carol-Ann Hooper (Izgube) svojo pozornost osredoto~i na matere, ki se soo~ajo s spolnim izrabljanjem svojih otrok in so sekundarne `rtve nasilja, ki so ga ti utrpeli. Zbornik zaklju~uje sestavek Judith Lewis Herman (Vnovi~ni stik), ki se ogleduje po strategijah posttravmatske terapevtske reku-peracije, med katerimi morajo izbirati `rtve spolnega nasilja in njihovi terapevti. Iz te kratke ozna~itve njihove vsebine sestavkov je razvidno, da se njihov izbor sestavkov sklada s podnaslovom zbornika Femi-nisti~ne raziskave za socialno delo. Njegov namen je torej ponuditi oporo socialnim delavcem, ki se pri svojem delu soo~ajo z `rtva-mi razli~nih oblik spolnega nasilja in jim primanjkuje teoretskih orodij, s katerimi bi lahko parirali u~inkom psihi~ne in socialne deva-stacije. Problem, s katerim se pri svojem delu sre~ujejo, je dejansko ve~krat temu predhoden: velikokrat je te`ava `e pri ugotavljanju pojava, saj `rtve o tem nerade spregovorijo, nekaterih oblik nasilja pa ne dojemajo kot nasilje. Posebna vrednost zbornika so odlomki izpovedi `rtev spolnega nasilja, s katerimi so opremljeni in na njih komentiranju temeljijo skoraj vsi vanj uvr{~eni ~lanki, saj tvorijo mali kompendij spektra reakcij `rtev na travmati~ne dogodke. Druga odlika zbornika je sve-`ina pogledov, ki jih prina{a. Ve~i-na avtoric vsaj na kratko predstavi stanje vednosti glede vpra{anja, ki se ga loteva, in zavzame kri-ti~no stali{~e do njegovih strukturnih pomanjkljivosti. Ugotovitev o sve`ini pogledov velja tem bolj za slovensko okolje. Kot ugotavlja urednica Darja Zavir{ek v pomembnem predgovoru, katerega del naslova (Od ni~ne ozave{~e-nosti do ni~ne tolerance) je povzet po imenu britanske kampanje Zero tolerance campaign of violence against women, je slovensko okolje v primerjavi z britanskim zelo neob~utljivo za vpra{a-nje nasilja nad `enskami in otroki. Ne le da fenomen pri nas ni predmet obse`nej{ega raziskovanja, o njem se malo govori tudi na neznanstveni na~in. Molk, ki ustvarja la`en vtis, da problem ne obstaja, se dejansko lahko sklicuje na dejstvo, da je pri nas pri- javljenih le malo tovrstnih dejanj. Podmena predgovora in celotnega prevodnega projekta je, da je majhno {tevilo registriranih primerov spolnega nasilja, ki tvorijo uradne statistike, v velikanskem razkoraku z realnim stanjem. Razlog tega razkoraka je po eni strani v zakonih, postopkih in navadah institucionalizirana prevlada interesa mo{kih, da na razli~ne na~ine, s prikrivanjem, minimaliziranjem in o`enjem definicije spolnega nasilja, `enskam jemljejo pogum za prijavljanje nasilnih dejanj, po drugi strani pa je razlog tudi ni~na stopnja ozave{~enosti o spolnem nasilju med `enskami. Knjiga ho-~e biti prispevek k spremembi stanja na tem podro~ju in v tem smislu ni namenjena le krogom feministi~nih strokovnjakinj za socialno delo, temve~ mnogo {ir-{emu bralstvu, predvsem `enske-mu, ki bodo s seznanjanjem z izpovedmi drugih `ensk in z refleksijami raziskovalk la`je pri{le do besede, na{le izraze in verbalizi-rale izku{nje izgube, omalova`e-vanosti, one~a{~enosti, fizi~ne in moralne deprivacije, ki so jih do-`ivele. Brez poimenovanja ni premisleka, brez tega ni sistemati~ne socialne akcije `ensk in brez te lahko `enske pri~akujejo le per-petuiranje mo`nosti izrabe – raz-mi{ljanje, ki je do obisti feminis-ti~no in ga lahko reduciramo na “osebno je politi~no”. Samo `en-ske same lahko prekinejo zaroto molka, v katero je zapredeno spolno nasilje, in to lahko storijo le kot coming out, ~e javno spregovorijo o svoji zasebnosti, ki je, dokler obstaja samo kot mno`ica neizpovedanih individualnih izku-{enj, brez politi~ne te`e; to te`o lahko dobi le, ~e je prestop zasebnega dovolj mno`i~en. Na{e dnevno ~asopisje, kot ugotavlja Darja Zavir{ek, ko analizira nekaj primerov dnevni{kih poro~il o spolnem nasilju, `enskam v ni~emer ne pomaga, kar pomeni, da jim nasprotuje. Rezultat njenih branj ~asni{kih poro~il je, da so dejanja nasilja mo{kega nad `en-sko v njih prikazana v funkciji drugih diskurzov. Mo{ki v njih ne nastopi kot preprosto mo{ki, tem-ve~ je vedno v ospredju njegova dodatna socialna kvalifikacija, razredna, rasna, politi~na, ki transpo-nira seksisti~ni problem razmerja med spoloma na teren te ali one neseksisti~ne ideologije in s tem prispeva k nevidnosti problema. “Spolno nasilje ni obsojeno kot nasilje mo{kih nad `enskami, tem-ve~ je funkcija te obsodbe legitimiranje in vzdr`evanje vladajo~e ideologije. @enska je le sredstvo, da se v dru`bi lansirajo dolo~eni diskurzi: o tujcih, o pripadnikih ni`-jih dru`benih slojev, o moralni ravni mladih vojakov, o ranljivosti politike in o nasilju, ki je zgolj proizvod motenih posameznikov.” (Str. v) Verjamem, da bo knjiga dobro slu`ila obema svojima osnovnima namenoma. Temperatura dru`bene klime o vpra{anjih razmerja med spoloma pri nas `e nekaj ~asa vztrajno raste, in zbornik o spolnem nasilju, ki z razli~nih zornih kotov, pa vendar homogeno, ko v ospredje postavlja izpovedi `ensk in ko teh izpovedi ne interpretira z zelo zapletenim konceptualnim aparatom, prihaja naj-br` v pravem trenutku, da bi njeno nara{~anje pospe{il. Medtem ko je v zborniku ve~krat omenjeno delo Susan Brownmiller Proti na{i volji, ki je iz{lo pri Krtu pred skoraj desetimi leti v {ir{i javnosti naletelo na skromen odmev, se Spolnemu nasilju obeta bolj naklonjena usoda in verjamem, da bo spodbudilo tako “glasnost” `ensk, `rtev nasilja, kot raziskovanje fenomena pri nas, o katerega kapilarni raz{irjenosti ne dvomim. Drugi, ni~ manj pomemben u~inek, ki si ga lahko obetamo od knjige, je, da bo spodbudila javni razmislek ne le o raz{irjeno-sti fenomena, temve~ tudi o mejah koncepta, brez ~esar bi bilo pre-u~evanje njegovega pojavljanja v empiriji bolj ali manj tavajo~e in RECENZIJE 279 inkonkluzivno po~etje. Rezultat tega premisleka, ki bo prej ali slej dobil tudi pozitivno pravno obliko, bo moral biti opredelitev spolnega nasilja, ki ne bo ve~ samo feministi~na, t. j. utemeljena v razlogih stranke `ensk in postavljena v imenu njihove emancipacije, temve~ bo mislila in zajela tudi drugi spol in – da ne bo diskriminacij – tudi spolno nasilje med pripadniki ali pripadnicami istega spola. S tem vpra{anjem se zbornik ne ukvarja. Spolno nasilje je za vse avtorice sinonim za razli~ne oblike nasilja mo{kih nad `enskami in deklicami. ^e se strinjamo, da je to zgodovinsko dale~ prevladujo~a “smer” spolnega nasilja, to {e ne pomeni, da je edina. Zlasti to velja za odnose v dana{-njem urbanem svetu, ko tradicionalne vloge do`ivljajo hitre transformacije, ki so morda {e vedno manj{inske, toda so realne. S femi-nisti~ne perspektive je identifikacija spolnega nasilja z nasiljem mo{kih nad `enskami, mo` nad `enami, o~etov nad h~erami dopustna in tudi sprejemljiva, postane pa nesprejemljiva, ~e njeni vsebini podtaknemo tudi implicitno zanikanje nasprotne mo`nosti nasilja `ensk nad mo{kimi, `en nad mo`ovi in mater nad sinovi. Samoumevnost, s katero nekateri ~lanki v zborniku opravijo to ize-na~itev, naredi korak v to smer. To posebej velja za stali{~a Liz Kelly, avtorice navedene definicije spolnega nasilja, ki se zavzema za raz{iritev dozdaj{njih okvirov pravne dolo~itve spolnega nasilja. Njena definicija ima s pravnega vidika to nemajhno hibo, da je subjektivna: nasilno je zanjo vsako dejanje, ki ga ob njegovem trajanju ali po njem `enska do`ivi kot nehoteni vdor v njeno zasebno sfero. ^e za trenutek pustimo ob strani, da tak{no do`ivljanje Kellyjeva povezuje samo z `en-skami in ga razumemo kot veljavno tudi za mo{ki spol, ostaja problem v tem, da je odlo~ilni kriterij definicije do`ivljanja, kar je kaj mehka podlaga za postavljanje pravnih norm in zakonov, ki merijo in kaznujejo preverljiva dejanja. Namen definicije je zajeti vse nevidne oblike nasilja, potopljeni del ledene gore, ki nad gladino pu{~a le najbolj skrajne oblike nasilja, in pokazati, da so te povezane z mnogimi manj prepoznavnimi in mnogo bolj raz{irjenimi oblikami v dru`inskem krogu, na delovnem mestu, v neformalnih stikih med pripadniki dveh spolov, skratka v doma~em, vsakdanjem okolju, ki je zelo dale~ od fantazmat-ske predstave o posilstvu, v kateri nastopa neznani mo{ki in katere prizori{~e je neznana temna zakotna ulica. V ta namen uporablja koncept “kontinuum spolnega nasilja”, ki posilstvo virtualno prepozna `e v najmanj{em spolnem nadlegovanju. Vendar normativne razmejitve nenasilnega in nasilnega dejanja s tem ne ponudi. Govoriti o kontinuumu je lahko smiselno, toda definicija ne odgovori zadovoljivo na vpra{anje za-~etka kontinuuma, katerega skrajna oblika je posilstvo. Odgovor, ki se sklicuje na do`ivljanje, torej na subjektivno razse`nost, je pravno nesprejemljiv. ^e naj problem spolnega nasilja iz njegovih najbolj skrajnih oblik prenesemo na njegove drobne pojavne oblike spolnega nadlegovanja, ker v nekaznovanem dopu{~anju teh oblik nasilja vidimo etiologijo manifestacije onih, smo {e vedno dol`ni odgovor, ki bo dru`beno dopustno obliko delovanja lo~il od nedopustne, razmejil zapeljevanje od nadlegovanja, sicer lahko za-~etek kontiuuma nasilja in pojem nasilja raztegnemo v nedogled in za nasilje razglasimo vsak dotik, vsako ogovarjanje in naposled tudi vsak dar, t. j. vse, iz ~esar sestoji zapeljevanje ali pristop k izbranemu spolnemu objektu. Tak{na zastavitev analize spolnega nasilja lahko privede do – vsaj zame – begavega sklepa, da ureditev odnosov med spoloma lahko temelji le na doslednem kontraktualizmu. Pa {e pri tej re{itvi obstaja mo`nost, da bi ena od strani razumela vztrajno ponavljanje pobude za za~etek pogajanj kot verbalno nasilje in afront njeni integriteti. Militantna stali{~a zbornika – dobro jih ekzemplificira izbor fotografije na naslovnici, kjer mo{ka roka objema `ensko prek ramen – so sprejemljiva, dokler opozarjajo na prevladujo~o spolno diskriminacijo. Kolikor spolnega nasilja ne mislijo kot spolno dvosmerne dejavnosti in se ne zavzemajo za njegovo nespolno definicijo, se odpovedujejo zakonotvor-ni vlogi. Igor Pribac G. Makarovič SLOVENCI IN ^AS Odnos do ~asa kot okvir in sestavina vsakdanjega `ivljenja Krt, Ljubljana, 1994, 446 strani Ne le da vsaka zgodovinska dru`ba pozna svoj ~as, tudi vsak njen segment se samostojno opre- 280 RECENZIJE deljuje do ~asa, ga prekraja v skladu s svojimi potrebami in `elja-mi. Preu~evanje odnosa, ki ga neka skupnost in posameznik v njej ima do ~asa, se lahko potemtakem udejanja le ob dolo~itvi kulturnega in socialnega konteksta, v katerem so navzo~e take ali dru-ga~ne temeljne delitve in izmere ~asa. Oznake koledarski, dnevni, delovni, biografski, bo`ji ~as, ki jih uporabljajo etnologi in zgodovinarji, prelamljajo celovitost tem-poralnega in ~asu odvzemajo naraven tek. Hkrati pa si brez njihove rabe te`ko zamislimo sistematizirano obravnavo do`ivljanja in kon-ceptualizacije ~asa v posameznih obdobjih, dru`bah in skupinah. Na to nadvse fluidno tematsko polje se je podal slovenski etnolog Gorazd Makarovi~, avtor knjige Slovenci in ~as. Seznanitev s {tevilnimi raziskovalnimi izku{nja-mi uglednih dru`boslovcev, ki so se v zadnjih desetletjih preizkusili v razgradnji posameznih modelov ~asa in v razbiranju njihovega zgodovinskega porajanja in odmiranja, mu je bila nedvomno v oporo pri zarisu okvira izbrane tematike. Ker je ~as oziroma odnos do ~asa po avtorjevem mnenju pomemben kazalec socialnih, gospodarskih, politi~nih in kulturnih sprememb, ki se udejanjajo v dru-`bi, so v njegovi {tudiji osvetljene raznolike ~asovne izmere predvsem z rekonstrukcijo okolja in obdobja, v katerih so se porajale, ohranjale in umirale. Obdobje, ki ga avtor obravnava, se razteza od predkristjaniza-cije alpskih Slovanov vse do post-industrijske dru`be devetdesetih let 20. stol. V skoraj dvatiso~let-nem obdobju avtor sledi porajanju in odmiranju dominantnih ~asov-nih modelov, odkriva vzgibe spreminjanja ~asovnih konceptov in njihovo pronicanje v vsakdanje `ivljenje, s katerim razume “kulturne oblike v dnevnih, tedenskih, letnih in `ivljenjskih ritmih ~lo-ve{kih dejanj, ki se ponavljajo in si jih ljudje ne morejo svobodno izbirati, ker so dolo~ena z njihovim mestom v dru`beni strukturi, njihovim na~inom pre`ivljanja ter veljavnimi skupinskimi kulturnimi normami”(str. 12). Tako kot drugod po Evropi je tudi na Slovenskem kristjanizacija postopoma spodjedla cikli~no, kro`nopovratno pojmovanje ~asa in uveljavila nov tip ~asovnega orientiranja: rimski julijanski koledar, ki je zapovedane praznike delil od navadnih dni. Nov merilec ~asa je postala praksa cerkvenega bogoslu`ja, ~eprav se je ob liturgi~nem ~asu {e dalje ohranjal poljedelski ~as, ki so ga dolo~ale lunine mene, poljedelska opravila ipd. Vse do 19. stol. sta v kme~-kem okolju agrarni in cerkveni ~as soobstajala: cerkveni prazniki so postali podlo`ni{ki dajatveni dnevi, cikli~nost cerkvenega leta se je spojila s cikli~nostjo agrarnega leta. V mestnem okolju se je ~as osvobodil cerkvenih spon `e v srednjem veku. Za trgovce in obrtnike je ~as postal dragocena vrednota, ki ga je bilo treba na-tan~no izmeriti z mehanskimi urami; te so se v slovenskih urbanih naseljih pojavile v 15. stoletju. “^as trgovca”, kot ga imenuje Jacques Le Goff, je bil vse natan~neje izmerjen, ni se opiral na razli~no dolge kanoni~ne ure, bil je neodvisen od letnih ~asov. Podjetna naravnanost je terjala u~inkovitej-{o organizacijo dela, ta pa nove, toge ~asovne ritme, ki so bili od narave neodvisni. Ritmi dela so sicer kljub uvedbi mehani~nih ur ostajali ohlapni. V poletnih mesecih so bili dalj{i kot v zimskih. Po~akati je treba na manufakturni ~as, na uvedbo strojev, da se je dnevni delovni ritem pospe{il in postal vsakodnevno enakomeren in urejen po urah. Ohlapnega ~a-sovnega delovnega ritma je bilo konec {ele z modernimi manufakturami in z uvedbo tedenskih enakomernih delovnih ritmov. Z modernizacijo in industrijsko revo- lucijo v 19. stoletju je natan~no merjeni urni dnevni ~as prodrl med {ir{e ljudske plasti. Mehanske ure, budilke, `epne in hi{ne ure so merile ~as v me{~anskih, kme~-kih in delavskih okoljih. Raz~le-njevanje zgodovinskega do`iv-ljanja ~asa avtorja vodi tudi k osvetlitvi biografskega ~asa, ki ga v tradicionalni dru`bi dolo~ajo trije mejniki, rojstvo, poroka, smrt, in osvetlitvi osebnih ob~utij ~asa. Najizraziteje pa se po Makarovi-~evem mnenju osebna ob~utja ~asa ka`ejo v procesu osebnos-tenja, ki ga v dru`bah starega re-`ima izpri~ujejo oporoke, nagrobniki, portreti in `ivljenjepisi. V zadnjem, petem poglavju avtor obravnava ~as industrijske dru`be in spremembe, ki jih je v odnosu do ~asa prinesla komu-nisti~na oblast po letu 1945. Koledar je bil dekristjaniziran, kr{~an-ski prazniki so bili sekularizirani in uveden je bil nov prazni~ni ciklus, ~eprav so se v zasebni sferi {e naprej ohranjali segmenti cerkvenega ~asa. Totalitarni re`im je uveljavil nadzor nad vsemi oblikami ~love{ke dejavnosti in s socia-listi~no moralo vsilil slovenski dru-`bi nove ~asovne ritme. Klob~i~, ki ga Makarovi~ od-motava, je raznolik in kompleksen, sestavlja ga kopica sorodnih in vendarle razli~nih niti. Njihovo odmotavanje avtorja vodi k stalnemu {irjenju in zo`evanju raziskovalnega fokusa, kar mu uspe, predvsem z opiranjem na bogato in raznoliko literaturo. Prav te`nja, da bi bil ~imbolj iz-~rpno opisan kontekst vsakdanjika, v katerem so soobstajale raz-li~ne ravni do`ivljanja ~asa, potiska glavno temo na rob in prispeva k tematski prenasi~enosti besedila. To Krtovo knjigo odlikuje slikovno gradivo, opremljeno z didaskalijami, in iz~rpen povzetek, objavljen tudi v angle{kem jeziku Marta Verginella RECENZIJE 281 Oto Luthar (ur.) POT NA GRMADO Histori~ni seminar Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Ljubljana, 1994, 327 strani Zbornik Pot na grmado pri-na{a izbor predavanj tujih in doma~ih strokovnjakov in strokovnjakinj, ki so potekala v okviru SAZU-jevega Histori~nega seminarja. Njegov namen, kot poudarja na uvodnih straneh Oto Luthar, urednik publikacije, je spodbuditi strokovno plodno razpravo v slovenskih historiografskih vrstah in z njo promovirati teoretsko oza-ve{~eno historiografijo. Histori~ni seminar je za Lutharja mesto, kjer se udejanja interdisciplinarna diskusija dru`boslovnih raziskovalcev, tistih iz fakultetnih okolij, kot tudi takih, ki delujejo zunaj njih. Je prizori{~e teoretskih razglabljanj, pripovedovanja zgodb, strokovne interakcije oz. ustvarjanja “vsaj minimalnih dialogi~nih situacij o problemih, s katerimi se sre~ujemo pri svojem delu “ (str. 14). Zgodovinopisje je zanj nam-re~ preresno po~etje, da bi lahko teoretska, epistemolo{ka vpra{anja prepu{~alo v razmislek drugim. Poglejmo, katera historiograf-ska pota ubirajo Luthar in njegovi seminarski sogovorniki. Lutharjev prispevek je zgodba o Leopoldu (Rankeju), ali bolje re~eno, zgodba o zgodovini zgodovinopisja, od ~asov, ko je bilo zgodovinopisje {e ujeto v spone polihistor-stva in je zgodovinar zgodovine `eljnim bralcem pripovedoval le-pore~ne zgodbe, ki so bile bolj sad domi{ljije kot branja arhivske dokumentacije, do takrat, ko je zgodovinopisje po zaslugi Vica in Rankeja postalo samorefleksivno in si je s kriti~no presojo virov pridobilo status znanosti. P. Burke, zgodovinar, ki v zadnjem ~asu posve~a vse ve~jo pozornost teoriji zgodovinopisja, opredelitvi instrumentov in konceptov v histo-riografskem preu~evanju preteklosti, v prispevku Cultural History and Total History razmi{lja o razlikah in podobnostih med analov-sko, globalno zgodovino in kulturno zgodovino, kakr{no sta pisala Jacob Burckhardt in Johan Huizinga. Kulturna zgodovina ni in ne more biti, trdi Burke, samo zgodovina idej, umetni{kih stvaritev, njen obseg je {ir{i in globlji. Zajema celovit prikaz kulturne enotnosti neke dobe, prestopa meje ozko dolo~enega kulturnega referen~nega okvira in tako prehaja v socialno, politi~no sfero, s tem pa postaja totalna. Mikrozgodovinarjem, njihov pristop predstavlja Neda Pagon (Med malimi zgodbami: monografije, mikrozgodovina), nasprotno ni do tega, da bi ohranjali pri `iv-ljenju Braudelov koncept globalne zgodovine. Njihovo prizadevanje gre v nasprotno smer, kot nazorno ka`ejo {tudije, ki so ve~inoma iz{le v sedemdesetih in osemdesetih letih v Italiji. Mikrozgodovina-rji so historiografsko prakso odmaknili od kvantitativnih, makro- socialnih analiz stvarnosti in jo usmerili k prou~evanju posami~-nega, individualnega. Dru`i jih sprememba preu~evalne ravni, pro-blematizirano branje stvarnosti, raba “goste deskripcije”, s katero posku{ajo popisati ~im ve~je {te-vilo zgodovinskih dejstev zato, da bi jih analizirali v socialnem ali kulturnem referen~nem okviru. Sti~ne to~ke “histori~ne antropologije” v nem{ko govore~em prostoru, o ~emer pi{e Michael Mitterauer, z mikrozgodovinarji so predvsem opiranje na antropolo-{ko literaturo, prevzemanje antro-polo{kih konceptov in instrumentov branja realnega. Zamisel o “histori~ni antropologiji” je nastala v nem{ko govore~em prostoru v krogu zgodovinarjev, ki so pokazali dovzetnost za historiograf-sko eksperimentiranje, za preu~e-vanje novih tematik, zlasti takih, ki sta jih tradicionalna politi~na in socialna zgodovina zanemarili: zgodovina vsakdanjega `ivljenja, dru`ina, `enske itd. Revija Historische Anthropologie je postala `ari{~e teh prizadevanj, zarisala je tematska polja novih raziskav, medtem ko je izbiro metodolo{kih prijemov prepustila presoji posameznega sodelavca. Do tod razmisleki o teoriji zgodovinopisja, pristopih in prijemih. Sledijo prete`no empiri~no naravnani prispevki, z izjemo Mastna-kovega. Toma` Mastnak v razpravi, ki je izdatno podprta s tujo bibliografijo, razbira zgodovinsko dogajanje na prehodu iz 10. v 11. stol., ko je obdobje svetega, bo`-jega miru pripravljalo obdobje kri-`arskih pohodov. Avtorjeva podmena je, da ne bi bilo svete vojne, ~e pred njo ne bi zavladal sveti mir. Kri`arske pohode ima za zapu{~ino mirovnega gibanja, ki se je zavzemalo za socialno pomiritev, prenehanje slehernega nasilja na evropskih tleh, za prestrukturiranje oblasti, tako posvetne kot cerkvene. Verski preporod, ki je porodil kr{~ansko voja{ko etiko, in z njim dose`eni notranji mir, je 282 RECENZIJE bil pogoj za pozunanjenje sovra-{tva, za pravi~en boj proti sovra`-nikom kr{~anske vere. Olga Jan{a Zorn pi{e o tem, kako je bilo zgodovinopisje o Slovencih in slovenskih de`elah zastopano v dunajskem glasilu Archiv, ki ga je v prvi polovici 19. stoletja izdajal Joseph Hormayr. Po zaslugi Franza Xaverja Richterja, ki je v letih 1816 –1824 pou~eval na ljubljanskem liceju, je dunajski Archiv objavljal prispevke o srednjeve{ki slovenski zgodovini, potopise po slovenskih de`elah in marsikaj drugega o zgodovini slovenskih de`el. O odnosu, ki so ga imeli ljudje do cest v ~asu Marije Terezije in v predmar~ni dobi, pi{e Eva Holz. Potnike so ogro`ali cestni roparji, in ker doma~ini niso vzdr`evali cest, je bilo potovati po slovenskih cestah `e v tistih ~asih nevarno. Andrej Studen razbira posledice lo~itve zasebne od javne sfere v dru`inskem okolju 19. stol. Prehod iz predindustrijske v industrijsko dru`bo je proizvedel lo~itev obeh sfer in z njo rekodifikacijo dru`inskih vlog. V me{~anski dru-`ini je bila `enska razbremenjena produkcijske funkcije, z njo pa prikraj{ana za gospodarsko neodvisnost. Toda podoba vzorne me{~anske `ene, var~ne, delavne, prijazne in rahlo~utne gospodinje, je, kot trdi avtor, prej stereotip, ki se je izoblikoval v me{~anski literaturi, kot pa verna odslikava `en-skega polo`aja in njene vloge v dru`ini in dru`bi. Pred stereotipnim branjem dru`inskih odnosov in spolnih razmerij se zavaruje tudi Reinhard Sieder, ko razgrinja spolno obna{anje neporo~enih poslov na zgornje{tajerskih kmetijah na za~etku 19. stol in dokazuje, da je tudi kme~ko okolje poznalo ljubezen in eroti~no privla~nost. Joshua Cole preu~uje posledice upada rodnosti pred veliko vojno v Franciji. Rodnost je za~ela upadati, ko je ostra ideolo{ka kampanja posku{ala okrepiti zvezo med `enskostjo in materinstvom, po drugi pa razkrinkati vse tiste `enske, ki so se v zameno za blaginjo in spolni u`itek odpovedovale materinstvu in bile zatorej krive padajo~e rodnosti. Na francoskem politi~nem prizori{~u so samo neomaltuzijanci, privr`enci kontracepcije in dru`inskega na-~rtovanja, trdili, da je rodnost stvar izbire, ne pa biolo{ke nujnosti. Prispevek Darje Miheli~ je namenjen zgodovini iger na sre~o od rimskih do novodobnih ~asov, ko je loterija postala dr`avni posel. Stane Granda se spra{uje, kaj je pritegnilo najpreprostej{e plasti slovenskega prebivalstva, da so se izrekali za Zedinjeno Slovenijo. Svoja dognanja opre na analizo peticijskih pol in ugotavlja, da so leta 1848 slovenske mno`ice vstopile v politi~no `ivljenje in se so-o~ile z novimi oblikami politi~ne-ga izra`anja. Vincenc Raj{p se ukvarja s fenomenom ~arovni{tva in s procesi, ki so jih starore`im-ske oblasti uprizorile proti ~arov-nicam in ~arovnikom tako na Slovenskem kot drugod po Evropi. ^arovni{ki procesi so po njegovem predhodniki procesov, s katerimi so si okrvavili roke totalitarni re`imi v 20. stoletju. Ralph Jessen spregovori o neuspe{nem poskusu vodilnega razreda Nem-{ke demokrati~ne republike, da bi ideolo{ko obvladal dru`bo, zlasti me{~ansko inteligenco, ki je bila najresnej{a ovira za kulturno homogenizacijo. Kot je razvidno iz sinteti~nega povzemanja vsebin razprav v zborniku, je paleta obravnavanih tematik {iroka, raznoliki pa so tudi prijemi, s katerimi avtorji in avtorice osvetljujejo posamezna vpra{anja. Rde~a nit, ki je napovedana v uvodu, se spleta po nevidnih poteh, tako da se bralec vpra{a, ali ni morda pretok dognanj in idej med tistimi, ki razmi{ljajo o teoretskih postulatih zgodovinopisja, in tistimi, ki opravljajo empiri~ne raziskave, moten, ali druga~e povedano, da se na Histori~nem seminarju eni ukvarjajo s teorijo, drugi pa z empirijo. ^e je His- tori~en seminar seminar, potem pri~akujemo, da bo zbornik njegovih dose`kov v prihodnje postregel z `ivahnej{o interakcijo. Marta Verginella Sajama, Matti Kamppinen, Simo Vihjanen MISEL IN SMISEL Sophia, Ljubljana 1994, 205 strani Slovenska izdaja knjige Misel in smisel s podnaslovom Uvod v fenomenologijo je prva izdaja tega dela nasploh. Izvirno besedilo so napisali v angle{~ini trije avtorji. Osrednje ime med njimi je Seppo Sajama, profesor filozofije v finskem Turkuju. Knjiga je, kot pravi, “rezultat cikla predavanj”, ki jih je imel na univerzi v Turkuju leta 1983. Predavanja so v kasnej{ih diskusijah, polemikah in predelavah, predvsem z Mattijem Kampine-nom in Simom Vihjanenom leta 1987, dobila obliko, kakr{no pri-na{a njihov slovenski prevod. V predgovoru izvemo, da je namen avtorjev pokazati, “da vpra-{anja, s katerimi se ukvarja feno-menologija, niso tako nenavadna in ezoteri~na, kot bi si lahko mislili ob prebiranju fenomenologov stare {ole, tj. Husserlovih u~encev prve in druge generacije” (str. 7). Avtorji se te usmeritve zelo dosledno dr`ijo, tako da na sorazmerno preprost na~in razlagajo temeljne fenomenolo{ke pojme in razmerja. Da bi bralca seznanili s temelji, zgodovinsko prika`ejo razvoj fenomenolo{ke misli, s sta-li{~i osrednjih predstavnikov. Med “velikane” fenomenolo{ke misli so uvrstili tudi slovenskega fenomenologa Franceta Vebra; njemu je posve~en skoraj ves tretji del knjige, naslovljen Filozofija Franceta Vebra. RECENZIJE 283 Knjiga razgrinja pri nas manj-{injsko razumevanje fenomenolo-gije, predvsem analiti~no in spoznavno teoretsko naravnano, ki ga pri nas zastopa predvsem dr. Ma-tja` Potr~. Teza, postavljena na za~etku knjige, je, da pri razlagi na{e du-{evnosti (du{evni procesi, mentalna stanja, mentalni akti...) v zgodovini prevladujeta dve, medsebojno nasprotni teoriji. To sta vsebinska teorija zaznavanja in predmetnostna teorija zaznavanja. Celotno zgodovino spoznavne teorije lahko torej grobo razdelimo v dve struji: prva (vsebinska teorija) trdi, da se na{i mentalni akti nana{ajo na predmete na{ega spoznanja (zaznavanja, ~utenja, `elenja) preko intramentalne vsebine teh predmetov, druga (pred-metnostna teorija) pa trdi, da za nana{anje na predmete spoznanja (zaznavanja, ~utenja, `elenja) ni potrebno predpostaviti intra-mentalne vsebine kot posrednika. Ker lahko o izdelani vsebinski teoriji govorimo {ele po Fregeju in Husserlu in o predmetnostni po Twardowskem in Meinongu, ne moremo v zgodovini na{teti deklariranih predmetnostnih teoretikov niti teoretikov vsebine, lahko pa, in to po~nejo finski avtorji, zasledujemo razvoj mi{lje-nja, katerega vrh je nastanek `e omenjenih dveh teorij. Kot skorajda vsi filozofski problemi tudi intencionalnost izvira iz starogr{ke filozofije. Seppo Saja-ma za~ne zgodovino pojma inten-cionalnost pri Aristotelu, natan-~neje pri njegovi opredelitvi in razlagi ~lovekovega zaznavanja, zelo znanega mesta iz spisa De anima (v slov. prevedel dr. Valentin Kalan): “^utilo nam pomeni tisto, kar ima mo~, da sprejme vase ~utne forme stvari brez materije. Predstavljati si moramo, da se to dogaja kot pri ko{~ku voska, ki privzame odtis pe~atnika brez `eleza ali zlata; pravimo, da vtis napravi pe~atnik iz brona ali zlata, vendar ni prav ni~ pomembno, iz katere kovine je: podobno je ~u-tilo aficirano z ne~im, kar je barvasto, di{e~e ali zvene~e, vendar v posameznem primeru ni pomembno, kak{na substanca tega je; pomembno je samo, kak{ne kvalitete je, tj. v kak{nem razmerju so njene sestavine zdru`ene.” (Str. 23-24.) Tu ti~i temelj razlike med realno (dejansko) in inten-cionalno (v duhu) eksistenco stvari, ki so jo izpostavili kot pomemben filozofski problem {e posebej sholastiki. Filozofija je iz teh naukov povzela predvsem osrednjo misel: dejanski predmet in spoznani predmet nista kvalitativno isti entiteti. Iz zadnje teze sta se razvili zgoraj omenjeni razli~ni razlagi na{ega zaznavanja. Teza o dveh razli~nih teorijah na{ega zaznavanja, predmetni in vsebinski, je osrednja tema knjige. Avtorji so se namenili ~isto empiri~no preveriti, katera teorija je bolj{a, t. j. katera lahko bolj zadovoljivo raz-lo`i ~lovekova mentalna stanja. Razvili so {tiri kriterije, nujne za vsako teorijo zaznavanja: 1) pravilno nana{anje na dejanski predmet, 2) nana{anje na neobstoje~e predmete, 3) nana{anje na en predmet na dva ali ve~ na~inov, 4) zmote. To so torej zahteve, postavljene teoriji zaznavanja. ^e s svojim in{trumentarijem zmore razlo`iti omenjene pojave, lahko trdimo, da je dobra teorija. Avtorji so opravili preizkus pri najizra-zitej{ih in najbolj izdelanih sistemih. Najbolj izraziti predstavniki predmetnostne teorije, katerih stali{~a navajajo finski avtorji, so: Brentano, Twardowski, Meinong in Veber; zagovornika vsebinske teorije pa sta Husserl in Fregge. Kljub mnogim tudi bistvenim razlikam med temi eminentnimi avtorji zgodovine filozofije pa vsi nekako enako zadovoljivo re{u-jejo probleme teorije zaznavanja in zadovoljujejo postavljenim kriterijem, {e prav posebno to velja za Meinonga, ki je najbolj izdelal predmetnostno teorijo, ~eprav za- radi ogromnega in{trumentarija zelo te`ko razumljivo, in Husser-la. V sklepu prvega dela Seppo Sajama tako zapi{e: “^eprav obe teoriji PT in VT enako uspe{no zlahka in preprosto razlagata iste pojave, pa je ontologija PT tako ogromna, da je `e samo to zadosten razlog za izbiro preprostej{e vsebinske teorije, ki shaja le s stvarmi, ki dejansko obstajajo.” Kako Seppo Sajama predstavi Vebrov prispevek k teoriji zaznavanja? Tako, da se posveti analizi Vebrove teorije intencionalnosti, teorije vrednot in estetike ter jih hkrati `e soo~i tudi s kritiko in primerjavo stali{~ drugih filozofov. Na za~etku knjige pravi, da je bil ob prvem sre~anju z Vebrom navdu{en, potem pa je navdu{e-nje zlagoma splahnelo, ker se je izkazalo, da je tudi Veber tako kot drugi samo nakazal problem, ni pa ga obdelal, niti nakazal poti za njegovo re{itev. Na koncu svojo kriti~nost do Vebra stopnjuje do te mere, da ugotovi, da je Vebrova filozofija v celoti predvsem interpretacija Meinongove (u~iteljeve) filozofije. “Celo ~e je zadevanje Vebrov najpomemb-nej{i prispevek v filozofiji, je te`ko re~i, v ~em pravzaprav je. Tudi njegova kritika Meinonga ni pre-pri~ljiva. Najbolj uspe{en je takrat, ko poka`e, da Meinong ni imel jasnih pojmov o Ernst in Phantasie (o pristnosti in nepristnosti), vendar tudi sam ne ravna s tema dvema pojmoma ni~ bolj skrbno. Zato komaj lahko re~emo, da je s svojim pojmom zadevanja dodal karkoli bistvenega k Meinongovi predmetnostni teoriji.” To zadnjo tezo prof. Frane Jerman v svoji spremni besedi postavi pod vpra-{aj, saj je Veber v svojem `ivljenj-skem delu Vpra{anje stvarnosti, ki ga po njegovem mnenju avtor knjige niti ni dobro prebral, v nekaterih pogledih razvil povsem svojo, Meinongu celo nasprotu-jo~o filozofsko misel. Ale{ Primc 284 RECENZIJE Kazuaki Tanahashi, David Schneider ESSENTIAL ZEN Harper Collins Publisher, ZDA, 1994, 174 strani, USD 9,00 Ena izmed zna~ilnosti budizma je njegova prilagodljivost kulturi gostiteljice, ki meji na tveganje lastnega izginotja. To se je zgodilo v Indiji, kjer se je budizem utopil v hinduizmu, na Kitajskem pri sre~anju s konfucijanstvom in na Japonskem, kjer pojav zena ni pomenil le revitalizacije kitajskega Chan budizma, ampak so mu zgodovinske okoli{~ine in povezanost z voja{ko kasto vtisnile voja{ke elemente ter obredne forme, zna-~ilne za {intoizem. O ameri{kemu zenu lahko re~emo, da ni ve~ le transplantacija japonskega, zendo otokov miru in sutr srca sredi tuje in divje urbane kulture. Ameri{ki zen ima `e nekajdesetletno tradicijo, ki se {iri v okolje svoje gostiteljice z bolni{nicami za bolnike z aidsom, skrbijo za brezdomce, dobro lite- raturo in tudi s seksualnimi aferami. Zbirka Essential Zen predstavlja `abji skok (Ba{o) od zgodnjih kitajskih patriarhov (in matri-arhov), pionirjev, kot so Dogen, Nyogen Senzaki, Soen Nakagawa, do doma~ih in uvo`enih u~iteljev, zen menihov ter potujo~ih poetov, kot so: Thich Nhat Hanh, Shun-ryu Suzuki, zen kuhar Ed Brown, Leonard Cohen (ja, tisti Leonard Cohen), pesnik beat generacije, sedaj predstojnik zen centra v San Franciscu Philip Whalen, Joko Beck itd. Stari in moderni, nekdanji in dana{nji pregovori, pesmi, dialogi, zgodbe dokazujejo zeno-vo `ilavo, pro`no, negraciozno, kontinuiteto skozi kulture in epo-he: Kitajska, Koreja, Vietnam, Japonska in Severna Amerika. Zna~ilnost prispevkov in zen umetnosti nasploh je ob~utek upo{tevanja in zaznavanja umet-ni{kosti vsakdanjega `ivljenja, kar je tesno povezano z meditativno prakso (zazen). Le upo{tevanje in spoznanje lastnega uma (mind) skozi prakso sedenja je tisto, kar privede do odkritja in upo{teva-nja podrobnosti vsakdanjega `iv-ljenja. Nenadoma se pojavi obilje novega kot tudi videnje `e obsto-je~ega materiala. Obenem pa tak-{no zavedanje poka`e, da smo obkro`eni z obilico na~inov, kako se izraziti, kako izraziti svoj umet-ni{ki talent. Zazen omogo~a, da nas ni~ ve~ ne bega, da ima vse svoje pravo mesto, da se z zavedanjem lahko uglasimo, navznoter in navzven, s fenomenalnim svetom. Ko govorimo o umetnosti in umetni{kem izra`anju, lahko re~emo, da kdo namerno izra`a lepoto, o~arljivost ali umazanost sveta, v katerem `ivi, v obliki poezije, slik ali glasbe. Tak{na umetnost je namerna. Ni toliko namenjena samemu avtorju kot razkazovanju. Ne gre dvomiti o po{tenosti ali iskrenosti avtorja, kar je ~util, je napisal in pokazal. Toda ~e je res tako, zakaj je potem zapisal na papir in dodal datum? Kadarkoli je vklju~ena po- treba do svojega ~utenja, tedaj je zraven tendenca po zavedanju samega sebe, ki ga zen izklju~uje. “^e to odli~no idejo zapi{em, jo bo morda kdo videl in si mislil o njej in avtorju kaj dobrega.” Poleg te`nje po zapisu se pojavi tudi dih ocenjevanja, kako dobra, po-{tena itd. morda je ta ideja. S tega stali{~a je umetnina razkazovanje. Umetnost v kontekstu meditativne prakse je umetnost prisotnosti in pristnosti. Ni ustvarjena za razkazovanje, temve~ je nepretrgan proces rasti. Upo{tevan-je `ivljenjskih okoli{~in, ne glede na to, kak{ne so, dobre ali slabe. Definicija umetnosti s stali{~a zen tradicije je sposobnost videti neponovljivost vsakega izkustva. Vsak trenutek lahko po~nemo isto stvar... vsak dan si umivamo zobe, kuhamo... Navidezno ponavljanje postane enkratno vsak dan. Navidezno ponavljanje postane igra in njeno izra`anje umetnost. Dogaja se nekak{ne vrste intimnost s ponavljanjem in umetnostjo, ki je zavedanje in prisotnost. To je umetnost v vsakdanjem `iv-ljenju. Med pristno zen umetnostjo in njenim posnemanjem je podobna razlika kot med kompleksnostjo in kompliciranostjo. Kompliciranost je mentalna; kompleksnost je organska. Vrtnica je preprosta in kompleksna. Vsaka umetna vrtnica je komplicirana – ni niti preprosta niti kompleksna. ^e smo nezmo`ni imeti odnos z dejanskim upo{tevanjem nepomembnih detajlov vsakdanjega `ivljenja, tedaj je lahko pisanje haikuja in izdelovanje ikeban morda izredno plodno in osvoba-jajo~e, toda kljub vsemu ostaja dihotomanija med po~etjem samim in pomembnostjo, resnostjo tega po~etja. Bolj ko ~uti{, da je vsa stvar pomembna in resna, ve~ zavedanja podrobnosti je izgubljeno. Podobno kot pri zazenu, kjer se resni~no izkustvo nepogojene-ga ne dogodi, ~e se namerno posku{amo otresti svojih konflik- RECENZIJE 285 tnih emocij in notranjega monologa, ~e posku{amo svoja izkustva otesati v kategorije in jih pospraviti v predale. Zen teksti ne uporabljajo velikega besednjaka ali trikov, da bi ustvarili dober umetni{ki tekst, poezijo ali sliko. Preprosto izra-`ajo izku{njo. Ko je otopelost enkrat presekana, se pojavijo izlivi razli~nih energij. ^e je prvi poizkus svoboden in jasen, tedaj tudi preostali niso ve~ problem. Oku-piranost z mislimi: ”Ne mislim pisati poezije”, “ne morem narisati kroga”... so obotavljanja, ki zaprejo organski tok ustvarjanja. Stvar je v tem, da izra`anje lastnih izkustev nima ni~ opraviti z umetni{kim talentom. ^e ga imamo, toliko bolje. Problem je agresivnost, ki se ka`e v odsotnosti stika z lastnim izkustvom in oko-li{~inami ter podajanju umetni{-kega sporo~ila s stali{~a kritiziranja obstoje~ega stanja. Oboje je na neki na~in udobno in varno, toda v tak{nem kontekstu na koncu tudi vsako pozitivno sporo~ilo nujno postane sumljivo, agresivno. Ko sta prese`ena agresivnost in obotavljanje, pridemo do spoznanja, da lahko na lastno presene-~enje storimo razne stvari in v polnosti izkusimo vsako do`ivet-je. Urednika sta v zbornik vklju-~ila z opravi~ilom “vse kar nama je bilo v{e~” tudi precej{nje {tevilo klasikov. Rezultat, na sre~o, ni bistvo zena, ampak `iv, zadihan in smejo~ se zen, ki inspirira, da bralec prese`e svoje obotavljanje in drugi~ bolje pogleda v nepomi-to posodo ali ulico, po kateri gre, vzame pero ali ~opi~ in si napi{e svoj haiku. Npr. V mra~nem, zimskem popoldnevu odhajam s kurami spat. Samo [krbec NEW MOMENT – Magazin za vizuelnu kulturu; Novi mitovi ili beogradske ludosti; SMS Bates Saatchi & Saatchi Advertising Balkans; Beograd, 1995; 200 strani, 40 dinarjev Bolj po sre~nem naklju~ju kot pa zaradi prizadevnega brskanja po revijski kulturi nekdanjih jugoslovanskih dru`boslovnih krogov sem naletel na beograjski New Moment. Ta {tevilka revije me je pritegnila zaradi svojega trdnega in zaokro`enega koncepta, zanimive vsebine in nenazadnje izvrstne zunanje podobe. Prvi~, posve~ena je bila ko-~ljivi temi, s katero se “demitolo-gizirani” danes zelo nerad soo~a ali spoprijemlje: z mitolo{ko, vero-vanjsko konstrukcijo stvarnosti, z razli~nimi mitskimi, mitiziranimi in mimeti~nimi razse`nostmi in podtoni sodobnega sveta: s psev-domitologijo, kot jo ozna~i eden od avtorjev. Uvodni prispevek se tako za~enja s trditvijo, nekak{nim motom cele {tevilke, da je doba, v kateri `ivimo, bogata z miti (Velika knjiga sodobne mitologije bo {ele napisana, je prepri~an neki drug avtor). Relevantne (tuje) literature za to podro~je skorajda ni, zato je vsak primer razpravljanja o tej temi – {e posebej, ~e je izvrstno pripravljen kot pri~ujo~i – toliko bolj opazen in dobrodo{el. ^lanki in eseji, najprej v srbskem in nato pove~ini prevedeni v an-gle{ki jezik, so konceptualno skrbno izbrani in smiselno nanizani, analizirana podro~ja so enakomerno zastopana (npr. teorija mita, naleti novih mitskih predstav, miti mno`i~ne kulture, miti romantike in modernizma, razli~ne eshato-logije, totalitarizmi itn.), prehodi so pospremljeni z ironi~nimi ko- mentarji, medklici in domislicami. ^eprav je malce bolj kot drugje poudarjen odnos med mit(ologi-jam)i in razli~nimi umetni{kimi zvrstmi in obdobji, pa ureditev te tematske {tevilke ne podlega kateri izmed specifi~nih, modnih ali pere~ih problematik. Ravno nasprotno: na {iroko, izzivalno odpira polje sodobnih mitologij, omogo~i prvi, uvodni pristop k obravnavanim podro~-jem, prav s tem pa spodbuja bralca k nadaljnjemu razmi{ljanju o teh pojavih. Avtorji se lotevajo novih in starih mitskih zgodb, doma~ih in primerljivih ali indika-tivnih tujih, tistih, ki jih sodobne generacije `e `ivimo, u`ivamo, in tistih, ki se nam napovedujejo v prihodnosti. Skratka, po tej plati je pri~ujo~i primerek New Momenta zgled kvalitetne, konsistentne in u~inkovite tematske {tevilke (dru`boslovne) revije. Drugi~, vsebinska plat revije ne zaostaja za konceptualno. Kri-ti~ni pristopi k sodobnim mitom in mitologijam imajo precej skupnega z Barthesovimi pronicljivimi mitoanalizami sodobnosti (v Mitologijah, v analiti~nem zapisu Mit danes), predvsem v razlagi mitov vsakdanjega `ivljenja, samoumevnih prepri~anj, velikih zgodb o malih stvareh, ekonomske in poli-ti~ne propagande, sodobne umetnosti, medijskih zvezd, prepoznavnih zna~ilnosti sodobne kulture. Po drugi strani pa je opazen tudi vpliv druge, za preu~evanje novih mitologij bistvene {tudije, namre~ Adornove in Horkheimer-jeve Dialektike razsvetljenstva. Pomenljivo je, da je tudi to sijajno delo Frankfurt~anov nastalo proti koncu najve~jega svetovnega spopada vseh ~asov, obra-~una s Titani evropskega totalitarizma, ki so kot svojo doktrino s pridom uporabljali vulgarizirane in do genocidne skrajnosti zideo-logizirane davne mitske zgodbe. Mnogi preu~evalci bajeslovnih sestavov na{ega ~asa – ne samo na straneh pri~ujo~ega New Mo- 286 RECENZIJE menta – sledijo njunemu trpkemu razo~aranju nad vedno znova za~arano sedanjostjo, nad klavrnim zatonom, samozanikanjem, samoukinitvijo razsvetljenskega projekta od~aranja sveta. Tragi~ne izku{nje iz prej{njih let, namre~ vojne v na{i in njihovi neposredni bli`ini, ka`ejo, kaj vse (lahko) povzro~i mitologija, ta di-nami~ni, produktivni, mobiliza-torski spoj starih, obujenih mitov (po sistemu reciklirajmo – enkrat ni dovolj!) in novih ideolo{kih konstruktov. Do kam (lahko) pripelje nereflektirana uporaba mit-ske tradicije in namerna, dirigirana zloraba ideolo{ke inovacije. Kot resignirano ugotavlja eden izmed piscev, to je tako te`ka in ~rna zgodba, da je ne morem niti povedati. Toda pisci pri~ujo~e tematske {tevilke se ne omejujejo zgolj na analizo destruktivnih potencialov, nasilnega implementiranja ali celo morilskega uresni~evanja razli~nih starih mitskih pripovedi v sodobnosti. Mitologija seveda ni le pudenda origo, sramotno poreklo mnogih dru`benih dogajanj, ampak ima predvsem integrativno in kognitivno funkcijo v dru`bi. Povezuje skozi pojasnjevanje in obrat- no, pojasnjuje skozi povezovanje. Mit je dejstvo sodobne dru`be kot vseh pred njo. [ele do skrajnosti zideologiziran pa lahko pridobi tudi povsem uni~evalski, sovra`ni zna~aj, lahko se ga uporabi za napadanje izbranih nasprotnikov ali za razli~ne oblike sociocentrizma. Preu~evalci sodobnih mitologij pi{ejo antropologijo oz. etnologijo sedanjosti. Fenomene dana{nje-ga ~asa secirajo tako, kot so se dosedanje generacije antropologov lotevale starodavnih dru`b ali so~asnih arhai~nih: analizirajo izbrane elemente dru`benega, poli-ti~nega in religioznega `ivljenja, postavljajo pod vpra{aj nereflek-tirane samoumevnosti, razgrinjajo nedotakljive aksiome in svetinje, zanimajo jih vzroki in potek razli~nih vsakdanjih praks, dimenzije in logika nove pobo`nosti in mehanizmi pripadnosti posameznika skupini. Vsebinska plat te {tevilke New Momenta sledi tak-{nemu na~inu razmi{ljanja: kriti~-na mitoanaliza sledi analiti~ni mi-tografiji. In tretji~, navdu{uje tudi vizualna podoba revije: ~lanke spremljajo in dopolnjujejo pojasnjujo~e, duhovite in/ali provokativne slike, risbe, skice, dokumentarni posnet- ki, kola`i; sijajne so grafi~ne re{it-ve; posebej kvalitetne so fotografske priloge. K impresivni celotni podobi publikacije prispeva tudi precej neobi~ajen format (28 x 29) in kakovosten papir. Ugajajo~, osve`ujo~ dizajn obenem spro{~a in prispeva k intenzivnosti napisanega. Priznati moram, da drugih {tevilk Magazina za vizuelnu kulturu ne poznam in da ostajam pri oceni zgolj ene izmed njih. Presojo drugih {tevilk ter konceptualne, vsebinske in oblikovne politike tega beograjskega kolektiva prepu{~am rednim bralcem te revije. Vseeno pa menim, da bi ta tematska {tevilka morala do`iveti tudi v na{i zainteresirani javnosti vso pozornost, ki si jo tako ve~stransko kvalitetna revija zaslu`i. Za konec njene predstavitve in nadaljnjo spodbudo naj navedem {e nekaj adaptacij rekov, ki nam jih v premislek natrosi eden od avtorjev: Kdor drugemu jamo koplje, sam v mit pade; Kdor tebe s kamnom, ti njega z mitom; Kdor nima v glavi, ima v mitu; in Mit se kuje, dokler je vro~. Skratka, Po mitu se svet pozna. Mitja Velikonja RECENZIJE 287 1 1 . i ¦ K ,:¦{; CÜ §rl ; iS i ^p-K-^ ¦¦&& % .:i! ' K, r ' jlV * ^¦s^".-. ¦J^Jaj ¦** t %j ^. : .*- ¦ ¦ F9Tm If >«=L*L ^-is1-* ft-äfe* Ken Plummer IZREKANJE IMENA - UVEDBA LEZBIČNIH IN GEJEVSKIH ŠTUDIJ (povzetek) Članek je pregled zgodovine gejevskega in lezbičnega gibanja, ki je pripeljalo do institucio-nalizacije gejevskih in lezbičnih študij; hkrati podaja karakterizacijo in oceno današnjega položaja homoseksualne populacije v Evropi in ZDA. Opozarja na glavne probleme istospolno usmerjenih in njihovega položaja v družbi ter nujnost nadaljnjega razvoja gejevskih in lezbičnih študij. Ključni pojmi: homoseksualnost, zgodovina gibanja za enakopravnost homoseksualnosti, `ensko gibanje, gejevske in lezbi~ne {tudije, gejevska in lezbi~na kultura, diskriminacija, homofobija, heteroseksizem, seksualno dr`avljanstvo, istospolnost in dru`ina Suzana Tratnik QUEER: TEORIJA IN POLITIKA SPOLNEGA IZOBCENSTVA (povzetek) Besedilo vpeljuje temo “queer”, ki je v devetdesetih postala osrednja teorija, politika in akcija, ki združuje tako imenovane spolne izobčence na širši ravni: lezbijke, geje, biseksualce/ke, trans-seksualce/ke, feminist/ke, ženske. Queer v nasprotju z dosedanjimi lezbičnimi, gejevskimi in ženskimi študiji opušča poskuse definiranja esence nekaterih marginalnih identitet ter se loteva spola in spolnosti v celoti, torej “skupaj” s heteroseksualnostjo kot identiteto in vedno znotraj družbenega konteksta, v katerem so podane spolne in seksualne identitete. Queer teorija, podobno kot Judith Butler in še nekateri, presega omejena spoznanja o spolni identiteti in tudi s pomočjo alternativnih kamp praks, kot so trave-stija, parodija ali drag performansi nazorno analizira navidezno razmerje med izvirnikom in ponaredkom oziroma med hetero- in homoseksualnostjo. Ključni pojmi: homoseksualnost, queer, {tudije spolov Nata{a Velikonja HOMOSEKSUALNOST IN POLITIKA (povzetek) Tekst “Homoseksualnost in politika” je razdeljen v dva tematska sklopa. Prvi del z naslovom “Votla mesta civilizacije” se spu{~a v analizo konstrukcije javnega diskurza v sociokulturnem prostoru ter z na~ini legitimizacije vsakdanjih normativov `ivljenja v skupnosti. Diskurze, socialne interakcije, formalizirane na platformah dru`be, razlikuje od neformal(izira)nih socialnih praktik, ekskurzov, skritih transparenc. Med slednje sodi homoseksualnost; v tem smislu pomenijo gejevska in lezbi~na gibanja poskus aktivne spremembe socialnih obi~ajnosti znotraj sistema. Drugi del z naslovom “Prispevki k razsvetljenski moderni” tematizira modern(isti~n)o strukturo dru`be oz. znotraj nje problematizira razsvetljenske re{itve, ki so se zaustavile pri ide-olo{kem univerzalizmu oz. ki so zanemarile par-tikularisti~ne identitetne kulture. Nadaljevanje razsvetljenskega projekta gre v smeri vzpostavitve razvite civilne dru`be, kar je bil cilj prehoda iz socialisti~nih v postsocialisti~ne sisteme, in legaliziranja kulturnih/mnenjskih manj{in, med katere sodi tudi gejevska in lezbi~na skupnost. Klju~ni pojmi: gejevske in lezbi~ne {tudije, {tudije spolov, `enske {tudije, civilne pravice, konstrukcija realnosti, homoseksualnost, gejevska in lezbi~na kultura Tatjana Greif VARLJIVA ZNANOST: O ANTI^NI HOMOSEKSUALNOSTI (povzetek) Homoeroti~ne vsebine v anti~nih literarnih virih in {tevilni umetni{ki pomniki pri~ajo o obstoju homoeroti~ne prakse in ideologije v ~asu starogr{ke in rimske civilizacije. Homoseksualne prakse, ki so bile v antiki moralno, ideolo{ko in celo zakonsko neopore~ne, ostajajo zaradi pomanjkanja raziskav spolnega vedenja in neustreznega pristopa izven znanstvenointerpreta-tivnega diskurza. Vsebine, ki so temeljno zaznamovale del evropske zgodovine, ostajajo ve~ino-ma nedostopne ali pa kot neprimerno interpretirane pomagajo vzpodbujati stereotipne obrazce o `ivljenjskih stilih anti~nih civilizacij. POVZETKI-ABSTRACTS-ZUSAMMENFASSUNGEN 291 Klju~ni pojmi: gr{ko-rimska antika, literarni viri, upodabljajo~a umetnost, homoeroti~ne seksualne prakse, lepotni, eti~ni in moralni ideali antike, omejevanje homoerotike, anti~na homoerotika in znanstvena interpretacija Nata{a Suki~ @ENSKE V ROKENROLU DEVETDESETIH (povzetek) Tekst “@enske v rokenrolu devetdesetih” obravnava sodobne tokove v `enski glasbi znotraj maskulinisti~no obarvanih institucionalnih kultur in subkultur. Med glasbenimi stili se avtorica omejuje na rokenrol, rep oziroma hip-hop in novi pank. Izmed politi~no anga`irane glasbe posebej omenja povezavo med ACT-UP aktiviz-mom in `ensko glasbo. ^lanek se zaklju~uje s polemi~nim vpra{anjem o tem, kaj v devetdesetih pomeni biti seksualno primeren v glasbi. Klju~ni pojmi: bitnik, rokenrol, maskulinisti~ne subkulture, `enska seksualnost, androginost, lezbi~na identiteta, butch imid`, eksperimentalna glasba, ACT-UP aktivizem, aids, kabaret-techno, hip-hop feministke, rep, neopank, Riot Girls, Queercore, gang-sta rep, transvestit, New Wave of New Wave, ble{~avi rokerji Gusti Leben IZSEKI IZ ZGODOVINE GEJ HOLLYWOODA (povzetek) Tekst “Izseki iz zgodovine gej Hollywooda” obravnava `ivljenjske zgodbe ve~inoma holly-woodskih igralcev, ki jih je filmska industrija ovekove~ila v zvezdni{kem sistemu, so pa zato morali skriti tisti del osebnih `ivljenj, kjer so se sre~evali s homoseksualnostjo. Homoseksualnost kot “moralno neprimeren” na~in `ivljenja je zato vstopala v hollywoodski film na druga-~en na~in: skozi t. i. drag filme (transseksualna preobla~enja) ali sissy filmske vloge (kli{e femi-niziranega mo{kega). Gej film je v Hollywoodu tako vseskozi prisoten z zna~ilnimi re`iserskimi prijemi, igralskimi upodobitvami ali samimi biografijami igralcev ter igralk. Klju~ni pojmi: gej film, homoseksualci, Hollywood, drag film, male-female impersonator, transvestija, biografije, twilight zakoni, uporniki brez razloga, sissy tipi, tomboy tipi Ken Plummer UTTERING A NAME: INTRODUCTION OF LESBIAN AND GAY STUDIES (Abstract) The article is an overview of the gay and lesbian movement, which led to the institutionalising of gay and lesbian studies. At the same time it characterises and gives an evaluation of the situation of homosexual population in Europe and U.S.A. today. It refers to the main problems of homosexuals and their status in society as well as the necessity for the further development of gay and lesbian studies. Key words: Homosexuality, the history of the movement for the equality of homosexuality, the women’s movement, gay and lesbian studies, gay and lesbian culture, discrimination, homophobia, heterosexism, sexual citizenship, homosexuality and family; Suzana Tratnik QUEER: THEORY AND POLITICS OF SEXUAL EXCOMMUNICATION (Abstract) The article introduces the term “queer”, which became a central theory in the 90’s, policy and action which associates the so-called “sexual outlaws” on a broader level: lesbians, gay, bisexuals, transsexuals, feminists, women. To the contrary of the lesbian, gay and female studies until now, it omits the attempts of defining the essence of some marginal identities and analyses the gender and sexuality as an entirety, which means “together” with heterosexuality as identity and always inside the social context, in which the sexual identities are presented. The “Queer” theory, similar to Judith Butler and some others, grows above the limited cognition of sexual identity and analyses, expressed by the means of alternative camp practice like travesty, 292 POVZETKI-ABSTRACTS-ZUSAMMENFASSUNGEN parody or drag performance, a fictitious relationship between the original and imitation or between the heterosexuality and homosexuality. Key words: Homosexuality, queer, gender studies Nata{a Velikonja HOMOSEXUALITY AND POLITICS (Abstract) The article “Homosexuality and Politics” is divided into two thematic units. The first part entitled “The Gaps of Civilisation” analyzes the construction of a public discourse in a socio-cul-tural environment and with the ways of legit-imisation of the everyday norms of life in society. It distinguishes discourses, social interactions, formalized on the platforms of society from the informal social practice, excursus and hidden transparencies. Homosexuality also belongs to the latter, and in that context the gay and lesbian movements mean an experiment to perform an active change of social habits inside a system. The theme of the second part entitled “The Contributions to a New Enlightenment” concerns the modern(istic) structure of society, or better to say it discusses the problems and solutions of enlightenment, which have stopped at an ideological universality and which have neglected particular identities in culture. The continuation of the enlightenment project takes the direction of establishing a developed and civilized society, which has also been a goal of transition from the socialist into the post-socialist systems and legalizing the cultural/ opinion minorities among which those of gay and lesbian society also have their place. Key words: gay and lesbian studies, gender studies, women studies, civil rights, construction of reality, homosexuality, gay and lesbian culture Tatjana Greif DECEIVING SCIENCE: ON THE ANCIENT HOMOSEXUALITY (Abstract) The homoerotic issues in ancient literary sources and the numerous memorials of arts testify as to the existence of homoerotic practice and ideology in the times of ancient Greece and Rome. Homosexual practice, which in ancient times was morally, ideologically and even legally irreproachable, existed; though due to the lack of research cannot be subjected to scientific or interpretative discourse. Issues pertaining to homosexuality have left a strong impact on European history, though due to the aforementioned lack of research and instead the subjection of what can only be described as an unsuitable attitude, these sources have been misinterpreted and have given rise to stereotypes concerning the life-styles of ancient civilizations. Key words: ancient Greece and Rome, literary sources, fine arts, homoerotic sexual practices, the ancient ideals of beauty, ethics and morality, restricted homosexuality, ancient homoerotics and scientific interpretations; Nata{a Suki~ WOMEN IN THE ROCK’N’ROLL OF THE NINETIES (Abstract) The article “Women in the Rock’n’roll of the nineties” discusses the contemporary streams in the women’s music inside what are predominantly masculine institutionalized cultures and sub-cultures. Among the musical styles the author focuses on rock’n’roll, rap as well as hiphop and new punk. Within politically engaged music she stresses the connection between the ACT-UP activism and female music. The article ends with a polemical question about what it means to be sexually correct in music. Key words: beatnik, rock’n’roll, masculine sub-cultures, female sexuality, androgynity, lesbian identity, butch image, experimental music, ACT-UP activism, aids, cabaret-techno, hip-hop feminists, rap, neopank, Riot Girls, Queerecore, gangsta rap, transvestites, New Wave of New Wave, glittering rockers POVZETKI-ABSTRACTS-ZUSAMMENFASSUNGEN 293 Gusti Leben EXTRACTS FROM THE HISTORY OF GAY HOLLYWOOD (Abstract) The article “Extracts From the History of Gay Hollywood” discusses the life stories of predominantly Hollywood actors, immortalized in the star constellation by the Hollywood film industry, but who had to hide part of their personal lives, where they met with their homosexuality. Homosexuality as a “morally incorrect” way of life entered into Hollywood films in a different way: through the so called drag-films (transsexual cross-dressing) or “sissy male roles (a cliché for the feminized man). In Hollywood gay films have always been present through the different methods used by film-directors, acting creations as well as biographies of actors and actresses. Key words: gay films, homosexuals, Hollywood, drag-film. male-female impersonator, transvestism, biographies, twilight marriages, rebels without a reason, sissy types, tomboy types; Ken Plummer ERKLÄRUNG DES NAMENS – EINFÜHRUNG DER LESBEN- UND GAYSTUDIEN (Zusammenfassung) Die Abhandlung ist eine Geschichtsübersicht der Schwulen- und Lesbenbewegung, die zur Institutionalisierung der Lesben- und Schwu-lensstudien führte; zugleich gibt sie eine Charakterisierung und Bewertung der heutigen Situation der homosexuellen Population in Europa und den Vereinigten Staaten. Die Forschungen machen auf die Hauptprobleme der gleichgeschlechtlich Gesinnten und auf ihre Situation in der Gesellschaft und auf die Notwendigkeit der künftigen Entwicklung der Lesben- und Schwu-lensstudien aufmerksam. Schlüsselworte: Homosexualität, Geschichte der Bewegung für die Gleichberechtigung der Homosexualität, Frauenbewegung, Lesben- und Schwulenstudi- en, Lesben- und Schwulenkultur, Diskriminierung, Homophobie, Heterosexismus, sexuelle Staatsbürgerschaft, Gleichgeschlechtlichkeit und Familie. Suzana Tratnik QUEER: THEORIE UND POLITIK DER GESCHLECHTLICHEN ÄCHTUNG (Zusammenfassung) Die Abfassung führt das Thema “Queer” ein, das in den neunziger Jahren zentrales Thema, Politik und Kampagne wurde, die die sogenannten sexuellen Outsider auf breiterer Ebene vereinigten: Lesben, Schwule, bisexuelle Frauen und Männer, den Transvestismus bei Männern wie bei Frauen, Feministinnen und ihre männlichen Linientreuen und Frauen. Queer gibt im Gegensatz zu den bisherigen Lesben-, Schwulen- und Frauenstudien die Versuche der Essenzdefinie-rung einiger marginalen Identitäten allmählich auf und geht an das Geschlecht und die Geschlechtlichkeit im Ganzen, also “gemeinsam” mit der Heterosexualität als eine Identität und immer innerhalb des gesellschaftlichen Kontext, in welchem die geschlechtlichen und sexuellen Identitäten angegeben sind. Die Queer-Theorie, ähnlich wie bei Judith Butler und noch bei einigen anderen, überragt die eingegrenzten Erkenntnisse über die geschlechtliche Identitüt auch mit Hilfe der alternativen Camp-Praxen, wie Travestie, Parodie oder kostspielige Performances, analysieren anschaulich das imaginäre Verhältnis zwischen dem Original und der Kopie, beziehungsweise zwischen Hetero- und Homosexualität. Schlüsselwörter: Homosexualität, Queer, Geschlechtsstudien Nata{a Velikonja HOMOSEXUALITÄT UND POLITIK (Zusammenfassung) Die Abfassung “Homosexualität und Politik” ist in zwei thematische Gefüge geteilt. Der erste Teil mit dem Titel “Votla mesta civilizacije” (Hohlstätte der Zivilisation) läßt sich in die Analyse der Konstruktion des öffentlichen Diskurses im soziokulturellen Raum sowie durch die Art der Legitimierung der täglichen Lebens- 294 POVZETKI-ABSTRACTS-ZUSAMMENFASSUNGEN normativen in der Gemeinschaft ein. Die Diskurse, die sozialen Interaktionen, formalisiert auf den Gesellschaftsplattformen, unterscheiden sich von informellen(-formatisierten) sozialen Praktiken, Exkursen und verborgenen Transparenzen. Unter die letzteren fällt die Homosexualität; in diesem Sinn bedeuten die Lesben- und Schwulenbewegungen ein Versuch der aktiven Veränderung der sozialen Gebräuche innerhalb des Systems. Der zweite Teil mit dem Titel “Prispevki k razsvetlenjski moderni” (Beiträge zur Aufklärungsmoderne) thematisiert die moder-n(istisch)e Struktur der Gesellschaft, beziehungsweise er problematisiert innerhalb dieser die Lösungen der Aufklärung, die bei dem ideologischem Universalismus Halt machten, beziehungsweise, die die partikularistische Identitätskulturen vernachlässigten. Die Fortsetzung des Aufklärungsprojekts geht in die Richtung der Herbeiführung der fortschrittlichen Zivilgesellschaft, was auch ein Übergangsziel aus den sozialistischen in die postsozialistischen Systeme war und Legalisierung der Kultur-Meinungsminoritäten, unter die auch die Lesben- und Schwulengemeinschaft gehört. Schlüsselwörter: Lesben- und Schwulenstudien, Studien der Geschlechtlichkeit, Frauenstudien, Zivilrechte, Realitötskonstruktion, Homosexualitöt, Lesben- und Schwulenkultur. Tatjana Greif DIE TRÜGERISCHE WISSENSCHAFT: ÜBER DIE ANTIKE HOMOSEXUALITÄT (Zusammenfassung) Die homoerotischen Inhalte aus den antiken Literaturverzeichnissen und zahlreichen Gedächtnisstätten zeugen von der Existenz homoerotischer Praktika und Ideologie in der Epoche der altgriechischen und römischen Zivilisationen. Die homosexuellen Praktiken, die in der Antike moralisch, ideologisch und sogar gesetzlich unbedenklich waren, bleiben wegen mangelnder Untersuchungen des Sexualbenehmens und unangemessenem Zugang außerhalb des wissen-schaftlich-interpretativen Diskurses. Inhalte, die grundlegend einen Teil der europäischen Geschichte kennzeichneten, bleiben meistens unzugänglich oder tragen dazu bei, unangemessen interpretiert, die stereotypischen Schemata über den Lebensstil der antiken Zivilisationen zu fördern. Schlüsselwörter: griechisch-römische Antike, Literaturquellen, darstellende Kunst, homoerotische Sexualpraktiken, Schönheits-, ethische und moralischen Ideale der Antik, Restriktion der Homoerotik, antike Homoerotik und wissenschaftliche Interpretation. Nata{a Suki~ FRAUEN IM ROCK’N’ROLL DER NEUNZIGER (Zusammenfassung) Der Text “Frauen im Rock’n’Roll der Neunziger” behandelt die zeitgenössischen Ströme in der Musik der Frauen innerhalb der maskulin gefärbten institutionalen Kulturen und Subkulturen. Unter den Musikrichtungen begrenzt sich die Autorin auf Rock’n’Roll, Rap, beziehungsweise Hip-Hop und New Punk. Unter der politisch engagierten Musik hebt sie besonders die Verbindung zwischen dem ACT-UP Aktivismus und der Frauenmusik hervor. Die Abhandlung schließt sie mit der polemischen Frage, was es bedeutet in den Neunzigern in der Musik sexuell angemessen zu sein. Schlüsselwörter: Beatnik, Rock’n’Roll, maskuline Subkulturen, Frauensexualität, Androgynie, lesbische Identität, Butch Image, experimentale Musik, ACT-UP Aktivismus, AIDS, Kabarett-Techno, Hip-Hop Feministinnen, Rap, Neo Punk, Riot Girls, Queer-core, Gangster Rap, Transvestit, New Wave of New Wave und Glitzerrock. Gusti Leben PASSAGEN AUS DER GESCHICHTE GAY-HOLLYWOODS (Zusammenfassung) Die Abfassung “Passagen aus der Geschichte Gay-Hollywoods” behandelt vor allem die Lebensbeschreibungen von SchauspielerInnen in Hollywood, die die Filmindustrie in einem StarSystem verewigte, jedoch mußten sie aber jenen Teil ihres Privatlebens verheimlichen, in welchem sie mit der Homosexualität konfrontiert waren. Die Homosexualität als eine “moralisch unangemessene” Lebensanschauung fand in den POVZETKI-ABSTRACTS-ZUSAMMENFASSUNGEN 295 Hollywood Film deshalb auf eine andere Art Eingang: durch die sogenannten Drag-Filme (transsexuelle Monturen) oder Sissy Filmrollen (Klischees des feminisierten Mannes). Gay Film ist so in Hollywood stets durch charakteristische Regieansätze, Schauspielerdastellungen oder Selbstbiographien von SchauspielerInnen anwesend. Schlüsselwörter: Gay Film, Homosexuelle, Hollywood, Drag Film, male-female Impersonator, Trans-vestie, Biographien, Twilight Gesetze, Rebellen ohne Grund, Sissy Typ und Tom-Boy Typ. 296 POVZETKI-ABSTRACTS-ZUSAMMENFASSUNGEN