166
Književnost Geografski vestnik 88-2, 2016
Prvi del mo no gra fi je pred stav lja pre gled zo oan tro po ge ne ga vpli va pri uničenje goz da na Krasu. V njem
se pos ve ti vprašanju komu ve lja za slu ga za po goz do va nje Kra sa s črnim bo rom. Šele upo ra ba te dre -
ve sne vr ste je na mreč obro di la prve sa do ve, saj dru gim, bolj av toh to nim vr stam, osi ro mašen te ren ni
več us tre zal. Meni, da se goz dar je ma Jo se fu Res slu in Jožefu Kol ler ju da nes pri pi su je jo pre ve li ke za -
slu ge pri poz na va nju pri mer no sti črne ga bora za po goz do va nje Kra sa. Med tem ko je nju na vlo ga pri
po goz do va nju si cer ve li ka, av tor iz po stav lja dva dru ga, manj zna na po bud ni ka po goz do va nja, to sta
Do menico Ros set ti in Bar to lo meo Bia so let to. Av tor pou dar ja, da gre raz log za za stoj pri po goz do va -
nju v prvi po lo vi ci 20. sto let ja is ka ti v obeh sve tov nih voj nah in ita li jan ski za sed bi. Raz voj goz dar ske
zna no sti po dru gi sve tov ni voj ni je vpli val na po nov no obudi tev po goz do va nja, čeprav se je kma lu poja -
vi lo spoz na nje, da to početje ni več po treb no, saj se je gozd po Kra su začel širi ti sam. Av tor ta ko le opiše
to »ro man tično« fazo: »…Poletu1960jegozdosvajalnekočženjemupripadajočepovršine,opuščene
pašnike,patuditravnike.Izborovihnasadovsejev okolicoponaravnipotiširilbor,nadrugistranipa
soopuščenepovršineosvajalelistnategrmovneindrevesnevrste…«.
Kdo je to rej naj bolj za služen za vr ni tev goz da na Kras? Kot ugo tav lja av tor v sklepu, je to so do ben
Kraševec, ki je opu stil kme to va nje in pašo, začel služiti kruh v nek me tij skem po kli cu in se izselil v me -
sto.
Da nes se zdi, kot da je gozd za do mačine na Kra su ne po treb na nad lo ga, saj ga ne sma tra jo za del
kme ti je kot je to značilno drug je po Slo ve ni ji. Po leg tega dre ve sa ne do se ga jo di men zij, ki bi za go tav -
lja le do no snost gos po dar je nja z goz dom.
Per ko va mo no gra fi ja po nu ja do ber vpo gled v raz lične faze vračanja goz da na Kras. Na lo ga bo dočih
ra zi sko val cev pa je, da se tru di jo is ka ti način, kako bi no vo dob ni prebi val ci (tudi ti sti, ki so se iz ur ba -
nih sre dišč tja pre se li li v is ka nju miru in na rav ne le po te) gozd na Kra su pre poz na li kot iz je men na rav ni
vir za čigar vr ni tev si je pri za de va lo kar ne kaj ge ne ra cij.
Pe ter Ku mer
An drej Ban delj, Jože Mi he lič, Jer nej Zupančič:
Za mej ska Ko roška
Vod ni ki Ljub ljan ske ga geo graf ske ga društva
Ljub lja na 2016: Ljub ljan sko geo graf sko društvo, Za ložba ZRC, 213 stra ni, ISBN 978-961-254-937-4
Ljub ljan sko geo graf sko društvo 32 let od svo je us ta no vitve ohra nja po slans tvo in s svo ji mi so delav -
ci iz va ja vr sto de jav no sti s ci ljem šir je nja in po pu la ri za ci je geo gra fi je med vso zain te re si ra no jav nost jo.
Iz ved ba ek skur zij je naj sta rejša društve na de jav nost, ki jo sko raj vsa ko leto pos pre mi iz da ja no ve ga
vodnika. Društvo skrb no iz be re vod ni ka, ki pri pra vi stro kov no pod ko van in pr vo vr sten pro gram ter
stro kov no po ročilo, ki služi kot pod la ga knjižnemu vod ni ku.
Knjižni vod nik Za mej ska Ko roška je na stal po se ri ji de ve tih te mat skih ek skur zij iz ve de nih med apri -
lom 2013 in sep tem brom 2015. Ek skur zi je so vo di li An drej Ban delj, Jože Mihelič in Jer nej Zu pančič.
Kot je na ve de no v pred go vo ru, so bili nji ho vi av to bu si po vsem za se de ni za ra di česar so ek skur zi je ohra -
ni le slo ves društve nih us pešnic. Po sa mez na po glav ja, ki jih je ure dil Dra go Klad nik, sle di jo uni for mi ra ni
za sno vi, ki vse bu je uvodno po glav je z os nov nim geo graf skim in zgo do vin skim ori som obrav na va ne -
ga ob močja, ter po drob nejši opis po sa mez nih lo ka cij, ki so bile na pro gra mu ek skur zi je. Po seb na od li ka
vod ni ka so iz vrst ne kar to graf ske pred sta vi tve po kra ji ne, ki jih je pri pra vi la Tanja Koželj. Ele men ti, ki
naj bolj pri teg ne jo k bra nju, pa so fo to gra fi je, ki so jih v večji meri pris pe va li ude leženci.
Ob močje, ki ga obrav na va vod nik, pred stav lja osred nji del slo ven ske ga za mejs tva v Av stri ji. Bo gato
be se di lo, ki so ga pri pra vi li av tor ji, priča o iz jem ni na rav ni, zgo do vin ski in kul tur ni de diščini. Rdeča
nit vod ni ka so sle do vi slo ven ske ga et ničnega ob močja, ki se je pod pri ti skom ger ma ni za ci je sko zi zgo -
do vi no po mi ka lo pro ti jugu.
Av strij ska Ko roška iz sto pa po na rav nih le po tah, kjer gre izpo sta vi ti gore in je ze ra. Za Slo ven ce je
naj bolj pri vlačno zim sko ob dob je, ko se čez mejo po go sto po da jo na eno ali večdnev no smu ko. Do -
bra pro met na do stop nost je raz log, da se Slo ven ci vse po go ste je tudi v po let nem času od pra vi jo na izlet
v to re gi jo. Tam se lah ko pos ve ti jo šte vil nim re krea cij skim de jav no stim ali pa si og le da jo pri vlačna stara
mest na je dra, cerk ve no de diščino in raz košne gra do ve.
Vod nik je iz vrst ni pri po moček za vse, ki iščejo pri ložnost za iz let v last ni režiji in si obe nem na de -
ja jo obi ska manj ob lju de nih kra jev. V knji gi so na ve de ne pri po ročlji ve točke za po stan ke in možni og le di
za ni mi vo sti. Vod nik po nu ja po glob lje no spoz na va nje tam kajšnjih na se lij in po kra ji ne.
Pe ter Ku mer
167
Geografski vestnik 88-2, 2016 Književnost