Izdaja »Zasavski tednik« v Trbovljah. — Urejuje uredniški odbor. — Odgovorni urednik Stane Šuštar. — Naslov uredništva ln uprave: »Zasavski tednik«, Trbovlje I, Trg revolucije 28. — Telelon št. 91. — Račun pri Komunalni banki Trbovlje 600-714-1-146 — List Izhaja vsak petek. — Letna naročnina 480 din, polletna 240 din, četrtletna 120 din. mesečna 40 din. Cena Izvoda v kolporta.J 10 din. — Tiska tiskarna Časopisnega podjetja »Slov. poročevalec« v Ljubljani. — Rokopisi, ki morajo biti v uredništvu najkasneje vsak torek, se ne vračajo. Štev. 5 TRBOVLJE, 30. januar 1959 Cena 10 din l.ele Vit mrwmm Po POTI MIRU V ETIOPIJO Pat miru po Aziji je bila končana te dni, ko se je tovariš Tito s svojim spremstvom Poslovil v veliki luki Colombo in odpotoval naprej v Etiopijo. V skupnem poročilu o bivanju predsednika Tita se poudarja, da je treba storiti vse, da se nasprotja in napetosti v svetu ublaže in da postanejo Združeni narodi univerzalna organizacija. Obisk našega predsednika očitno kaže, kako velike simpatije uživa naša država v azijskih deželah. Narodi teh dežel vedo, kako se državniki naše Jugoslavije bore za veliko idejo: da bi vladal Po svetu mir med vsemi narodi in da bjr vse spore in nasprotja reševali po mirni poti, ne pa z vojnami. Naš predsednik bo obiskal tudi Etiopijo. — Obisk našega predsednika v Etiopiji je že drugi v te> afriški državi. Prvič je tov. Tito obiskal to deželo leta 1955, ko je vrnil obisk Haile Selassiju. ODSTOP ITALIJANSKE VLADE Ko je italijanska vlada 26. januarja odstopila, ni bil nih-če presenečen, saj je bila Fan-fanijeva vlada že več mesecev v krizi ter so notranja trenja in nesoglasja njen odstop še bolj pospešila. To vladno krizo je posredno povzročil tudi socialistični kongres oz. položaj, ki je po tem zborovanju nastal socialno demokratski stranki Saragata; njeno levo krilo je namreč stalo na stališču, da je nadaljnje sodelovanje s krščansko demokracijo nesmiselno. RAZGOVORI V SOLUNU V tem grškem mestu so priželi z razgovori skupine jugoslovanskih strokovnjakov, ki obravnavajo vprašanja v zvezi * imetjem grških državljanov v naši državi in obratno. OLLENHAUER BO PODPRL ADENAUERJA ■ Vodja zahodnonemške socialno demokratske stranke Ol-ienhauer je pred kratkim po-jeg< rašanjih zunanje politike pripravljena podpirati in sodelovati z vlado Adenauerja. udaril, da je njegova stranka t> nekaterih vprl MAO CE TUNG SE JE PREMISLIL Pred kratkim smo slišali, da se bo Mao Ce Tung udeležil kongresa KP v Sovjetski Rusiji. Sedaj pa je pekinški radio sporočil, da bo kitajsko državo na tem kongrešu zastopal En La) s kitajskimi odposlanci. pretrgani odnosi med Mehiko in guatemalo Mehiška država je pretrgala vse diplomatske vezi z Guate-Utalo, in to zavodi nasprotij ricd obema državama v zvezi ? ribolovom. Na prošnjo Mejake bo Brazilija varovale nje-koristi v Guatemali. SPOPADI V AFRIKI Proti črnskemu prebivalstvu r. luki Maitadi v Belgijskem **-®n0tt je prišlo do ostrih ukrepov, to pa zaradi spopadov *fd domačini in belgijskimi "°jaškimi silami. RAZGOVOR 0 NEODLOŽLJIVIH NALOGAH JAMSTVO BODOČIH OSPEHOV Četrti plenum Republiškega sveta sindikatov za Slovenijo je med drugim določil zelo jasna načela o razdeljevanju osebnih dohodkov v gospodarskih organizacijah in s tem v zvezi nakazal bistvene naloge, ki čakajo sindikalne organizacije pri politiki nagrajevanja. V poročilu predsednika slovenskih sindikatov je bilo med drugim' rečeno, da so naši delavci pripravljeni več narediti, če bodo tudi več zaslužili. To pa jim je treba omogočiti z izpopolnitvijo in razširitvijo nagrajevanja po učinku. Če bi se v vseh naših podjetjih resno lotili tega dela. potem bi tarifni pravilniki kaj kmalu postali samo najbolj splošna osnova nagrajevanja. Ta osnova bi služila predvsem za to, da se iz nje in. okrog nje napravi zelo pisan sistem zelo različnih oblik nagrajevanja po učinku dela, kot so norme, akordi, enota proizvoda, premije in druga merila ter imena, ki jih bo praksa in usmerjenost nujno ustvarila. Konkretna določila za nagrajevanje n.a osnovi tarifnega pravilnika bi bila samo tista in za tistega, ki ne more biti zaradi prirode svojega dela nagrajen po učinku dela, in za tistega, ki ni zainteresiran in sposoben, da se ga plačuje po njegovem delovnem učinku, ampak se ga nagrajuje po času n.a delovnem mestu, zato seveda tudi izdatno slabše kakor tistega, ki želi in hoče biti plačan po stvarnem rezultatu, ki ga je v določenem času dosegel na določenem delovnem mestu. Dolžnost vseh naših sindikalnih organizacij je torej, da se resno lotijo tega nadvse važnega opravila, da bodo namreč storili vse, da bodo n.aše gospodarske organizacije hodile po nakazani poti. Zanimiva je primerjava dela po učinku v naših premogovnikih. V nekaterih naših rudnikih je normiranih le približno 40 % del, največ 70 odstotkov. Čeprav norme niso vsepovsod realne, so le dejansko prikaz, da so le pospešile rast storilnosti in, proizvodnje. Tov. Plevnik, predsednik republiškega odbora sindikatov metalurgov in rudarjev, je že na nedavnem občnem zboru sindi-. kata rudarjev v Zagorju opozoril na nekatere nemogoče pojave, nad katerimi bi se morala sindikalna kot upravna vod- stva naših premogovnikov nujno zamisliti. Gre namreč za to, da je po statistiki porasla proizvodnja kopačev,, ki delajo po učinku, od leta 1956 do 1957 povprečno za 111 kg. Rudniški učinek pa se je v tem času povečal le za 3 kg. Ali ne pomeni to v prvi vrsti, da je prt naših rudnikih zaposlenih še zares obilo neproduktivnih ljudi, ki manjšajo delovno vnemo rudarja na odkopn.em mestu in mu tudi znižujejo njegov končni delovni učinek, s tem pa končno prav tako zaslužek. Tov. Plevnik pa je, ko je govoril o tem problemu, na zadnjem plenumu slovenskih sindikatov še dodal, da je bilo že nešteto razprav, kako spodbosti kopače v jami, da bo več nakopal, in da smo ga doslej spodbujali le s prejemkom na nakopano tono. Toda ta tona je premalo vezana tudi na ekonomski učinek, da je ne bi smeli vrednotiti le po teži, temveč tudi, koliko stane kopanje tone premoga. V tem primeru pa seveda podoba ni kaj zadovoljiva, kajti številke za celoten rudnik so neznansko visoke. Višajo pa jo seveda predvsem tisti delavci, S SEJE LJUDSKEGA 0DR0RA V TRBOVLJAH Vse za človeka 2e dolgo ni bilo tako plodne seje ljudskega odbora, kakor je bila zadnja, ki je sprejela zelo pomembne sklepe. Najsi so odborniki razpravljali .. sklepali o reorganizaciji trgovine, o šoli na Partizanskem vrhu ali pa o drugih vprašanjih, vselej jih je prevevala skrb za človeka ODLOČILI SO SE ZA MOČNO TRGOVSKO PODJETJE, KI BO KOS ZAHTEVAM SODOBNE TRGOVINE! Pri tej točki dnevnega reda ni bilo veliko ugibanj, ker je bilo pred odborniki kakor na dlani: odprtje trgovskega doma terja reorganizacijo trgovinel Pri obstoječi trgovinski mreži, ki realizira domala vso kupno moč občanov, blagovnica ne bi mogla živeti, ker bo sama morala s prometom zajeti polovico kupne moči, da bo lahko rentabilna. Sicer pa reorganizacijo zahteva tudi novi čas, saj trgovinska podjetja taka, kakršna so, ne morejo izpolniti pogojev sodobne trgovine. Specializacijo, neposreden nakup blaga pri proizvajalcih, smotrno koriščenje novih skladišč v blagovnici, pravilno razporeditev kadra ln drugo lahko uresniči samo močno trgovski podjetje, nastalo Iz treh sedanjih — »Izbire«, »Potrošnje« in »Preskrbe« — kakor stb predlagala oba zbora. Teht- no utemeljitev take reorganizacije, kakor je bila predočena odbornikom, bomo objavili v eni izmed prihodnjih številk našega časnika. Iz podobnih nagibov so se odborniki odločili tudi za združitev mesarskih podjetij — »Meso« ln »Rog« — v eno podjetje. Novo. močnejše podjetje bo lahko smotrneje koristilo klavnico, hladilne naprave in prevozni park. hkrati pa bo tudi laže zadovoljilo zahteve , potrošnikov po kvalitetnejši In kultumejšl postrežbi. SKRB ZA OTROKE NA PARTIZANSKEM VRHU Svet za šolstvo je predlagal, da bi do konca šolskega leta zaprli šolo na Partizanskem vrhu. otroke pa iz preostalih sredstev šole vozili s Cebinovega v trboveljsko šolo. Do te odločitve Je prišlo zato. ker upravitelj šole kljub pogostnim opominom ln pomoči ni v redu opravljal svoje dolžne* 11 ln šola zaradi t*ga ni dosegala namena. Res je tudi, in to je svet za šolstvo upošteval. da tarejo upravitelja družinske skrbi, toda s tem, če bi ga z učenci vred preselili v Trbovlje, pozneje tudi družino, v šolo na Partizanskem vrhu pa z začetkom prihodnjega šolskega leta poslali drugega učitelja, bi koristili njemu, družini ln otrokom, ki imajo sedal v šoli pomanjkljivo vzgojo. Odborniki so sklenili, da se šole tudi začasno ne zapre, ampak da se pošlje enega učitelja v pomoč. Sedanjemu upravitelju se bo do začetka prihodnjega šolskega leta omogočila preselitev v Trbovlje, kjer bo Imel večje možnosti za strokovno lz-(Nadaljevanje na 2. strani) ki so manj produktivni ali celo neproduktivni. Vsi ti delavci so plačani od ure in splošno mnenje je, da jim ni moč normirati njihovega dela, čeprav je bilo doslej le malo poskusov, vsaj začeti s tem opravilom. Brez dvoma bi morali v naših rudnikih odpraviti celo vrsto slabosti in pomanjkljivosti, da bi proizvodnja narasla v okviru vsega podjetja. Predvsem pa bi morali proizvodnjo vrednotiti količinsko in vrednostno. To naj bi bilo izhodišče za spodbudo k večji storilposti, tako pa bi bilo seveda tudi moč opravičiti večje prejemke. Ob takem pojmovanju bi nujno prišlo do odpustitve določene delovne sile, da je n. pr. na posameznih obratih naših rudnikov zunanjih delavcev preveč, ki kot rečeno, manjšajo proizvodne uspehe rudarjev. Ali ne bi kazalo osamosvojiti nekatere obrate v naših rudnikih, kot so to začeli že razmišljati nekateri samoupravni organi, in že tudi v praksi izvedli. Seveda se bo treba lotiti tega opravila bolj resno, brez omahovanja, saj bi na ta način kaj hitro prišli do dragocenih odkritij, kje so izvori, ki manjšajo napore najbolj produktivnih delavcev. Vsekakor bi kazalo mnogo bolj resno proučiti nedavne zaključke in nujna opozorila slovenskih sindikatov, podana na četrtem plenumu, kajti očitno Je, da so ključ in jamstvo naših nadaljnjih gospodarskih uspehov. (v) Pravkar prispelo © LITIJA — Litija slovi po tradicionalnih pustnih prireditvah, ki presegajo celo okvir domačega območja. Na javna pustna rajanja na pustni torek popoldne prihajajo tudi mnogi gostje. Lani so spustili Lilijani posebno vsemirsko raketo Sputnik III z živo mačkp. Na tej prireditvi je sodelovalo okoli 150 domačinov in okoličanov, gledalcev pa je bilo več tisoč. Za letošnji javni karneval že deluje poseben pripravljalni odbor POPRL — pripravljalni odbor za pustno rajanje v Litiji. Načelnik tega društva, tov. Avgust Spat, nam je povedal: »Letošnja prireditev bo v znamenju Daljnega vzhoda. Središče prireditev bo na otoku pod litijskim mostom, ki bo spremenjen v Cangkajškov otok Formozo. Litija bo ta dan v znamenju kitajskega riža, gejš, opijskih točilnic i. dr. Izletniki se bodo vozili z rikšami. Namesto topilnic železa, ki jih zdaj ustanavljajo na Daljnem vzhodu, bomo kuhali pri nas grejnico — okusno žganico, ki bo poživljala naše obiskovalce in razveseljevala domačine in goste. Litija bo te dni obdana z legendarnim kitajskim zidom, vendar bo vsakdo, ki bo imel značilni kitajski klobuček, prepuščen v naše mesto, preurejeno v arhitekturo Daljnega vzhoda — skratka: litijski POPRL bo tudi za letošnji pust pripravil prijetno presenečenje.« © ZAGORJE — Te dni so v Zagorju začeli z zemeljskimi deli za zgraditev nove, sodobno urejene pekarne. Pekarna bo stala južno od bivše tovarne Weste. Nova pekarna bo podobna pekarni, ki so jo zgradili za potrebe graditeljev avtomobilske, ceste Bratstva in enotnosti v Novem mestu. Pričakujejo, da bodo vsa gradbena in obrtniška dela skončana do 20. aprila, vsa ostala opravila pa do 1. maja. Zmogljivost pekarne bo 500 kg kruha v eni uri. © SEVNICA — Te dni je bil na osnovni šoli na Radni zaključen nekajdnevni tečaj za učitelje iz občine Sevnica. Poslušali so predavanja o likovnem, pevskem in kmetijskem pouku. © TRBOVLJE — V dvorani restavracije »Turist« v Trbovljah je razstavljal kipce in rože, izdelane iz kruhove sredice, vojni invalid Borivoje Kamenovič, ki se že tri leta zdravi na Golniku. Večino izdelkov, ki jih je prikazal na tej razstavi, je Lepo število obiskovalcev Knezove razstave v Trbovljah je dokazalo, da v Trbovljah manjka prireditev te vrste izdelal v bolniški postelji. Vsak predmet zase predstavlja prijetno srečanje s svojevrstnim umetnikom, z njegovo neizmerno voljo do oblikovanja in vero v življenje. — »Razstavljeni predmeti so vredni ogleda in vsak, tudi akademski umetnik, naj se ob njih globoko zamisli,« je zapisal v knjigo vtisov akademski slikar — grafik Debeljak iz Kranja. Kamenovičeva • razstava je doslej obiskala že 20 slovenskih krajev, bila pa je tudi na Reki, Povsod so jo sprejeli nadvse toplo. Zdaj nameravajo obiskati z njo še nekatere zasavske kraje. © BREŽICE — Pri brežiškem stadionu bodo v kratkem začeli graditi novo, sodobno, bencinsko črpalko. V ta namen bodo podrli staro Preskarjevo hišo, ki je že doslužila. Investitor nove bencinske črpalke bo podjetje »Petrol« iz Ljubljane. Sedanja bencinska črpalka v središču mesta že dolgo ne ustreza več varnostnim predpisom. Nova bencinska postaja pa bo tudi lep prispevek k lepši vnanjosti tega dela Brežic. ZGODOVINSKA RAZSTAVA V BREŽICAH Odbor za proslavo 40-letnlce KPJ pri občinskem komiteju ZKS Brežice, ki ga vodi sekretar občinskega komiteja ZKS tov. Martin Bajc, je izdelal okvirni program prireditev na brežiškem področju. Osrednja občinska proslava bo maja. Mimo drugega bodo imeli od 19. aprila 1959 do 28. junija tudi zgodovinsko razstavo NOV v Posavskem muzeju in 26. aprila Večer revolucionarnih pesmi, na katerem bo sodelovala glasbena ganizacije LM. V aprilu bo tudi pionirsko tekmovanje v šahu. 24. maja bo telovadna akademija TVD »Partizan« Brežice, 25. maja pa občinski telovadni nastop, na katerem bodo sodelovali tudi pripadniki JLA. Aeroklub bo tega dne pripravil aero miting. Osnovne organizacije ZKS bodo imele skozi ta mesec slavnostne seje, združene s kulturnim programom. Četrtega julija bo pohod tabornikov in članov ZB NOV po poteh Brežiške če- šola ter pevski zbor terenske or- te. V avgustu bodo pokazala svo- RAD0ST V STARČEVIH OČEH je delo občinska gasilska društva, 13. septembra pa bo v Dobovi množično zborovanje v spomin na podobno predvojno zborovanje nekaj let pred drugo svetovno vojno, ki se ga je udeležil tudi tov. Kreft. Arežicam se obeta razen teh še več drjigih prireditev v počastitev jubilejnega leta ZKJ. Enako se z vso resnostjo pripravljajo na praznovanje tudi v vseh okoliških krajih brežiške občine. Saj nam privoščite, kajne 40-letnica KPJ v Hrastniku VREME C AS OD 29. JANUARJA DO 8. FEBRUARJA Konec januarja ali okoli 1. februarja bodo nastopile lahne •Ooino padavine |n močan pa-temperature, v nadaljnjem bo prevl.%ioval» sončno **Wne in postopno bo topleje. Iz hrastniške občine doslej še nismo poročali, kako se pripravljajo na proslavo 40. obletnice ustanovitve KPJ. Pripravljalni odbor za izvedbo slovesnosti v počastitev te zgodovinske obletnice, ki ga vodi sekretar občinskega komiteja ZK Hrastnik tov. Marijan Orožen, je razpravljal že na več sejah, kako nameravajo v tamkajšnj, občini proslaviti to veliko historično obletnico. Slavili jo bodo z najrazličnejšimi kulturnimi, športnimi In še drugimi prireditvami. Poseben poudarek hočejo dati proslavi v mesecu aprilu, prav tako slovesnostim od 3. do 5. julija, ko bomo v revirjih proslavili dan borca in rudarski praznik, razen tega obhajali tudi občinski praznik, nadalje slovesnostim meseca septembra, "ki bodo posvečene mladini, ln počastitvi krajevnega praznika v Radečah. Glavne proslave bodo v dneh od 20, do 22. aprila, ki pa se ne bod > omejile samo na Hrastnik, temveč bodo slovesnosti tudi na Dolu pri Hrastniku ln v Radečah. Razen tega pa so v načrtu še posebne proslave po delovnih kolektivih Rudnika, Steklarne in Tovarne za kemične izdelke. Seveda ne bodo pozabili na razne krajevne zgodovinske dneve Iz časa stare Jugoslavije in dni NOV; tako imajo predvideno posebno spominsko slovesnost v Krnicah v zidanici, kjer so se pred vojno shajali tov. Lidija Sent-jurčeva In še drugi komunisti. Tudi vsako društvo v Hrastniku in Radečah ima na programu skozi celo letošnje jubilejno leto vsaj tri prireditve, kulturna društva pa bodo gostovala tudi po bližnjih okoliških krajih. Omenimo še, da sl Je zgodovinska sekcija pripravljalnega odbora zadala nalogo, da bo pričela s pisanjem zgodovinske kronike, v Hrastniku bodo letos uredili in odprli krajevni muzej ter pripravili razstavo Iz dni zgodovine KPJ. nlku. < — Ne. ni ga doma; veste k hčerki v dolino je šel. Vsak čas ga pričakujem — je rekla priletna ženska ln zvedavo vprašala: — Ali je kaj nujnega? Razložil sem ji. čemu sem prišel ln medtem je vstopil njen mož. Moral sem sesti ln najprej spiti ko-»zarec njegovega lastnega pridelka, Prijeten duh po jabolkah je zavel po ozki, temačni kuhinji. — Letos je dober; saj ga ni bilo dosti. Za hišo Imam staro tepko, pri kmetih sem kupil nekaj jabolk, pa sem ga pridelal nekaj litrčkov. Njegova žena ml je spet natočila ln vabljivo ponujala. Martin 1e položil usahle roke v naročje, me vprašujoče pogledal, ln dejal: — Veste, da nisem mogel verjeti! Se nikdar v življenju nisem Imel v rokah 180 tisočakov. Francka se le zjokala, ko sem ji položil na mizo tisti denar. Njegova žena Je sramežljivo povesila oči. In zelo nerodno 11 je bilo. da gre on. meni. tujcu, pripovedovati take stvari. Martin 1o je pogledal. In nadaljeval: — In ko so ml zraven poslali še odločbo. na kateri Je stalo da ml priznavajo 24 tisočakov mesečnega »penziona«, »o se m| roke tresle. Mol bog. to 1e denar, za naju, ki sva dobila vsakega zadnjega ali prvega komaj 12 tisoč dinarjev. mnogo denarja. — Kaj, ali niste verjeli, da vam bodo zvišali pokojnino? — Verjel -že. verjel, vendar sem pričakoval mnogo manj. Francka, njegova žena pa le rekla: — Le povej, tovarišu, da se naju denar ni dolgo držal. Martin ji 1e prikimal: — Bom. Francka, čemu bi tajil. Dva sina In hčerko Ima v rudniku Drugi sin se je komaj poročil. Ko je dobil razliko za nazaj, je vzel sto tisočakov ln jih zazdeli! med otroke. Vsemi Martin je smeje se razkladal: — Vsi od kraja so se branili denarja; vsakdo mi je rekel, naj si na stara leta privoščiva z materjo, na njihovih obrazih na sem bral, da bi ga radi vzeli, samo nerodno jim je bilo. Lepo sem jim razložil, da jima z mamo takrat ko so s« poročili, nisva mogla ničesar dati, ln n. osle-l so le vzeli. Francki so se svetile njene oči In ni se mogla zdržati, da ni rekla: — Veste, dobre otroke Imava! Ob vsaki priliki se na1u spomnijo. Meni pa ni toliko do tega. Najbolj vesela pa sem tedaj, če pridejo vsi trije hkrati. Ko pokramljamo. spet odhajajo. In že sedaj se veselim zopetnega obiska. Martin je na stežaj odprl svojo notranjost. Štirideset let ip delal pri rudniku. Samo zadnji dve leti je moral lz Jame. ln še takrat bi se najraje vrnil, tja k tovarišem. Rastel je z rudnikom, štrajkal v tistih hudih predvojnih fetih ln stradal, da prehranil številno družinico. Razložil je, da ga zelo daje naduha. da spi po dve. tri ure. da pa še vedno živi le za rudnik. Hudo mu je. kadar ga bolezen toliko zvije, da ne mp-re v dolino. Žvenket jamskih vozičkov, naloženih s premogom, je njegova naj-ljufoša pesem. In pomenki z drugimi upokojenci, njegova največja radost. Potem ml je razložil, kako namerava uporabiti pokojnino. Sredi stavka ga 1e ustavila Francka. — To pa kar meni prepusti. VI. moški, ne znate ravnati z denarjem. Pet tisočakov bosta dala na stran: za bolezen, kak priboljšek ali za nov »gvant«. Deset tisočakov bo šlo za hrano, stanovanje In elektriko Dva ti- soč naj Ima Martin za kak deci vina, tisočak za nepredvidene Izdatke, ostalo pa naj dobe otroci, dokler ne bodo Imeli urejenih stanovanj. Tako je rekla Francka ln Martin Ji Je pritrdil. Nato se le zamislil: — Čutim, da nam nekateri zavidajo tolikšno pokojnino. Resda je malo takih, ln nam je kajpak hudo, ko nam pripovedujejo. da pričakujejo manjših pokojnin. Vendar se nekje v notranjosti zavedajo, da smo za to garali dolga desetletja, In šele ljudska oblast nam ie priznala to. kar smo zaslužili. Ce boste, kaj pisaill, povejte, da ml rudarji, upokojenci. ne bomo nikoli pozabili, da so nam na večer življenja omogočili dostojno življenje. Priznali so nam, da je živfljenije rudarja vsekdar na tehtnici, priznali so nam. da zaslužimo nekoliko višje pokojnine kot drugi. S tem so dali rudarskemu poklicu zares častno mesto. Martin 1e Iskreno govoril. Na koncu je s težavo spravil lz sebe, da tako mnogi njegovi sotovartšl ne bodo dolgo uživali pokojnine, kajti doli v jami. jim le trdo delo vzelo najbolj dragoceno — zdravje. In ko me je na koncu vprašal, če Jim privoščim nekoliko udobnejše življenje na stara leta. sem brez pomisleka pritrdil: — Vsekakor! Taka je resnica o pokojninah naših rudarjev. Mnogi še čakalo na tisti na-Plr. na katerem bo pisalo, da jim oblast priznava tolikšno ln tolikšno pokojnino. Mnogo bo še takih, ki celo življenje niso pričakovali, da bodo na stare dni živeli mnogo laže, kot so pričakovali. Njihova (elja postala resnica. Da bi le vsi še dolea Wi uživa!) zaslužen pr-'tekl JUBILEJNO LETO ZKJ T objemu bpominov Sicer nisem poklican posegati v dogajanja, ki se jih ■kem sam udeležil v letih neposredno po zaključku prve svetovne vojne, vendar bi se rad dotaknil misli in dejanj še živečih in že umrlih ljudi — marksistov, oziroma že večkrat naglašenih besed in v bistvu pravilnih trditev in napovedi naših prvih komunistov. Izšli so iz proletarskih vrst, vendar niso nikoli upognili glave, ne pred mogotci v nekdanji Avstro-Ogrski ne pred beograjsko čaršijo, ki je vladala tedaj v naših krajih, kajti v svojem srcu so nosili zapisane velike besede, ki jih je izrekel Karl Marx — »Proletarci vseh dežel, združite se!« Vrsta mladih in starejših ljudi, tako imenovanih »rdečih prekucuhov«, se je zbirala tiste čase okrog kulturnega društva »Vesna« v Zagorju. Ustanovitelji tega revolucionarnega društva niso bili ljudje, ki so mislili le na svoje koristi in eksistenco, temveč tovariši, ki so videli v oktobrski revoluciji bodočnost ne samo slovenskega proletariata, temveč vsega delovnega ljudstva v svetu. Še vedno mi je v živem spominu aretacija soseda Aleša KAPLO, organizatorja partijske organizacije in »Vesne« v Hrastniku. Kljub dokazom, ki jih je žandarmerija našla v njegovem stanovanju (propagandni material KP, orožje), kar je dalo oblasti povod za njegovo aretacijo, je le-ta stopal v spremstvu dveh žandarjev mirno in dostojanstveno po cesti, in to s koraki, s kakršnimi lahko stopa samo človek, ki ve, da ne živi zase, ampak mu je zmaga delavskega razreda nad krivico nadvse. Ker je oblast na podlagi zakonov, sklenjenih nalašč proti vsem tistim, ki so pripravljeni boriti se za pravice delavskega razreda, razpustila društvo »Vesna«, so organizacija KP in ostali napredni delovni ljudje ustanovili društvo »Svoboda«, najprej v Zgornjem, pozneje tudi v Spodnjem Hrastniku. Ti dve društvi, v katerih so se kulturno organizirali vsi pristaši KP in ostali napredni ter dobro misleči delovni ljudje, so s svojim kulturnim delovanjem širili med delavskimi množicami napredni duh in v njih vcepljali ljubezen do delavske pesmi ter jih po svojih močeh in sposobnostih kulturno dvigali. Danes lahko mirno trdim, da je bila ustanovitev društva »Svobode« pomemben doprinos k nadaljnjemu naprednemu delavskemu gibanju v Hrastniku, kajti delavske pesmi so krepile v ljudeh moč in proletarsko zavest, ki so jo skušale rušiti in slabiti razne malomeščanske stranke in društva s svojimi slepilnimi parolami med delavskim razredom. Toda prišlo je do veličastnega zborovanja vseh delavskih kulturnih organizacij »Svobod« v Celju. Bilo je to leta 1935. To zborovanje je pokazalo velikansko moč in vpliv Partije na delavski razred. Ponovno so reakcionarni oblastniki, ki so takrat vladali v Jugoslaviji, proklamirali to veličastno zborovanje kot rušenje javnega miru in reda v državi. Vlada je tedaj vsa društva »Svobod« razpustila. Takratna klerikalno-fašistična jugoslovanska vlada pa se je s tem dejanjem hudo zmotila: po vsej Sloveniji so razredno zavedni delavci organizirali novo delavsko kulturno društvo z istim delovnim programom, a pod drugim imenom. Ustanovili so društvo »Vzajemnost«. S prihodom tov. Lidije Šentjurčeve in tov. Sergejem Kraigherjem pa se je pričelo delovanje hrastniških komunistov večati in širiti. Že v svoji mladosti vzgojen v naprednem, proletarskem duhu, sem tudi sam vedel, kje je moje mesto. Kakšno je moje prepričanje in svetovni nazor so vedeli tudi . moji starejši tovariši in tudi tov. Sergej Kraigher, tedanji inštruktor v KPS. Moj prvi sestanek z mladinci — Skojevci je bil nad Roševim kamnolomom v Hrastniku. Udeležili smo se ga oba brata Stanko in Dolfi Fuka, Slavko Zalezina, Sergej Kraigher in jaz. Tovariš Sergej je na svoj mirnL skromni in njemu lastni tovariško zaupni način obrazložil težko, brezkompromisno ter častno borbo razrednega delavstva, s katero se lahko osvobodi proletarec in kmet svojega tisočletnega suženjstva. Od tega dne dalje se je pričelo delo delavske mladine' intenzivno širiti, s tem pa tudi organi- DELO VAJENCEV V IKŠ STT Bodoči kovinarji MM Številne tovarne Im tndustrtJSka podjetja, ki « grede v socialist.čut Jugoslaviji te od leta 1945 dalje, prištevamo tudi Strojno tovarno v Trbovljah. Prvenstvena naloga te tovarne je, da Izdeluje stroje ln »trojne naprave za nate rudnike. V tem pogledu Je STT dosegla v zadnjih letih velik napredek. Poznajo Jo danes po njenih strokovnjaško Izdelanih rudarskih Im drugih strojih ne samo vsi Jugoslovanski rudnllki in še druga gospodarska podjetja v drtavl — njen sloves Je poznan tudi te v tujini. STT ima dane« prav dober delovni kader. Kakor številne druge tovarne, ki smo Jih zgradili v Jugoslaviji po osvoboditvi, skrbi tuo STT že vrsto let za dober tovarniški podmladek. Mladi kader se uci ln vzgaja v IndustrlJeki kovinarski šoli v Trbovljah, kjer trajata teoretični In praktični pouk tri leta, tako se na primer na šoli uce ključavničarji, kovinostrugarji, rezkarjl Itd. Vsak vajenec, ki uspešno konča pouk v šoli, ima zagotovljeno službeno mesto v sn. t»o govorim o LK.S, menda ni potrebno poudarjati, kolikšnega 1 Je pravilna vzgoja vajenske mladine. Pri tem delu 1*r* y*llk0 ^ J kako mojstri In Inštruktorji vajencem pomagajo, kako Jih strokovno uče Im vzgajajo. Mojstri in Inštruktorji lahko vsak dan spoznavajo zaupane Jim mlado kadre, tl pa bodo seveda takšni, kakršne b vzgojili. Zato Je vzgoja vajencev zelo odgovorna naloga. Ze prt sprejemanju Je velikega pomena, kakšne mladince sprejemi a sprejemna komisija v uk. Komisija stoji tudi teiavn nalogo, koga naj sprejme v uk, saj se prlglaša Iz leta v let0 ved? več vajencev nimax aparati. Upoštevanje vseh požarno varnostnih predpisov je dolž-?°st vseh in vsdkega prebivalca občine, kajti le z vestnim 'dopolnjevanjem vseh zadevnih predpisov bomo lahko ob-^arovali naše domove pred rdečim petelinom — na drugi Jzani pa prihranili skupnosti velike denarne vsote — na-S® požrtvovalnim gasilcem, ki bedijo nad varnostjo kraja, 1 Pa tedaj prihranili marsikatero uro skrbi. PRED LETOŠNJO TURISTIČNO SEZONO OR SLOVENSKEM JADRANU V PIRANU SO PRIPRAVLJENI Področje piranske občine je bilo že od nekdaj za turizem zelo zanimivo. Ima predvsem prometno lego, mirno morje in je zaščiteno pred vetrovi s severne in južne strani. Bližina do evropskih centrov, lepota krajev in še kaj — v vsem tem je iskati vzrok, da sta zlasti Portorož in Piran že pred mnogimi leti postala turistični center na tem področju. Turizem se je tu začel razvijati že leta 1850. Tako je bilo v Portorožu že leta 1888 zgrajeno javno kopališče in več gostinskih obratov. Gostje so prihajali od vsepovsod m je njih število stalno rastlo. Leta 1910 je bil zgrajen in izročen svojemu namenu še danes največji hotel »Palače«. — Kakor se je razvijal turizem v Portorožu, tako je vedno bolj prihajala do izraza okolica, n. pr. Piran, Strunjan in Fiesa. Prva svetovna vojna pa je zavrla nadaljnji razvoj turbina v teh krajih, po njej pa je prišel ves ta celotni slovenski teritorij pod oblast Italije. Italija pa ni imela interesa, da v teh krajih razvija in širi turizem, prav tako ne, da bi se v teh krajih širile novogradnje in potrebni komunalni objekti. — Tako stanje je trajalo vse do tedaj, dokler ta pnedel ni bil priključen Jugoslaviji, h kateri spada. O širšem razmahu turizma v teh krajih pa lahko govorimo šele po letu 1954, Začetki so bili težavni, kajti de- diščina po Italiji je bila naravnost pOrazna. RAZVOJ DOMAČEGA TURIZMA Domači turizem v tem predelu se je tu razmahnil predvsem s tem, da so si posamezni kolektivi v Primorju začeli urejati svoje počitniške domove. Prvo tako akcijo so izvedli leta 1949, ko so postavili tamkaj prvi počitniški dom — vse do leta 1*54 pa je število takih domov narastlo le na štiri take domove z 203 ležišči. To je bilo za tista leta razumljivo. Od leta 1954 dalje pa zaznamujejo izredno velik razmah domačega turizma, saj je število počitniških domov narastlo že na 80 z 2521 le-žišči. To število pa še vedno raste ln bo leto« takih domov v teh krajih preko sto. Ze od nekdaj so naši ljudje težili k morju, kar je nedvomno vplivalo na velik porast počitniških domov. — Prav zanimiv Je ta vzpon od leta 1955—1958. Tako je bilo v letu 1955 tu 15 počitniških domov, ležišč 446. gostov 2343, nočnih pa 23.318. To število je močno porastlo: leta 1958 je bilo že 86 počitniških domov, ležišč 2521, gostov 16.552, nočnin pa 147.641. Te številke nam govore o edinstvenem dvigu turizma v počitniških domovih in kar je tudi važno omeniti — ta vzpon je bil naj višji v vsej državi. Počitniški domovi so na teritoriju občine Piran razdeljeni v 5 centrov, v Fleso, Piran, Strunjan, Sečo in Portorož. Pred vsemi pa prednjačijo počitniški domovi v Flesi. zato Je ravno tu prišlo do združitve vseh domov. Tako bo Zavod za izgradnjo Plese (najno-vejša oblika združenja počitniških domov) predstavljal prvo tovrstno obliko stalne povezave med delovnimi kolektivi po državi ln tamkašnjo komuno, v prizadeva, nju, izboljšati življenjske prilike v Flesi v korist vseh članov delovnih kolektivov. S skupnim de- lom so do sedaj uredili v Fiesl vodovod, precejšen del obale ter še vrsto drugih komunalnih naprav. Fiesa Ima vse pogoje, da postane biser naše obale in bo namenjena predvsem oddihu naših de. lovnih ljudi; tako je tudi v Seči, medtem le delno v Piranu In Strunjanu, zelo malo pa v Portorožu. Toda tudi v teh, centrih bo treba misliti na Jo, tako da bo ves ta del slovenske obale postal močan Center počitniških domov, v katerih bodo našli prostor za oddih delovni kolektivi Iz vse Slovenije. — Od dosedanjih počitniških domov v tem predelu slovenske obale preživlja svoj letni oddih 53 delovnih kolektivov iz okraja Ljubljana, med njimi Iz Trbovelj le kolektiv Strojnega mizarstva in kolektiv Tovarne dokumentnega in kartnega papirja iz Radeč i INOZEMSKI TURIZEM IN PERSPEKTIVE NADALJNJEGA RAZVOJA Kakor je vladal zastoj v domačem turizmu do leta 1955, tako je od takrat opaziti tudi razmah inozemskega turizma. Ce pomislimo, da je Portorož izgubil svojo največjo privlačnost — »terme« — potem je nagel porast inozemskega turizma presegel vsa pričakovanja; leta 1955 je bilo tu vseh inozemskih gostov 8477, a leta 1958 že 12.894. Nočnin je bilo leta 1955 52.692, lani pa 89.386. Znaten napredek. Po narodnosti sa na prvem mestu Avstrijci, ki jih je bilo lansko leto 5503, slede Jim Zah. Nemci (3888), Italijani (2051), Francozi (861), Švedi (847) in Angleži (507). Za letošnjo sezono pa je veliko zanimanje ravno v skandinavskih državah ter v Franciji in Angliji. — Največji obisk je imel preteklo leto hotel »Palače« v Portorožu s 7900 gosti, od teh 5489 tujcev. Razvoj turizma v teh krajih ima lepe perspektive. Lanski medeonski šahovski turnir v Portorožu je ponesel sloves tega kraja in okolice v širni svet. Nešteto ljudi se je prvič seznanilo s Portorožem, če ne osebno, pa po časopisih, ki so pisali v inozemstvu o turnirju in teh naših krajih. Da pa dvignemo turizem v Slovenskem Primorju na višjo raven — kar je možno — potem bo seveda treba napraviti še marsikaj. V načrtu je izgradnja novega hotela v Portorožu z 200 ležišči. Obnovitev nekaterih zgradb v Portorožu Ln Piranu |po dala za razvoj turizma na razpolago nova ležišča. Obstaja torej dosti možnosti, le jzkorisititi jih je treba do kraja, namreč predvsem povečati kapaciteto ležišč v lepo urejenih campingih. Prav tako bo treba težiti za tem, da se poveča obisk tudi v predsezoni in po sezoni. Ureditev znanih »term« v Portorožu bi bila za to lepo letovišče zelo velikega pomena. Tega pa ne bi delali na star način, temveč na bazi današnjega modernega preven- •1 Janez Knez: ČOLNI — oglje, 1957 NA SELU PRI ZAGORJU SNUJEJO stanovanjsko skupnost Precej časa je že poteklo od plenarnega zasedanja .občinskega odbora Socialistične zveze v Zagorju, na katerem so razpravljali o ustanavljanju stanovanjskih skupnosti v zagorski občini. Čeprav so se takrat predsedniki in nekateri odborniki posameznih terenskih odborov SZDL le načelno seznanili z osnovnimi principi ustanavljanja stanovanjskih skupnosti, je aktiv Socialistične zveze v Potošld vasi takoj začel govoriti o tem vprašanju. Znano je, da so kolonijo, ki je dobila ime po znanem revirskem borcu za delavske pravice Francu Fa.rčniku, zgradili prva leta po vojni za rudarje zagorskega rudnika. Spričo ogromnih stanovanjskih potreb po vsem zagorskem kraju tedaj te kolonije niso v celoti pozidali, prav tako pa niso niti docela opremili stanovanj. Ko so hišni sveti prevzeli v upravljanje ondotne hiše, so nekateri najaktivnejši tovariši sicer poskušali začeti urejati svoje stanovanje, žal pa jim bivša stanovanjska skupnost ni pustila skoraj nobenih sredstev za vzdrževanje oziroma popravila stanovanj; še več: uprava je s tistimi sredstvi urejevala zadeve, ki bi jih morala uredit; komunala oziroma cestna uprava. Sele sedaj je terenski odbor SZDL začel energično misliti na ulstanovitev stanovanjske skupnosti, štirje hišni sveti, ki delujejo v tem naselju, so spoznali, da bodo morali prvenstveno z lastnimi močmi urejati vsa večja in manjša stanovanjska vprašanja, s pomočjo občine pa bi lahko uresničili svoj načrt. Stanovalci se ogrevajo, da bi v okviru stanovanjske skupnosti dozidali še eno večjo stanovanjsko hišo, v kateri bi bilo nekaj samskih stanovanj, trgovski lokal, prostor za delo hišnih svetov in stanovanjske skupnosti, otročka soba, spodaj pa bi si uredili potrebne delavnice in skladišče. Postavljen je že iniciativni odbor, ki naj bi pripravil vse ■ potrebno. Predvidevajo, da bi že letos dobili od občine potrebna sredstva za ureditev najnujnejših zadev, stanovalci pa so pripravljeni pomagati urejevati okolico, ki je zdaj bolj ali manj zapuščena. Potrebno bo zgraditi tudi otroško igrišče in spraviti v red še kopico drugih najrazličnejših vprašanj. O tem so se pretekli teden pomenili stanovalci na razširjenem sestanku Socialistične zveze njihovega terena. Vsekakor je pobuda tega odbora SZDL zelo pomembna. Praksa bo pokazala, koliko so v koloniji »Franca Farčnika« resno razmislili o vseh dobrih straneh bodoče stanovanjske skupnosti. Prav gotovo pa je, da imajo v, tej koloniji najboljše pogoje za ustanovitev take skupnosti. Njihove izkušnje pa bi bilo moč koristno uporabiti pri ustanavljanju drugih stanovanjskih skupnosti, ki jih bodo prav gotovo morali pričeti ustanavljati tudi v ostalih predelih zagorske doline. Čeprav bi bila vsakršna naglica škodljiva, pa bo vendarle vseeno prav, da bi ta pobuda terenske organizacije Socialistične zveze ne naletela na nerazumevanje. (v) tivnega zdravljenja in športnega udejstvovanja. — V načrtu je nadalje gradnja zimskega bazena v Portorožu. V letošnjem letu se bo tu izboljšala obalna plovba, tako da bo mogoče napraviti več izletov iz kraja v kraj, vsakoletne primorske prireditve se bodo nadaljevale še vnaprej, ravno tako vsakoletni šahovski turnir in še vrsta drugih privlačnih prireditev. Prav tako pripravljajo ureditev gostinskega omrežja, Izboljšanje preskrbe itd. Skratka — Piran z' okolico je pripravljen na sprejem gostov — ko pa bodo v bližini sečovljanskih šolan uredili še letališče, bodo pogoji za sprejem gostov še ugodnejši. Delovn; kolektivi iz revirjev — uredite si počitniške domove v okolici Pirana! Stane Šuštar Likovni dogodek v Trbovljah Zagorje pod prvim snegom, ki se poslovil. V okviru III. Študentskega festivala v Trbovljah razstavlja v dneh od 24. januarja do 2. februarja 1959 v avli Delavskega doma akademski slikar Janez Knez 46 del: olja, grafike, akvarele. Prijetno spremembo v kulturnem uživanju predstavljajo vse preredke likovne razstave v Trbovljah. Zelo primerno avlo in kadilnico Delavskega doma ie Revirski akademski klub uporabil za tovrstne prireditve že trikrat. S tem je predstavil likovne usvarjalce - domačine: Tineta Bizjaka iz Hrastnika, Francija Kopitarja iz Zagorja in to pot Janeza Kneza z Dobovca. Dosegel je s tem več od gole in-formacije o ustvarjalcih, da ti likovniki in tudi slikarji, ki v teh krajih službujejo (Milan Rijavec, Aco Mavec), radi posegajo po razgibanem in značilnem pejsažu revirjev. Morda so te likovne stvaritve za nas, ki živimo v teh krajih in- teresantnejše posebno zato, ker jih doživljamo vsak dan, smo jih vajeni, jih često prezremo, a nam jih prav ti mojstri odkrijejo kot poetične, pomembne, svojsko slikovite, enkratne, in dajo s tem tudi živjenju v njih interesantnej-ši pečat. Janez Knez razstavlja v glavnem le delo zadnjih dveh let 1957, 1958. Mladi slikar v teh delih očitke likovno suverenost in iskanje lastnega vsebinskega izraza. Predvsem ga zanimajo barpne kombinacije in kompozicije abstraktnega slikarstva. Na račun tega je pripravljen na efektne odklone od tradicije. Nikoli pa niso ti odkloni nepremišljeni ali površni, temveč vedno opravičeni v svojskosti ali v vsebinski, še pogosteje pa barvni'izvršitvi. Olja Janeza Kneza kaže j o celo lesitvico — od realizma, kot ga Slovenci še vedno močno upoštevamo in smo mji naklonjeni — pa do iskanja sa- pam 48. OBLETNICO USTANOVITVE ZKJ OBTOŽENI OBTOŽUJEJO V nadaljnjem poteku »odmijske obravnave je bU javni tožilec indirektno prisiljen, da prizna, da je bil Djuro Djaito-vlč brez vzroka aretiran In da so šele nato zaželi z zbiranjem »dokaznega« materiala, kar je naletelo na zgražanje prisotne Publike. Napredni listi so Izkoristili to priznanje Javnega tožilca za napad na vlado zaradi nezakonitega In nepravičnega ravnanja z DJurom DJakovlčem. Zo na sami obravnavi ob tej Izjavi Javnega tožilca ln trditvi predsednika sodnega sveta, da je Zakon o zaščiti države upravičen, je Djuro DJakovič revoltlran dejal; »Ponovno lžjavljam, da je Zakon o zaščiti države nezakonit. Ne morem priznati, da Je zakon legalen ln tudi ne moja aretacija.« Nato Je v dvorani završalo, prMMo do novega zgražanja občinstva, tako da je hll predsednik sodnega sveta prisiljen izjavim, da bo dal dvorano v primeru nereda Izprazniti. Zatem Je Javni tožilec Miloš Orklč prebral obtožnico. Z njo se Djuro DJakovič obtožuje: — da Je sporazumno z Milošem Treblncem In ostalimi elani Centralnega odbora Komunistične partije Jugoslavije, ustanovljene na Drugem kongresu od 20. do 25. Junija 1921 v Vukovaru, smatrajoč svojo Komunistično partijo v smislu njenih odločb kot sekcijo Tretje Internacionale, ustanovljene nt Prvem kongresu od 2. do 6. marca 1919. leta, ln odločbo Drugega vukovarskega kongresa ter v smislu načel In direktiv omenjene Internacionale In odločbe Drugega vukovar- *kega kongresa: — v teku časa od 29, decembra 1920 do 19. maja 1921 v Sarajevu, Mostarju, Travniku, Zenici, Zavidovlčlh, Beogradu •n ostalih predelih naše kraljevine kljub »Obznanl« oziroma ®ozdravljeni! Vaš Pepče III. študentski festival »MUZIKA N OSTER AMOR . . .«? ui. Študentski festival v TRBOVLJAH SE JE ZAČEL 18. JANUARJA IN BO TRAJAL DO J. FEBRUARJA 1959. VSE PRIREDITVE SO V DELAVSKEM DOMU. PRIZNANA AKADEMSKO-FOLKLORNA SKUPINA JE GOSTOVALA Z VEČEROM JUGOSLOVANSKIH PLESOV IN PESMI IN ŽELA NEDELJENO PRIZNANJE. — 24. JANUARJA PA JE PRIREDIL KONCERT AKADEMSKI PEVSKI ZBOR »TONE TOMSlC« POD VODSTVOM PROF. JANEZA BOLETA. V prvem delu koncerta je zbor predstavil evropsko renesanso 16. st., ko Je bilo zborovsko petje na višini, kot je poslej m doseglo. Iz tega obdobja Je izbral dirigent posvetitveno »Muzika n oster amor« (Glasba naša ljubezen) Jakoba Petelina - Gallusa in »Glejte, kako umira pravični«. S poglobljeno MonteverdUevo »Pustite me umreti« je zaključil slovesni repertoar tega obdobja in dopolnil podobo renesanse še s trubadursko prešerno Orlanda di Lasaa »Matona mia«. Nadaljeval Je s Habbetovo balado o nespočetem otroku Belokranjske deklice, pretresljivim Pahorjevim »Očenašem hlapca Jerneja«. Vrabče vo »Bilečanko« in Kuhar-Gobčevo »Jutri igtremo v napad«. Drugi del so Izpolnile pesmi poljudne] še vsebine: Švara »Moj očka ma konjča dva«, Marolt »Teče mi vodica«, Pahor »Pa se sliš’«, Venturini »Nocoj pa oh, nocoj«, Chailley »Os olhos de Marianita«, Marolt »Venci bejU«. Chailley »Olhos azues sao clumes«, Vodopivec »Žabja svatba« (za ženski zbori), Berdovič Llndžo. V 17 pesmih je zbor z nečablon-skim, a vendar zlasti v drugem delu dokaj poljudnim programom izpričal svoj koncept in predstavil svoj nivo. Dirigent gradi predvsem na dikciji svoj koncept in doseza s tem načinom presenetljive finese in nivo solističnega petja, ki pa se vendar popolnoma podreja zakonitostim zborovskega petja. Precizni vokali in jasni konsonanti v legato in staccato ritmu so doprinesli k še nesliša-nim in očarljivim interpretacijam že znanih skladb. Intonančno je zbor čist in harmonsko uglašen, pa vendar glasovno Še ne do kraja sproščen. Napovedovalec In umetninški recitator je bil Jože Kumer, odlične solista pa Lili Siljan ln Tine Juvan. Znani in priznani dirigent prof. Janez Bole Je opravičil slavno tradicijo zbora. Kot kronist naj zabeležim, da Se nas Je zbralo v dvorani cca. 200. Nehote se vprašam: »Ali Je še petje ljubezen naše doline?« Joža Zagorc PRED NEVIHTO Telegrami iz Brežic Težave dramatske družine v Radečah Gledališko življenje v Radečah v tej sezoni ni tako razgibano kot prejšnja leta. .'*i arij iv a dramska skupina l- mkajšnje »Svobode« je po uprizoritvi igre »Roksi«, ki jo dala na oder 29. novembra, £ ostovala z njo še dvakrat, ui^dališčniki so se začeli pripravljati. da bodo v decembru postavili na oder »Kranjske kcmedijairute«, a stopila je vmes »višja sila«, ki je izvedbo načrta onemogočila: dva igralca sta si zlomila nogo« tretji pa je moral odriniti na orožne vaje. Tako so šli za sedaj »Komedijanti« po vodi, vendar jih miuslaijo še to leto uprizoriti. Petnajst vaj je bilo sicer trenutno zastonj, toda v jeseni bodo ljubitelji gledališča le videti tudi to igro. Drama ima sedaj v načrtu izvedbo dveh gledaliških del, in sicer »Beneške trojčke« in igro »Ad acta«. Za te igre se amaterji že vadijo. Mladinsko gledališče v Radečah je uprizorilo igro »Palčki«, za novoletno jelko pa so naijmlajši pripravili »Snegulj- Iz »Svobode" Zasavje o daljšem času se Je spet napolnila dvorana Svobode-Zasavje. Lvramska sekcija društva Je uprizorila obakrat Moličrovega »Prevaranega soproga« (Georges Danam) — komedijo v 3 dejanjih. To uelo naj večjega francoskega komediografa (živel Je od 1622—1673) je eno jzmed njegovih glavnih del n Je bilo na svetovnih odrih poleg »Skopuha«, »Namišljenega bol-n .ta« »Učenih žen« in »Tartuffea« največkrat prikazana. Vsa delg Molišra odlikujejo bogastvo fantazije, neizčrpna volja in lahkota ustvarjanja. Tako njegov slog k-a-Kor jezik ln način prikazovanja ž vljenja v tistih časdh močno glavnem po tem. da opisuje in Slišite lj pripada svojemu stoletju v k a nekatere osebne človekove napake v tistih časih in uporablja takratne noše, vendar pa še ne-som kot mojstrski prikazovalec primerno bolj pripada vsem ča-! h Je Moitčre bičal slabosti ljudi vplivajo na bralca in gledalca. Pi-občečloveške narave. V svojih de-In razmer v takratni dobi. Bil Je pronica v m svobodomiseln duh. v uvodu k njegovem »Don Juanu« Je med drugim napisal: »Ce je res naloga komedije, da opravlja človeške grehote, ne morem razumeti, zakaj bi imeli privili-g;rane grehote.« In še: »In nobena graja ne zadene ljudi bolj tako močno kakor upodabljanje njihovih nak.« V komediji Georges Dan din izpostavi porogu človeka — preprostega kmeta, ki se je polakomnil plemiškega naslova ln sj za svoj denar kupil ženo plemiškega rodu. S tem je sicer dosegel da Je postal plemenitaš, vendar ga žena na vsakem koraku vara. kjer pa navzlic očitnim dokazom njene nezvestobe ostane krivec on sam. V zaključnem prizoru komedije restgnirano izjavi: »Ce bi kdo le hotel vzeti plemkinjo za ženo — 1e bolje, da se takoj obesi « Mladim odrskim začetnikom v Svobodi-Zasavje moramo k uprizoritvi te komedije čestitati, saj so zamisel stvari dojeli ;n Je. čeravno so novinci na gledaliških deskah, kar dobro prikazali. Obvladali so tekst situacijsko igro n mimiko — samo izgovorjava Je še šepala in bo treba v bodoče nanjo polagati vso skrb. Mnogo truda so Igralci vložili v to delo zlasti še, ker so se režiserji menjavali in Je postavljal vssk svoj koncept, kar seveda m v prid stvari. Gledalclso bili zelo zadovoljni, tako z Igro kot s sceno in razsvetljavo, ln Jim Je posebno uga-tala kreacija vloge Lublna. Led Je torej prebit ln pričakujemo, da bo delo ne samo v dramski, temveč tudi v ostalih sekcijah društva na novo zaževilo. To pa bo mogoče le z večjo podporo upravnega odbora društva kakor tudi funkcionarjev množičnih organizacij jn uprav obeh industrijskih podjetij na tem terenu, saj naj bi bila Svobodi-Zasavje žarišče kulturnega delovanja in življenja delovnih kolektivov trboveljske Cementarne tn Elektrarne. Najbolj učinkovita pa bi bila predvsem moralna podpora društvu, ki bi se izkazovala s tem, da bi vse kulturne prireditve društva razen mladine (n žena obiskovali tudi delavci in uslužbenci obeh navedenih podjetij, zlasti pa odgovorni funkcionarji množičnih organizacij v kraju. -h čico«. S to igrico bodo še gostovali po raznih vaseh na področju Radeč. Razen radeške »Svobode« pa so zelo aktivni tudi v tamkajšnji papirnici Tu je domača gledališka družina naštudirala igro De Filippa »Ftiume-na Marturamo«. S to igro so papimičarji gostovali na Dolu pri Hrastniku in v Radečah. V ostalem pa je v Radečah kulturno življenje kar živahno. Za dan JLA so v kraju pripravili lepo telovadno akademijo ob sodelovanju pripadnikov TVD »Partizana« in »Svobode«. Radečani pričakujejo tudi Celjsko gledališče, ki jim je obljubilo, da jih bo šestkrat obiskalo, vendar doslej celjski gledališčniki še niso prišli v goste. — Povejmo še, da domača godba na pihala pridno vadi in da bralci redno obiskujejo knjižnico. V prometu je tudi potujoča knjižnica. — Nekaj težav imajo, a z vztrajno voljo in s skupnimi močmi bodo tudi te premagati. SEMINARJI ZA ČLANE ZADRUŽNIH DOMOV. — Po vseh kmetijskih zadrugah na brežiškem področju se bodo v kratkem začeli seminarji za člane pred nedavnim izvoljenih zadružnih svetov. Seminarji bodo gotovo bogat prispevek za kar najuspešnejše delo novega družbenega organa v zadružništvu. RUDNIK GLOBOKO — POČASI SPET BOLJE. — Rudnik Globoko je bil sredi lanskega leta v veliki krizi. Znano je, da ima ta premogovnik večje proizvodne stroške od ostalih rudnikov, hkrati pa premog slabe kalorične vrednosti, ki gre zlasti poleti slabo v denar. Ker pa je ta rudnik edini industrijski objekt v socialno šibkem področju brežiške občine, je ljudski odbor sklenil z vsemi močmi pomagati globoškim rudarjem pri premagovanju nelahkih težav. Zdaj je rudnik stopil v kooperacijo z novomeškim »Kremenom« in začel v jamah razen nekoliko zmanjšanih količin premoga pridobivati tudi kremenčev pesek. Poročajo, da gre zadnje čase tudi globoška glina nekoliko bolj v denar. Trenutno ima rudnik v Globokem zaposlenih okoli 60 ljudi. TRAKTORJI IN NOVI UPRAVNIKI KZ. — Občinski ljudski odbor je na svoji zadnji lanski seji, ki je bila tik pred Novim letom, dal poroštva za investicijska posojila KZ Krška vas, KZ Dobova in KZ Globoko za nakup traktorja, KPPZ v Brežicah pa poroštvo za posojilo iz občinskega investicijskega sklada za nadaljnjo ureditev kokošje farme v Mokricah. Ob tej priložnosti so ustanovili tudi gospodinjski center v Brežicah, ki ga mesto doslej ni Imelo, a ga je močno pogrešalo. Za nove upravnike KZ so imenovali: v KZ Brežice — Vinka Grabnarja, v KZ Bizeljsko — Benja- Iz Litij e in okolice DVE LETALSKI BOMBI SO ODSTRANILI Med Litijo in Kresnicami je v bližini Poganika in Zg. Loga znani železniški most čez Savo in pod poganlško graščino železniški predor. Ta most in predor v Poganiku sta izredno važni prometni, a tudi vojaški točki. Prav zato so med okupacijo pogan iški most partizani in zavezniki napadali, najhujši partizanski napad pa je bil izvršen na grad Poganih in most dne 20. septembra 1944, ko je priskočilo na pomoč celo zavezniško letalstvo. V tekn NOV so Nemci pred partizani močno utrdili in zavarovali poganlškl most in tudi predor ter graščino Poganlk, ki Je stala tik nad predorom. Silovit napad partizanskih enot je to stavbo (last Dušana Gnezda) porušil. Danes govore o tem pogumnem partizanskem napadu samo gole stene nekdanje graščine. Tov. Tone Praprotnik, danes sekretar občinskega komiteja ZK v Litiji, ve povedati, da Je bilo na vse te važne nemške točke Izvršeno 17 avlonsklh napadov in so iz partizanskih ln zavezniških letal vrgli na poganlškl most 214 bomb. Zanimivo Je, da je dosegla popoln uspeh samo ena bomba, ostale pa so padle v Savo in na bližnja polja. Vse do zadnjega časa sta ostali pri Zg. Logn še dve bombi, ki sta bili za okoliš nevarni. Zdaj so ju odstranili člani posebne varnostne ekipe iz Ljubljane. Ena bomba, težka 250 kg, je ostala zarita na Mlakarjevi njivi na zgornjeloškem polju, druga, ki je tehtala 50o kg, pa je ležala v strugi reke Save v bližini železniškega mostu. Po tej nevarni bombi so v poletnih mesecih celo plezali drzni fantič] iz okolice Člani te posebne ekipe so odpeljali obe bombi v samotni gozd Kobil jek. Ko so ju tu razstrelili, sta povzročili močno detonacijo ln napravili tudi nekaj škode na drevju. Ljudje so zadovoljni, da so odstranili nevarni bombi iz bližine naseljenega Zg. Loga. IZSELJENCI SO NAPOVEDALI OBISKE — Iz litijske občine in ostalih krajev Zasavja Je več tisoč rojakov, ki so odšli deloma že pred l. svetovno vojno, pa tudi zelo mnogo med obema vojnama lz domačih krajev v svet — zlasti lz revirjev — s trebuhom za kruhom. Rudarji žive večinoma v nemških, francoskih In drugih ev-ropšklh rudnikih, precej rojakov pa Je že dolga desetletja v Ameriki. Za letos Je napovedalo svoj obisk v staro domovino že nekaj Izseljencev. (J. 2.) K novim dilem V soboto, 10. januarja, na predvečer občnega zbora »Rodu črnih krtov« Zagorje, so zagorski taborniki priredili v domu »Partizana« zabavni večer »90 minut s taborniki« — z raznimi recitacijami, pevci, skeči ter s sodelovanjem plesnega ansambla in kvinteta •Veselih revlrčanov«. Prireditev Je uspela, obeta pa se tudi gostovanje v Hrastniku ln v Kisovcu. V domu »Proletarca« Je bil naslednjega dne redni letni občni zbor. RCK, ki Je štel ob ustanovitvi, leta 1954 65 članv, Je imel 1. Januarja 1968 117 članov. V pretCK-lem letu pa se je število članstva ponovno dvignilo na 163. Ker Je območje rodu raztegnjeno križem po zagorski dolini, Imajo več enot Visužtn). Taborniki so pripravili številne izlete, pohode, propagandne ln potovalne tabore — prav tako tudi republiško tekmovanje v mnogoboju, sodelovanje na skupni proslavi za dan mladosti, kot tudi pogozdovanja, kjtr je bilo opravljenih skupno 385 delovnih ur. Aktivnost posameznikov pa se odraža nadalje v literarni amerl. Najbolj delavna Je družina »Velike skale« Iz Kisovca. Več pozornosti na tem območju pa bi lahko posvetili gorski straži, ki žal šteje samo dva člana. Vzrok za večje ali manjše životarjenje je na splošno največ prestop članov v druge šole zaradi nadaljnjega študija, nekaj pa tudi pomanjkanje vodniškega kadra. To stanje pa se bo v novem letu najbrž spremenilo. Rado Palčič 3.000 Sevničanov na Lisci Sevnica, 23. jan. 1959 Osrednja občinska proslava 40 -letnice KPJ bo 1. maja na Lisci. Leta 1940 je bilo na tej planinski postojanki partijsko posvetovanje, ki se ga je udeležil tudi tov. Tito. V Sevnici pričakujejo, da se bo prvomajske slovesnosti udeležilo okoli 3000 Sevničanov in okoličanov. Pripravljalni odbor za proslavo 40-letnice KPJ pri občinskem komiteju pa je izdelal že tudi okvirni program vseh drugih slovesnosti v jubilejnem letu. Med drugim bo maja v Sevnici teden prosvetnih društev; po vseh okoliških krajih bodo dali poseben poudarek praznovanju krajevnih praznikov, v Krmelju dnevu rudarjev, delavski sveti pa bodo imeli slavnostna zasedanja. Prvo proslavo bodo te dni pripravili taborniki. Ob tej priložnosti jim bo spregovoril o zgodovinski poti KPJ sekretar občinskega komiteja ZKS Sevnica, tov. Slavko Štrukelj. šola Lojzeta Hohkrauta v Trbovljah? Na vodenskl šoli v Trbovljah so pravkar pripravili bogat program dela v počastitev 40-letnice KPJ. V prihodnjih mesecih bodo obiskali več znanih partizanskih krajev v Zasavju, pripravili samostojno šolsko proslavo, razstavo risb, medse bodo povabili stare borce, občinskemu ljudskemu odboru pa predlagali, da b| preimenoval njihovo osemletko Iz vodenske v šolo narodnega heroja Lojzeta Hohkrauta, katerega Ime njihov pionirski odred nosi že zdaj mina Mihelina, v KZ Pišece pa Branka Kopinča. Vsi ti so bili doslej v omenjenih zadrugah vršilci dolžnosti upravnika. V Cerkljah pa je postal upravnik kmetijski tehnik Franc Mohar ln v Globokem kmetijski tehnik Jože Vrstovšek. SOLA V BOJSNEM POD STREHO. — Sola v Bojsnem bo te dni pod streho. Zidarji so izkoristili lepo vreme in nadomestiti čas, ki so ga zamudili lani zaradi pomanjkanja potrebnega materiala. Sporočili so še, da bo šola v Mrzlavi vasi pod streho na pomlad. Šolski uspehi boljši kot LANI. — Učni uspehi na brežiških šolah so po nepopolnih podatkih boljši kot lani. Na šoli v Pišecab je prvo polletje izdelalo 80.3 odst. učencev, v Pečicah 78.94 odst., v Orešju 65,75 odst., v Dobovi 76.1 odst., v Cerkljah 59,1 odst. itd. SMUČARSKI TEČAJI. — Muhasta zima je prekrižala načrte brežiški in okoliški mladeži, ki je nameravala pripraviti v počitnicah v okviru svojih šol več smučarskih tečajev in medraz-. rednih tekmovanj. UREDITEV PROSVETNEGA DOMA V BREŽICAH. — JLA bo plačala občini Brežice 25 milijonov din za bivši Narodni dom, kjer je sedaj Dom JLA. Brežlčani bodo ta denar uporabili za dograditev Prosvetnega doma, ki ima doslej urejeno le kinematografsko dvorano, nima pa nobenega prostora, kjer bi se lahko razvijalo ostalo kultur-noprosvetno in družabno življenje, — Predsednik občinskega ljudskega odbora je sklical včeraj sejo zastopnikov vseh podjetij, družbenih organizacij in drugih, na kateri so podrobneje govorili o skorajšnji najprimernejši ureditvi doma in njegove okolice. Trbovlje v številkah £ — Trboveljska občina meri 5.723 ha in ima 17.764 stalno naseljenih prebivalcev. • — V letu 1958 je bilo v občini prekrškov zopeir javni red in mir 121, vseh prekrškov pa 280. £ — Vseh kaznivih dejanj v občini Trbovlje je bilo lani dve sto pet. % — Varnost cestnega prometa v Trbovljah se je pokazala lansko leto takole: bilo je 27 prometnih nesreč in 1 smrtna žrtev. Razen prometnih nezgod so bile v občini še 3 manjše nesreče na železnic!. % — V občini je bilo lani 131 porok, umrlo je 165 ljudi, rodilo pa se je 638 otrok. 0 — V letu 1958 je bilo <7 občini izdanih 194 novih osebnih legitimacij. 0 — V volilnih Imenikih je v občini vpisanih 11.914 volilnih upravičencev. 0 — V Trbovljah delujejo 4 prostovoljna gasilska društva in 4 industrijska gasilska društva. Leta 1958 so imela vsa ta društva 11 skupnih vaj, izprašanih pa je bilo 62 gasilcev. Med posameznimi gasilskimi društvi se je najbolj izkazalo PGD Trbovlje— mesto, ki je v conskem tekmovanju zasedlo 1. mesto, v okviru republiškega tekmovanja pa 7. mesto. O —Na področju civilne zaščite so bili v občini izvedeni lani tečaji, in sicer: na Rudniku 6 s 187 udeležnci, v Cementarni 2 tečaja z 81 udeleženci, nadalje sta imela ObLo in Elektrarna Trbovlje 1 tečaj z 29 udeleženci. Uspeh je bil naslednji: 31 odličnih, 111 prav dobrih, dobrih 128, zadostnih pa 27. rojakov iz Litije, Gabrovke, Pol-šnlka in drugih krajev. Izseljenci v Ameriki bodo pripotovali s pomočjo ugledne potovalne agencije »Avgusta Kollandra«, ki ima svoje prostore v Narodnem domu Slovenske podporne Jednote v Clevelandu. Lansko leto Je umrl ustanovitelj tega potovalnega urada, Avgust Kollander. Ta je že pred leti določil svojega nečaka Avgusta Mišurca za vodstvo svojega potovalnega urada v Clevelandu In zdaj deluje firma pod starim Imenom še naprej, ker Je nečak Avgust Mlšurac prevzel rodbinsko ime svojega strica Kollandra. Avgust Kollander Je pravkar napovedal prvo serijo obiskov naših slovenskih rojakov za mesec maj. 6. maja bo odpotovala prva skupina iz ZDA z ladjo Qween Mary. Tudi drugi transport se bo napotil, s to ladjo — velikanko dne 20. maja. Teden dni kasneje bo odplula na pot tretja skupina slovenskih rojakov v ZDA na pre-kooceankl »Qween Elizabeth« v Evropo. V maju bosta odleteli v domovino tudi dve Kollandrovl potniški letali, in sicer 24. maja s članicami Slovenske ženske zveze, zadnji dan maja pa bo odpotovala po zračni poti Kollandrova skupina z letalom francoske družbe Air France. — V vsaki skupini Je tudi nekaj zasavskih rojakov — KRATKE IZ SEVNICE V ponedeljek, 19. januarja, je bila v Sevnici seja obeh zborov ObLO Sevnica. Odborniki so potrdili zaključni račun Investicijskega sklada ln proračuna za 1957. leto. Slišali so tudi poročilo o stanju v podjetju »Mirna« ln se odločili za prisilno upravo. Hkrati so na tej seji postavili komisijo za izvedbo nacionalizacije ter Izmenjali in dopolnili svet za komunalne ln stanovanjske zadeve, svet za splošne In notranje zadeve, deloma zaradi nedelavnosti nekaterih članov, deloma pa zaradi njihove odselitve lz Sevnice. Za novega direktorja rudnika rjavega premoga v Krmelju so Imenovali Jožeta Kneza, dosedanjega višjega rudniškega nadzornika s Senovega. — Prihodnje seje Ob-LO Sevnica se bodo udeležili tudi štirje odborniki lz Loke, Brega in Razborja, lz krajev, ki so bili ob razpustitvi občine Radeče priključeni k Sevnici. TRAKTORJA V ŠENTJANŽU IN V TRŽIŠČU — Občinski ljudski odbor Sevnica je dal garancijo za najetje posojila KZ Šentjanž ln KZ Tržišče, ki bosta kupili traktorja znamke Ferguson. Tako bo Imelo kmetijstvo na tem področju sevnlške občine še lepše možnosti za hitrejši razvoj. Hkrati so dali odborniki tudi poroštveno Izjavo za KZ Sevnico za ureditev žičnih hmeljskih nasadov na Kompoljah. ZBORI VOLIVCEV. — Pred kratkim so bili na področju vse občine zbori volivcev Odborniki so volivce seznanili z uspehi In težavami ljudskega odbora pri opravljanju različnih gospodarskih nalog ln pojasnili, v katere namene so doslej namenili posamezna denarna sredstva, s katerimi razpolaga občina. MALE ASANACIJE. — Iz sredstev, ki so bila lani namenjena za male asanacije, so na sevniškem’področju uredili 16 vodnjakov ali manjših vodovodov; lani so gradili vodovode, kopalnice ali vodnjake v Spodnjem Brezovu na Metnem Vrhu, v Budni vasi, Malih ns Telčah, Telčlcah, Spodnjem Brezovu, Bučki. Metni in Okiču. Prebivalci iz Budne vasi so sl lani zgradili vodovod v vrednosti preko 500 tisoč dinarjev, čeprav so prejeli od občine le 120 tisoč dinarjev. Tudi na Okiču ln Pokojniku je velika zasluga prebivalcev, da imajo zdaj zdravo pitno vodo. POSLOVNA STAVBA KZ TRŽIŠČE. -Kmetijska zadruga v Tržišču gradi poslovno poslopje, sušilnico za sadje in skladišča. Take prostore so do zdaj močno pogrešali. ŠTUDIJ PROGRAMA ZKJ na področji sevmiškega občinskega komiteja dobro poteka Doslej so že vse teme predelali po načrtu, ki so ga sprejeli pred nekaj meseci. Trenutno študirajo šesto poglavje Programa Zveze komunistov Jugoslavije. JUTRI OBČNI ZBOR AMD. — Sevnl-ško avto moto društvo aktivno dela. Zadnji tečaj 2a šoferske amaterske izpite je obiskovalo 60 ljudi. Na društvenih Izpitih jih je 40 pokazalo zadovoljivo znanje za opravljanje uradnega amaterskega šoferskega Izpita Od leta 1952 pa do danes Je opravilo Izpite 387 njegovih članov. Društvo je lani začelo graditi pri Kopitarni tudi lastno garažo Zdaj je ta v surovem stanju že skončana. Opraviti je treba le še nekatera obrtniška dela. Pričakujejo, da bo garaža dokončana do pomladi. Za jutri pa vabi AMD vse svoje člane In prijatelje na redni letni občni zbor. Za pospešeno vzgojo ljudi Čeprav bo letos za Izobraževanje vsaj nekoliko bolj poskrbljeno, Je ta dejavnost še vedno le slučajna. Močno se opazi, da ni osrednjega organa, ki bi povezal vsa prizadevanja v tej smeri. Resda Je sprejet načelen sklep o ustanovitvi Ljudske univerze, toda do praktične uresničitve še ni prišlo. Zadnjič so se na občinskem odboru Socialistične zveze v Zagorju sešll predstavniki delavsko-prosvet-nih društev ter ostalih prosvetnih društev in še drugi. Osnovna tema razgovora Je bila, na vsak način poiskati vse možnosti in oblike za poglobljeno Izobraževalno dejavnost, prevsem pa usposobiti Ljudsko univerzo, da bo dejansko začela sistematično uresničevati že pred meseci sprejete sklepe. Treba bo pri tej ustanovi dobiti človeka, ki bo znal tenkočutno prisluhniti potrebam delovnih ljudi in skupno z odborom univerze takoj pripraviti podroben načrt tega dela. Poglejmo še, kako Je s to dejavnostjo v tej sezoni. »Svoboda« Je odprla šolo za starše, dosedanja pa so vzbudila pri ljudeh zelo veliko zanimanje in celo določene KRATKE IZ HRASTNIKA ZDRUŽITEV POLITIČNIH VODSTEV HRASTNIKA IN RADEČ ' Pretežni del bivše občine Radeče so je priključil k občini Hrastnik. Politična vodstva v občini, kot na primer občinski komite ZK, občinski odbor SZDL, občinski sindikalni svet, občinski odbor ZB NOV, so že Imeli skupne seje ter deluje za celotno področje en občinski odbor. Te dni bo tudi skupna seja obeh občinskih ljudskih odborov. Interese. Svoboda Loke bo skušala v tej sezoni začeti z drugim ciklusom predavanj v okviru te šole. Ce k temu prištejemo še nekatere Izobraževalne tečaje na vasi, ki so, ali pa Jih še bodo organizirala vaška društva prvenstveno za kmečke žene ln dekleta, bi bilo to v glavnem vse. Zdaj Je sicer še občinski odbor Rdečega križa sklenil v okviru teh tečajev prirediti zdrastvena predavanja, medtem ko bodo nekatera društva organizirala lastno Izobraževalno delo. Sindikati doslej, razen nekaj Izjem, kjer nameravajo priredili tečaje za pridobitev višje kvalifikacije, niso ničesar storili. Vsekakor pa bi veljalo uresničiti nedavno sklepe občnih zborov, ki so ostali morda kje v zaprašenih predalih. Predvsem bl kazalo ponovno obravnavati zakon o delovnih raz- merjih In ne katere nove gospodarske predpise. Zdajle Je najprl-kladnejšl čas, ki ga velja docela Izkoristiti. Najbolj nujno Je usposobiti Ljudsko univerzo kot centralni organ, ki bo skrbel za to stran udejstvovanja. »Svoboda« Je sklenila, kolikor ji bo v njeni moči, tej ustanovi pomagati, seveda pa Je prvenstvene važnosti, da se izdela okviren program za prihodnjo sezono, kajti sedanja nam bo ušla. Nedavno posvetovanje predstavnikov društev Je dalo nekoliko napotil, kaj bl bilo ljudem najbolj potrebno, oziroma kaj pričakujejo od te ustanove. Potem ko bo končno začela z delom, bo predvsem važno kar najtesnejše sodelovanje vseh društev s to Institucijo, kajti le tako bo Izobraževanje enotno In hkrati tudi organizirano. (v) Zagorska kronika ’ # Predsedniki .svetov pri občinskem ljudskem odboru so se sešit. — Pred dnevi so se sešll predsedniki svetov pri občinskem ljudskem odboru v Zagorju, kjer so razgovarjall o nadaljnjem poglabljanju družbenega upravljanja. Novoizvoljeni predsedniki svetov so skupno z predsednikom občinskega ljudskega odbora tovarišem Radom Tauferjem pregledali dosedanje Izkušnje občinskih svetov ln se pogovorili o nekaterih konkretnih nalogah* posameznih svetov. Med drugim so sklenili, naj bi sveti skupno z občinskim ljudskim odborom napravili načrte dela za več let naprej, ker bo to omogočilo Izvajanje doslednejše politike pri uresničevanju urejanja najvažnejših komunalnih objektov. Prav tako bo občinski ljudski odbor v bodoče tesneje sodeloval z vsemi sveti ln po potrebi prirejal večkratne razgovore o nairazličnejšlh vprašanjih. • Upravno vodstvo UROJ o nadaljnjih nalogah. - Na zadnji seli pododbora rezervnih oficirjev ao se pomenili o vprašanju izo-braževanja rezervnih častnikov JLA. Februarja bodo priredili širše predavanje za vse elane, prav tako pa nameravajo organizirati več strokovnih ekskurzij v nekatere vojaške enote ln prirediti družabni večer, na katerem bl se pomenili o temeljitejšem delu v letošnjem letu. • Seminar predvojaške vzgoje na Izlakah ln v Pollnlku. — Na Izlakah ln v Polšnlku se je v torek začel seminar za kmečke udeležence predvojaške vzgoje. Tečaj bo trajal deset dni, gojenci pred-vojaške vzgoje pa se bodo spoznali razen s strokovnimi predmeti le z drugimi obveznimi predmeti. • Gradnja dvanajstnadstropnega Internata Rudarske šole. — Te dni so začeli v Zagorju zidati prvo nadstropje bodočega prebivališču gojencev zagorske rudarsko kovinarske šole. Računajo, da bo gradnja končana v 'nekaj mesecih, to po bo hkrati naj višje poslopje v zagorski občini. m IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH V HRASTNIKU Delavska večerna gimnazija v Hrastniku Pravilno so se v Hrastniku lotili dela na področju splošnega izobraževanja, zato že žanjejo lepe uspehe. V razdobju dveh mesecev so imeli že kar 13 predavanj, ki se jih je udeležilo nad 3000 ljudi. Povprečen obisk na enem predavanju Je bil okrog 250 poslušalcev. Bo sedaj so imeli taka predavanja Ljudske univerze pod okriljem tamkajšnje Svobode I in Svobode II, sedaj pa bodo razširili' izobraževalno delo tudi na Dol pri Hrastniku. Od navedenih 13 predavanj je bilo devet poljudnoznanstvenih predavanj, troje vzgojnih in 1 politično predavanje. — Izobraževalna komisija pri občinskem odboru SZDL tesno sodeluje z Ljudsko univerzo ter ima v načrtu predavanja vsakih 14 dni. V Hrastniku bodo nadalje začeli s tečajem za člane novoizvoljenega zadružnega sveta, organizirali pa bodo tudi večerno delavsko gimnazijo, za sedaj nižjo, v jeseni pa tudi višjo gimnazijo Priglasitve že prihajajo, tako da bodo z rednim delom verjetno že pričeli meseca februarja. Kako se uspešno organizira Pošolsko izobraževanje odraslih, so pokazali Hrastničani in so lahko za zgled Trboveljčanom in Zagorjanom. Pred občnim zborom ŠD Rudarja Domala vse sekcije SD »Rudarja« v Trbovljah so pretekli mesec Izvedle svoj občni zbor. Ne bomo tu navajali številk in poudarjali uspehov teh sekcij, saj nam je delo revirskih športnikov poznano. Povsod so na obilnih zborih razpravljali — ponekod bolj po domače, drugod spet v stilu občnih zborov, nekateri bolj jedrnato, drugi spet drugače. Toda vsepovs-od smo opazili mnogo volje za delo in volja vseh je, da bi »knapi« v novem poslovnem letu bili še uspešnejši. To je vse lepo, morda pa bi bilo še lepše, če bi nekatere sekcije malo bolj kritično ocenile svoje delo. Kongres za telesno kulturo v Beogradu nam je dovolj jasno orisal naloge za nadaljnji razvoj športnega ln telesnovzgoj-nega dela, ki mora iti v koraku z razvijanjem naših ostalih dejavnosti in našim socialističnim napredkom. Ali nismo morda tna vse to premalo pomislili? Prav gotovo so tu in tam velike težave, saj manjka prostorov, denarja in ljudi... No — in tu se malo ustavimo. Povsem razumljivo je, da so težave s prostori, o denarju pa naj spregovore drugi. Žalostne pa so ugotovitve o ljudeh, ki jih primanjkuje. Zakaj nismo uspeli, da bi nekdanje »kvali- tete«, nekdanje »ase« obdržali? Zakaj se nam bivših športnikov, ki so bili nekdaj v športnem življenju res pravi predstavniki revirske doline, in nekdanje uspehe ni posrečilo obdržati, da bi s svojimi izkušnjami danes pomagali pri vzgoji mladih? Zakaj nam manjka strokovnjakov, ki bi bili res potrebni, če hočemo govoriti o množičnosti v športu? Tako ko govorimo o množičnosti, ne smemo misliti le na moške, temveč tudi — ženske. Morda smo premalo razmišljali tudi o tem... Iz množičnosti naj rastejo kvalitetni športniki, spet pa naj ne bo naš namen vzgajati zgolj rekorderje. Ne. Zdrav duh v zdravem telesu je stoletja stara parola, zato skušajmo razumeti in doseči njen pomen. Po neuradnih vesteh bo občni zbor ŠD »Rudarja« dne 3. februarja t. 1. v Delavskem domu v Trbovljah. Nekatere sekcije imajo zdaj počitnice, toda samo na koledarju. Vsepovsod je živahno: plavalci trenirajo do- ma in v Ljubljani, nogometaši in rokometaši so tudi že pričeli z delom, košarkarji tekmujejo, kegljači se vestno pripravljajo na ligaška tekmovanja, itd. Povsod je življenje, kar je do- Reprodukcija glasbene šole v Vidmu-Krškem Pretekli teden je vodstvo Glasbene šole v Vidmu-Krškem pripravilo staršem, katerih otroci hodijo v omenjeno šolo, prijetno presenečenje. Okrog 20 gojencev Glasbene šole je v navzočnosti staršev zaigralo različna glasbena dela. Kakor mladi pianisti, tako so tudi violinisti ob tej priliki pokazali lep napredek. Nato Je bil roditeljski sestanek, kjer Je ravnatelj šole tov. profesor Josip Klepec vsem navzočim obrazložil pomen šole ln nakazal bodoče delo. Glasbena šola v Vidmu-Krškem se je že od svojega obstoje dalje vedno borila za prostore. Pred leti so imeli šolo v privatnih sobah, medtem ko so v letošnjem šolskem letu dobili prostore v osnovni šoli v Kršikem in na Vidmu. Zaradi razkropljenosti učilnic Je bilo delo zelo otežkočeno. Zato je šolski odbor Glasbene šole napel vse site. da bi ta šola končno le prišla do lastnih prostorov. Občinski ljudski odbor Je njihovo težnjo podprl. Iz stavbe splošnega ljudskega premoženja so preselili dve družini ln ta.ko po dolgih letih dali tej šoli pet lastnih prostorov, ki bodo preurejeni v kratkem, tako da Jih bodo lahko uporabljali že v drugem polletju. Ker Je pa v Glasbeni šole preko 130 gojencev, so na roditeljskem sestanku ugotovili, da jim bo kljub temu primanjkovalo prostora. Zato so apelirali na šolski odbor, naj zastavi še vnaprej ves svoj vpliv in skuša dobiti še dva prostora poleg dosedanjih, tako da bo lahko Glasbena šola nemoteno delovala. V Glasbeni šoli poučujejo klavir, violino in zadnje čase tudi razna trobila. Ker se največ učencev uči klavirja, primanjkuje učnih moči. Opaziti je bilo, da se nekateri starši premalo zanimajo za napredek svojih otrok, zato 1e bilo skle- Trbovelj RAZPIS Komisija za razpis mesta direktorja ObLO Trbovlje razpisuje mesto DIREKTORJA SPLOŠNEGA GRADBENEGA PODJETJA ZASAVJE« V TRBOVLJAH Pogoji: Tehnična fakulteta (gradbena stroka) ln 5 let Prakse, ali tehnična srednja šola (gradbena stroka) ln 10 let Prakse, ali ekonomska srednja šola s 15-letno prakso v podjetjih, °d tega 5 let v gradbeni ali sorodni stroki, ali nižja strokovna Izobrazba s 15-letno prakso v enaki ali sorodni stroki, od tega 5 let na vodilnem položaju. Plača po tarifnem pravilniku ali po dogovoru. Stanovanje po dogovoru. Pravilno kolkovane prošnje s kratkim življenjepisom se naj Pošljejo Komisiji za razpis mesta direktorja ObLO Trbovlje v teku 15 dni po objavi razpisa v »Glasniku« — uradnega vestalka okraja Ljubljana, KOMISIJA ZA RAZPIS MESTA DIREKTORJA ObLO TRBOVLJE Rešitev nagradne uganke iz 3. številke Odgovor na našo šaljivo uganko, ki smo jo prinesli za naše Momirje v 3. številki našega tednika, se glasi: NAJČOLJ DEBEL KROMPIR RASTE v ZEMLJI. Neki pionir (Janez Dolinar), ki obiskuje cenovno šolo na Vačah, pa je k svoji rešitvi še modro pripomnil: če je zemlja dobro pognojena! Prav ima! Postal bo, ^okor vidimo iz njegovega odgovora, dober gospodar. Žreb je prisodil nagrado za rešitev te uganke Ivanu TOFO-jjlNlJU, učencu 4. razreda osnovne šole na Dobovcu, pošta Trbovlje I. Knjigo mu bomo poslali po pošti. Se nekaj, dragi- pionirjil — Dva pionirja sta nam poslala Rešitev uganke kar skupaj. Poglejte, kako sta praktična: prl-branliLa ata na poštnih stroških. Sedaj vidite tudi ostali, kaj i beseda »kooperacija« in »kolektivno« delo: bolj poceni *e! Posnemajte ju tudi vi! Vsem mladim bralcem prisrčne pozdrave! UREDNIŠTVO kaz za uspešno delo društva. Zato pričakujemo, da bodo vsi aktivni športniki in vaditelji, kakor tudi ljubitelji športa dobro premislili o vseh številnih uspehih ln neuspehih ter pro- blemih ,ki jih tudi ni malo. kajtj le tedaj lahko upamo na uspeh občnega zbora, in takrat bomo tudi lahko trdno prepričani, da bo letošnje leto v športnem življenju še uspešnejše. Šahovski turnir v Litiji njeno, da bodo starši odslej bolj kontrolirali njihove uspehe ln skrbeli. da se bodo Cimveč vadili doma. -i Nov otroški vrtec. — Pred dnevi so v prostorih bivšega SD »Svoboda« v Trbovljah odprli nov otroški vrtec. S tem vrtcem Je ustreženo staršem otrok, ki stanujejo v številnih stanovanjskih blokih okrog Dimnika. Preselitve. — Po priključitvi dela našega Zasavja pod ljubljanski okraj je s preselitvijo raznih uradov in ustanov postali prosti tudi prostori bivšega TNZ Trbovlje. V te prostore (bivša rudniška graščina) so se pred kratkim preselile občinske organizacije SZDL, LMS ln Občinski sindikalni svet Trbovlje. Bilanca kina Svobode II. — Letna bilanca kinematografa Svobode II v Zg. Trbovljah Izkazuje za preteklo letp pozitivno bilanco. Predvajal le vsega skupaj lani 55 celovečernih filmov, vseh predstav je bilo 445, obiskovalcev pa 89.961. Povprečno Je gledalo 1 film 1.635 ljudi, 1 predstavo pa 200 gledalcev. Izposojevalnica Vesna film Ljubljana je poslala lansko leto kinu v predvajanje 16 filmov, Croatia Zagreb 12, Morava Beograd 15, Kinema Sarajevo 7, Makedonija Skoplje 1 ln Zeta film Budva 4 filme. ZIMSKA KOŠARKARSKA LIGA LJUBLJANA : RUDAR 60:4» (21:14) ali poraz, ki ne pomeni poraz , Prav gotovo sodi ta poraz med največje uspehe Rudarja, saj je ligaško moštvo nastopilo v svoji najboljši postavi, kljub temu pa niso tako zlahka »pohrustali« gostov, kot so to mnogi pričakovali, saj so le-ti zlasti v drugem delu prikazali zelo dobro Igro, ln domači so morali napeti vse sile, da so obdržali priborjeno prednost. Morda pa bi bil uspeh še večji, če bi bil začetek boljši. Pričelo sc je namreč takole: Ljubljana je močno navalila, da so bili gostje prisiljeni na obrambno igro, ki jim Je po malem tudi uspela, vendar tudi to proti rutini m bilo posebno uspešno, saj so domači v osmih minutah vodili z 12:0. Ko pa so »knapi« dosegli prvi koš, se je slika malce spremenile. Igra Je postajala vse bolj hitra ln število zadetkov je bilo kar blizu ravnotežja, kar se Je zlasti opazilo v drugem polčasu, ko sta bili ekipi precej izenačeni, vendar kljub temu gostom ni uspelo zmanjšati razlike. Rudar ie tokrat zaigral borbeno ln — kar je predvsem važno — tudi taktično. Ce bi fantje prejšnje kolo proti Svobodi zaigrali s takim poletom, bi sl prav gotovo priborili 2 točki. Koše za Ljubljano so dosegli: Zupančič 15, Čretnik 11, Vranič 6, Kumar 5, Senčar 3, Eiselt 4, Urbanija 6. Za Rudarja pa: Jelen 23, Poličnik 1, Virt 2, Piki 4, Murn S. Otopel 4 ln Sčurk 3. Mladinci Rudarja »o izgubili tekmo z mlad. drž, prvakom 01ympia z rezultatom 68:13. ČESTITKA Čestitava atu Francu Petanu, Dolenja vas. Artiče, in Mariji Žnidaršič. Roje 17. St. Jernej k njuni poroki. — Hčerkica Helenca in sinko Franc. Na občnem zboru okrajne šahovske zveze so delegati šahovskih enot bivšega trboveljskega okraja sklenili, da se OSz Trbovlje preimenuje v Zasavski šahovski odbor, ki bo deloval od Litije do Radeč. Na moštvenem prvenstvu ZŠO sta se v finalu pomerili domača ekipa Litije in ekipa trboveljskega »Rudarja« z rezultatom 6 : 2. Pri domačih so dobro zaigrali Jamšek, Baus In Stefan Novak, pri Rudarju pa sta se odlikovala Mirko Srlbar ln Kovač. Rezultati: Jamšek : Jazbec ml. remi; Mertik : Srlbar 0 : 1; Mlakar ; Škrbec 0: :1; Pretnar: Frece 0:1; Rotar : Rugel 0:1; Baus : Borštnik remi; Stefan Novak : Opresnlk 1 : 0 in Drago Novak : Kovač 0 : 1 (prvi Litljanl, drugi Trboveljčani). Januarski brzotumir Rudarja Na tromesečnem lprzotumirju šahovske sekcije Rudarja v Trbovljah za prvenstvo posameznikov je Igralo 22 šahtstov. TRBOVELJSKI PIONIRJI NA 6LJEMENU Član mladinskega odseka PD Kum-Trbovlje nam piše: Na nedavnem sestanku smo sklenili, da pojdemo na Izlet na Slje-me. Takoj naslednjo nedeljo smo se že zbrali na železniški postaji. Bilo nas je 44 pionirjev tn mladincev. V Zagrebu so nas sprejeli zagrebški pionirji - planinci. V naslednjem smo se z vodiči na čelu napotili na Glavni trg mesta, od koder smo se s cestno železnico odpeljali do Tunela. Potem pa so nas zagrebški planinci odpeljati po poti proti sljemenu. Naj omenim še to, da je bila ta pot sicer bolj položna, a zelo blatna. V dobrih dveh urah ln pol smo prispeli do vrha. Tamkaj je hotel »Tomislavov dom«. Z vrha Sljeme-na smo zelo lepo videli Zagreb z okolico. Ko smo si nato ogledali hotel in se okrepčali z malico, smo si ogledali še relejno postajo UKW — Zatem smo se počasi vračali. Pri neki koči smo imeli v mraku zelo lep razgled na Zagreb. Med vožnjo v mestu s cestno železnico smo sl mimogrede ogledovali trgovske Izložbe, vendar dosti nismo mogli videti, ker smo se naglo premikali. Loko KUD »PRIMOŽ TRUBAR« je že začelo uresničevati program, ki ga je pripravilo za letošnje leto. Naj dela vnejša v tem društvu je pevska sekcija, pa tudi dramska družina ne zaostaja dosti za njo. Skupaj a pevci je preteklo soboto pripravila kul-turno-zabavnl večer, ki je nudil ljudem res pravo zabavo ln razvedrilo. Nastopili ao igralci, pevci, solisti ln deklamatorji. Ljudje si še žele takšnih prireditev. Ločarj hkrati že težko pričakujejo premiero »Komedije o komediji« na katero se igralci že nekaj časa marljivo pripravljajo. POTUJOČI KINO V LOKI — ■Ločeni so se zelo razveselili prvega obiska potujočega kina iz sevniške občine. Dvorana je bila nabito polna. Hkrati upajo, da jih bodo Sevničanl v bodoče redno obiskovali g Ulmskimi predstavami. KOMUNALA TRBOVLJE proda tale osnovna sredstva: 1 par črnih konj, več vprežnih oprem, težke In lahke vozove. Prednost pri nakupu imajo podjetja družbenega sektorja. Ogled cenovnih sredstev Je vsak da od 8. do 12. ure. Planinsko društvo »Kum« Trbovlje vabi na svoj redni letni občni zbor, ki bo v soboto, dne 31. januarja 1959 ob 6. uri zvečer v mali dvorani Svobode Zasavje (pri Sušniku). PD Kum Trbovlje vljudno vabi. Razdelili so se v dve skupini. V prvi skupini je bil najboljši Jazbec ml., ki je dosegel 10 točk — v drugi pkuplni, kjer je igralo 10 mož, pa je bil najuspešnejši Mirko Sribar z 9 točkami. V finalu je igralo 8 šahlstov. Igrali so na čžts: 114 minut za partijo in sta bila najboljša igralca Jazbec ml. in Viktor Borštnik; prvi je bi Jazbec in je za nagrado dobil uro budilko. Končno stanje: 1. Jazbec ml. 6,5 točke; 2. Borštnik 6; 3. Srlbar 4-5; 4, Jazbec st., Ciril Urek in Tone Drobež po 3 točke; 7. Janez Srbeč 2 točki ln 8. Ludo-vik Opresnik (ki pa je štiri partije izgubil zaradi nočne službe). ((n) Janez Canžek — 25 let planinar Tovariš Janez Canžek, širom po Zasavju ln med ostalimi slovenskimi planinci poznan alpinist, praznuje letos 25-letnico, odkar je začel zahajati v naše prelepe planine. Bil je ie na vseh naših vršacih. bil pa je tudi na tujih gorah. 2e leta 1933 se Je tov. Catek včlanil v alpinistični klub Skala. Dolga leta je bil podpredsednik PD KINEMATOCRAFI KINO »DELAVSKI DOM« V TRBOVLJAH: 30. januar, ja do 1. februarja amer. barvni kinoskopski film »INTERPOL«; 3.—5. februarja ital. film »SMRT KOLESARJA«; 6.—9. februarja amer. barvni kinoskopski film »Je še en prostor«. KINO »SVOBODA - TRBOVLJE II«: od 30. januarja do 2. februarja franc, film »BELEŽNICA MAJORJA TOMPSO-NA«; 1. februarja matineja »VELIKA PUSTOLOVŠČINA«. KINO »SVOBODA - ZASAVJE«: 31. januarja do 2. februarja amer. barvni cinem. film »INDIJANSKI BOREC«; 7. do 9. februarja amer. film »ONSTRAN GOZDA«. Predstave ob delavnikih ob 17. in 19.15 uri, ob nedeljah ob 18. uri; za mladino v nedeljo ob 15. nrL KINO »TRIGLAV« ZAGORJE: 31. januarja do 2. fe-bruarja franc, barvni cinem. film »SKRIVNOST PICASSA«; 4. in 5. februarja amer. film — komedija »ONA VE KAJ HOČE«. Predstave ob 17. in 19. KINO »SVOBODA-KISOVEC« ZAGORJE: 31. jan. do 1. februarja amer. barvni pnstol. film »DOŽIVLJAJI KAPETANA V/EIGHTA«; 4. in 5. februarja ruski vojni film »NESMRTNI GARNIZON«; 7. in 8. februarja amer. barvni film »POSLEDNJI IZ PLEMENA KOMANCI«. KINO »PARTIZAN« V SEVNICI: 31. januarja do 1. februarja franc, film »RDEČE IN ČRNO« I. del; 7. in 8. februarja franc, film »RDEČE IN ČRNO« II. del. Od petka do petka TRBOVLJE; Zvonko Trampuš, mizar iz Trbovelj in Marija Orožen, delavka iz Hrastnika: Ivan Podbevšek, delavec Iz Trbovelj; ln Marija Oplotnik, delavka iz Trbovelj; Gustav Jordan, ključ, mojster Iz Trbovelj in Filomena Rojstva BREŽICE: Marija Meke, Selce 1, sina; Marija Tomše, Čerina 12, hčerko: Karlina Zorko, Gora 11, sina; Zofija Bogovčič, Laze 12, sina; Marija Krušlln. Ključ r- Mo- ouiui usaiija »sij uc juuj etui za« . X nuiuvu- krička 55, sina; Jožefa Godler, Prelec, gospodinja iz Trbovelj; Mali Obrež, hčerko; Marija Sinko, Dobrova 32 ,LRH, hčerko; Marija Vučajk, Mihalovec 17, sina; Ana Žgajnar, Radna 4, sina; Frančiška Pangerčič. Globočice 6, sina; Marija Urbanč, Pristava 9, sina; Frančiška Pinterič, Podgorje 62, hčerko; Margareta Ceh, Tuhelj 49 — Klanj ec. sina. SENOVO: Danica Trupkovič, Rožno 39, sina; Anice Zakšek, Brestanica, sina; Silvestra Butko-vič, Brestanica 104, sina; Frančiška Zakšek, Reštanj 20, sina; Ljudmila Macur sela 8. sina. Sevnica: Rojstev ni bilo. TRBOVLJE: Marjeta Ocepek, Trbovlje, deklico; Magda Skerbec, Renke, deklico; Angela Sadušek, Marija Kolar, delavec lz Trbovelj in Ljudmila Hribar, delavka iz Trbovelj; Alojz Vene, delavec lz Trbovelj ln Eva Kuzmič, gospodinja iz Trbovelj; Avguštin Ben-kič, delavec iz Trbovelj ln Leni Krhlikar. gospod, pomočnica lz Trbovelj; Karel Teržan, rudar iz Trbovelj tn Pavla Jan, gosp. pom. iz Trbovelj. Smrti BREŽICE; Smrti ni bilo. SENOVO: Jožefa Cvirn, roj. Se-nlčar, stara 84 let, Gorenji Leskovec 15; Ana Vovčko, roj. Jeler, stara 77 let. Dobrava 49; Mihael AJ tnik, star .83 let, Senovo 102. SEVNICA: Anton Kolman, upo- Hrastnlk ln njegova zasluga je, da IS; L?u<&uT^ kojenec! Ledina ll; T™a Gr" so tamkaj ustanovili v planinskem društvu alpinistični odsek ln gorsko reševalno službo. AO ln reševalno postajo v Hrastniku Je vodil 19 let. — Jubilant pa se je pojavil pred javnostjo tudi s planinskimi predavanji, a svoje članke o planinstvu in alpinizmu Je najraje objavljal v Zasavskem tedniku, Ljudski pravici ln Planinskemu vestniku. Posebno znana sta njegova članka »V severovzhodni steni Jalovca« ta »Zgodovina alpinizma« ter še drugi. SPJ ga Je za njegove zasluge na planinskem ta alpinističnem področju odlikoval s srebrnim križcem. K njegovemu lepemu Jubileju mu prisrčno čestitamo, obenem pa mu želimo, da bi še vnaprej ostal zvest planinstvu ta alpinizmu ter da bi mu naše gore, ki nanje tako rad zahaja, nudile še obilo razvedrila. KUPUJTE IN NAROČAJTE »ZASAVSKI TEDNIK" žar, Zagorje, deklico; Julijana Pi- Gorčlč, prevžitkarica, šek, Trbovlje, deklico; Ljudmila dol 12; Janez Kralj Vovk. Hrastnik, deklico; Alojzija Avsec, Zagorje, dečka; Alojzija Golobič, Radeče, deklico; Marija Ostrožnik, Zagorje, deklico- Jožefa Božak, Trbovlje, deklico- Silvestra Skrinar, Trbovlje — Zupa, deklico; Terezija Zupan, Zagorje, dečka; Štefanija Martinčič, Pod-kum, dečka; Irena Okrog ar, Trbovlje, dečka; Ana Močilar, Dol prt Hrastniku, dečka; Ljudmila Lončarjev posestnik, Vranje 29; Helena Jazbec, gospodinja. Lončarjev dol 7. TRBOVLJE: Antonija Lovrač, stara 83 let lz Podlipovice — Zagorje; Marija Cešomja, roj. Hvala, stara 55 let iz Trbovelj; Frančiška Jaklič, roj. Kovač, stara 33 let iz Zagorja; Miha Urekar. star 69 let lz .Trbovelj; Marjeta Zajec, stara 74 let iz Vrha Trojane: Anton Ramšak, star 89 let iz Trbo- s* a dečka; Antonija — Marija Glas, Trbovlje, deklico; Ana Ze Železnik, Novi grad — Boštanj. dečka: Angela Perc, Trbovlje, dečka; Angela Lomšek. Trbovlje, deklico; Antonija Skale, Trbovlje, deklico; Ivana Grčar, Hrastnik, deklico; Alojzija Kupšek, Trbovlje, dečka; Marija Vovk. Hrastnik, dečka; Terezija Hančič, Radeče, deklico; Štefanija Zupanc, Dol pri Hrastniku, deklico; Elizabeta Vičič, Zagorje, deklico; Marija Strgaršek, Trbovlje — Zupa, dečka. Poroke BREŽICE: Porok ni bilo. SENOVO: Jožef Kostanjšek, ključavničar. Senovo 172 ln Jožefa Skoberne, gospodinja. Senovo št. 137. SEVNICA: Anton Kolman, poljedelec, Drožanje in Ivana Kozinc, prodajalka. Drožanje 17. lija Kmet, roj. Stopar, stara 62 let iz Trbovelj; Jože Zmrzlak. otrok, star 9 let tz Trbovelj — Vrhe. MALI OGLASI GOZD v Izmeri 1,40 ha, 15 minut od Artič, prodamo za znesek 120 tisoč din. Kupci nai se obrnejo na Slavko Molah. Brežice, Jurčičeva 3. alt na »Agroservis« — Brežice. PRODAMO ČEVLJARSKI STROJ in ogrodje dobro ohranjenega zidanega štedilnika, posamezno ali oboje za 25 tisoč din. — Naslov v upravi našega lista. PREKLIC Podpisani Franc Požar, Radeče št. 8, preklicujem vse neresnične izjave, ki sem jih izrekel zoper tovarišico Ivanko Pavlin. AKTIVA KrojaStvo In šiviljstvo Trbovlje BILANCA NA DAN 31. DECEMBRA 1957 PASIVA Zap. Naziv postavice Znesek Zap. Naziv postavke Znesek 6t v 000 din e 000 din A. Osnovna ln močena eredstva L Osnovna sredstvo A. Viri osnovnih In Izločenih sredstev 1330 L Sklad osnovnih sredstev 1.218 *. Investicije v teku — 1. Investicijsko posojilo za 1. izločena sredstva ln dragi osnovna sredstva * Razni gkJadi 0 428 Investicijske sredstva «29 l Dolgoročno posojilo ta financiranje InveeticlJ i Dragi viri financiranja 458 Investicij B, Obratna eredstva B. Viri obratnih sredstev «. Skupni obratna sredstva «11 6. Banka - kredit za obratna sredstva 1.785 7. Sklad obratnih sredstev 8. Investicijsko posojilo za 2.039 C. Sredstva v obračunu obratna sredstva — ln druga aktiva ». Pasivne časovne razmejitve — 6. Kupol to druge terjatve 1. Druga aktiva 851 5.415 C. Viri sredstev v obračunu ln druga pasiva 10. Dobavitelji In druge 1.759 obveznosti U. Draga pasiva 2.907 Skupaj: 10.136 Skupaj: 10.136 Podjetje Je v letu 1957 doseglo bruto prometa 28,075398 din s povprečno zaposlitvijo 50 delavcev ln uslužbencev. Računovodja: Bricelj Anica L r. Predsednik UO: Žvegllč Franc 1. r. Upravnik; Skoberne Anton 1. r. 't.ueeet im n»- 1 2 8 2 3 IIMtklg ».»M./ kOLčilA V TIMI BESEDE (vodoravno in navpično); 1. staro 'orožje; 2. škodljiva žuželka, podobna sršenu; 3. velika lesena posoda. Nov nagradhi magični kvadrat za pionirje Rešitev nagradnega magičnega kvadrata nam prinesite Edi P® Pošljite po pošti do nedelje, 8. februarja opoldne. Za na-”ado imamo pripravljeno 1 lepo knjtžno nagrado, ki jo bomo Pc>detiii po odločitvi žreba. Ko nam boste pisali, ne pozabite v odgovoru na uganko "tvesti razen svojega Imena in priimka še razred šole, ki Jo ^•»kujete, nadalje pošto in kraj, kjer ste doma. » Vsem pionirjem želimo, da bi tudi v drugem šolskem pol-""vb dosegli v učenju lepe uspehe. UREDNIŠTVO PljE : B.BZlKU liE. : E DOSANC 11. Bilo Je tiho. Tu ln tam se je usipal sneg z vej. Ponoči je snežilo ta drevesa so ječala pod težkim bremenom. Nemci so prihajali vse bliže. Niso še zaslutili nevarnosti. Oči so se Jim svetile od sovraštva, šil b| tudi v pekel, ne da bi tega opazili. 12. Bolj budni pa so bili borci na položajih. Že so opazili bele postave sovražnikov; odeti so bili v bele plašče. Težko jih je bilo ločiti od snega, ki je žarel in se svetlikal v soncu. — Nenadoma je padel strel. Takoj nato se Je usula toča krogel na Švabe. 13. PartizEinl so dobro merili. Vedeli so, da munlclje nimajo na pretek. Prvi sovražni vojaki so omahnili v sneg. Drugi so Iskali kritje ali pa so brezumno tekali po jasi. Iz odličnega zaklona se je oglasil Šarec. Začel je peti svojo smrtno pesem. Opazil sem nevarnost. Te so se mešale z zoprnim Poskušal sem se približati dimom in smradom. Vzpel sem položaju. Sc nekaj metrov. Ra- se, a takoj omahnil. Čutil sem, fal krogel je cefral veje tik kako mi je nenadoma postalo nad mojo glavo. Omahoval toplo. Z roko sem segel pod sem. Kaj naj storim? Vitka plašč. Med prsti mi je polzel debla jelk so klonila — pre- tenak curek krvi... Nenadoma streljena. Iveri so frčale po sem zaslišal neko čudovita muziko. Izgubil sem eavest.,. zraku. NEVERJETNE POSLEDICE LJUBOSUMNOSTI Zakopal živo ženo DA BI OD NJE IZVEDEL IME LJUBIMCA, 0 KATEREM SE MU JE SANJALO Povsem prepričan, da so njegove sanje - resnica In da ga njegova mlada, 24-letna žena Vincenzina vara, 30-letni kmet Giuseppe Perino iz Monsorete (Italija) ni več našel miru: na vsak način je hotel vedeti ime ljubimca svoje žene, o katerem se mu je sanjalo, vendar v spanju ni mogel spoznati obraza svojega »»smrtnega sovražnika«. Greta Garsen se je 'lepo uveljavila v nekaterih tllmih... GOLJUFIVE SANJE Tisto jutro se je Giuseppe pirebudil ves iz sebe: v sanjah je razločno videl, kako se njegova žena Vincenzina objema in poljubiti e z nekim moškim. Ljubosumni Giuseppe je bil prepričan, da so mu sanje razkrile resnico, ki zanjo on, »rogonosec« sploh ni vedel. Zanj na bilo več nobene sum nje: mlada žena ga vara. In Giuseppe, ves zaslepljen od ljubosumja, je pričel mučiti svojo ženo, od katere je na vsak način hotel zvedeti ime njenega ljubimca. — Pa kaj ti je vendar človek nesrečni? Kakšen ljubimec te vendar preganja — ali si znorel? Vse bolj se odkrivajo možnosti uporabe atomske energije v miroljubne namene. Prav pred kratkim smo brali, da v Ameriki trenutno proučujejo možnost pridobivanja nafte iz oljnih škriljavcev. Z atomsko bombo bj po tej zamisli globoko pod zemljo razstrelili škriljavec v prah in s posebnimi zažigalnšmj metodami bi nato pridobili nafto in pline. Brž ko bj ta postopek uspel, bd pomenil velikanski * napredek v pridobivanju nafte iz škriljavcev. Kot je znano, pridobivamo danes nafto z globokimi vrtinami in črpanjem s posebnimi napravami. Vendar ta nafta ni neizčrpna in jo bo enkrat tudi zmanjkalo. Zaradi tega se danes proučujejo nači- Bcspodarske zanimivosti UVOZ JAJC V ITALIJO V letu 1958 je Italija uvozila 50.000 ton jajc. Odkupne cene so bile lani v tujini nekoliko višje kakor predlanskim, ker je bilo v nekaterih izvoznih državah — izvoznicah, kakor na primer v ZDA, Belgiji in Holandiji manj jajc na razpolago za Izvoz. Najugodnejše cene je lani nudila Jugoslavija. SUSA jim je pobrala kruh Nedavno je v brazilsko mesto Caninde navalilo okrog 4000 laičnih kmetov, ki so pričeli pleniti po trgovinah, na trgu in po stanovanjih. Vmes sta morali poseči policija in tudi vojska. V mesto so kmetje vdrli: ker jim je na vasi vse pridelke pobrala suša. Brazilska vlada je v prizadete kraje poslala S ladje živil. ni, kako bi pridobivali nafto tudi iz drugih'virov, med katere spadajo v prvi vrsti omenjeni oljni škriljavei. Strokovnjaki cenijo, da vsebujejo na primer škriljavei sevemozahodnega dela države Colorado kar 1 trilijon barelov nafte. (Bareli so posebni standardni sodi za nafto in imajo 147 1 vsebine.) To je zelo velika številka, če jo primerjamo s celotno rezervo nafte v Ameriki, ki jo pridobivamo s črpanjem in ki znaša okrog 35 bilijonov barelov. Kljub navedenemu, pa gornja proučevanja še ne bodo dala tako kmalu zadovoljivih rezultatov, ker bi bilo danes pridobivanje nafte z atomsko energijo še predrago. Za pridobitev 1 barela take nafte bi znašali stroški okrog 80 dolarjev, medtem ko stane pridobivanje nafte s črpanjem le 3 dolarje za 1 barel — Vidimo, da zopet zadenemo na znanj paradoks, da so v oceanih velikanske količine zlata, katerega pridobivanje pa bi stalo mnogokrat več, kot pa je vrednost zlata. Ne glede na to pa je treba vsekakor pozdraviti gornjo zamisel, ki bo v bližnji prihodnosti čisto gotovo uresničljiva, zlasti ker se bo cena atomske energije prav gotovo znižala. F.S. Bas, Id nima tekmeca 25-letni angleški pevec Tom King iz Portsmoutha trdi, da lahko poje najnižje note na svetu. Zato bi rad odšel v Sovjetsko zvezo, kjer bi našli popevke, ki bi bile primerne za njegov glas. Tom King pravi, da lahko poje z nižjim glasom od zadnje note na klavirju, to je za eno oktavo niže od slavnega ruskega basista Saljapina. — ga je začudeno vpraševala njegova brhka Vincenzina. ODHOD A Giuseppe, odslej vedno ves pobit, je molčal in si mislil svoje. In nekega dne ji je rekel, da bo odpotoval na delo v Švico. Pred tem pa je v vasi najel ljudi, Id so opazovali, kaj njegova žena dela. Po kratki odsotnosti se je Giuseppe nekega dne nenadoma povrnil. Nič sumljivega ni mogel zvedeti od svojih »špionov«. SATANSKI NAČRT In ta vaški »Othello« je sedaj v sebi skoval drug načrt, po katerem bo zanesljivo zvedel resnico. Potuhnil «e je in na videz pomiril. Nekega dne je poklical ženo ln ji dejal, da bosta šla na oddaljen travnik. Tamkaj sta oba pričela kopati globoko jamo, ker ji je Giuseppe dejal, da mora presaditi neko staro figovo drevo. Zena niti slutila mi, kaj namerava. DO GRLA V ZEMLJI Sonce je že začelo zahajati, ko sta opravila svoje delo. Treba je bilo, da odideta domov, preden ju zajame noč. Im takrat se je zgodilo nekaj nepričakovanega. Giuseppe se je lotil izvedbe svojega strašnega načrta. Naenkrat je planil proti ženi in jo podrl na tla. Z dolgo vrvjo je nato zvezal Vencenzino, da se ni mogla premakniti z mesta. Zena je vpila in jokala, a vse ji ni pomagalo: mož je svojo ženo vrgel v izkopano jamo in jo pričel živo pokopavati. — Mi boš sedaj povedala ime tvojega ljubimca? — Pa kakšno ime vendar hočeš vedeti? Si res zblaznel? — Torej če nočeš... Giuseppe je ves divji z lopato zagirebal prst in zasipal z njo nesrečnico, odločen, da jo živo pokoplje. Ko je žena videla, da Jo hoče mož res pokopati — saj ZANIMIVA IZJAVA WINSTONA CHURCHILLA Bivši premier britanske vlade je dejal nekemu novinarju: »Letos se bo zgodilo še toliko, da bi k svojim »Spominom« lahko napisal še eno knjigo.« STRAŠNA ZAKONSKA ZALOIGRA Tri tedne po ločitvi zakona je 30-letni Emil Schneider iz In-genheima (Zah. Nemčija) odšel nekega dne v bolnišnico, kjer je njegova ločena žena Margita delala kot medicinska sestra. V bolnišnici je prosil, da jo pokličejo, ker ji »ima nekaj važnega za povedati«. Brž ko se je žena pojavila, je Schneider potegnil revolver Im jo z nekaj streli ubil na mestu. Nato je mož pobegnil in se z motorjem odpeljal v Margltino stanovanje. Tamkaj je s strelom revolverja ubil še sinčka, starega 10 mesecev, hudo ranil ba- lučka ■MIRHMMRflli nmmmimMMmmmm. DIREKTIVA ZGODOVINI Da obstajajo dve Nemčiji — je dejstvo, ki ga samo kratkovidni politiki lahko negirajo. Adenauer pa medtem in podpira ga Zahod — trdi, da je edino bonnska vlada zakonita nemška vlada. Vzhod je s pravico rušil to tezo. No, da pa bo prišlo do podobne trditve, je malokdo mislil. Te dni je namreč sekretar Partije Vzodne Nemčije Ulbricht dal zgodovinarjem direktivo, da v teku 1959 dokažejo, da je Vzhodna Nemčija edina legalna nemška država! Letaš bodo praznovali desetletnico vzhodnonemške države — toda k učvrstitvi te države Ulbrecht s svojo direktivo ni pripomogel... ŽEJNI RUSI IN SVEŽ ZRAK V ZSSR so začeli resno razmišljati, kako naj zmanjšajo potrošnjo alkoholnih pijač. Gostje v restavracijah smejo dobiti samo eno čašo alkoholne pijače. Zakonski predpis to seveda še ni, a se vendar tak zakon pripravlja. Ta predpis je za sedaj samo poskus, ki naj zakonodavcu pokaže, kako potreben je tak zakon. Osnovna misel te namere je, da se preprečijo nelepe slike, ki so jih zakrivili prav pijanci. Glavna zamera glede izvršitve omenjene je v naslednjem: ce hoče nekdo, da se napije, bo pač menjal restavracije in povsod bo dobil dovolj pijače, kar pa spet dovede do pijanstva. Z najvišjih mest pa pravijo: »Sveži zrak bo iztreznil ljudi, ki bodo letali iz restavracije in svež zrak jih bo streznil!« VPLIV CIVILIZACIJE Po svetu še vedno razpravljajo o nekem neizvršenem in pripravljenem atentatu na Nkrumaha, predsednika nove afriške države Gane. Vedeli so, dn v državi obstaja parlamentarna opozicija, vendar, da je v stanju, da se zateče k ubijanju kot političnemu sredstvu, niti stim Nkrumah ne verjame. Zato je imel vzrok, da je izjavil: »Prepričan sem, da za celo zadevo stoje — tujci...« Običajno je tako: tisto, kar najprej prodre iz tako imenovane civilizacije so — peklenski stroji... je bila že do ramen zasuta s prstjo — je uporabila žensko orožje — lokavost. Rekla mu je: — Dobro, odkoplji me, povedala ti bom njegovo ime. Mož je čakal na odkritje svojega »sovražnika« ter jo odkopal in rešil spon. A Vincenzina mu tudi zdaj ni povedala želenega imena. Možu je rekla, da ga bo zvedel doma. Ko sta prišla v vas, mu je žena ušla in se skrila pri sosedih, a Giuseppe se bo zdaj moral zagovarjati za svojo neverjetno norost in dejanje pred sodiščem. 0VS0P bico svoje žene in še neko starko, ki je prišla v hišo na obisk. Potem je blazni Schneider v stanovanju zanetil požar, odšel v klet, kjer se je zabarikadiral. Ko je prispela policija, je mož začel nanjo streljati. Policiji je uspelo udušiti požar, a ko se je spet vrnila v klet, da prisili Schneiderja h kapitulaciji, se je bil ta že z zadnjim strelom v srce usmrtil sam. DEKLICE ZRELEJŠE KOT DEČKI Dr. Pratik R. Pauly,. psiholog na javnih šolah v državi Oklahoma (ZDA), jo s številnimi testi ugotovil, da bi morali deklice poslati v osnovno šolo najmanj pet mesecev prej kot fante. Deklice, pravi, niso inteligentnejše kot dečki, pač pa hitreje dozorevajo. Sele okrog dvajsetega leta dobite mladeniči dekleta. Ta strokovnjak pravi nadalje, da bi dečkom v mešanih razredih osnovne šole prihranili mnogo blamaž pri pouku, če bi pošiljali v šolo šest mesecev mlajša dekleta. 3770 m DEBEL LED Agencija TASS je 20. januarja sporoči la, da se je sov jelka ekspedicija, Ja jo vodi Arkadij Nikolajev na Antarktiki in ki je ustanovila novo oporišče na Južnem tečaju, vrnila v vzhodno oporišče Mirny. V 87. dneh je odprava prehodila okoli 4000 km ter premagala višine do 4000 m. Oporišče, ki so ga imenovali »nedostopen tečaj«, bo namenjeno periodičnim znanstvenim opazovanjem in bo služi J lo za povezavo za odpravo, ki' pojde na to področje v letih 1959—1960. Odprava je prvič na Antarktiki izmerila 3770 metrov debel led. »MOŽJE — ŽABE« Po sporočilu poveljstva for-rmoških »ljudi-žab« bi naj imeli Kitajci prav poseben sistem, ki n:},j bi preprečeval njihovim »ljiudem-žabam« dezerterstvo. Preden gredo kitajski »mož je-žabe« na akcijo, jim baje vcepijo tako imenovani »samomorilni serum«. Ce se po 24. urah ne vrnejo v svoje oporišče, jih ta serum ubije. Ce pa dosežejo domače pristanišče, jim vcepijo protistrup. Formoško poveljstvo trdi, da so to izjavili ujeti kitajski pomorščaki. Ivtomobilska čuda Najhitrejši serijski avto ne svetu je Mercedes benz 300 SL Šport Coupe, ki jih izdeluje tovarna Dimler Benz A. G., Stuttgart, Zah. Nemčija. Serijski avto z najmodernejšim motorjem je Ferrari 375 Millemiglia, ki se delajo v Moden! v Italiji. Najdražji avtomobili na svetu so »Pey«sos«, španske produkcije, katerih cena se suče od 22 do 26.000 dolarjev! Prvi avto, ki so vanj vgradili avionski motor, je bil specialni Higham, imenovan »Babs«, katerega je njegov lastnik Parry Thomas uporabljal za rekordne solo vožnje. Najhitrejši avto na svetu je Railton-Mobil, ki ga je vozil pokojni John Cobb. Spoznanja in resnice (Po arabskem pregovoru) Kdor ničesar ne ve in ve, da ničesar ne ve, je norec. Izogibal se ga! Kdor ničesar ne ve, in ne ve, da ničesar ne ve, je nevednež. Pouči ga! Kdor ve, pa ne ve, da nekaj ve, spi. Zbudi ga! Kdor ve in ve, da nekaj ve, je modrec. Sledi mu! Ekonomično za avtomobile Avtomobilom se obeta nova izpušna cev, ki jo je baje izumil neki tehnik iz Losanne. Njeni prednosti: prihranek goriva in odprava škodljivih izpušnih plinov. Hkrati pa nova cev tudi precej omeji ropot. Po zatrjevanju iznajditelja je ta izpušna cev z »zaprtim obtokom« že dala odlične rezultate. Eksotična lepota... IZ KNJIGE »NAJVECJE VOHUNKE SVETA« Angelika in rdečebradi Desetega junija 1935. leta se je neka plavolaska, zelo vitka ln elegantno oblečena, povzpela v miinchen&ki express ne berlinski železniški postaji Anhal-ten. Vstopila je v kupe prvega razreda. Zvečer je v Milnchenu prestopila na tarzovlak za Rim in odšla v spalni vagon, kjer je imela rezervirano ležišče. Človek ni vedel, ali naj jo prišteje k severnjakom ali juižnjakom. Lahko bi bila Skandinavka, lahko pa tudi Angležinja. Potovala je sama zase. ne da hi s kakim sopotnikom spregovorila. Ko se je vlak približal Kufsteinu na italijanski meji, je nekaj carinikov potrkalo na vrata njenega kupeja. Plavolaska jim je pokazala svoj angleški potni list, glaseč se na ime gospodične Helene HoUbom. V istem brzovlaku je bil še neki drugi inozemski potnik. Iz njegovega potnega lista je bilo razvidno, da se piše Femando Kvesada ln da je rojen v Barceloni. Bil je tipični Spanec: imel Je bujne črne lase, dolg nos in dolge, tanke roke. Carinikom je rekel, da ima pri sebi le deset nemških mark. V nje- kovčkih so bile obleke najboljše ave, svilene srajce, razni parfumi in druge drobnarije. Cariniki niso mnogo preiskovali njegove prtljage. Njegov ded je onemogočil sleherni dvom, da pri sebi še karkoli, kar bi cariniki rtorali videti. Sicer pa je potoval v prvem razredu. V Rimu so se potniki razšli na vse Naslednji dan se je plavolasa pojavila v hotelu Parker v To j« miren, aristokratski ho- govih Izdelav V JVHIVU Ukani Na/ Atoležinja KRju. kapitan tel, ki posebno privablja petične angleške turiste. Dama je pustila svoj potni lyt pri hetelskem vratarju, kot je to navada v Italiji, in takoj odšla v svojo sobo. Dan kasneje, zvečer, je dama odšla iz hotela, oblečena v navadno obleko, na kateri so bile bele vrtnice. Prosila je vratarja, naj ji najame taksi in pojasnila vozniku, kam naj jo zapelje. Taksi je vozil skozi mesto in odbrzel na periferijo. Potem je potnica izstopila in odšla peš do neke večje restavracije v starem neapeljskem pristanišču. Pred restavracijo se je sprehajalo precej ljudi. Angležinja je za hip obstala pred vhodom. Neki natakar je opazil na njeni obleki bele vrtnice. Takoj je prišel k njej in dejal, da v gostišču žal ni prostega sedeža, a da ji — če želi — lahko poišče kakšno prosto mesto. Po teh besedah jo je odvedel k neki mizi v kotu gostilniške dvorane. Za mizo je sedel neki človek. Počasi je vstal in dejal, da je vesel, če jd lahko ponudi prostor. Angležinja je prisedla. Hip kasneje se je spet isti natakar bližal mizi z nekim novim gostom. Prišlec ni bil nihče drug kot Femando Kvesada, tisti Spanec, ki je od Munchena do Rima potoval v istem vlaku kot gospodična Hollbom. Gospodična Hollbom se je pravzaprav imenovala Angelina Dibrow. Bila je Nemka in je spadala k novemu španskemu oddelku Gestapa. Nemška tajna policija je z. največjo previdnostjo skrivala vsakršno sled za tem oddelkom. Bila je po poreklu to baltskih držav in je stopila v nemško vohunsko službo še za časa Weimarske republike. V prvih dneh svojega službovanja je mnogo prispevala k odkritju neke mednarodne tolpe denarnih ponarejevalcev. Tedaj je bila znana pod drugim imenom. Angelina ni prišla iz Anglije, niti ni potovala skozi Holandsko, kot je bilo napisano v njenem potnem listu. Razpolagala je z znatnimi vsotami denarja v tujih valutah, ki ga je uspela pretihotapiti čez mejo na razne sleparske načine. Femando Kvesada je že dalj časa delal v vohunskem poklicu. Vendar je Imel pogosto obilo neprllik. Tako je bila pred nedavnim v časnikih njegova fotografija v zvezi z nekim škandalom, ki je vzbudila veliko pozornost. Neki španski špekulant je namreč poskušal podkupiti neko ugledno osebnost, da bi mu ta pomagala dobiti dovolilnico ^a otvoritev igralnice na Majorci. Prav tako se je Kvesada kompromitiral v neki aferi s tihotapljenjem ameriških cigaret v Španijo. Tretji vohun je imel najkrajši vohunski staž. Imenoval se je Gaston d’Etč in je bil Italijan. Prej je bil predstavnik neke italijanske tovarne avtomobilov v inozemstvu, a vohun je postal tedaj, ko je prišel na oblast fašizem in z njim diktator Mussolini. Vsi trije so bili pazljivo Izbrani ljudje vohunskih služb tujih vlad. Vsi so imeli specialno kvalifikacijo za izvedbo naloge, ki je bila za njihove države posebnega pomena. General Franco, prejšnji šef generalštaba v Madridu, ki so mu španske čete v Maroku postale zveste, se je pripravljal na prevzem oblasti v Španiji. Španija in Franco sta bili glavni temi pomenka vseh treh agentov v neapeljski restavraciji. Franco in tisti, ki so mu priskočili na pomoč, da bi prišel do svojega cilja, so uspeli prepričati nemško in italijansko vlado, da jim pomagata v svojem lastnem interesu. Ker sta bili že obe državi fašistični, je Franco udaril na te strune ln zatrjeval, da bo mnogo bolje za stvar fašizma, če bi postala tudi Španija taka država. Ko sta se vladi obeh držav prepričali, da ima Franco resne namene pofa-šistitl Španijo, sta mu začeli pomagati. Načrti za prevzem oblasti v Španiji so bili že pripravljeni in Franco je zahteval od Italije In Nemčije, da mu pošljeta na skrit način nekaj letalskih eskn-dril v Španski Maroka S tako pomočjo bi Franco laže uresničil svoje načrte. Z osemdesetimi vojnimi letali bj polki španske Legije tujcev, ki so bili zvesti Francu, in s polki, sestavljenimi iz prebivalcev Španskega Maroka, Franco lahko pričel boj v kateremkoli delu Španije. Berlin in Rim sta oberoč sprejela Berlin in Rim sta oberoč sprejela ta predlog, še posebno, ker naj bi se letala kasneje plačala z nekaterimi španskimi proizvodi in koncesijami v španski industriji. Tako je bilo osemdeset letal, Izdelanih v Nemčiji, prepeljanih v Italijo, kjer so njene tovarne montirale vanje svoje motorje. Toda kako letala spraviti v Maroko? Zračna pot ni prišla v poštev, četudi bi poslali vsako letalo posamič; tako pošiljanje ne bi ostalo neopaženo. Leta 1935 je bila Anglija proti Francu še sovražno razpoložena. Zato bi odkrito pošiljanje letal lahko povzročilo mednarodne zaplete. Zavoljo tega so sklenili#, da se vsa letala razstavijo v zaboje. Potrebno je bilo, da zaboje prepe-ljejo najprej kot tovorno blago do Neaplja. Tu bi jih prevzele italijanske tovorne ladje manjše tonaže in prepe* ljale v Maroko. Zaboji bi bili ocarinjeni kot »nurnberške igrače« in »drobno železno blago« iz tovarne Solingen, poslani neki veliki trgovski hiši v Neaplju. Italijanski agent in predstavnica Nemčije sta pozorno poslušala svojega španskega kolego, ki jima je pojasnjeval, da se morajo vsi načrti spremeniti-Glede na nove okoliščine ne pride več v poštev, da bi letalske dele prepeljali v zabojih. — Kaj hočete s tem reči? Zdaj vendar ne moremo več spreminjati naših načrtov — je ugovarjal Gasion d'Etč. Spanec jima je nato pojasnil, zakaj so prisiljeni poiskati drug Izhod. (Konec prihodnjič!