Glasilo Slovenskega političnega društva za Primorsko
»EDINOST« izhaja 2 krat na teden vsako sredo in aabott o poludne. Cena za vse leto je «* e\d„ z;i polu leta 3 gid., za četrt leta 4. gld. C»<> ur. — Posamezna številke se dobivajo pri opravniitvu in v trafikah v Trttii po a» kr.. v fiorlol in v Ajdovščini no kr. —	reklamacije in inserate prejema OpnvRiitvo, vla Torrent«, »Nova tiskarna«.
•V •dlootU J« m4 i
f- „wi d u*".* , M P°illW0 Ur«d»fitwB »vlaTerrente. .Nuova Tipografla;. v^ik mora biti rranfctran. Rokopisi t>~ex poseime vrudnosti se ne vračajo. - /nteratt {razne vrste naznanila m poslanice) s« zaraftupljo po pogodb! - prav ,-«.,6; pri kratkih oglasih z drobnimi c^kanu au plačuje za vsako besedo 1 kr
Bolgarska zarota.
Užo dolgo ni bil svet po zgodovinskih faktih tako iznenadjen, nego te dni, V takozvanej Rumeliji se je kar čez nog izvršila radikalna pre-kucija. 18. t. m. v noči je neka zarota, katere so bili deležni tudi uradniki obstoječe vlade, kar nagloma odstavila governerja Rumelije, Gavril-paSo-Krestoviča, precej osnovali nek odbor' ljudske vlado, kateri je zopet proklical j bolgarskega kneza Aleksandra ob enem' tudi za kneza Rumelije. Knezu je omenjeni vladni odbor novo deželo ponudil telegrafičnim potem in 19. t. j m. je uže knez prevzel telegrafično vladarstvo Ruraelije ter se Se tisti dan' odpeljal spremljan po ministru-pred-aedniku v Plovdiv (Filipopeljj, da se tam pred vsem ljudstvom okliče za vladarja severne in južne Bolgarije, ? Istodobno je knez sklical pod orožje'1 vso svojo vojno, katera bode, pomno-' žena z Kutneljskirai četami, v nekaterih' dneh nad 50.000 mož močna stala na I južnej meji zdaj združene Bolgarije,' da zabrani vsak vpad Turkov; vse1 glavne strategije tofcke na Tur»kej| meji pa so uže poprej posedli rumeljski vojaki. Gavril-paSo in nekatere Turkom1 udane velikaSe jo začasni vladni odbor1 dal zapreti in dobro zavarovati, da se' ne morejo ganoti. Knez Aleksander] pa je bil uže 21. t. m. v Plovdivu' ter izdal oglas, v katerem se proglaša' knezom južne in severne Bolgarije ter obeča, da bode branil koristi združene bolgarske kneževine proti vsakemu sovražnik« ter skrbel za notranji mir in napredek obeh združenih kneževin.
Štejoč na svojo vojsko, pravi, da je pripravljen vse žrtvovati za neodvisnost bolgarske domovine. — To pro-
PODLISTEK.
Indijska drama KMid&sova.
Na BlovenBki jezik preložil dr. Karol G laser
Kralj. (Dalje).
(Kralj t lop i malo bliže). Poobedoval je, zdaj pristopim.
O knez vseh oroslanov, si li kdaj .Zagledal krasotlco vseli deklet, Občutke sladke ki mi vzbuja v srci t V njene lasi pa so vpletene Prelepe cvetke, ktere ne vene, Mladost pa nj»j ne zgine nlkedar.
(iVeselo poslula). Po prijetnem nizkem "lasu mi na/nanja da drago zopet najdem. V < niikeiu položaju sva oba. zarad tega čutim do tebe še večje nagnenje. Vseh kraljev kralja imenujejo Me knezi vsi, Tebe oroslanov vseh. Izliva so ti neprenehoma Obilni sok iz senc1), jax delim Darove. UrvaSl je izmed vteh Najdražja ml devic in tebi pa Zenica, čredo vodi ki lepo! Obema g>ej, enako se godi. Bogovi te naj Suvajo, da ne Zgubiš Jenice in se ne užališ. (Pogleda nazaj), Aj. ajl Tu pa vidim prekrasno goro Surabbikandara, na katero
') Kedar se oroslani gonijo, jim iz dveh
Snmbic na sencih sok teče : dana pomeiija ar ln sok.
klamacijo je ljudstvo z navdušenostjo sprejelo, vse, mlado in staro hiti pod orožje, da bi v potrebi branilo neodvisnost Bolgarije, entuzijazem je ne-popisljiv, kneza Aleksandra je ljudstvo s tak im navduSenjein sprejelo, «1 a se kaj tacega niti ne da popisati. V Plovdivu imajo uže več dni praznik, vse mesto ju v zastavah in drugem okrasji, iz vse dežele vre prebivalstvo v Plovdiv.
Nagi n, kako se je vse to čez noč zgodilo, daje gotovo misliti vsej evropskej diplomaciji. Narod, o katerem je Še pred 10 leti Slovanstvo ja-dikovalo, da je vsled dolgotrajne suž-nosti uže popolnoma otrpnol ter da se morda nikdar več ne vzdigne, ta narod je postal v nekaterih letih čisto sam svoj gospodar, čisto svoboden ter se je vredno uvrstil mtej druge omikane napredujoče evropske narode.
—	Diplomacija, in osobito ona, ki je sklopila berolinsko pogodbo, gotovo ne bi bila mislila, da se berlinska pogodba tako hitro uniči; Turčija pa niti sanjati ni mogla o tem, da bode čez noč popolnoma iztirana iz Bolgarije. — Ves svet se zdaj popraSujp, kaj osnpnela diplomacija zdaj stori. Nale menenje je, da bode delala bonne mine au ma-uvais jeui:, to je, da se sprijazni z dovršenim dajanjem ter se bo držala Bismarkovega »beati possiden-tes«. Priznati je treba, da so Bolgari jako fino iztuhtali in dognali ta državni prevrat, kaj tacega ne bi se bila prebrisana diplomacija mislila od Se mladih Bolgarov, tolike edinosti in politične discipline ne hi bili niti drugi slovanski bratje od njih pričakovali.
—	Ali kedor je zadnji čas zasledoval politične dogodke, ne bode si mogel
kaj, da ne bi prišel na sled nekemu posebnemu porazumu zarad Balkana inej tremi severnimi cesarstvi.
Mi smo pred enim mesecem v nagem listu izrekli menenje, da se je na shodu dveh cesaijev v Kromerižu gotovo tudi govorilo o konečnem re-šenju jutrovega prašanja, kolikor zadeva balkanske dežele in da se je pri istej priliki najbrže tudi postavila meja vpliva Rusije in A.vstrije na | Balkanu, in da le potem je Rusija mogla konečno pripoznati Avstriji Bosno iu Hercegovino.
To nage menenje opravičil je prvi korak našega presvitlega cesarja na bosanska tla in pozdrav župana iz turškega Broda, iz katerega pozdrava je bilo uže marsikaj razvidno, še veČ pa nas potrjujejo v našem menenju zadnji dogodki v Bolgariji. Komaj 14 dni je, odkar je bil bolgarski knez na Češkem gost našega cesarja, nekoliko dni potem pa, ko je | prišel domu, razširil je uže svojo državo. Da 86 nista cesarja naš in ruski dogovorila o mejah, do katerih ima prosto roko Rusija, gotovo ne bi se bilo moglo zgoditi v Plovdivu, kar se je zgodilo. Stvar je bila uže davno pripravljena in ni se zgodila brez vednosti ruske diplomacije.
Ali s tem še ni rešeno teritorijalno prašanje na Balkanu. Turškej je v Evropi odzvonilo, najbrže je le še prašanje časa, kedaj se bode zopet svetil križ na Aji Sofiji. Ali prvo prašanje je zdaj, kaj bode z Macedo-nijo, na katero preži Srbi in Bolgari, kaj bo nadalje z Albanijo. Naše menenje jer da se tudi tam najde modus vivendi, in sicer tak, da Avstriji pripade najbrže velik del obeb teh ze-melj do Soluna.
apsarase rade nahajajo; morda najdem na njen m podnožji devo. (Hodi sem ter tja). Vsled mojih grehov v deževnem vremenu se bliska. Pa vender se ne vrnem, dokler je ne najdeni.
Oj goru draga, al' napotila Se mila moja v ta je gozd, Ki bog ljubezni vzel si ga je v last? Kipeči prsi odlikujejo Predrago, udje so okrogli vsi; In ljube moje čvrsto je telo Kako je to? On molči. Predaleč je in ne more slišati. Hočem bliže stopiti in ga Se enkrat vprašati. )Pristopi).
Gospod vseh gor, si morda videl kje Predrago mi, uzor vseh krasotic?
V	tem divnem logu se ločila je Od mene in pa naglo tginola.
Posluša in \aslili odmev; veselo). Kako lepo vse besede moje ponavlja in tudi »ziiinola«. Kje je moja mila? Oh. oh, to je jek ki priba'a od gore Surabhikandara. (žalostno). Utrujen s^m. Tu le stojim na pobrežji gorske r ke. prijetno me hladi veter, pihljajoč vsled silnih valov sem; zrem tja v vodo, ki jo je deževje skalilo, in srce moje se v«seli:
V	to reko se je spremenila mi Predraga ljubosumna deklica. Valovi njeni krivijo se kot Obrvi devine, a tropa ptic,
Ki dviga se in padu, moro se Lepo opasniku primerjati; Razjarjena pa vleče za seboj Obleko, pene vodam tak slede. Kakor se reka vije sem ter tja, Tako j« nedoločen hod premile. Kako ri moreš misliti, da sem Te žalil? Saj si ti mi sreče vir. Saj vedno sem prijazno govoril S taboj, prisegal ti zvesto ljubav ! Kako le moreš zapustiti me, Saj vedno sum prezvesti sužuik tvoj.
Mogoče da to Macedonsko prašanje uže kmalu ali zaporedoma pride v tok, mogoča tudi, da so še nekoliko let zavleče; na vsak način pa vsa znamenja jasno kažejo, da je sklenena brza poguba evropske Turčije, in da je tudi užo kolikor toliko razdeljena nje zapuščina.
Naj si bode, kakor hoče, z novo dobo na Balkanu bližajo se lepši dnevi Slovanom, in iz tega stališča tudi mi Slovenci z veseljem pozdravljamo popolno osvobojenjo Bolgarije.
Slovenci!
Letos praznujejo vsi slovanski rodovi tisočletnlco slovanskega blagovestDika sv. Metoda. Pred tisoč leti spoznala sta sv. brata Ciril in Metod, da se le z materinim jezikom da vcepiti v srca živa ljubezen do Boga; le z materinim jezikom bistriti um in krepiti narodna zavest. Tisoč let dolgo sliSali so Slovenci z javnega mesta samo Še v cerkvi govoriti v slovenskem jeziku, tako da jim je mogoče bilo ohraniti ta jezik z svojo vero vred od roda do roda.
A tudi Slovenstvu je napočila zarja boljših dni. V naši d6bi širi se omika v vse narodne kroge. Šototvo izrekoma pa je tisti vir, is kterega zajemajo ljudstva občno Izobraženje ter versko in-rfarodno prepričanje, ako je osnovano ua edino pravem temelji materinega jezika. Kdor ljudstvu zabranjuje njegov jezik v šol« ter mu vsiljuje tujo besedo, duši v njem s kruto roko najblažje čute do naroda in domovine. In žali Bog C ustanovilo m jt med nami nemško društvo, ktero pod krinko, da hoče otrokom svojega naroda preskrbeti poduk v materinem jeziku, ustanovlja Šole po naših slovenskih krajih ter vabi va-nje slovenske otroke, dajim cepi s tujim jezikom 2e v mlada srca mrjnjo da lastnega naroda.
To pa mora vender biti reka. ne pa Urvašl. Kako bi mogla Pururavasa zapustiti in po ljubezni koprneča morju se bližati. Pogum1 velja tja hočem* iti kjer mi je krasnooka izginila izpred oči (hodi sem ter tja), lilej glej, tu le pa jje sled njenega pota:
Rudeča raste tu kadamba*) ki Naznanja, da je minol vroči 5a». Na pol razvite njene cvetke pa Je draga vplela v kite si lepo.
[Sem ter tja hodeč se o$ira okolo% Glej, antilope« mlad se pase tu, Prekrasen kot naravino oko, Prav radostno se bučb i«m ter tja, In slastno občuduje loga kras.
(Ogledovaje se). Kot dU bi me hote! odvračati, pogledal je na drugo strani. In k njemu bliža žena se, ki jo Mladiči sesajoči motijo, On pa k iijHj stega vrat in gleda le Kako preskrbna uiati je redi.
(Bliža se roke sklepajoč)„ Si videl mar, o knez vseh antilop, Predrago? Rad ti jo popišsm, da Spoznaš jo, velike ima oči, Enake tvojo Ženo krasijo.
Oh nič se ne briga za me in zre samo v ieno svojo. Če človeka zadene nesreča, zaničujejo ga povsod. Poiskati hožem druge goličave (bodi sem ter tja) kaj pa se vidi tam v skalnati p-klini?
Res sveti se, pa vender ni meso, Ki lev ga trga oroslunu iz Telesa. Morde pa je iskrica ? Nikakor ne, zadušil bi jo de£.
(Pretnilljtvaje). Brez dvojbe žlahten kamen je tako Kudeč, kot cvetka le »sokova, Da jo * obere že,, istega solno* Presvetle žarke,, roke svoje tja.
3 Cadamba nauciea.
(Pobere ga). Ta biser lepšali bi moral njej Glavo, ki jo cvetice zdaji'krase Mand&rove), z solzami hočem ga Pomočiti. Kje biva ljubica t
{Za kulisami). Ta kitmen Vzemi, kamen ki ima Združeuja moč. Rodila ga je p« Rudečica na nogah Paurinih.' Iii če ga nosi kdo, pomaga mu, Da v kratkem že ae tdruži z ljubico, Katera dolgo 2e pogrešal je. (.Posluiaje:. Kdo m« m ki tako podučuje. (Zapaiivfi ga). To je Siva. Lastno zahva-ljujrin se tt za pouk. V\am* žlahtni kamen). če združiš me s predragoj deklicoj, Od ktere sem že ločen dolgi čas, Postavim na glavo te si u kraj, Saj Šiva z mescem je ravnal tako. (Hodi sem ter tja). Ko ^ opazujem te ovyalnic«. katerim cvetke S-* niso zrasle, čutim veliko vtselje; imam pa tudi vzrok zato:
Prenežna cvetka ml je ljubica, In veje pa, ki zmočil jih j<» dež, Spominjajo me ustnic njenih, ker So solze je namakale zelo. Cvetice tudi tu še manjkajo, Saj njihov čas do z»luj Še prišel ni. Tako dozdeva se mi ljubica, Ki ni do zdaj se še okrasila. Čebelice tu hitre ne Šume, Molči in ona mi ko tihi grob, Tako ponižna zdaj je deklica, Ki me poprej je zametovala.
') Mandara Srythrin a indica • tudi eno izmed petero dreves v Indrovih nebesih.
'J Indijske feue so si noge z rudečo barvo barvale.
(Dalje prihj
EDINOST
Nasproti takemu, za nas Slovence po-gubonosnemu delovanju čutili so vsi ro doljubi, da ne srnemo križem r6k držati in mimo gledati, kako se naša deca potuj -čuje, izneverja svojemu narodu in odgoja v mislih in nazorih katoliČinstvn nasprotnega neraško-iidovskega liberalizma. Valed splošnje želje je podpisani ustanovni odbor sklenil ustanoviti.
družbo sv. Cirila in Metoda
za vse slovenske pokrajine, ter predložil pravila vis. c. k% notranjemu ministerstvu, ktero jih je potrdilo.
Družbino delovanje prične se s tem, da se precej napravijo po pooblaščencih, ki jih postavi ustanovni odbor, podružnice, kolikor je za zdaj mogoče. Te bodo volile zastopnike z\ veliko družbino skupščino, ktera izvoli pravilno družbino vodstvo.
Na delo toraj, dragi Slovenci, za ohranitev svojega naroda in svojega jezikal Ne dajmo se motiti, če nam očitajo nali neprijatelji, da nas je malo in da se z slovenskim jezikom nikamor ne pride. Samo v Avstriji nas je sedemnajst milijonov Slovanov, da ne Štejemo onih osemdeset milijonov, kteri žive ostran naših meja. Kdor pa zna korenito slovenski jezik, on Be iahkoma, rekli bi igraje, navadi drugih slovanskih jezikov. Mnogo naSib ljudi našlo je že svojo srečo v trojedini kraljevini, zlasti pa je v Bosno l:i Hercegovino priklopljenima zdaj nagi Avstriji, odprta pot v prvi vrsti našim rojakom. Ne na Laškem, ne na Nemškem, kjer še domačinu prostora pomanjkuje, marveč v slovanskih pokrajinah avstrijskih bodo iskali zaslužka in kruha tisti siovenc', za ktere v domovini ne bi posla bilo. A prvi po-moček v to jim je slovenski jezik.
Luvajmo toraj svojo sv. vero in Ž njo svoj jezik kot najimenitnejšo dedino svojih očetov, kot sredstvo prave narodneomikt, kot k juč boljše bodočnosti in ne oddajajmo teh svojih svetinj, kakor Ezav svojega prvenstva, za skledico tujčeve leče. S tem namenom na delo t
Nebeška patroma pa, ktera si je družbu izbrala, sv. brata Ciril in Metod, ki sta sv. vero razširjajoč prva za slovenski jezik borila se in trpela, bodita naša pomočnika in izprosita našemu delu In prizadevanju Božjega blagoslova!
V Ljubljani, 20. septembra 1885. Ustanovni odbor družbe av. Cirila in Metoda.
Politični pregled.
Notranje dežela.
Cesarica 4. ali 5. oktobra odpotuje iz Godolo v Miramare, kder se bo pa lemalo časa mudila, tu se vkrca na ladijo tMi-ramare. ter odpelje najprej v Kotor in od tod v Karfv kder dalj časa ostane. Potem se odpelje v Pirej ter ostane več časa v Atenah, od kodar obišče več krajev, vračajoč se pa več otokov. Cesaričino popotovanje bo trajalo tri tedne.
V gosposko zbornico so imenovani ti le novi udje. feldmarŠallajtenant baron Beck, vodja državne tiskarnice dvorni svetovalec vitez Beck, Fran grof Bellegarde, posestnik tovarniee Durnba, grajfičak baron Hil-leprandt, topništva general grof Huyn, grajičak Jan Kresicki, otdelkni načelnik baron Kubin, vseučilifcki profesor dr. Maa-ssen, Friderik grof Revertera, topništva general baron Rodić, grof Tarnovski iz Krakova, profesor dr. Toraek iz Prage in senatni načelnik najvišjega soda Jan Wierz-bicki.
Dr lav nt ga \bora poslanska zbornica se je včeraj odprla. Prisegel je najprej načelnik starosta in potem drugI poslanci. Nazad.ije seje prebral ministerskeganačelnika dopis, v katerem so poslanci povabljeni na 26. t. m. v cesarjevo palačo, da zaslišijo pre-stolni govor.
Leniča državnega \bora Be je razcepila. 24. t. m. se je zbraio 118 nje udov v posvetovanje ; od teh p® je Izreklo 71 za zvezo pod imenom «nemŠko-avstrijski klub«, drugih 47 pa se temu uprlo in takoj so osnovali »nemški klub».
Naučni minister je poslal ukaz dežel-nima namestništvoma na Ceskem in Mo-ravekem glede sprejemanja otrok v ljudske šole v tistih občinah, ki imajo mešano prebivalstvo; v tem ukazu spominja na to, da javni organi v nekaterih krajih, v ka-
terih so nemške in češke Sole, delajo silo, da se morajo otroci v nemško ali češko šolo vpisati, in vsled tega zaukazuje, da imati deželni namestništvi z vso ostrostjo varovati prosto voljo roditeljev ali njih namestnikov; ako so se otroci kde vpisali v češko ali nemško Solo zoper voljo roliteljev ali njih namestnikov, naj se tako vpisanje uniči ter naj se vpišejo v šolo druge narodnosti.
Za jezikov o enakopravnost na iele\nicak ee je «P.krok» ozbiljno potegnol, on zahteva od Čeških udov železniškega sveta, naj store, kar trebi, da se enakopravnost doseže.
Vnanje dežele.
V	Rumeliji je vstal upor, spodili so guvernerja Gavril pašo Krestovlća i njegovo vlado: začasen odbor je vzel v roke deželno vlado In poklical na pomoč severne Bolgare. Bolgarski knez je sprejel vabilo zaČiBne vlade in rumelske vojske, zaukazal mobilizacijo vojske in sklical sobranje na 22. dan septem bra ter se 8am napotil z ministerskim načelnikom iz Varne v Plovdiv. — Dalja povočila trde, da so Rumelci zasedli vse strategično važne kraje na turškej meji, razdrli brzojavno potezo in razrušili most «Mustaphar paša.». — Vshodnje praSanje je tedaj zopet na dnevnem redu.
• Politische Correspondenz« je priobčila telegram iz Plovdiva od 19. t. m. o padu guvernerja i njegove vlade, ker se je zgodilo po noči 18. t. m. Glavna osoba tega prevrata je doktor Stransky, ki je bil oklican za načelnika narodne vlade. Gospoekam In občinam se je takoj ta prevrat naznanil in vse so odgovorile, da so se pridružile izgledu glavnega mesta. Povsod so ee zedinile razne stranke, povsod je nastalo nepopisljivo veselje. Vsi moški od 18. do 40. leta so prijeli za orožje. Vse komunikacije s Carjigradom so bolgarski častniki in rumelski vojaki pretrgali. Guvernerja Gavril pafio so odpeljali v Kom-prifitico, dvanajst ur od Plovdina, ter ga tam dobro straŽijo. Na turško mejo so bili poslani vojaki in prostovoljci, da zasedejo vaŽniŠe kraje. Bolgarska in Rume-lija imati za boj pripravijenin 50.000 vojakov brez prostovoljcev. Zastopniki zunanjih vlad se vzdržujejo vsacega vpliva. Angleški vojaški pristav Trotter In angleški konzul Favpjret, ki sta zdaj v Plov-divu, izrekla sta svoje sočutje Bolgarom. Druga poslanica od 20. t. m. zvečer poroča; Bolgarski knez je v nedeljo zjutraj odpotoval iz Timove, prišel uže v Kazan-lik ter bil povsod navdufieno sprejet. Narodni prapor se je povsod mej splošnim vriskom razobesil. Reservniki se neprestano pošiljajo na mejo. Plovdivski prefekt je bolgarskemu knezu naproti šel. V Sofiji so se nabili proglas', da je knez sprejel naslov: knez severne io južne Bolgarije. Navdušenje je splošno. Na vest, da hočejo Turki v deželo prodreti, drr6 skupaj od vseh krajev reservniki, prostovoljci, stari junaki in branitelji Šipke soteske, da ponude knezu svojo službo. Vladi ee od vseh strani ponujajo bogati darovi za hrambo Vfhodnje Rumelije, ako bi jo napali Turki.
V	glavnem mestu se vijo prapori, v cerkvah se opravlja slovesna hož|a služb*. Zvečer je bilo mesto razsvitljeno. Navdušenje je nepopisljivo; knez do>?pe 21. po-poludne v Plovdiv, kder ga čaka sprejem, ki bo pričal o zaupanji in navdušenju
ljudstva.
Knez je izdal ta le proglas: »Mi knez Aleksander I., knez severne in južne Bolgarije po volji vsemogočnega Boga in ljudstva, naznanjamo Našemu ljudstvu, da je prebivalstvo vshodnje Humelije 18. septembra, potem ko je vlado razgnalo, postavilo začasno vlado in Nas soglasno proglasilo za kneza te dežele. Mi ustrezamo volji ljudstva, da se obe bolgarski deželi združiti v eno samo in spoznavamo združenje kakor izvršeno ter sprejemamo naslov: knez obeh Bolgarij, severne in južne Bolgarije. Mi sprejemamo vlado de-Žtle in zatrjujemo, da bomo branili žive-nje. svobodo in imovino vseh mirnih državljanov brez razločka vere In narodnosti«. V manifestu knez dalje izreka, da je vse storjeno, kar treba, da se mir v deželi ohran!,in da se ho z vso ostrostjo postopalo zoper tiste, ki se teh naredb
ne bodo džali, potem nadaljuje: »Zanašam se, da ho ljubljeno Moje ljudstvo cbeh balkanskih dežel, ki slavni dogodek navdušeno pozdravlja, podpiralo sveto dejanje združenja obeh Bolgarij. da bode pripravljeno za vse žrtve i napore pri brambi te zveze, kakor tuli za neolvisnost drage domovine. Bog nam na strani stoj v tem težavnem deluj Dano v starem glavnem mestu Velikej Timovi v 20. dan septembra 1855. Aleksander«.
Ta tako nagla, nepričakovana preku-cija je politično velevažna, ker je vzbudila zopet vshodnje prašanje lu mogoče je, da nastane velika evropska vojna. Kako padejo usodni kobri, tega danes ne v6 še Živa duša. Turčija gotovo pošlje vojsko zoper zedlnjeno Bolgarijo, ako tega ne ubranijo velevlaBti. Prašanje je, ako dela knez Aleksander samooblastno, ali v pora-zitmuz druziml vladami. Kaj je verjetniše, kdo vć! Vladni časnik »Fremdenblatt«, pravi, da se je knez Aleksander, ker seje postavil z svojo vojsko prekuciji na čelo, teSko pregrešil zoper mejnarodno pravo ter razŽalil velevlasti, ki so skienole bero-linsko pogodbo. Tudi »Norddeutđche Allg. Ztg.« pripisuje tej dogodbi veliko važnost, nadeja pa se, da se brez vojne poravnž, ker je to v interesu vseh velevlasti. Angleški časniki priporočajo an-gleSkej vladi, naj ostane neutralna.Dlplo-matični krogi na Francoskem trdć, da je prekucija popolnoma tuja trem cesarjem in da se knez Aleksander utegne odstaviti, časniki pa imajo prekucljo za jako ozbiljno i nevarno. Zanimljivo je, kar piše »Petersburger Journal«; ta časnik namreč pravi: Zarota je bila drzno skovana in spretno izvršena; politična vredba vshodnje Rumelije je stvar herolinskega kongresa, to je velevlasti. Te naj toraj razsodijo, kaj je početi.
Gorespondenz Havas trdi, da bolgarski knez deia ruskim nasvetom nasproti I da se je udal le javnemu menjenju bolgarskega naroda. Turčija nikakor ne dovoli združenja vshodnje Rumelije z Bolgarijo, ker bi potem bil Carjigrad odprto mesto. Turčija ee bo tedaj bojevala, da 3e povrne status quo; položaj je nevaren, ali gotovo je, da vse velevlasti žele, da se ohrani mir.
V Be Ig radu je bil 21. t. m. minister-skl svet pod kraljevim načelništvom. Skle-nola se je po dolgem posvetovanji mobilizacija vojske, sklicanje skupščine na 1. meseca oktobra in začasno razveljavljenje zakonov o svobodi tiska in zborovanja.
H Bukrela se poroča, da mnogo Rusov popotuje skoz Rumenijo, da vstopijo kakor prostovoljci v bolgarsko vojsko.
F Atenah je zbudila novica o prevratu Rumeliji velik hrup. Zmanjšanje vojske in vojnih priprav se je odložilo. Po ulicab so bile velike demonstracije.
Angleika kraljica je vsled pomirjenja z Rusijo ukazala, naj se odslovo oni reservni polki, ki so bili meseca februva-rja 1.1. sklicani; drug kraljičin razglas pa naznanja, da 80 razprave parlamenta odložene do 12. decembra.
Gladstone je izdal volilni manifest, v katerem zagovarja politiko svoje vlade glede Črne gore. Grškega, Avfganistana, Indije, južne Afrike in Egipta, naglaša v red bo egiptovskih fiianeter izreka upanje, da Angleška pokliče svojo vojsko iz Egipta, da jej bo le mogoče to s častjo storiti. Gladstone je odločno proti ven osvojitvi Egipta, on je zoper angleško pokroviteljstvo, zoper to, da se vojafko zasedanje na nedoločen Čas zdaljša in zoper vsako odško-d bo za žrtve Angležev. Angleška politika v Egiptu so opira na zmoto. Najboljše je, da se jej naglo konec stori, da se doseže popolna neodvisnost in blagodejni vpliv za podporo manjših držav in razcvetajoče svobode na vshodu.
Španjska vlada je sklenola izdati 14 milijonov gol i., da nakupi križarskih ladij in torpednic in potem, ko se snide državni zbor, razpisati zajem za mobilizacijo in pomnož tev vojne mornarice.
Bpanjci bo zasedli otok Jap; nemške posadke tam niso v»>č našli.
Na Madagaskarju imajo Francozje zopet praske z rodom Hovas; general Miot je poročil, da je bil 10. t. m. boj, v katerem je bilo nekoliko francoskih vojakov usmrtenih in ranjenih.
DOP ISI.
Trst, 21. septembra 188-). (Izv. dop.J — [Turki. — Kristjan je. — Liberalci. — Renegati. — Pobaltni. — Lakonski trobentači. — Pretiralci. — Vojaki). Kristpmska ljubezen, to je lepa, vzvišena stvar; žalibože, da j« revni svet uže skoro popol« notna na-njo pozabil; zato pa ide tako rakovo. To sem si mislil, ko 8«m videl nedavno na Tržiškem kolodvoru blizo 80 bosniških Turkov, Tu-kinj in otrok. Vreme je bilo slabo, lilo je kakor i* Škafa; a nek go*pod, ki nekaj ukazuje na tuk. postaji, in je bil ob ovojem času, ko se je začel ustanek v Hrcegovini, bolj Turek, nego kriBtjan, ta gospod je ukaza), da se mora precej iztirati na dež «questo f?cciume».
Šli so potem ubogi Turki pod ono znano podstrešje na prvem koncu nove dogane; ali tudi od tam fo jih v najhujšem dežju prepodili. Res, da imajo Turki trdnejšo kožo od tržaških gizdalinov, ali pri vsem tem so se mi smilile uboge ženske in otroci. Prenočiti st potem morali vsi skupaj pod oboki konec carinskega poslopja. Ubogi so prebili zadosti mraza. Slovencem včasi pravijo, da so surovi, ali njih surovost se nikoli ne kaže nad siromaštvom, kakor se to vidi pri nekaterih Lahih in Lahonih. Meni pa je t«*že pri srcu, oko vidim sovražnika v nesreč«, nego prijatelja. Bil sem vedno hud na Turke, ali ko sun jih viael tako revne in trpečer smilili so se mi v srce, toliko bolj, ker so tako voljno prenašali svojo nesrečo. — Slovan ima dobro srce; on je pravi Sa-maritan, to ga včasih tepe, ali ne zakriva mu boljše bodočnosti. Hudi časi se bližajo, po hudih časih bode Slovan-Samaritao
prava sreča za civilizacijo.
• •
Oj ti uboga civilizacija, pa še bolj uhoga svoboda, katero imajo vedno v ustib naši Laboni. Poglejte, ako ste ked tj videli kaj bolj raz pašnega in surovega, nego je kak še precej iinovit tržaški mesar. NaM mesarji so navadno Slovenskega pokolenja, ali skoro vsi obligatni Laboni; krvnemu rokodelstvu se tudi prileže bolj rudečkar-stvo, nego 8lovan8tvo. In glejte, ti ljudje so uvrščeni mej nositelje civilizacije.
Pa svoboda, kako jo umejo naši Li-bonl? Slovenec, puBti mene pri mizi, ti pa Čakaj na kosti pod mizo. — Tako si mislijo Laboni svobodo, o katere j niti pojma nemajo.
« • •
Drugače ne bi Be moglo goditi, da nek kadet korporal, po imenu Prelnič fkako italijansko Ime je to tj iz samega arda proti Slovencem na okoličane spušča svojega «Rozinanta». Zgodilo se je, da je ta gospodičič močnika sit nekega okoliškega delnica, ki se mu je e& svojo karijolo do zida umaknol, skoro da se svojo kareto povozil in potem fie z bičem namabal. Kaj je imel iskati s kareto poleg zida, ko je vendar cesta poleg kolodvora Široka? Kmalo potem je isti gospodičič povozil neko okoličanko ; stvar je ule močno di» Šala po kriminalu, ali ženski so dejali na roko zlati «flajšter» 1n fantalin fie vedno ni staknol tistega idel formaggio*; ali, ako se Se kdaj kaj enacega zgodi, garanlujemo
mu mi, da stakne, kar išče.
• •
Staknejo Ščasoma tudi labinska glasila, namreč »L'Iodipendente«, »Saiobarda« »Piecolo« in druga enaka golazen. Ako jih ne bodo oblasti učile takozvane »kre-jance«, bode. |ih tega učilo ljudstvo, kajti močno je razdraženo zarad tega, ker vse te lahonske trobente vsako malenkost, ki
se ▼ Rimu ali kod drugod na Italijanskem godi, z velikirn„hrupom raztroben-tajo, ali o cesaričini Štefaniji, ki sije pridobila uprav fanatično ljubezen našega ljudstva slovenskega in italijanskega, niso niti zinoli, temveč j« še »Impertinente« o slavnosti v Lloydovem arsenalu celo tako pisal, kakor da bi se bilo one slavnosti udeležno toliko tisoč ljudi, ne zarad ce* sarjevue, ampak le zarad lepe ladije »Po-
seidon«. Ali ni to uže uprav impertinentno. • «
*
Patrijotizem je lepa reč, on je naravna lastnost pošteno odgojenega človeka, Slovencu je prirojen, k*r on ima srčno oiigojo in visi na starih navadah in običajih. V Trstu pa tudi v tem obzllru ni vse zlato, kar se sveti; dosti je tudi pene vmes. Kazati je treba patrijotizem, a kazati o pravem čubu in dostojno; toda to, da je kaka stara gospa kakej visokej gospi vedno za petami s puŠelici, da kak gospod niti upeŠanib pri miru ne pusti, da nekateri kar iz »rne&tirja« dirjajo za vjgokimi OBobami, to se morda kom u dopada, toda prav delikatno ni. »Trop de zdle produit
du sublime le contraire«.
• •
»
Pa pustimo to, cesaričine dnevi ostanejo nepozabljivi za Trst in so morda predhodniki boljših časov; naši okoličani pa smeio biti poseboo ponosni na to, da je b>l njihov zastopnik, g. Nabergoj tudi ta pot toliko odl kovan, ne da bi se bil sam stavil v prve vrste. Pravijo, "ta oml-kanci so delikatni. V Trstu štejejo me} omikance in odličnjakn mnogo jako ne-delikatnili gospodov. Pa v Trstu se temu ni čuditi, tukaj je marsikaj narobe, ker manjka prave poolage.
EDINOST
Čudno je, da noben tuk. list ne omenja ostre kazni 3 vojakov lovcev, rodoma s Kranjskega, ki so b li obsojeni na već let trdnjave, ker so se zoperst ivljali svojemu menda koproiu. Kaj pa se zgodi onim v Požegi, kateri so, ako je res, kakor poro« čajo nekateri list1, mej seboj se tako sprli, da je bilo vse polno močno in manj ranjenih. Boj je bil nekda mej ogerskimi in hrvatskimi vojaki in to zarad zastav. O te nesrečne zastave. Prej ko ne Be pride do tega, da bodo prepovedane vse zastave.
12 Divače, 21. septembra 1885.—
£[zvirni dopis). — {Namen osnovanja cer-venih orgelj in pogreb pokojnega duhovnika g. Jane\a travanja}. — Slikal sem po uaklučbi iz gotovega vira, da nameravajo nekateri tuk. železničarnki uradniki višjega razreda prostovoljno nekoliko denarja darovati za napravo novih cerkv. Orgelj. Toraj glavno nalogo bi morala naša občina s podružnico Ležeče vred vrhu vseh drugih teženj in zraven spada-jočih stroškov prevzeti in kar treba preskrbeti. Ta misel je po vsem jako dobra In koristna, ali prašanje je, ali bi se dala tudi izvršiti.
Pred vsem je treba v tej zadevi pre-udariti, da večina dom. ljudstva ne bi bila s tem zadovoljna; kajti naj prvo bi si morala tuk. občina za cerkv. orglanje sposobnega učitelja poiskati, potem pa še poleg tega za letno plačo najmanj 120 gl. v ta namen potrositi. Ker pa imamo zdaj v cerkv. petju jako izvrstnega In hvale vrednega g. učitelja, zatoraj bi bile bolj koristno. <ia se ta stvar začasno odloži.
Čest. g. Ivan Kravanja je šel 6. dne tega meseca zjutraj iz Barke v bližnjo vas Vatovije pridigat. Ali glej. človek obrača, Bog pa obrne. Prigodilo se je namreč, da je mej potjo blizo nekega potoka hudournika od srčne kaplje zadet mirno v Gospodu zaspal. Njegov pogreb je bil 8. dne septembra oh 6. uri popoldan na Barki.
Spremilo ga je k počitku 6 čestit h duhovnov iz bližnjih kraških vasi, brkinske okolice s precej obilo množico domačega ljudstva vred.
Ganljivi pogrebni govor preSestitega g. župnika iz Bodika je vzbudil mej pričujočimi veliko žalost, tako da je navzoče ljudstvo po cerkvi jokalo.
Rajnki gospod je bil doma z Gorenjskega in jako prilazna duša, ter zarad njegove starosti živel v pokoju, pa Be marljivo svojo službo opravljal. Bodi mu zem* Ija iahkat	_
V Lokvi, 20. sept. — Preveč govoriti nI prav, in preveč molčati spet ui prav. Govor je erebr6, molk je zlat6, pravi pregovor. Zato prosim, g. urednik, naj mi bode dovoljeno malo besed o posveče-vanju praznkov velikega in malega Šmarna.
Dokaj slovesno smo na eno stran svetkovali praznik Mtr jinega rojstva, na drugo pa ne. Koj za rana jutra se je videlo v našej prijaznej »Lokvi« mnogo ljudstva iz trlaŠKe okolice v narodnej noš1, iepo prijazno jutro jih je izvabilo od doma v bližnje Kačiče, kder se navadno vaako leto, ako je ugodno vreme, zbere ogromna množica ljudstva k ondotnej cerkvici, sezidanej na zelenem holmcu, poavečenej Materi boŽjej, da jo tamkaj obiskovalci milosti prosijo.
Koj po sedmej uri se je zaslišalo iz našega zvonika blagoglasno milodoneče pritrkovanje zvonov, mnogo ljudi si videl pri slovesnej sv. maši v našej cerkvi iz epodnje i gornje tržaške okolice, potem pa so se napotili za deseto uro v Kačiče. Res smo se skupno sešli v božjo vežo, da bi skupaj bili pri lepej slovesnej službi Božjej, pa glej, varali smo se; pevci in orgije na koru 80 zapeli dobro znano mašo: »O Bog, poglej iz visoČin«,ko pa se je približal čas, da maŠnik zapoje »Gloria in ezcelsis Deo«, ni bilo glasu iz uiašr.lko-vego grla, teoajje bila maša navalna tiha, pevci in orgije pa so naredili vse, kar j* spodobno na takšen praznik. Isto tako se je zgodilo pri popoldanskem blagoslovu. — Omenit* moram, da je bilo prav tako na veliki Smarin in v večjih raznih praznikih. Zakaj se to dela v našej cerkvi, tega ne vem, kdo je temu kriv?
Uže večkrat sem pero pomočil radi lepepa petja, koje se dan danes po bllž-njej okolici lepo razvija in napreduje; uže večkrat sem tudi jaz pisal, da tudi pri nas, v našej duhovni ji, se je začelo na to delati, da bi Re narodno in cerkveno petje nekoliko /boljšalo; alt vsakikrat je kakšna ljulika pognala in ostalo je vse pri starem. Zakaj tako?
Na noge ! Mladeniči in sposobni možje, zdaj je čaB, če imate kaj veselja do milega petja, ker dobro vam je znano vsem, da smo vdobili v svojo sredo navdušenega vstrajnega mladeniči cerk. organiBta in pevovodjo H'abroslava Ražma, prejšnjega organista v Bazovici, kojemu so mekl Ba-zovčani za njegov trud Se nehvaležmpo-stali, njega nepopisljivo veseli podučevati cerkveno in narodno petje, ter mu je tudi mar za povzdifo našega milega slovanskega naroda. Tedaj mladeniči in moŽ|e, zbistrite si um in predstavite si pred oči pevsko društvo »Skala« iz malih vasic, Pairič in Gropade, to društvo obstoji iz kmečkin mladeničev, in večina njih iz
mož, katere je omenjeni mladenič v kratkem Času tako izuril, da uže zdaj teške komade izvrstno pojo. Bog daj, da bi tudi pri nas ostala mrvica omenjene »Skale« od dne 16. avg. tega I., kateri dan j» to društvo prišlo k nam v bliŽno Lokvo, ter na vrtu gostilne p. Mihe Božeglava pri kozarcu dobre bržmske kapljice prepevalo razne slovanske pesni tako, da je daleč okrog po lokavskej planjavi odmevalo. Iz srca čestitamo vam. Skališi, in se vam zahvaljujemo, da ste nas obiskali ter vas uljudno vabimo, da v kratkem času zopet pridete v našo prijazno vas, da bi tukajšnji mladeniči in možje si dobro v srce vtisnoli pesnikove besede: »Ptica brez perut je mrtva stvar, kaj meni svet brez petja mar«.
Delajmo neutrulljivo na to, da zdramimo opet našo »čitalnico«, koja nam je v minolem zimskem mrazu trdno zaspala, delajmo vstrajno, da jo obudimo zopet k novemu živenju, in da pokažemo, da so tudi v Lokvi zvesti sinovi majke Slave, uneti za mili svoj narod. Buditelj.
Iz dolinske iupanlje, 19. septembra. — Redka slavncst se je vršila v Ospi 8. sept., kder je obhajal preČ. g. Matija Braucher, dekan v pokoju, svojo zlato mašo. Veselje je prtŠinolo vsako krščansko srce, ko je nastopil presrečni dan za Oapo, katera lina v svojej predi pre-čestitljevega zlatomaŠnika. Po neumornem trudu in skrbljivosti sedajuega čest. gosp. duhovna je bila cerkev prelepo ozalšana Zunaj nad vratmi je bil primeren napis. •Zlatomašnik, bod pozdravljen!« in na zastavicah je bilo brati: »Osapaka fara kliče: slava! vse je bilo v lepem zelenju.
Pri najlepšem vremenu se je zbrala mnogobrojna množ.ca vernega ljudstva. Prihiteli so preč. duhovniki, prijatelji g. zlatoiuašnika, da povišajo se svojo navzočnostjo izvanredno sUvnost; mej drugimi prečastni gosp. kanonik Jan, kateri je imel tudi temu dnevu primeren govor.
Točno ob 10 uri so zadoneli topiči, zvonovi lepo ubrano zapeli, ker se je pomikal sprevod iz župne hiše se zastavo na čelu proti cerkvi. DospevŠi v cerk-v pred veliki oltar intoniral je zlatomaŠoik Izvanredno krepko: Veni creator Spirltus, in veličastno se je odmeval stari, pa še vedno veličastni Riharjev »Pridi sveti duh«!
Potem stopi na lečo preč. g. kanonik in bilo mu je brati na obrazu imenitni pomen tega dneva. Pazljivo je občinstvo poslušalo podučljivi govor; marsikatera solzica je zaigrala v očeh vernega poslušalca.
Konečno se obrne preč. g. govornik k zlatomaftniku, ter ga opomni na veliko milost, katero je od Boga prejel, da more danes po miuolih petdesetih letih najsvetejšo daritev opraviti. Naj se mu zahvali za to milost in za vse prejete dobrote. Naj pa tudi prosi milosti za vse, katerim je bil dušni pastir v tej dolgej dobi. Pri maši se je pela brv. maša: »O Bože,« po občnem mnenju za Ospo še precej dobro. Tu moram povdarjati; ako bi mej pevci vladalo vet navdušenja za lepo cerkveno in narodno petje, dalo bi se marsikaj doseči. Ako se pa gleda na to, da mora vsak majhen trud plačan biti, taki pevci ne bodo nikdar dobro peli.
Znajte, kar je lepo, to je tudi častno in to je tudi kos plače. Toraj več navdušenja — pa brez zamere!
Po maši je bil »Te Deum«, da smo Boga zahvalili za ta veseli dan, ki nam bo vsem v spominu do poznih časov. Hvala gre pred vsem preč. gosp. Vončini, ki je naj več pripomogel, da se je slavnost na tak način slavno izvršila. Hvala tudi gospodu županu Vodopivcu.ki je pravi mož in s katerim da vedno kaj častnega izvesti, kateremu ni mar ne za kapljo vina ne za košček mesa, in tako je nio* žato.
In da zaključim svoj dopis, kličem še enkrat: Za zlato mašo, o Gospod, Ti slavo poje mili rod. Daj nam Be zlatomaš-nikom, Prit' skup v nebeški dom I
_ Rodoljub.
IS li ožine v Istri, 16. septembra. — (Izv. dop.) — Nedavno sem prejel brzojavko s tukajšnje postaje glede naročbe silno potrebuega ledu, ali prepisana je bila tako neusmiljeno, da bi se jo i mačka ustrašila; čudno se mora tem več to po-kvarjenje vsakemu dozdevati, ako se pomisli, da je bila depeša v laščuii sestav-vljena, in da jo je sprejel Furlan.
Vse drugo je v tem oziru ravnanje in korektnost te postaje načelnika g. Jerine, od katerega naj bi se omenjeni in v pomoč dodani g. uradnik službovanja učil.
Slavno dotično ravnateljstvo pa se prosi, naj bi vendar v tej zadevi toliko pospešilo, da se zaradi nepotrebno slabe in nerazumljive pisave dotičnega telegrafskega uradnika občutljive zapreke odvrnejo.
Iu Gradiške ob »odi, 22. septembra. — Znano je, da Vi ljubiti in za govarjate pravico in resnico, za tega delj Vas prosim, izvolite uvrstiti nekoliko red-kov v Vaš cenjeni list: V o. kr. kaznilnici v Gradiški j* preko 300 ječnikov večina
slovenske narodnosti in kateri ne zn <jo druzega, nego slovenski.— Ti nesrečni ljudje so obsoieni za različne zločine. — Tamo so zaprti da odsede svojo osodo in da se po mogočnosti poboljšajo.
Uradniki tn stražarji, kateri jih nadzorujejo, imajo sveto dolžnost, z njimi občevati in jih nigova jati pii vsakej priložnosti na dobro pot.— Jaz prašam v ime božje, kako je pak mogoče občevati in nagovarjati na dobro pot pokvarjenega človeka, če ga človek ne umeje.
V c. kr. kaznilnici v Gr;\diški se nahaja vo lja in dva diurnista a ofic rja, katerih nobeden ne zna slovenski. Kadar se imenujejo c. kr. uradniki za Primorje, zahteva se od njih znanje slovenskega ali hrvaškega jezika. — V kol ko mi je znano, tuiivc. kr. kcpeiBkej kaznilnici nije mnogo boljše. Tam je blizo 700 jetnikov, večinoma Hrvatov iz Dalmacije in Istre.
Bilo bi pravično, da bi bili vsi uradniki in straž«rji suiožni slovenskega ali hrvatskega jezika. Če ga ne znajo, naj se ga nauče. Nekateri uradniki vedo dobro dokazati na papirju, da znajo govoriti in pisat) več jezikov, a v praksi vedo sto besed in one smešno izgovarjajo.
Vsak pravi uradnik, občinski al pak državni, mora znati jezik strank, če hoče dobro in savestno zvrševali svoje dolžnosti.
Domaee in razne vesti.
Cesarjevna Štefanija j* ni.
potovala v nedeljo z brzoviakom ob 7'|4 uri zjutraj. V Miramaru so se zbrali vs-i visoki dostoj instveniki, namreč pa namest. i;, baron Pretiš z g >«po in hčerjo, katera je cesarjevnej izručila prekrasen šopek, potem vojaški poveljnik f nI. Kober, ge-neralmajor PoltinI, mornarski poveljnik konti eadmiral Wipplinger, mestni župan dr. Bazzoni. namestniški tajnik, g. vitez Conti in še več drugih. Vsi ti so visoko gospo pozdravili uže na stopnicah, ki drže iz miramarskega parka v notranje prostor postaje Miramar. Na postaji pa je bilo zbrauo vse polno okoliškega ljudstva, katero je visoko gospo, ko jo je zagledalo, pozdravljalo se »Živio« klici. Cesarjevna je govorila z raznimi gospodi, ali ko je grof Bombellea zagledal poslanca Nahergoja, ki je stal na strani in se ni niti mlBlil predstavljati, ker je bil namenjen v Trst, pokliče ga bliže, in cesarjevna gre naravnost k njemu ter mu poda roko, katero on spoštljivo poljubi, na kar se je cesarjevna Še nekoliko minut i njim pogovarjala ter mu konečno dala nalogo, da se v Njenem imenu laktalt posebno okoličan-skemu ljudstvu, ki je v lasu Nje bivanja pokazalo toliko udanosti in ljubezni do Nje is do cesarske hiie.
G. Nabergoj je bil, videlo se mu je, ginjen nad toliko ponižnostjo in dobrohotnostjo visoke gospe, in vse okoličane sine odlikovanje njihovega poslanca napolniti z veseljem in ponosom. O Ipeljala se je cesarjevna mej Živiokliri ljudstva, katero je bilo oh zeleznici razpostavljeno. Ali v Grijanu jo je čakala prekrasna ova-cija. — Tam je bilo zbranih in ob železnici nastavljenih nad 400 udov društva • Austria« v Čmej obleki, nad 200 veteranov v uniformi tn vse polno okoličanov.
Mej ogromnimi Živio in Evviva klici metali so udje društva Austria na tisoče najlepših cvetic v vagon, in na vagon, kder se je peljala visoka gospa, tako sicer, da,so vagon kakor obsuli s cveticami. — Cesarjevnu je prijazno na oknu pozdrav, liala in vejaia z belo ruto, in nekda je bila eanjena do soiz.
Nabrežini je bila zopet druga ovucija, tam je čakalo vse polno TržaČanov, mej njimi največ udov del. podp. društva, in mnogo domaČih ter eo visoko gospo zopet navdušeno pozdravljali ter ji metali šopke v vagon. Tudi v Sežani in v Postojni so se penavljale enake ovacije; v Ljubljani pa je bilo na kolodvoru in pred njim in ob železnici kar na stotine in stotine ljudi, ki so cesarjevnI kl.call Zivio in cesarjevna je na vse strani kaj prijtzno odzdravljala. Na kolodvoru jo je pozdravil 'ieŽ. predsednik, s katerim je bilo tudi mnogo drugih dostojanstvenikov in generaliteta. — Mora se torej reči, da je bilo cesarjevne letošnji bivanje na Primorskem nov dokaz, kako zvesto je naše ljudstvo svojem cesarju in kako ljubi ono vse ude ces^ske hiše. — Takih ovacij brez vsake oficijalne agitacije se pač nc vidi povsod in pogostoma. Zarad tega pa je prav gotovo, da je cesarjevna vzela se seboj najlepši spomin iz naših krajev in se je tudi gotovo nadejati, da se prihodnjo leto cesarjevna Strfantja zepet vrne, a ne sama, temuč z cesarj-vičem in sploh s vso visoko prestolonasledniško rodbino.
Imenovanja. Pri tržaškem fina-čnem voistvu so bili imenovani: računski oficijal Štefan Biič za računskega revi-denta, računski asistent Lovre Scher za računskega ollicijala in računski prakh-kant Osvald Barsan za računskega asistenta.
Kontrolni zbor dež. branalie
bode v vojašnici deželne hrambe pri sv. Ivanu, iu sicer se imajo prestaviti: 25. in
26. oktobra vsi tisti vojak', ki so se ne posre inje za 72. obataljou dečeine hrambe nabrali; 27. oktobri tist>, ki so doslužili v stojnej rojaki in bili v ta bataljon uvrščen; 28-oktobra vsi drugi vojiki. ki bivajo v Trstu in okolici, pa spadajo v druge bataljone. Došli imajo z sabo prinesti vo-vojaško popotnico. Zborovanj i se začne zju-traj ob 8. uri. 11 kontrolnemu zboru in treba priti onim, ki so v zadnjem službenem letu in tistim, ki so se udeležili vojaških vaj in so bili to leto v dejanskej službi.
Društvo sv« Cirila In Metoda V TrMu se snuje in se je k temu društvu oglasilo uže blizo 150 udov. To društvo bode imelo svoj sedež pri sv. Jakopu iu si postavi za glavno zadačo gojitev dobrega slovenskega cevkvenega petja v raznih cerkvah Trsta, posebno pa pri sv. Jakopu. V nedeljo, 27. t. m. ob 5 uri po-poludne bode uže prvi občni zbor tega društva in sicer v prostorih delalskega podpornega društva v ulici Molin piccolo št. i v prvem nadstropju. Pri tem zboru se prečitajo, in ako potrebno, popravijo pravila, ter se izvoli odbor, kateremu se potem da nalogo, da pravila precej, predloži vladi v potrj^nje. Začasni odbor vabi vse one Slovence, ki imajo veselje do tega društva, da se udeleže tega zbora, pred začetkom katerega se morejo vpisati v društvo, posebno pa prosi, da bi se zbora udeležila tudi čestita duhovščina. Nam ne o-tane druzega, nego da pohvalimo može iz proRtega našega naroda, kateri sn se postavili na čelo lepemu društvu, ki hode v mestu širilo pravi krščanski in slovenski duh.
Kota banka v Trstu. Z Dunaja se poroča, <ia se tam ozbiljno pečajo s tem, da «e v Trstu ustanovi nova banka. Posebno »Landerb ink« in dve drugi nemški banki se za to prizadevajo. Vodja nove banke hi bil sibski konzul v Trstu, g. Kabiglio. Ustanoviti se ima k malu tudi podružnica Anglobank.
1900 krlžev I nagrobnih kaanenov na prodaj. Mestni magistrat naznanja, da je hilo na katoliškem pokopališči pri sv. Ani okoli 1200 križev i nagrobnih kamenov izruvanih. ki se kakor občinska vlastnina prodadć, ako se ne reklamirajo. Kdor tedaj mhli, da iica na kateri križ ali nagrobni kamen pravico, naj Re oglasi do 15. oktobra t. 1. v petem otdelku mestnega magistrata. Tržadke novosti t
Himen. Oženil se je v pondelek c. k. policijski komisar, g. Krištof Busich, v Trstu |ako poznana in Čislana osoba, z gospico Adelo Pimpachovo.
Poojstrena razsodba. Iva n Bassi je bil v zadnjej sesiji poroto obsojen na 3 leta ječe, ker je v ŽAvljah kotlarja Hro-vatina z nožem zaklal. — DiŽavnemu pravdniku se je zdela ta kazen premajhna In je apelloval na višo sodnijo. katera je kazen podvojila, namesto 3, bode torej sedel 6 let.
Nov Hal. list liberalne barve II Mattino dobimo s 1. oktobrom. Ta list bode delal konkurenco lmpertinenteju in Šalohardi, urednik mu bode znani lahonski Hrvat z Beke, Henrik Mutkovič. Mož pravi, da ne bo pisal iredentatsko, ali svetu naznanja ob enem 3 sodelalce, ki so vsi trije znani Iredentarji. Morda bo bolj zakrival svoje Lahonstvo, da na svoje iimanice vlovl tudi nekatere patiijote, ki diše t.o Cik »riji. A Slovenci 80 tukaj na svojih tleb, le renegati nemajo domovine. Dosti ne bode tudi na tein listu.
Orlki kralj je prišel danes zjutraj v Trst, pa se je precej vkrcal v svojo jahto ■ Ampbitrite«. Grška kolonija mu je na kolodvoru napravila ovacijo. Kako hite domu mali kralji. Nekaj se kuha tam dol.
Umrla je znana prodajalka tobaka v Žitkovl hiši na oglu akvedota in Corsia Stadion, po imenu I/za v 60. letu. Omenjena je bila rojena Ljubljančanka, pa je v istfj prodaj iluici pro lajala tobak 45 let, vsled česir jo je ves Trst poznal.
Na velikem trgu v Prstu je v nedelje nag okoli skakal oOletni krojač Peter Sp. doma it Bu ie na Furlanskem. Policiji ga je vzela in odpeljala v nornišnico.
Kaplja je zadela na borsi enega prvih tržaških trgovcev, Francoza Eduarda Bi-deleuz, in j« precej na mestu umrl.
Petarda je počila v pondelek pred hišo Št. 8 v Androna del Moro. — So tedaj sopet zaČali I
Nož. — Dva italijanska mornarja sta se sprla v pondelek na ulici, pt p-ecej zgrabila za nož ; ranila sta eden druzega tako, da zdaj oba ležita v bolnici, eden celo v smrtnoj nevarnost'.
PoskH$en samomor 43 letni kmet oko-ličtn iz Škorklj«, nek Franc G. se je iz saruomorneua neinena vrgel v domači vodnjak. Ker so pa bili mnogi ljudje blizo, so ga potegnoli iz vodnjaka še Živega.
Na opčlnab »o torej včeraj delili premije za lepo živino; ž.vine je bilo nad 100 t'lav razstavljen« in jako lepe; vse bi bilo prav, da le ni bilo cikorije vmes, kajti kako'- se nam poroča, razstavil je tudi šior Poldo nekoliko živine in dobil par premij v denaru. On kot olbornikin veči posestnik, ne bi smel sicer kouku-
E D I NO S T
riniti za darove, ker ti so namenjeni sitno t malemu kmetu; ali kako je nekda za nos vodil komisijo? Svoj*1 krave je nekda izročil nekemu Dec uli cikorjiSu iz Ki ti -n.ire, pa ša nekemu drugemu cikorja^n iz Kontovel:*, ta dva sta dobila darove, katere morata nek ia potem oiraj tati šior Poldu. Ako je to res, kakor se mej Iju i-stvom sploh govori, potem moremo le gratulirati Cikoriji.
I'odmel^ka čitalnica priredi v nedeljo 27. t. m. »besedo« a tem le Rporedom: 1. »Zvezna«, oeaem. 2. Nigovor. 3" »Domovini«, pesem. Deklamacija. 5. »Triglav«, pesem. G. Trogovor: »Pravo junaštvo«. 7. »Mlatlči«, pesem. 8. Igra: Župin. 9. »Libko noč«, pesem. Začetek točno oh 7. uri zvečer. Vstopnina 10 kr. Posebnih povabil ne bo.
Narodno gospodarske ve«il. Občni zbor za konstituiranje gospodarsk-sadiuge za okraj Podgrad, kateri je bil napovedan na 13. septembia, odložen je na splošno željo mnogobrojno došlih gospodarjev, do 27. septembra t. 1. in nadaljevalo se bo mej tem č.isom sprejemanje družabnikov po osnovalnem odborništvu v Materiji t. Št. 1, kder se lehko oglaša za pristop osebno ali tudi pismeno.
Obstanek zadruge je sedaj zagotovljen vsled zadostnega Števila prlstoplih družibmkov; ampak z ozirom na svrbo za-irug-i je J.deti večje delefbe iz občin JelŠane in Podgrad, ker tam nI Še družabnikov na izbor za odbornik'1. Tudi Jelja, izražena od Podgrajcev, naj se pre-lož se.iež iz M»ter>je v Podgrad, je tako dolgo neizpeljiva, dokler zadrugi ne pristopijo tako mnogoštevilno, da pri prihodnjem občnem zboru doselijo večino za predrugačenje pravil v te n smislu.
Do sedaj prlstojli druŽibnlki se pa temu odločno protivijo. meneč da koričenje v tem, iz ekonom čnih ozirov, ne morejo dalje segati, nego da se občni zbori zadruge alternativno skl cavajo v veeh občinah okraja, iz katerih zadrugi pristopi vsitj prilično število družannikov. Za prekladanje se bia z idruge pa je neizogibno predrugačenje 3 pravij, po po^tavnej poti vsled sklepa občnega zbora; osnovalni odbor v tem nikakor ne more kreniti, ker pristopil družabniki zahtevajo konstituiranje zadruge na podlagi.pravil — kakar tida j obstoj t. Ne kaže torej drugač*. ko pristopiti zadrugi mnogobrojno in doseči večino za predrugačenje § 3 pravil po po stavni pot'. Sporazutnljenje v tej zadevi ni tako težavno, kakor se domneva in sploh to prašanje ne more zavirati koristnega delovanja zadruge, katero se ima začeti takoj po konstituiranju.
Upati je torej, da se izcimi tekmovanje v pristopu k zadrugi in da bo v kratkem času v vsem okraju malo gospodarjev n4udov\ in upati je tudi, da uovoiavo. Ijeni odbor bo s pravim taktom vedel uporabiti to tekmovanje splošnemu dobremu v prid.
Na noge tedaj gospodarji in pridno pristopite ter se udeležite konstituiranja zadruge dne 27. septembra v Materiji.
----Z.
Kolera. Na Španskem zboli še vsak dan za kolero blizu 1000 osob In umre
tih tretjina. V Italiji pa se ta kuga vedno iolj Siri in vedno bujfie razsaja, samo v provinciji Palermo je 19. t. m. zbolelo 258 osob in nmrlo 185. Mesta v S ciliji se hočejo teflaj od me*.ta Palermo popolnoma izolirati in zato zahtevajo, da se ustavijo železniški vlaki ter hočejo to z silo doseči, vsled tega je italijanska vlada poslala mnogo vojakov v Sicilijo, da red vzdrže. Italijanski kralj je podaril 50.000 lir za bolnike na koleri in mestu ponudil svojo vilo »Favorita« za bolnišnico.
Nesreče. V Conde-sur-Escant se je pri zidanju neke bi&e porušil oder in 23 delavcev ubil. — Na ogerskej d<-2avnej železnici na zemunskej črti sta 15. t. m. trčili dva vlaka. E11 popotnik je bil usmr-ten, fitirji so nevarno ranjeni, razbilo se je sedem vozov za popotnike in Štirjl tovorni vozovi.
Velika ustanova. Knez Aleksander Ljuhomirski, ki stanuje v Parizu, vložil je pri tamošnjem poslanstvu pismo, s katerim daruje dva milijona frankov c. k. vla<ii v ta nameri, da se v Krakovu ustanovi zavod za zapuščene in zanemarjene otroke iz Galicije in Krakova.
Prebivalstvo v Carjigradu. Po letofi*
njem štetji ima Carjigrad 871.502 prebivalcev, mej temi )e 884.910 muhamedan-cov. drusji so večji del kristijani, največ je Grkov in Slovanov; julovjetatn 44.361.
bcrsi prava zmelnjava, kurzi papirjev so rapidno p Hali, kurzi vilut, posebno N i poleondorov pi so v h i p u P'StoČili za 50 loGlsoldov. Horsa je tu li š-i dene« vznemirjena; tola n iši menenje, da bi b liziaj varna špekulicija a la hausse na papirje, ker predno bo 14 dni. bo io kurzi sop^ t priSli na ugo lno stanje, katero je bilo š' zuinji petek.
Dunajska llorsa
dne .22 septembra
Enotni drž. dolg v bankovcih 81 gld 85	k;
Enotni drž. dolg v srebru 81 »	5">	»
Zlata renta......109 »	20	»
5V, avst. .... 98 •	90	•
Delnice narodne banke . . 805 •	—	•
Kreditne d*"»«ce . . . . 282 » 70	»
London 10 lir sterlin . . 125 »	80	»
Napoleon.......— »	—	»
C. kr. cekini...... 9 »	90	»
100 državnih mark ... 5 •	90	»
Javna zahvala
Podpisano obrtnijsko društvo si šteje v največjo čist, da so »i uprav niše prostore odbrali odlični naši rodoljubi poljskih in čeških nam bratov ter s tem nam napravili vesel in prekrasen večer, ki nijed-nemu navzočemu Slovanu ne izgine iz spomina. Radostno se zahvaljujemo tem plemenitim tortom in jim tem potom pošiljamo najgork"jŠi pozdrav!
Na Vrdeli v 20 dan sept#>mb--a 1885. Odbor obrtnilskega društva
Bratje Sokoli!
Uljudno Vas vabimo k popo-ludanskem izletu, kateri bode v nedeljo dne 27. t. m. v Papjo-vas. Dekani v Istri. Zberemo se v druŠtvenej telovadnici, od'-demo ločtto ob 2 uri kav. Jakobu, odkoder se onpeljemo z ouini-busi in se vrnemo po 10 urt zvečer. Na \dravje l Z1 odbor »Sokola« : Starosta:	Tajnik:
Josip Mankoč. Josip Draiil.
It prida relskega. Zustenau. Vaše Blagorodja S tem pismeno potrjujem, da nem uže mnogo let bolehal na želodečnem krču in da so mi med vsemi pomočki, koje sein rabil najvpš pomogle hvalevredne švicarske krogljice lekarja R. Brandt-a in zategadelj jih najgorše priporočim vsem onim, ki trpe na enakih boleznih. Z spoštovanjem Josip Fitz, krojač. 1.
Naj se dobro pazi. da vsaka škatlj ci R. Bran d lovih krogljic (na prodaj po 70 kr. v lekarnah) ima na sebi bel križ na rudeČAin polju in i m« R. Brandt ter naj se vsaka drugačna ne kupi.
Podpisati! nmnanja p. n. občinstvu, daje odprl v ulici Barriera tocohia it. 8.
Trgovino z dežniki
z bogato zalogo toliko svlnatih. kolikor volnatih iu bombažnih dežnikov. Popravlja tudi dežnike in solčn.ke.	1—24
Giulio Grimm.
Nek zavod ličeadminlsira-terja Prednost imajo penzijonlsti. ki so bili pri računstvu in so zmožni slovenskega in nemškega jezika. Glede plače in drugih pogojev izvć se v*« natančno pri našem uredniku.
»OOOOOOOOOOOO O
LA FILIALE	g
del ln	(v
BANCA U N10Na
TRIESTE	O oecupa di tutte le operazloni dl Banca e O
di Camblo valute	Q
a) Accetta versamenli in eonto corrente :	Q I
Abbtionando l'interesae annuo	O j
per Banconote	£
3»/4 ®/0 eon preavviao di 5 giorni	Q
4 , „ » 12 .	S!
474 „ a sei mesi fis90 per Napoleoni
3'f« % c0" preavviao di 20 giorni
3'/ .. „ ,40 .
3l4 m » ,« ,3 mesi •« »» » 6 • Oodmmio deli'interesno aumentato le lattere in elrcoU/ionrt con *> (rior«i di preitvvigodul 0 nnvcinbre a o. qiifll« con 13 giorni dal 13 giorni o cjuello con li giorni dal 25 novembre a. c.
I\ 11ANCO OIRO
abbuonando II 3*7,, interesse annuo sino
2ualuiique somma; prelevazioni sino a orin i 20.000 a vlsta verso ebeoue ; importi magglori preavviso avanti lu Uorsa. — Conferma dei versamentl in apposito libretto.
ContoKg;!« pertuttii versamentl fatti a qualsiasi ora d' ufficlo la valuta del mede$imo giorno.
AsMtime pol propri oor-rontiHti V vir.nssn di Cambiali per Trieste, Vuntta e Rudapett, rilascia loro assegni per tjuetfe u/lime piatre ed accnrda loro lefacolta di domiolliare effetti presso la sua cas.ia franeo d' oggnl speia per os«i. b/i S'incartca delVar^uisto e della tendita di effetti nubblici, valute e divlse, nonehć deli' incasso d'asseani, cambiali e coupons, verso '/»" o di provig-gione.
«) accorda at suni committenti la facolta di depnsilare e/Tetti di qualsiasi specie e ne cura gratii 1'incasto di conpont alla scadenza.
La Filiale della Banca Union
iSezione Morcl) s'incarica deli' acquisto e della vendita di merci in commissione, accorda sovvenzioni ed apre creditl sopra mercanzie ad essa consegnate, oppure polizze di carico o Warrants.	3—3
Tržno porodilo.
Bolgarski državni prevrat je vplival toliko na trgovino, da so postale cene nekaterega blaga, posebno žita bolj napete s ledenco, da gredo Š* veliko više, kar pa skoro ni verjetno. Tudi kolonijalne«« blaga cene so nekoliko bolj napele. S:cer pa se špekulacija pri vsem tem ne up i na dan.
Bor sil o poročilo.
Telegrami iz Bolparije so našim bor-zijancem zmešali glave, bila je včeraj na
mladenič
iz dobre hiše, Tržačan, ki zna slovensko, nemško in italijansko, bi rad Šel z i praktikanta v UakorŠno prodajalnico raznega blaga, tu ti na deželo. — Več pov6 naS urednik.
Marijaceljske
želodečue kapljice,
izvrstno delujoče zdravilo pri vseh boleznih na želodcu. Neprecenljive dobrote je posebno vidiv njihov pri netečnosti, slabosti želodca, ako z grla, smrdi, napenjanju, kislem pehanji, koliki, želadeč-riem kataru, goreči če (rzavcUpri preobilnej produkciji slin, nunenici blu-vaujlin gnjusu, glavobolu, (ako boli iz želodca) krč v Želodcu, zab&sanji, preobilnosti jedi in pijuČ v želodcu, proti glistam, bolezni na vranici in jetrih in tudi i>roti zlati žili ali ha morojdatn. Cena steklenici je z nakaiom vred samo 35 nov. Olavnl zalog ima lekarničar »k angeiju varhu«	12-02
D. Itrady Kremsier, Morava. V Trstu jih pu dobite pri lekarničarju J. Saravalio blizo starega sv. Antona.
^•sasa^aiissaBgEsi
VLAHOV
Likver okrepljujući želudac
odobren pu viših oblasti h sa dekretom a jiripritvljen od
ROMANO VLAHOV
Š'b mik (Dalmacija) sa filialkom u Trstu, Via S. Lazzaro Br l.-A.
Ovaj likver, koji se uzimlje niješan sa vodom, kuvum, vinom, teom 11 juhom, sastavljen je iz vegetalnih so-kovab, imajućih zdravotna svojstva, te so njegovo neposredno djelovanje pokazuje u želudcu i kod probavljajući organah; na.lalje čisti krv izpravljajuć slabinu i tromost i pospjeŠujuč tek. On čisti polagano, uništuje gljifte ublažujući kr.mi^ke hrapavosti jetarab, slezena, umanjujući sve malo po malo zasta-jel^ bolesti bernoroidah, Uzme li se likera danomice, Čuva od otrovnih miazmnh, proizvirućih koli od pokvarena zraka, toli od epidemijah zato je izvrstan bek proti groznici i proti kolari.
Ono pako što sačinjava pravu oseblnu likera u zdravstvenoj struci jest. što oslobadja ljude odane srixbi i pokunje-nosti od škodnih posliedlcab, koje Čovječanstvu daje veliki broj nesrečnih.
Zaista iza malo danah čovjek, koji se služi t rn likerom ćuti, da mu je povraćana Životna snaga, i čuvstvo blagostanja čini ga zadovoljnim, probudjenim i svježim za sviki tad.	14—5 Da se olahkoti kupovanje občinstvu gospodar tvornice oenoVao je na široko razprodaju svoga likera, koji se može dobiti u svih kavtiah i rakijaluloah
Akvizitšrj i
za zavarovanje življenja
sprejmo se za jako ugodnih poaojev p'i
glavnem zastopu banke SLAVI JE v Ljubljani. 3-3
Tržaška hranilnica
Sprejemlje denarne vloge v bankovcih od 50 soldov do vsacega zneska vsak dan v tednu, ra-zun praznikov, in sicer od 9. ure do 12 ure opoludne. Ob nedeljah pa od 10. do 11. ure zjutraj. Obresti na knjižice . 3*|, Plačuje vsak dan od 9. do 12. ure opoludne. Zneske do 50 gld. prav orecej. zneske od 50 naprej do 100 gld. je treba odpovedati en dan poprej, zneske od 100 do 1000 gld. z od povedjo 3 dni, čez 1000 gold. z odpovedjp 5 dni. Eskomptl^e menjice, domicilirane na
. tržaškem trgu po.......8*1/1,
Posojajo na državne papirje avstrlj-
sko-ogrske do 1000 gl. po . . . 4*//l, više zneske v tekočem računu po .............4'l/i0
Daje denar tudi proti vknjiženju na posestva v Trstu, obresti po dogovoru.	52—44
Trst, 24. marcija 1883.
B OZ te farttvene tnamke. postavno zavarovan«*, ima se to zdravilo smatrati kot ponarejeno.
Cvet zoper trganje
po d-. Maliču,
te odločno najboljše zdravilo zoper protin ter revmatitem, trganje po *dih, bolečine v krili ter iircih, Meklino, otrpnete ude in hite itd , malo ^asa če ae rabi, pa mine popolnem trganje, kar do-Kazuje obilno zahval. Zahteva naj se samo »cvetu toper trganje po dr. Mali&u* t traten stoječim tnamenjem; 1 stekl. SO kr.
Planinski želiščni sirop kranjski,
Izboren zoper kašelj, hripavost, vratobol,
Srsne in pljučne bolečine; 1 stekl. 56 kr. [oriatnejsi, nego vsi v trgovini 9e nahajajoči toki in airopi.	20-15
Pomuhljevo (Dorich) jetrno olje,
najboljie vrste, Izborno zoner bramore, pljučnico, kožne izpustke in bezgavne otekline 1 stekl. 60 kr.
Anaterinska ustna voda,
najboljše za ohranjenje zob ter zobnega mesa in takoj odpravi em radij ivo sapo iz ust. 1 steklenica 40 kr.
Krićistilne krog'jice, c. kr. priv.,
ne smele bi se v nijednem gospodlnjetvu pogrešati in so se uže tisočkrat sijano osve-uočile pri zubaaanjl človešketra telesa, glavobolu, otrpnenih udih, akaŽonem Želodcu, jetrnih in obistnih boleznih, v Škatljah A 21 kr; jeden zavoj s 6 škatljami 1 gld. 5 kr. Manj!, kakor in zave] te s poiton ne raipeillja.
Naročila iz dežele Izvrše se takoj
Lekarna Trnkozy-ja
BC na mestnem trgu v Ljubljani*
VELIKA PARTIJA
ostankov sukna
(3-—4 metie), v vseh barvah za cele tnožke obleke, pošilja proti povzetju po 5 gld. ostanek.
L. STORCH v Brnu
tvarina (sukno), koja se nebi dopadala, more se zamenjati.
VELIKA PARTIJA
ostankov preprog
(10—12 metrov) pošilja proti povzetju komad po for. 380.
L. STORCH v Brnu
tvarina koja se ne bi dopadala, more 2(5—17 se zamenitl.
Lastnik društva .KI/lNos r« — izdat«!) in odgovorni iiradnts: VIKTOK DOLENC
Nova tiakarna V. DOLENC t Trutu.