LETO XVI. ŠTEV. 420
GOSPODARSTVO
CENA LIR 30
POST. PLAČ. V GOT.
SREDA, 8. AVGUSTA 1962
SPED. IN ABB. POSTALE GR. II
THST, UL. GEPPA 9 . TEL 38-933
Petrolejska polemika razburja italijansko javnost
Že 500 interpelacij o poslovanju ENI, toda inž. Mattei uspešno kljubuje
Znani italijanski publicist Indro Montanelli je v italijanskem liberalnem listu «Corrie-re della Sera» sprožil ostro polemiko proti vodstvu Ustanove za izkoriščanje petrolejskih vrelcev in zemeljskih plinov (ENI), ki mu načeluje inž. En-rico Mattei. Gotovo ni slučajno, da se je to zgodilo prav v trenutku, ko se je italijanska javnost ob vprašanju podržavi j e-nja virov električne energije razdelila v dva tabora in se je rimski parlament lotil tega vprašanja. Indro Montanelli in Corriere della Sera, kakor tudi več gospodarskih italijanskih dnevnikov so se očitno postavili proti podržavljenju električne energije, kakor nasprotujejo podružabljenju gospodarske dejavnosti na vseh drugih področjih ter zagovarjajo popolno svobodo zasebne pobude. Montanelli je napisal kar pet člankov proti politiki vodstva ENI. Končno je na njegova izvajanja odgovoril inž. Mattei v Posebnem pismu na ravnatelja lista, ki je poleg tega pisma objavil še odgovor Indra Mon-tanellija. Mi se v to polemiko he bomo spuščali, pač pa bomo navedli iz nje nekaj podatkov o delovanju ustanove ENI, ki jih navajata Montanelli in inž. Mattei.
IZREDEN VPLIV ENI
Indro Montanelli očita ustanovi, da je monopolizirala vrtanje za petrolejem in zemeljskimi plini ter proizvodnjo v Padski nižini ter od tam izrinila Vse druge družbe. ENI je razširila svojo dejavnost tudi na druga področja, tako na primer na tekstilno proizvodnjo in tudi na založništvo. (Tako naj bi finansirala milanski dnevnik «11 Giorno*, ki precej izpodriva «Corriere della Sera»). Montanelli trdi, da gre sicer za državno ustanovo, ki pa ni pod zadostnim državnim nadzorstvom, medtem ko inž. Mattei odgovarja, da dejavnost ENI nadzira ministrstvo za državne Udeležbe, pa tudi sam rimski Parlament, v katerem je bilo doslej postavljenih okoli 500 vprašanj glede poslovanja ustanove ENI. I. Montanelli trdi, da je moč ENI tako velika, da lahko pometa tudi z ministri, saj se bivši minister za državne Udeležbe Ferrari Aggradi ni več Vrnil na svoje mesto, ker je hotel izvesti preiskavo o delovanju ENI.
ENI vpliva na italijansko javno mnenje po raznih poteh; tako na primer maši usta delu Italijanskega tiska s tem, da mu naroča velike oglase, z druge strani podpira tudi določene politične skupine, kakor krftčansko demokracijo. (Že senator Don Sturzo, bivši ustanovitelj ljudske stranke, je v senatu večkrat nastopil proti ENI, o kateri se je širil glas, da Podpira politiko levega krila krščanskih demokratov). Montanelli piše, da ENI diktira tudi cene bencinu in gorilnemu olju. Cena bencina je bila sicer znižana, vendar je gorilno olje ostalo izredno drago, čeprav l-ma podjetje velike dobičke. Posebno velik dobiček je pri prodaji metana, saj ima ENI pri ceni 12 lir za kubični meter metana kar 7 lir dobička. Inž. Mattei ugovarja, češ da je bila cena gorilnega olja in ustrezno tudi metana znižana od 12 597 Ua 10.229 lir za tono, sam metan stane 9 lir kubični meter. Doslej so pridobili v Padski nižini 43 milijard kubičnih metrov metana, medtem ko cenijo zaloge na 90 milijard kub. metrov; okoli 7 milijard kub. metrov metana znaša letna pozaba.
KAKO JE Z INVESTICIJ ANI
V TUJINI
I. Montanelli se vprašuje, kam gre okoli 40-50 milijard lir dobička, ki ga ENI doseže vsako leto. Po njegovem mnenju Uiso investicije te ustanove pravilno razdeljene. Ustanova investira preveč denarja v tujini, kakor v Egiptu, Perziji, Libiji m Argentini. Postavlja se vprašanje donosnosti teh investicij v tujini v trenutku, ko bi ta denar lahko koristneje in donosneje porabili v Italiji. Za napeljavo metanodovoda je ENI podelila Argentini posojilo 180 milijard lir; Argentina bo Posojilo vračala prav počasi ter ga bo vrnila šele v 15 letih, medtem ko se podobna posoji-!a podeljujejo navadno za dobo 5 let. Inž. Mattei pripominja, da bo to posojilo za Italijo donosno. Pri gradnji meta-novoda namreč sodelujejo ve-nka italijanska podjetja, kakor Einsider, Fiat in Marelli, ki pri tem uporabljajo svoje proizvode. v Egiptu sodeluje ENI s 50 odst. kapitala pri družbi ČOPE, Pri kateri sodeluje egiptovska država z drugimi 50 odst. Tako se tudi dobiček od prodaje petroleja deli na polovico. Glede Udeležbe ENI v drugih državah proizvajalkah petroleja o-Pozarja inž. Mattei na nekdanjo odvisnost Italije od velikih zahodnonevropskih oziroma ameriških družb, ki so poprej imele monopol; tako na Primer so te družbe odbile ponudbo Italije (oziroma ENI),
da bi bila soudeležena v Iranskem konsorciju.
Angleške petrolejske zaklopke za Sovjetsko zvezo Indro Montanelli načenja zopet staro vprašanje nabave petroleja v Sovjetski zvezi, prihaja pa na dan z novim očitkom na račun ENI. Pravi namreč, da je angleški ministrski predsednik Macmillan očital Fanfa-niju, da Italija dobavlja Sovjetski zvezi strateško blago, to je jeklene cevi za napeljavo naftovodov. Ko je Fanfani odgovoril Mac-millanu, da delajo to tudi druge države, je ta pripomnil, da dela Italija huje, da je namreč ENI izdala Sovjetski zvezi angleško tajnost glede izdelave petrolejskih zaklopk, ki omogočajo pretakanje več vrst petrolejskih proizvodov hkrati. Angleži so to tajnost odkrili ENI, ko je ta prejela nalog, da izdela večjo pošiljko naf to vodni h cevi za Anglijo. ENI je pozneje pri izdelavi cevi za Sovjetsko zvezo uporabila tudi ta angleški patent in ga tako izdala Moskvi. Pisec trdi, da se inž. Mattei ni upal zanikati teh dejstev, pač pa da je Monta-nelliju samo očital pomanjkanje patriotizma, če je lahko vse to napisal.
Tudi drugi delajo tako Inž, Mattei odločno odbija o-čitek, da vodi nekakšno italijansko zunanjo politiko in da postavlja ministre. Kolikor zadeva dobavo italijanskih petrolejskih naprav Sovjetski zvezi, naglasa inž. Mattei, da se vršijo te dobave po mednarodnih cenah. Dobava teh naprav predstavlja pač izvozni posel, kakršne zaključujejo tudi druga italijanska podjetja. Inž. Mattei omenja, da je Zahodna Nemčija samo v enem letu dobavila Sovjetski zvezi toliko naftovod-nih cevi, kolikor jih bo Italija izvozila v Sovjetsko zvezo v štirih letih. Poleg tega tudi Anglija dobavlja Sovjetski zvezi petrolejske ladje, ne da bi ji kdo očital izdajstvo. Montanelli očita ENI tudi, da investira v tujini velikanske kapitale, medtem ko zanemarja raziskovanje italijanskih tal.
Petrolej in elektrika iz Sovjetske zveze
Posebno v Zahodni Nemčiji so pozorno zabeležili vest iz Sovjetske zveze, da je Sovjetska zveza po dolgem naftovodu v Srednjo Evropo dobavila že prvi milijon ton ruskega petroleja. Ta količina nafte je pritekla v industrijska področja Češkoslovaške tik do nemško-češkoslovaške meje po naftovodu, ki se začenja pri Brodiju ter je že napeljan do češkoslovaške. Po načrtu bodo speljali tudi naftovod od Kujbiševa do Brodija. V Ukrajini se naftovod razcepi, in sicer čez Už-horod proti češkoslovaški; od tega je speljan drugi krak proti Madžarski. Severni odcep bo dovajal sovjetski petrolej Poljski, pa tudi Vzhodni Nemčiji,
Soo km
mm

u
SjSF
Xr\ROMUNQA'
■MB D06RA3ENI NAFTOVODI ■ ■■ NAFTOVODI V <3 RA DNO I
kjer se konča pri Schvvedtu. Tu naj bi zgradili tudi novo petrolejsko čistilnico. Dovršen je bil doslej naftovod do češkoslovaške, v celoti pa bo speljan do konca leta 1963 ter bo potem lahko dobavljal 15 milijonov ton petroleja.
Električna energija iz
Sovjetske zveze
Hkrati je zahod)lonemški tisk prinesel tudi vest, da je bil te dni dovršen elektrovod visoke napetosti od Mukačeva v U-krajini do Sajozsegeda na Madžarskem; tako je zavezniška mreža vzhodnoevropskih držav bila povezana s Sovjetsko zvezo. Izpeljana je bila že električna povezava med Vzhodno Nemčijo in češkoslovaško, med Češkoslovaško in Poljsko, med Poljsko in Vzhodno Nemčijo, med češkoslovaško in Madžarsko. še letos pa bo dokončana električna napeljava med Mu-kačevim v Ukrajini, Lemesana-mi na češkoslovaškem in Lu-dusom v Romuniji, medtem ko bo Bolgarska povezana s Sovjetsko zvezo leta 1964. Ko bodo napeljali elektrovod med Poljsko in zahodno Sovjetsko zvezo, bodo zgradili tudi osrednjo razdelilno centralo, ki bo skrbela za razdeljevanje energije po vseh vzhodnoevropskih državah.
Podražitev kmetijskih izdelkov
Za Sovjetsko zvezo je tudi Bolgarija močno podražila nekatere kmetijske pridelke, da bi dala večjo spodbudo kmetijskim zadrugam in njihovim članom na delu in tako dvignila proizvodnjo. Tudi na Bolgarskem se namreč čuti precejšnje pomanjkanje nekaterih živil in preskrba z njimi zadeva iz dneva v dan na večje težave. Meso se bo v Bolgariji povprečno podražilo za 24 odst., perutnina za 27 odst., mlečni proizvodi za 32 odst. in jajca za 12 odst. Pri tem gre tudi za vsklajevanje cen med kmetijskimi in industrijskimi proizvodi. Prevladuje mnenje, da je bilo doslej v tem pogledu kmetijstvo zapostavljeno in da je bila industrializacija izvršena v veliki meri tudi s prispevanjem kmetijskega prebivalstva, ki je prejemalo premalo za svoje proizvode.
PODRAŽITEV NEKATERIH ŽIVIL TUDI V JUGOSLAVIJI
Podražitev mesa in pšenice, ki jo je napovedal tajnik za kmetijstvo in gozdarstvo Slavko Komar, se suka v manjšem obsegu kakor na primer v Bolgariji. Slavko Komar je naglasil, da je treba ustvariti ugodne gospodar ske pogoje za poslovanje kmetijskih organizacij. Zato so sprejeli potrebne predpise na področju cen, premij in regresov. Cene in premije bodo v primeri z letom 1960 zvišane za 34 odst., na trgu se pa v primeri z dosedanjimi cenami pričakujejo zvišanja za 4-5 odst.; glavno povišanje, je torej bilo izvršeno že poprej. Računajo, da se bodo tako osebni dohodki ljudi, zaposlenih v kmetijskih organizacijah, povišali v tem razmerju in bodo dosegli raven delavcev v podobnih gospodarskih panogah. Na novo se bodo oblikovale tudi cene naslednjih pridelkov, in sicer za predelovalne organizacije : pšenica 49 dinarjev kg; sladkorna pesa 9.20, koruza 38, sončnice 70, mesnati prašiči 325, mastni prašiči 265, goveja živina I. in II. razreda 215, junci in telice 320 in mleko 55 dinarjev liter. Za primerjavo navaja-
TRNJEVA POT IZ LONDONU V BRUSELJ
V jeseni nov poskus - Macmillan v zadregi zaradi ESI

Kako dolgo bo še angleški ministrski predsednik Macmillan s svojim trebuhom, ki so mu ga napolnile velike politične gospodarske in socialne težave, lahko lovil ravnotežje pred množicami angleške javnosti? Trenutno je krizo premagal, toda sedem glav njegovih prejšnjih ministrov ni odletelo kar tako. Največ preglavic mu je dajalo žaganje finančnega ministra Selwyn Llogda. Celo konservativni listi pripominjajo, da je Macmillan pri reševanju krize v vladi in konservativni stranki pokazal sicer svojo običajno spretnost, toda že se pojavljajo novi črni oblaki na obzorju angleškega političnega in gospodarskega življenja: nov zastoj okoli pristopa VB k Evropski gospodarski skupnosti morda nova kriza v jeseni, ko se po političnih počitnicah napovedujejo pravi pravcati politični viharji. že zdaj je bil Macmillan na robu prepada, kaj pa še če bi se pri dopolnilnih volitvah zopet pokazalo, da konservativna stranka nazaduje in delavska (laburistična) pvdobiva? Konservativni «Sunday Times* ugotavlja, da ni Macmillan med angleško javnostjo oseono več tako priljubljen in nevarnost je tu, da se bodo v primeru novih neuspehov konservativci pridružili laburistom in v parlamentu glasovali proti njemu, kakor so med vojno (leta 1940) glasovali združeno s temi proti Nevillu Chamberlainu?
V dobrih 14 dneh so se predstavniki Velike Britanije in ministrski svet Evropskega skupnega trga dvakrat sestali, da bi našli pot k sporazumu za pristop Velike Britanije k Evropski gospodarski skupnosti. Oba poskusa sta bila zaman in prizadeti so odločili, da pogajanja prekinejo ter se na novo sestanejo šele meseca oktobra. Odlog je torej precej dolg. Med tem časom se namreč sestanejo predsedniki vlad angleških dominionov, da bi se posvetovali v vprašanju, ki zadeva do-minione torej člane britanske skupnosti. Oba zadnja poskusa, ki sta propadla, sta se nanašala na trgovino s kmetijskimi proizvodi. Zato so pri tem najbolj prizadete Kanada , Nova Zelandija, pa tudi Avstralija, to je dominioni, ki izvažajo v prvi vrsti kmetijske proizvode v Veliko Britanijo in si seveda hočejo zagotoviti ta izvoz. Bojijo se, da se bo položaj zanje popolnoma izpremenil v trenutku, ko bi tudi za angleški trg, na katerega izvažajo, uveljavili iste carinske določbe, kakor u-rejajo uvoz v šest držav članic Evropskega skupnega trga. Angleži očitajo šestim evropskim državam oziroma Evropski gospodarski skupnosti, da si še ni začrtala povsem jasne poti glede bodoče agrarne politike, če bi bodoče cene kmetijskih pridelkov v državah EST morale biti takšne, da bi čim bolj spodbujale kmetijsko proizvodnjo, to se pravi, čim višje, pomeni to, da se hočejo države Evropske eosnodarske skupnosti zapreti pred uvozom od drugod. torej tudi iz angleških do-minonov. Po načrtih EST naj bi se namreč kmetijska proizvodnja v državah članicah tako dvignila, da bi bil uvoz iz tujih držav nepotreben.
Angleške zahteve so v nekaterih podrobnostih naletele tudi na odpor Francije. Po dosedanjih sporazumih med državami EST se bo medsebojna tr-
Tudi koroški velesejem prehaja na specializacijo
« Avstrijski lesni sejem» - Velika pozornost potrošnikom
Celovški sejem je spremeni) svoj naziv. V skladu s poudarkom na specializacijo se je namreč cKoroški velesejem* preimenoval v «Avstrijski lesni sejem*. In to popolnoma upravičeno, saj zavzemajo razstave, ki imajo opravka z lesom kar eno tretjino celotne razstavne površine in tudi ena tretjina vseh razstavljalcev zastopa lesno proizvodnjo in industrijo.
Od celotnega števila 1.141 razstavljalcev odpade polovica na domača podjetja, med inozemskimi pa prednjači tudi letos Zah. Nemčija z 68 podjetji, takoj drugo mesto med inozemskimi državami pa je zasedla letos Jugoslavija, ki je po dosedanjih prijavah na svoji kolektivni razstavi zastopana z 58 podjetji.
JUGOSLAVIJA IN TRST
Kot je že tradicija, prikazujejo jugoslovanska podjetja tudi v inozemstvu priljubljene proizvode prehrambene industrije in značilne domače obrti, katerim se zadnja leta v večji meri pridružujejo podjetja potrošniške industrije. Med raz-
ske obale in drugih turistično zanimivih predelov Jugoslavije so seveda posebno v tem letnem času zelo na mestu.
Med inozemskimi posebnimi razstavami moramo omeniti tudi paviljon tržaškega mesta in pristanišča. Letos se je tržaška razstava še posebej vključila v avstrijski lesni sejem in sicer v neposredno konkurenco z domačo industrijo. Trst s svojim pristaniščem namreč nazorno prikazuje svojo vlogo pri uvozu eksotičnih vrst lesa predvsem iz Afrike. Tako lahko pred paviljonom vidimo dvanajst ton težak hlod skoraj dveh metrov premera.
BOJ MED LESOM
IN ŽELEZOM
Seveda je lesna stroka, kot sem že uvodoma omenil zelo bogato zastopana. Tako si po eni strani razstavljale! prizadevajo, da bi prikazali smotrno gojitev gozda; temu je letos posvečena tudi razstava, ki prikazuje kako kemija pomaga gozdu v borbi proti škodljivcem in boleznim. Po drugi strani pa se lesna industrija bori proti konkurenci železarske in-
stavljenimi proizvodi zasledimo
^	uovaja	stroje, radij ske spre-1 dustrije. Podjetja skušajo pn-
mo nekatere cene pri nas: v tr-1 ^.eJnn.1jce’ tkanine m naj razni- kazati uporabljivost lesa od ku-
-------------------------------licnejše električne naprave. Re- hinjske omare do zložljivih e-
(Nadaljevanje na 2. strani) klamne fotomontaže z Jadran-* lementov za gradbeniško stro-
ko; zato tudi razstavljajo v standardnih merah napravljena okna in vrata najrazličnejših oblik in velikosti, standardizirana stopnišča, izolacijske stene, dekorativne panele in zložljive (montažne) hiše. Vse naj bo v naprej normirano in v specializirani delavnici zgrajeno, da se znižajo proizvodni stroški. V gradbeniški stroki gredo poleg lesa isto pot tudi "druge surovine od aluminija do
(Nadaljevanje na 2. strani)
govina med državami EST urejevala z določevanjem cen, torej ne določevanjem višine proizvodnje. Na to zahtevo so težko pristali Nemci oziroma nemški kmetje in v krogih EST se zdaj bojijo, da bi načenjanje tega vprašanja, kakor to zahteva Velika Britanija, pokvarila že dosežene sporazume. Francozi komaj čakajo, da bi zlasti s svojim žitom preplavili Zahodno Nemčijo; sicer so nove uvozne določbe za kmetijske pridelke v veljavi že od 30. julija.
Kakor so Belgijci že pri prvem poskusu za sporazum glede pristopa Velike Britanije naglasili, je z vprašanjem pristopa Velike Britanije k EST povezan problem svetovne trgovine; kajti s pristopom Velike Britanije, bi se ustvaril silen carinski blok, ki bi užival skoraj monopol v svetovni trgovini. Z druge strani pa poročajo iz Londona, da utegnejo dosedanji neuspehi pri pogajanjih za pristop Velike Britanije v veliki meri oslabili položaj angleških politikov, ki se med konservativci zavzemajo za pristop, med temi v prvi vrsti položaj samega ministrskega predsednika Mac Mil lana. V zadnjem času se je med nasprotniki pristopa oglasil tudi Lord Avon, to je bivši ministrski predsednik Eden, ki je svetoval veliko previdnost. Laburisti se za pristop že tako ne navdušujejo.
Strupene puščice laburističnega prvaka
V Gornjem domu se je med razpravo o pristopu Velike Britanije k Evropskemu skupnemu trgu oglasil k besedi tudi bivši ministrski predsednik lord C. Attlee. Dejal je, da ni nikdar pričakoval, da bo konservativna stranka zahtevala od angleškega ljudstva, da bi postalo večji prijatelj Nemcev, Francozov in Italijanov kakor Avstralcev, Kanadčanov in Novozelandcev. Medtem je minister za zunanje zadeve Home planil pokonci in vzkliknil, da hoče vlada s pristopom k EST samo pomagati svojim starim prijateljem; kajti s pristopom se bo moč Velike Britanije dvignila. Toda Attlee je nadaljeval še o-streje: Mi postajamo zavezniki šestih evropskih držav. Od teh smo štiri rešili pred nadvlado dveh drugih. Zdaj pa naj stopimo s klobukom v roki pred narod, o katerem smo mislili, da srno ga v vojni premagali. Ali lahko kdo danes pove, kakšen bo položaj v Nemčiji, Franciji in Italiji recimo čez pet a-li deset let? Minister Home n' več ugovarjal. Nekateri listi sc k temu poročilu dodali razlago da so Američani nasvetoval Angležem, naj pristopijo k EST: kajti njihova prisotnost v EST
Parlamentarno predstavništvo za OECD
Američani so dali novo po-! lamentarna posvetovanja. Ta-budo v okviru Organizacije | krat so tudi mislili, da bi k
za gospodarsko sodelovanje (OECD). Gre namreč za ustanovitev parlamentarnega pred stavništva, ki bi sestajalo iz parlamentarcev iz držav članic OECD. Američani računajo, da bi tako poslanci laže zainteresirali parlamente v posameznih državah za delovanje OECD.
O tem načrtu je bilo govora že pri preosnovi OEEC v OECD, ko sta k OECD pristopili Amerika in Kanada; vzporedno z OECD naj bi organizirali par-
Železne zavese med Vzhodom in Zahodom že zdavnaj ni več.
Sovjetska zveza jo je sama dvignila, saj vabi turiste z Zahoda ,pa tudi tujim časnikarjem so vrata odprta. Zato nale- .	, ,	,	. .
tirno v zahodnem tisku čeda-1 yeze °*>a dela mesta, ki ga seka reka. Ob koncu mosta se
Od ruske preteklosti do sovjetske stvarnosti
lje bolj pogosto na zanimiva poročila o razmerah v Sovjetski zvezi. Zanimive reči je v ZSSR videl prav gotovo tudi H. Poerzgen, ki je v prilogi zahodnonemškega lista Frankfurter Allgemeine Zeitung popisal ^Novgorod, mesto starih cerkva* .Prepričani smo, da bo njegovo poročilo zanimalo tudi naše bralce; navedli ga bomo v izvlečku. (Prip. uredništva).
Očarljiv je prvi pogled, ki ga daje 1.100 let staro mesto Novgorod že iz daljave. Daleč za travniki ,ki jih pogosto zalije Ilmensko jezero, se v sončnem sijaju svetijo zlate kupole bele katedrale. Proti nebu molijo visoko konice stolpnic in pravi pravcati Eifflovi stolpi, ki pravzaprav kvarijo zgodovinski obris panorame .Ta znamenja novega časa postajajo v Sovjetski zvezi vedno bolj pogosta Avtomobil, ki prihaja iz Moskve ,se spušča po ozki a-sfaltirani pregraji, nato čez prekope in rečice. Nato srečaš policaja, mimo tebe švigne že tabla «Novgorod», potem zopet bencinska črpalka in že si na širokem mestnem bulvarju sredi mladih zelenih nasadov.
Ob vrsti pročelij novih hiš začutiš severno svežino in čistočo. Veliki most se počasi dviga; dolg je 400 metrov in
dviga veliko skladišče blaga «Univermag». Sredi novega mesta je prav malo trgovin, kakor je to navada v Rusiji; ob tipičnih ruskih širokih cestah in trgih prevladujejo palače raznih oblasti. Gradijo jih kar v seriji v na pol klasičnem slogu po vseh podeželskih mestih. Palačo s sedežem komunistične stranke z dorskimi stebri, nad katero vihra rdeča zastava, najdeč prav tako v Grelu kakor v Voronežu. V «Domu politične izobrazbe* je pokrajinska partijska šola. Graditelji so si prizadevali, da bi ta novodobna reprezentančna stavba ne kvarila okolja, v katerem se vrstijo zgodovinski arhitektonski spomeniki. Ker ni ta stavba visoka, saj ne presega 4 nadstropij, napravlja s svojimi stolpi .pokritimi s kositrom, vtis monumentd.ln.-sfi ki ga še dopolnjujejo nekoliko nizke katedrale. Kdor pozna Novgorod izpred voj im časov, mora prznati ,da da lašnje mesto prav malo še spominja na nekdanjo provincialno zapuščeno gnezdo. Lesene hiše so skoraj popolnoma izginhe; krajevna označba Novgorod, to je novo mesto ,je zdaj popolnoma na mestu. Učenjaki jo si d 'Teo zaman razbijali glavo ,odkod
pravzaprav oznaka Novgorod (Novo mesto). Ali je bilo'pred tem mestom morda staro mesto? Med vojno je bile mesto popolnoma uničeno in po vojni se je dvignilo is razvalin kakor veličasten Feniks. Mesto bo popolnoma dograjeno leta 1965. Stroške za obnovo cenijo na 4,5 milijarde mark (675 milijard lir).
Stavbe ,ki sestavljajo Kremelj in kjer je tudi sedež stranke ,so vselej v burnem zgodovinskem razvoju predstavljale središče za izgrajevanje mesta. V XVIII. stoletju so arhitekti Petra I. iz Petrograda popravili srednieveško lice Novgoroda. Sistematično so uredili ulice in jih razširili. Po zgledu metropole ob Nevi so si zamislili široke «prospek-te» in krožne ulice Graditelji sedanjega novega Novgoroda vskladili s povsem zgodovinski načrt, šli so za tem, da bi zgradili sodobno gospodarsko in industrijsko središče, ki bi ga vskladili s povsem zgodovinskim značajem. Tu so postavili podjetja za radiotehnične naprave in strojne tovarne, obrate za graditev traktorjev in pohištva, ki so po svoji zmogljivosti trikrat večji kakor pred vojno. Toda te zamisli arhitektov niso smele biti v protislovju s 52 starimi cerkvami, opečnimi zidovi, o-
stolpi
stolpi
brambnimi Kremlja.
Kremelj so z vso okolico proglasili za arhitektonsko-kui-tumi spomenik, ki se ga nihče ne sme dotakniti. Skoraj poldrugi kilometer se ovalno vleče stara srednjeveška utrdba ob zeleni obali Volhova. Arhitektonski vpliv moskovskega Kremlja se čuti tudi na teh gradnjah. Toda notranjost Kremlja ni danes več vežbali šče za vojake .temveč njene površine pokrivajo zeleni nasadi, med katerimi se obiskovalec lahko odpočije na klopeh. Sploh se je v Sovjetski zvezi sprožil nekakšen val za zelenilom; tako skušajo deže lo olepšati. V nekdanji carski sodni palači je danes muzej za umetnost in zgodovino. Znamenitosti slavne «novgorodske slikarske šole* so skoraj vse odnesli v Tret jakovo galerijo v Moskvi. Iz Moskve so vrnili v Novgorod samo nekatere dragocene slike. Mojstri iz cnovgorodske šole* so se ločili od bizantinskih dvorskih oblik in so dosegli dotlej nepoznano poduhovljenje človeškega obličja. Njihove barve se odlikujejo po izredni svetlobi, štirje restavratorji iz Novgoroda so se posvetili obnavljanju raznih podob in fresk, ki jih na srečo ni bilo možno odnesti.
V Kremlju so delavnice za obnovo gradenj, ki jih vodi 20 arhitektov in slikarjev. Ti se bavijo z obnovo pročelij cerkva, ki so bila med vojno poškodovana .V tem času si ti zlasti prizadevajo, da bi obnovili katedralo sv. Sofije v Kremlju. To je po starosti druga cerkev v vsej Sovjetski zvezi. Grajena je bila po zgledu cerkve sv. Sofije v Kievu ,ki se je tudi ohranila .Ta cerkev v Kievu je bila zgrajena po obrisih katedrale sv. Sofije v Carigradu, ki so jo Turki spremenili v svojo džamijo. V cerkvi sv. Sofije v Novgorodu napeljujejo zdaj naprave za centralno kurjavo, zato je vstop tujcem prepovedan. Katedrala v Novgorodu ima samo sedem stolpcev s kupolami, medtem
v Kievu 13. Novgorodske katedrale niso okrasili z bizantinskimi mozaiki, temveč s freskami, ki niso stale toliko. V cerkev je zadel granatni strel, vendar je stavba kljubovala. Ikonastase, ki so jih med vojno dale odpeljati nemške oblasti, in oba krasna naslonjača so Nemci vrnili .tako da so jih Rusi lahko postavili na staro mesto. Zaradi nemškega obstreljevanja je bila poškodovana freska na notranji strani kupole. Zlato, s katerim je bila pokrita kupola, so po obstreljevanju odnesli tatovi ter si iz njega dali narediti skodelice in pepelnike. Te hranijo danes v muzeju.
(Nadaljevanje sledi)
tem posvetovanjem pozvali tudi parlamentarce držav, ki niso bile včlanjene v OECD. Za takš no rešitev se tedaj niso prav nič navduševali ne Američani, ne Kanadčani.
Nedavno so prav Američani pogreli to vprašanje in dali zamisli povsem stvaren okvir. OECD so posredno povezali celo z Atlantsko zvezo (NATO). Tako naj bi se parlamentarno predstavništvo NATO na zasedanju meseca novembra davilo tudi z delovanjem OECD in z vprašanji, ki so z njim povezana. Parlamentarno predstavništvo NATO naj bi v neki meri nastopilo tudi kot predstavništvo ’ad hoc’ OECD Toda temu predlogu so se odločno uprle nevtralne države, ki so včlanjene v OECD; te odločno pobijajo povezovanje OECD z NATO. Američani so upoštevali te ugovore in se končno odločili za popolno ločitev področij OECD od področij NATO
Kako se bodo končno izoblikovali vsi ti predlogi, ni zdaj še javno. Vsekakor si Američani zdaj vneto prizadevajo, da bi iz OECD napravili orodje tes nejšega sodelovanja med Severno Ameriko in Zahodno Evropo. To prizadevanje je v skladu z znanimi ameriškimi načrti, ki težijo za ustanovitvijo tako-imenovane ^Atlantske skupno-
ko jih ima cerkev sv. Sofije sti». Pobudniki teh načrtov vi-- "!— "" ”	' '	-	dijo v poslovanju Evropke go-
spodarske skupnosti vzor za poslovanje bodoče Atlantske skupnosti; kakor naj bi enotno nastopanje na gospodarskem področju v okviru Evropske gospodarske ? skupnosti dovedlo do tesnejše politične povezave, tako naj bi tudi OECD dobila parlamentarno predstavništvo, v katerem bi lahko prišla do izraza politična povezava ob Atlantiku.
Iz Pariza poročajo, da se je svet Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) na prvi seji bavil z vprašanjem ustanovitve parlamentarnega predstavništva, vendar je to vprašanje odložil do prihodnjega sestanka, ki bo v septembru.
bo toliko bolj potrebna, ko izgineta Adenauer in de Gaulle. Prisotnost Angležev bo prisilila vodstvo EST k zmernejši politiki in preprečila, da se EST ne zapre v ozek blok.
Pred objavo sklepov G ATT
Dne 13. avgusta bodo objavili sklepe dolgega zasedanja Mednarodnega sporazuma za trgovino in carine G ATT, ki je trajalo v Ženevi s krajšimi presledki od septembra 1960 do 16. julija 1962. Mnogo časa so zahtevala pogajanja z Evropsko gospodarsko skupnostjo. Prilagoditi je bilo treba carine drugih držav novim carinam Evropske gospodarske skupnosti. Konferenci je prisostvovalo 23 držav. Značilno je, da so države Evropske gospodarske skupnosti nastopale kot enota. Med pogajanji so predstavniki EST izjavili, da so države EST pripravljene znižati carine za 20 odst., ako to storijo tudi druge države. Velik vpliv na razvoj pogajanj v Ženevi so imele ameriške zahteve, ki jih je predložil minister Dillon. Razpravljali so tudi o pristopu štirih novih članic — Izraela, Portugalske, Kambodže in Španije. Položaj Španije še ni bil razčiščen.
faŽŽreS
-ja e n je
Tudi mi imamo svoj čudež!
Končno imamo tudi mi na Opčinah svoj čudež! Najprej ga je imela Nemčija, za njo Francija, potem Italija, končno smo prišli na vrsto tudi mi. Tudi naš je seveda gospodarski, v teh časih samo gospodarski nekaj štejejo; saj so bolj otipljivi in kar žvenkečejo kakor polne mošnje.
Kaj se je vendar zgodilo pri nas? Tisto, da se je naš tržaški župan svečano odpeljal z Opčin proti Trstu v prenovljenem tramvaju, že veste. Po naše bi tudi ne moglo biti čudež: oni sicer mislijo, da je vožnja v starem prepleskanem tramvaju začetek nove dobe, vsaj za to progo. Zadovoljijo se pač z majhnimi rečmi. Morda pa je zanje tudi velika reč, da so lahko ob tej priložnosti vrgli tablice s slovenskimi napisi med staro šaro! Vsekakor velika pridobitev za italijanstvo Trsta in okolice, ki ga Slovenci ogrožamo.
Prav v tem je namreč naš čudež, da je slovenska družina skozi gosto mrežo tako skrbno skovanega načrta, da bi čim prej zginila sled za zadnjim našim človekom v teh krajih, vendar skrivaj smuknila v sosedno hišo, ki jo je zapustila furlanska družina. Po mojem je to res čudež. Furlanska družina se je umaknila! «Kaj pa mislite, vi branilci ogroženega Italijan st-va, kako ste mogli zapustiti tako važno postojanko pred prodirajočim valom slovanstva?*. Tako se čuje očitek na račun pametnih Furlanov, ki so se priselili na Opčine ko je bila konjunktura menda v «Villag-gio del Fanciullo» ugodna in so jih tam sprejeli v službo, a so se lepega dne odselili v mesto, kjer jih je čakalo lepo stanovanje s kopalnico in podobnimi pritiklinami, kakor jih gradilo podjetja z javnim denarjem. Njim ni bilo mar za postojanke na Krasu v prvi liniji. Pridna starka, ki je noč in dan grebla po kraškem kršu in znašala zemljo z vseh strani, se je na vso moč upirala, ker je hotela ostati na zemlji in na njej umreti; toda hčerko in zeta je bolj mikalo mesto,, kakor še vedno mika na tisoče Istranov, ki bi radi čimprej zginili s Krasa v zapeljivi Trst.
čudež je tudi, da se je tudi nova slovenska družina oprijela zemlje; starši in otroci pridno čistijo plevel in gojijo zelenjavo. To, da so vso hišo prepleskali in skrbno popravili, ni za naše ljudi nič posebnega. Posebnost pa je, da se v naši okolici še najdejo tudi ljudje, ki ne skomiznejo brezkrbno z rameni: «Kaj bi se mučil po vrtu, ko pa zelenjavo lahko kupim!*. Za naše pridne družine, ki je prevzela vrt od Furlanke, je le škoda, da ga skoraj nič več ni. Zazidala ga je elektrarna Selveg za svoje nameščence, ki je sredi vil in zadnjih ostankov zelenila postavila trinadstropno hišo. Kaj mari mestnemu gradbenemu uradu, če se Opčine s svojimi domačimi hišicami, vilami in bogatim zelenjem pokvarijo!
Povedal sem vam že, da je prav tod pred nekaj leti bistri Pepi še pasel krave in da je umrl prav, preden so začeli zabijati beton v ta zeleni travnik in preden so padle tri krasne cedre.
Kljub temu mi še ne umiramo in ne bomo umrli, ker se tudi pri nas dogajajo čudeži, kakor je čudež ta pridna družina. ki se krčevito opri jemlje zemlie in vsega, kar je še ostalo našega.
-Ib-
Stran 2
1
p%eT0
BOLJŠE OZRAČJE OKOLI JUŽNOTIROLSKEGA VPRAŠANJA. V Benetkah je prišlo do ~ -Napovedanega sestanka italijanskega zunanjega ministra Pic-cionija z avstrijskim zunanjim ministrom dr. Kreiskim. Sestala sta se v benediktinskem samostanu na otoku San Giorgio Maggiore v spremstvu visokih italijanskih in avstrijskih diplomatov. Poročila pravijo, da je prišlo do sestanka v ugodnejšem ozračju, kakor je bil sestanek pred letom v Curi-hu. Kaže, da bo posebna komisija, ki jo je sklical bivši notranji minister Scelba, v kateri sodelujejo tudi parlamentarni predstavniki južnih Tirolcev, kmalu zaključila svoje delo. Dr. Kreisky je pred odhodom z Dunaja izjavil, da noče motiti dela te komisije, ki naj bi postavila praktične prologe za rešitev južnotirolskega spora, po sestanku v Benetkah je bilo izdano sporočilo, ki pravi, da je bil v bistvu dosežen sporazum glede postopka, po katerem naj se reši spor. Ministra sta se sporazumela, naj bi se pogaiania nadalievala v jeseni. Z obeh stran'h je bi bilo ooudarieno. nai bi se spor rešil v duhu dobrega sosedstva. Na sestanku so govorili tudi o obvezn°m vizumu za avstrijske potnike: ki naj bi se zopet ukinil: Itabiani so obHuWi, da ho-ip to vprašanje proučili.
TITO POJDE V SOVJETSKO ZVEZO. Italijanska obveščevalna agencija ANSA poroča, da je Tito sprejel povabilo Hru-ščeva, naj obišče Sovjetsko zvezo. Do tega obiska bo menda prišio meseca novembra. —-Predsednik Tito je pretekli teden sprejel na Brionih stalnega delegata Združenih ameriških držav pri Organizaciji združenih narodov Stevensona, ki je svoje počitnice prebil na Jadranu. Stevensona je spremljal ameriški poslanik v Beogradu George Kennan; sprejemu je prisostvoval tajnik za zunanje zadeve Popovič. Tito je gosta povabil na ko=ilo.
ZOPET NAPETOSi MED EGIPTOM IN SIRIJO. V Damasku je zbudila veliko vznemirjenost izjava predsednika Naserja ob proslavi 10. letnice egiptovske revolucije. Iz te skle. pajo sirski državniki, da namerava Egipt odločno poseči v politični razvoj v Siriji. To se da jasno sklepati iz Naserjeve izjave. «Mi smo se preteklega oktobra zakleli, da se ne bomo vmeševali v usodo Sirije, je dejal Naser in da bomo prepusti'1 njihove zadeve sirskemu ljudstvu. Toda danes nam prihajajo poročila, kako reakcija, o-prode kolonializma in monopolizma mučijo sirsko ljudstvo. Zato smo se postavili na njegovo stran. Ne moremo z zaprtimi očmi gledati to, kar se dogaja v Siriji in kako sirsko ljudstvo živi v veliki ječi.» V Aleppu so zaprli več študentov, češ da uganjajo propagandno za Naserja, hkrati pa tudi več oseb, ki so obdolžene atentata na bivšega ministrskega predsednika Maarufa Davalibija.
LOČENA MIROVNA POGOD BA MED ZSSR IN VZHODNO NEMČIJO. «The Observer* poroča, da so v Londonu prepričani, da bo še letos Sovjetska zveza podpisala z Vzhodno Nemčijo mirovno pogodbo. Ta pogodba bo sicer vsebovala klavzulo, da se ne bo začasno uporabila za zahodni Berlin, dokler se ne zaključi dokončni sporazum z zahodnimi državami. V Londonu so tudi mnenja, da ima Mikojan na svojem potovanju v Indonezijo nalog pripraviti javno mnenje v nevtralnih državah na to novo potezo Sovjetske zunanje politike. Gromiko je o tej sovjetski nameri obvestil ameriškega zunanjega ministra Ruska med pogajanji v Ženevi.
PRED VOLITVAMI V ALŽIRSKO USTAVODAJNO SKUPŠČINO. Končno je prišlo vsaj trenutno do sporazuma med alžirskimi revolucionarji in voditelji osvobodilne borbe proti Franciji. Prvotno je kazalo, da bo Ben Bela proglasil vojaško diktaturo, nazadnje so njegovi nasprotniki, med njimi zlasti Belkacem Krim, to preprečili. še po sporazumu je Krim svečano izjavil, da nasprotuje vsaki osebni diktaturi. Med voditelji je bil dosežen sporazum, da bo apolitični urad», v katerem ima premoč Ben Bella, vodil Alžir do volitev v ustavodajno skupščino, ki bodo 2. septembra. začasna vlada, ki ji predseduje Ben Heda pravzaprav nima nikakšne oblasti. Ta se je v svoji izjavi v bistvu pridružil Belkacemu Krimu, ki je odločen zagovornik civilne oblasti. Ob prihodu nove vlade (predstavnikov političnega urada) in vkorakanju Ben Bele v Alžir je vladala splošna zmeda med prebivalstvom. V politični urad ni hotel stopiti Ait Ahmed, ki živi v Parizu ter je prepričan, da se bo pozneje dvignil do moči s pomočjo alžirskih sindikatov, žena in študentov.
KOLIKO JE FRANCOSKIH BEGUNCEV. Po uradnih podatkih je od 1. januarja tega leta prišlo v Francijo iz Alžira 500.000 beguncev; 160.000 jih je v Marseillu in okolici, 100.000 okoli Pariza, 70.000 okoli Tulu-ze, drugi so raztreseni po Franciji. Okoli 10.000 jih je nastanjenih v šolah.
ANGLEŠKI NADŠKOF V MOSKVI. Po svojem trodnev-nem obisku, ki ga je napravil patriarhu prevoslavne cerkve Alekseju, je Canterburyški nad-ftkof dr. Ramsey izjavil, da ni
MEDNARODNA TRGOVINA Finance, življenjski stroški in načrtovanje Namesto petih SdfflO CM gospodarska ZbOHliCd
spor med državami	»a >7 ninsk(‘i!i parlamentu puii pm iliiicami	1	° 1
prehrambene industrije itd. \ Sejem, ki se je zaključil 6. av- ' gusta ,je obsegal tudi tri posebne razstave, in sicer razstavo makedonskih izvoznih artiklov, razstavo mehanograf-skih sredstev in turistično razstavo Makedonije.
DRŽAVAMI
EST ZARADI KONJAKA
L’information poroča iz Bonna, da je glasnik zahodnonem-škega ministrstva za gospodarstvo izjavil, da je zahodnonem-ška republika pri evropskem sodišču v Luksemburgu vložila tožbo proti gospodarski komisiji Evropskega skupnega trga, ker ji je prepovedala uvažati vino iz Francije in Italije za izdelovanje konjaka. Francija zahteva, naj Nemčija kupuje konjak v Franciji, Italija pa je dvignila ceno svojega vina, iz katerega bi Nemčija lahko proizvajala konjak. Sodišče bo sprte stranke zaslišalo šele v začetku prihodnjega leta.
50 MILIJONOV STEKLENIC ŠAMPANJCA
Francoski vinogradniki so v letu 1961 prodali nekaj čez 50 milijonov steklenic šampanjca, kar predstavlja pravi rekord, ki ga sami niso pričakovali, pred vojno so prodajali na leto okoli 30 milijonov steklenic.
Strokovnjaki navajajo za ta ugoden razvoj naslednje vzroke: obilen pridelek, politika u-godnih cen, razširjanje dejavnosti vinogradnikov in prizadevanja trgovcev.
SKOPSKI SEJEM SE RAZVIJA
Dne 28. julija so v Skopju odprli XII. skopski sejem. Na sejmu sodeluje čez 220 jugoslovanskih podjetij, ki razstavljajo zlasti industrijske izdelke za široko potrošnjo. Najbolj številna so podjetja s področja
kovinske industrije, elektroin-1 nega trga za 35 % nižja od pre dustrije, kemijske, tekstilne in | grade iz leta 1958.
Trst na mednarodnih sejmih
Izvršni svet enotnega odbora za propagando se je ue dni sestal na trgovinski "zbornici. Ma sestanku so sklenili, da bo Trst prisoten na jesenskem velesejmu na Dunaju, na velesejmu v Celovcu in na velesejmu v Innsbrucku. Poleg tega bodo tržaški gospodarstveniki organizirali za časa velesejma v Brnu poslovni sestanek s češkoslovaškimi gospodarstveniki.
Znižanje carin med državami EST
še preden je v državah Evropske gospodarske skupnosti začela veljati nova carinska u-reditev za kmetijske pridelke (30. julija) je bila znižana carina v veljavnosti od 1. julija za 5% na sledeče blago: žive živali, meso in drobnico, mehkužce in lupinarje, žive rastline in cvetje, kavo, čaj, oljčna semena in sadeže, druga semena in drugo sadje, industrijske in zdravilne rastline, slamo in krmo, konserve iz mesa in ribe, kakao, razne pijače, alkoholne pijače in kis, odpadke prehranjevalne industrije, plutovi-no in izdelke, lan, umetna vlakna, predivo in tkanine iz papirja. Za navedene vrste blaga je sedanja carinska pregrada v odviru Evropskega skup-
Obiščite XII. Gorenjski sejem!
Dne 3. avgusta so v Kranju odprli XII. Gorenjski sejem. Gre torej že za dvanajsto sejemsko prireditev sejma, ki se je razvil iz skromne obrtniške razstave. Njegov da .ašnji obseg pa že ustrezno predstavlja gospodarsko moč eno izmed gospodarsko najbolj razvitih področij Slovenije. O tem priča močna udeležba podjetij iz raznih gospodarskih panog, in sicer ne morda samo z Gorenjskega, temveč tudi iz vse Slovenije in deloma tudi iz Hrvatske.
noteniški turnir.
Sejem ostane odprt avgusta.
do 14.
Df/V4/?
ANGLEŠKA OPORA AMERIŠKEMU DOLARJU. Angleški listi poročajo z zadoščenjem, da je angleški minister za finance R. Maudling odredil, naj državna blagajna nakaže Mednarodne-mu denarnemu skladu 183 milijonov funtov šterlingov v zlatu in dolarjih kot zadnii obrok
, v povračilo posolila, ki ga je Predsednik upravnega odbora Anglija prejela lanskega avgusta od sklada. S tem se bo položai ameriškega dolarja u-
manj kot 180.000 ljudi in da i tika nf rd rti^tt a tndt ar je bilo v prodaji na drobno	E BO RUSILA DOLAR"
Ivo šefic je v svojem otvoritvenem govoru lahko ugotovil, da je lani obiskalo sejem nic
prodanega kar za 600 milijonov dinarjev blaga. Gorenjski sejem. ima. namreč, to posebnost, da na njem blago, ni ti ugaja, lahko tudi kupiš. Razstavljeno blago zavezema okoli 6.000 kvadratnih metrov površine. Zaradi njegove obsežnosti je bilo treba sejem nastaniti v dveh ločenih stavbah, in sicer je I. rastavišče v šolah Franceta Prešerna in Simona Jenka (v ulici Komenskega), drugo pa v tekstilni šoli (na cesti Staneta Žagarja). Ni dvoma, da si bo sejemska uprava spričo naglega razvoja sejma omislila v kratkem času tudi posebno razstavišče, Gorenjski sejem je prav v času, ko je Gorenjska kar preplavljena s turisti iz domačih in tujih krajev. Tako je tudi tem dana priložnost, da obiščejo sejem in si hkrati ogledajo lepote Kra-nje. Vzporedno s samo gospodarsko prireditvijo je tudi vrsta drugih kulturnih in športnih prireditev, ki so jih organizirala razna društva. Naj omenimo na primer turistični teden ki ga prireja Turistično društvo Kranj. V raznih športnih prireditvah, kakor plavalnih tekmah sodelujejo športniki tudi iz oddaljenih mest, kakor iz Beograda in z otoka Korčule. Tujce bo posebno zanimala razstava ljudske noše. Med športnimi prireditvami naj omenimo še X. mednarodni namiz-
JA. Frankfurter Rundschau poroča, da pojde denarna politika Zvezne banke za tem, da ne bo rušila položaja dolarja, temveč da ga bo podpirala z razpoložljivimi sredstvi. Ker se je v zadnjem času plačilna bilanca Združenih ameriških držav izboljšala, nima smisla politika, ki bi skušala potiskati zlato vrednost dolarja navzdol. Tako se je pokazalo, da so pogrešili tisti nemški kupci, ki so kupovali zlato v palicah, boječ se za usodo dolarja.
Med proračunsko razpravo v rimskem parlamentu so spregovorili tudi trije gospodarski in finančni ministri, minister državne zakladnice Tremelloni, finančni minister Trabucchi in minister za državni proračun La Malfa.
Po podatkih ministra Tremel-lonija so se državni izdatki v finančnem letu do 30. junija tega leta povišali za 12 odstotkov, državni primanjkljaj pa je znašal 420 milijard (prejšnje leto 1960-61 403 milijarde); proračun za finančno leto 1962-63 je po prvotnem osnutku predvideval 410 milijard lir primanjkljaja, zaradi novih izdatkov pa je bil ta povišan na 430 milijard. Lani (v letu 1961-62) so se državni izdatki povišali za 504 milijarde čez predvidene izdatke; letos ne bo ta razlika tako velika. V prvem polletju 1962 je bilo izdanih za 1108 milijard devetletnih državnih obveznic, v drugem polletju jih bo izdanih za 500-600 milijard lir.
Minister Trabucchi je napovedal še strožje izterjevanje davkov, če bo država prisiljena povečati izdatke, bo morala povišati tudi davke, je izjavil finančni minister Trabucchi.
Minister La Malfa o življenjskih stroških in stanovanjskem vprašanju
Minister La Malfa je naglasil, da je industrijska proizvodnja v prvih mesecih tega leta na-rastla za 12,3 odst. v primerjavi z istim časom lanskega leta. Povišali so se življenjski stroški, in to zaradi povišanja cen, do katerega je prišlo predvsem zaradi zvišanja plač. življenjski stroški so se od maja 1961 do maja 1962 dvignili za 5 odstotkov, junija in julija se je dviganje ustavilo, življenjski stroški naraščajo v veliki meri zaradi stalnega višanja najemnin, ki ima špekulativno ozadje. La Malfa je namignil, da bo vlada verjetno prisiljena poseči v stanovanjsko vprašanje in ustaviti prosto oddajanje stanovanj. Letos je gradnja stanovanj popustila za 13 odst., hkrati so se gradbeni stroški od leta 1953 do konca leta 1961 povišali za 24,6 odst., do konca aprila tega leta pa za nadaljnjih 14 odst.. Plače gradbenih delavcev so se letos dvignile za 13,8 odst.
Minister je še vedno optimist glede nadaljnjega razvoja gospodarskega življenja. V tej zvezi so zanimivi zaključki poizvedovanja, ki sta ga izvedla Inštitut za konjunkturo in gospodarski list «Mondo Economi-co». Med povprašanimi jih je 26 odstotkov odgovorilo, da se bo proizvodnja v štirih naslednjih mesecih dvignila, 59 odst., da bo ostala na sedanji ravni in 15 odst., da bo upadla. Gospodarski razvoj v Italiji je v veliki meri odvisen od mednarodne konjunkture, vendar je treba upoštevati, tako je dejal minister, da razpolaga Italija
močno rezervo delovne sile in da bo tudi zaradi tega deležna novega gospodarskega vzpona, ki ga napovedujejo za jesen.
Posebna komisija za
načrtovanje
La Malfa je ob tej priložnosti tudi napovedal ustanovitev komis.)ie za načrtovanje, v katero bodo poklicani predvsem predstavniki sindikalnih organizacij, in sicer delavskih in delodajalskih. V njej bodo glavni tajniki konfederacij, katerim bo dodanih 22 strokovnjakov.
Glavna naloga komisije bo, da sestavi gospodarski načrt za prihodnje leto. Važnim sejam komisije, ki bo poslovala izven Vsedržavnega sveta za gospodarstvo, bo predsedoval minister La Malfa.
Zakaj so bile ukinjene mnogotere gospodarske zbornice Jugoslaviji in zakaj je bila u-stanovljena nova Gospodarska zbornica v treh stopnjah, v okrajni, republiški in zvezni, je že znano. Spričo nagle industrializacije pripada danes levji del v gospodarstvu Jugoslavije industriji. Zato pa je v novih gospodarskih zbornicah Jugo slavij e nad polovico odbornikov- v upremen odboru iz industrije; ti so proizvajalci ali operaterji, ki imajo opravka ali z nabavo industrijskih surovin, njihovo predelavo ter distribucijo doma in v tujini. Med glavne naloge novih gospodarskih zbornic sodi prilagajanje industrije potrebam notranjega, še bolj pa zunanjega trga, kakor v zadnjem času pogosto na-glašajo poklicani gospodarstve-
Vprašanje uvoza jugoslovanskega pohištva
Odmev industrijske priloge «Gospodnrslvn»
Milanski strokovni časopis «11 Mobile» (25. julija) omenja v daljšem članku industrijsko prilogo «Gospodarstva» (posve čeno razvoju jugoslovanske in
lani naslednji: v države članice EGS za 1.763,8 milijona lir, v ostale evropske države za 1.623,9 milijona, v afriške države 687,1 milijona, v ameriške
dustrije) in polemizira z izva- države za 2.355,5 milijona,
Koroški sejem
(Nadaljevanje s 1. strani)
delo ruske pravoslavne cerkve v brezbožnem okolju lahko. Nadškof Ramsey upa, da bo res prišlo do izmenjave duhovnikov med obema deželama. Kljub brezbožniški propagandi je rusko prebivalstvo ostalo vemo, saj je službi božji v moskovski katedrali, ko je bil on v cerkvi, prisostvovalo okoli 2500 vernikov. Po obisku sta predstavnika obeh cerkva izdala skupno sporočilo, v katerem izražata željo, da bi prišlo do združitve pravoslavne in anglikanske cerkve. Poročilo predlaga tudi izmenjavo duhovščine in ustanovitev skupne cerkvene komisije. Vladimir Kurojedov, predsednik sveta za zadeve ruskopravoslavne cerkve, je na sprejemu, ki ga je priredilo angleško poslaništvo nadškofu Ramseyu, izjavil, da bodo oblasti dobrohotno proučile pobudo, da bi prišlo med rusko in anglikansko cerkvijo do izmenjave bogoslovcev.
PREDSTAVNIKI DRUGIH CERKVA NA KONCILU. Tajništvo za združitev kristjanov v Vatikanu, ki ga vodi kardinal Bea, je objavilo poročilo, da bo cerkvenemu zboru prisostvovalo omejeno število nekatoliških osebnosti, in sicer kot gostje tajništva. To je predstavnike drugih cerkva že povabilo na koncil. Do sedaj so se vabilu odzvale tri osebnosti, in sicer prior protestantske bratovščine Taize Roger Schutz, pastor Mac Sturian od iste bratovščine in Oskar Cullmann, profesor na univerzah v Baslu, Strasbourgu in Parizu.
jekla od marmorja do keramike.
NEKAJ ZA GOSPODINJE
Med novostmi, ki jim je go tovo zajamčena bodočnost in ki imajo tudi neposredno zvezo z lesno predelovalno industrijo so papirnati zbirni zavoji za smeti. Postavljeni na lična kovinska stojala so že na razstavišču za preiskušnjo kot že v koroških bolnicah in kempin-gih, da ne govorimo o nekaterih nordijskih državah, kjer so že zelo razširjeni. Princip je, da se smeti zberejo v nepremočljivo vrečo iz solidnega papirja, ki jo natovorimo na katerokoli vozilo in skupaj z vrečo sežgemo. s tem preprečimo vsak nehigienski stik s smetmi, prenašanje praznih posod, nabavo dragih prevoznih tovornjakov itd.
Tudi navadnega obiskovalca bo letos zanimala razstava električnega podjetja Koroške, ki nam prikazuje maketo nove e-lektrame na Dravi v neposredni bližini Velikovca, kjer je nastalo novo dvajset kilometrov dolgo in s tem po dolžini drugo koroško jezero.
PRIBLIŽATI SE
POTROŠNIKU!
Mislim, da je težko najti med mnogoštevilnimi sejmskimi prireditvami drug sejem, ki bi se tako skušal približati tudi posameznemu obiskovalcu. Tako vodi delavska zbornica posebno potrošniško posvetovalnico, kjer se lahko s strokovnjakom posvetuješ o nakupu najrazličnejših predmetov. Poljedelska zbornica deli letos nasvete malim vrtnarjem in ljubiteljem cvetja, ki ga gojimo po balkonih in zasenčenih mestnih kotičkih. Zavod za borbo proti nezgodam na delu prikazuje metode in priprave za preprečitev nezgod na delu na polju in v gozdu. Pod geslom «Obli ka in funkcij a» pa skuša Zavod za razvoj gospodarstva prikazati okusne oblike najrazličnejših potrošniških izdelkov in s tem vplivati na okus potrošnika in na ustvarjanje obrtnika in celo industrijskega konstruktorja
Mislim, da veliko število obi skovalcev — lani si je sejem ogledalo skoraj 300.000 ljudi od tega skoraj ena tretjina tujcev
— zgovorno priča, da je pot, ki jo je ubral celovški sejem smotrna. Kajti poleg velike strokovne razstave z vseh področij lesne in lesno predelovalne industrije, na kateri najde strokovnjak najnovejše pripomočke moderne industrije, lahko v pestrem mozaiku slik, grafikov in neštevila eksponatov, tudi preprost obiskovalec, ki brez posebnega namena obišče sejem, zbere obilo pobud in idej za vsakdanje potrebe.
RA —DO
Jugoslavija v Celovcu
Letošnjo udeležbo jugoslovanskih podjetij na IX. celovškem velesejmu, ki se odpira 9. avgusta, je pripravila Gospodarska zbornica za Slovenijo. Naslednjega dne bo .Jugoslovanski dan’. Udeležili se ga bodo predstavniki zbornice in verjetno še ravni vplivni voditelji državne uprave.
Slovensko gospodarstvo bo razstavilo svoje izdelke skupno s hrvaškimi razstavljale! v jugoslovanskem paviljonu pod vodstvom Gospodarske zbornice za Slovenijo in Privredene komore za Hrvatsku. V smislu ve-lesejemskega sporazuma, ki se seveda vsako leto z lahkoto realizira, velja tudi letos celovška, blagovna lista v znesku 10 milijonov šilingov medsebojne blagovne izmenjave, in sicer na jugoslovanski strani po pet milijonov za Slovenijo in pet za Hrvaško.
Znano je dobro prijateljsko vzdušje, znane dobre gospodarske zveze, uspešno sodelovanje gospodarskih krogov severne Jugoslavije (Slovenije in Hrvaške) na številnih medsebojnih velesejemskih prireditvah v tem evropskem trikotniku.
Novi vodilni gospodarski krogi v Sloveniji in Hrvaški pripisujejo posebno zdaj velik pomen celovškemu velesejmu, kjer mislijo slovenski in hrvaški operaterji nastopiti sicer s tipičnimi jugoslovanskimi artikli, a tudi dati poudarka kvalitetnemu industrijskemu blagu.
Čedalje bolj postaja tudi celovški velesejem važno zbirališče gospodarstvenikov med Jadranom in Alpami, mimo katerega ne more več noben operater, ki bi rad razpečeval svoje blago v tem predelu Evrope.
jan ji v našem listu, kolikor pisci razprav v «Gospodarstvu» naglašajo, da bi Italija morala prevzeti več jugoslovanskih industrijskih izdelkov, med temi tudi pohištva; (dosedanji uvoz iz Jugoslavije se nanaša samo na les in lesne polizdelke; le tako bi si Italija lahko ustvarila trdno podlago za razvoj svojega izvoza v Jugoslavijo, ki oi ga Jugoslovani plačevali z izvozom.
V industrializaciji koprskega okraja ne vidi «11 Mobile» nič posebnega, češ da je povsem naravno, da imajo danes na Koprskem več industrijskih podjetij kakor pred vojno. pi sec članka v «11 Mobile» ugo tavlja, da je jugoslovanska razstava pohištva na zadnjem tržaškem velesejmu pokazala, da so jugoslovanske tovarne pohi štva konkurenčne — predvsem zaradi razlike v plačah — in da je izdelava jugoslovanskega pohištva tehnično in stilno znatno napredovala. Ko bi odpravili carinsko pregrajo, bi italijansKi trg gotovo prevzel znatno količino jugoslovanskega pohištva. Toda italijanska industrija pohištva, ki je združena majhnih središčih, katerih prebivalstvo se z njo prehranjuje, se z vsemi močmi bori, da oi se postavila trdno na noge. Zato se je po mnenju pisca treba upreti morebitnim koncesijam glede uvoza jugoslovanskega pohištva v Italijo. Zato tudi ni mogoče sprejeti takšne ureditve, ki bi sprostila uvoz pohištva iz Jugoslavije, čeprav bi bilo hkrati prepovedano prodajati jugoslovansko pohištvo na področju levo od Tilmenta v Furlaniji, kjer sta močno razviti . pohištvena industrija in obrt. pisec ob zaključku priporoča Jugoslovanom, naj med izvoznike jugoslovanskega lesa uvedejo več discipline, da bi prenehale nekatere nerednosti, proti katerim se italijanski u-vozniki pritožujejo že več let.
Proizvodnja pohištva v Italiji
Italija je v lanskem letu u-vožila iz tujine za 1.150 milijonov lir lesenega pohištva (5,1% manj kakor v letu 1960), hkrati pa je izvozila za 7.163 milijonov lir svojega pohištva (20,5% več kakor v letu 1960). Za letos so znani samo podatki za prve štiri mesece. V tem času je Italija uvozila za 385 milijonov lir pohištva, izvozila pa je za 2409,9 milijonov lir teh izdelkov. V primerjavi z ustreznim razdobjem iz leta 1961 je napredoval bodisi uvoz (za 4,3%), kakor tudi izvoz (za 21,5%).
Italija uvaža pohištvo predvsem iz Danske, Švedske in Zahodne Nemčije. Te tri države dobavljajo same okoli 75% vsega italijanskega uvoza pohi-šstva. (77,50% leta 1960 in 75,8 leta 1961). V zadnjih mesecih se je uvoz pohištva v Italijo nekoliko skrčil, v aprilu letos pa je nenadoma močno napredoval.
Od skupne vrednosti uvoza je lani odpadlo na države članice Evropske gospodarske skupnosti 581,2 milijona lir in na o-stale evropske države 441 milijonov. Izvoz iz Italije pa je bil
azijske za 333,9 milijona, itd. Jugoslavija je lansko leto kupila v Italiji za 33,8 milijona lir pohištva, medtem ko je vrednost teh nakupov znašala prejšnje leto samo 12,2 milijona lir. (Po Informaziom sulla Congiuntura, Banco di Sicilia)
Podražitev kmetijskih izdelkov
(Nadaljevanje s 1. strani)
žaški okolici gredo voli žive va-ge po 320-340 lir kg, junci do treh let 360, tri mesece stari 400 do 450, teleta 450 lir, in sicer pri 4-5 tednov starosti;
Jugoslaviji ne smejo prodajati telet izpod treh mesecev. Pšenica stane na debelo v Italiji 6.500-7.200 lir stot; mleko stane na Tržaškem 70-80 lir.
Ko
Iz Bruslja poročajo, da je profesor Hallstein, predsednik gospodarske komisije pri Evropskem skupnem trgu izjavil, da je treba pričakovati splošno povišanje cen kmetijskih pridelkov. Tega pojava nikakor ni kriva gospodarska politika Ev- | ropske gospodarske skupnosti
Pogajanja o južni železnici
Na zadnjem občnem zboru delničarjev oziroma imetnikov obveznic družbe Donava-Sava-Adria (nekdanje Južne železnice) so poročali tudi o pogojih, ki sta jih postavili italijanska in avstrijska vlada za dokončno izplačilo odškodnine oziroma obveznic. Ugotovili so, da so pogoji avstrijske vlade sprejemljivi, z italijansko vlado pa naj se pogajanja še nadaljujejo. Tudi z Jugoslavijo se družba pogaja, medtem ko so Madžari odklonili pogajanja, češ da so potrebna pogajanja vseh nasledstvenih držav hkrati. Po bilanci je aktiva družbe konec leta 1961 znašala 11,03 milijona zlatih frankov (prejšnje le-1 to 10,95).	I
niki. Po njihovem mnenju bo i sredno pa predstavniki vklju-enotna gospodarska zbornica I čeni v republiških gospodarskih
neprimerno lažje vsklajevala *’-------~ ----------------5 -------
razne panoge gospodarske de-
javnosti, kot jih je dolgo poprej pet raznoterih zbornic, in sicer 1. trgovinska; industrijska ; gostinska; obrtno-komu-nalna in kmetij sko-gozdarska zbornica. Tudi. Glavna zadružna zveza je opravljala naloge neke vrste zbornice. Te zbornice so sicer posvečale veliko pozornost posameznim strokam, toda pogosto so izgubljale iz vida gospodarsko celoto.
Ni še izšel ustrezni zakon o pristojnosti gospodarskih zbornic, ker je pač treba z vso previdnostjo in posluhom za njihovo stvarno delovanje določiti pot, po kateri se bo gibalo njihovo delovanje;
Po dosedanji zamisli naj bi začasno delale v okviru gospodarskih zbornic naslednje sekcije: 1. sekcija za industrijo, rudarstvo, gradbeništvo, promet, obrt in komunalo; (Ta bo, kot kaže ena poglavitnih in na jpomembnejših.) 2. Sekcija za trgovino in gostinstvo; (Ta naj bi obsegala približno dejavnost prejšnjih trgovinskih zbornic z dodatkom gostinstva.) 3. Sekcija za kmetijstvo in gozdarstvo; 4. glavna zadružna zveza.
Namen gospodarskih zbornic ni, da bi delale po starih tirih z nekoliko več koordinacije med posameznimi panogami.
Pač pa nameravajo priklicati v življenje neke vrste Svetov, ki bi bili organizirani po načelih blagovnih skupin, ne pa, kakor do sedaj, po načelu združevanja proizvajalcev, v Svetu bi bili predstavniki vseh tistih gospodarskih krogov, ki imajo opravka z nekim blagom od nabavljanja in proizvodnje surovin pa do končnih artiklov in do rok kupca doma ali v tujini. Možno pa je, da bi se v okviru svetov izoblikovale različne gospodarske grupacije:	razne
organizacije proizvajalcev, posebne trgovinske organizacije, kmetijske in tako po vrsti razne druge potrebne grupacije gospodarskih operaterjev. Se v večji meri bo treba ustanoviti posebne ustanove operativnega značaja: zavode, biroje, servise itd.
Gospodarske organizacije bodo članice le v okrajnih gospodarskih zbornicah. Te bodo zato bolje poučene o problematiki posameznih panog in bodo tudi najbolje vedele, kje gospodarske organizacije čevelj žuli. Po-
zbornicah in v zvezni gospodarski zbornici. Te bodo na višji ravni dajale vodila za celotno gospodarsko življenje.
Na čelu Gospodarske zbornice Slovenije je upravni odbor, ki šteje za sedaj okoli 45 članov. Predsedništvo zbornice vodi tekoče posle in izvaja sklepe upravnega odbora; v tem so predsednik, podpredsednik, predsedniki navedenih sekcij, oziroma, če teh ne bi bilo, jih zamenjujejo tajniki sekcij. Predsednik Gospodarske zbornice za Slovenijo je inž. Karmel Budihna, podpredsedniki: inž. Ivo Klemenčič, Ivo More in Sveto Kobal; generalna tajnica je Erna Podbregar.
Naj naštejemo še nekolike članov upravnega odbora: Frar njo Lubej, Danilo Petrinja, Dr. Rudi Rutar, Črtomir Kolenc, Davorin Ferligoj, Franc Kralj, Maksimiljan Goleč, Drago Perc, Nesti žgank, Rajko Bobič, Karl Klun, Stane Fele, Franc Nebec, Bogdan Melihar, inž. Hugo Ker žan, Alojz Ambrož, Ferdo Tomažič. Stane Koželj, Matevž Hafner, Gregor Klančnik, dr-Igor Vilfan, inž. Franc žitnik, Ivan Heller, Dorko Vovk, Viktor Valič, inž. Vekoslav Korošec, Peter Vujec, inž. Pavle Vrbič, Vojislav Djinovski, inž. Stojan Perhavc, Viktor Lesar in toliki drugi gospodarski operaterji, ki so se izkazali ali aot ravnatelji velikih industrijskih poljetij ali na čelu upravnih enot.
Nove gospodarske zbornice v Jugoslaviji imajo po zunanjem videzu nekaj podoonega z italijanskimi zbornicami za trgovino, industrijo in kmetijstvo; vendar je pri italijanskih zbornicah še vedno prevladujoč poudarek na trgovini. Vse kaže tudi, da bo pristojnost novih jugoslovanskih zbornic neprimerno širša.
Z uvedbo etnotnih gospodarskih zbornic bodo v Jugoslaviji gotovo tudi mnoge prište-dili, in to z združevanjem strokovnih služb in z zmanjševanjem upravnega aparata. Tako se bo tudi zmanjšalo finančno breme n. pr. manjših obrtn.h in gostinskih podjetij zastran prispekov za republiške in zvezne zbornice.
Sedež nove Gospodarske zbornice za Slovenijo bo v palači Glavne zadružne zveze na Titovi cesti 19, začasno pa posluje v Beethovnovi ulici
as
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE
S. P A - D. D.
TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
GLAVNICA LIR 600.ODO.OOO - VPLAČANIH LIR 180.000.000
TRST - ULICA FABI0 FILZI ŠT. 10 telefon št. 38-101, 38-045 brzojavni naslov-: BANKREO
XII. Gorenjski sejem blaga široke potrošnj e
v KRANJU
od 3. do 14. avgusta 1962
AVSJRUSKlLESNI SEJEM
KOROŠKI VELESEJEM V CELOVCU FIERA DELLA CARINZIA - KLAGENFURT
9. - 19. Vlil. 1902
1000 RAZSTAVLJAVCEV
1000 ESPOSITORI
INFORMACIJE:
INF0RMAZI0NI:
IZ 18 DRŽAV V SLUŽBI GOSPODARSTVA AL SERVIZI0 DELL'ECONOMIA
messedirektion,
Klagenfurt, Val. Leitgibstr. 11, Telef. 66-80, 66-20, 31-79 ali pri potovalnih uradih o presso qualsiasi Ufficio Viaggi
25% popusta na avstrijskih državnih železnicah	Sconto del 25% sulla rete ferroviaria austriac«
50% popusta na koroških avtobusnih progah	Sconto del 50% sulle autolinee carinziane
SEDEŽ, TRST - ULICA FABIO FILZI ŠT. 8.1. - TELEFON ST. 37-808
SPOEMSKEGA ZDRUŽENJA
Višje draginjske doklade za industrijsko področje
Draginjska doklada za trome-1 do 350 frigorij na uro 2.000 seč j e avgust-oktober je bila po- lir, od 51 do 600 frigorij 3.000
višana na splošno za industrijski sektor za dve točki, in sicer: Uradniki (mesečno)
1.	kategorija
nad 21 let starosti 8.021 lir
2.	kategorija
za	nad	21	let	starosti	6.045	lir
za	pod	21	let	starosti	5.239	lir
2.	kateg. z mešano službo
za	nad	21	let	starosti	5.603	lir
za	pod	21	let	starosti	4.875	lir
3.	kategorija
za nad 21 let starosti 4.498 lir od	20	do	21	let	star.	4.329
od	19	do	20	let	star.	4.147
od	18	do	19	let	star.	3.809
od	17	do	18	let	star.	3.289
od	16	do	17	let	star.	3.042
pod 16	let	starosti	2.509
4.	kategorija
za nad 21 let star. 4.160 lir od 20 do 21 let star. 3.939 od	19	do	20	let	star.	3.562
od	18	do	19	let	star.	3.515
od	17	do	18	let	star.	3.055
od	16	do	17	let	star.	2.860
z pod 16 let star 2.509
5.	kategorija
za nad	21	let star.	3.809	lir
od	20	do	21	let	star.	3.640
od	19	do	20	let	star.	3.536
od	18	do	19	let	star.	3.315
Od	17	do	18	let	star.	2.795
od	16	do	17	let	star.	2.639
za pod 16 let star. 2.106
6.	kategorija
za nad 21 let starosti 4.095 lir od	20	do	21	let	star.	3.406
od	19	do	20	let	star.	3.211
od	18	do	19	let	star.	2.860
od	17	do	18	let	star.	2.626
od	16	do	17	let	star.	2.509
Pod 16	let	starosti	2.106
POSEBNE KATEGORIJE 1. kategorija (mesečno) za nad	21	let star.	5.863	lir
lir, od 601 do 1.050 frigorij 4.000 lir od 1.051 do 2.400 frigorij 5.000, od 2.401 do 3.750 frigorij pa 7.000 lir. Za hladilnike ,ki presegajo 3.750 frigorij ostane taksa nespremenjena. Namesto dosedanjih inten-dančnih dovoljenj bo registrski urad izdal posebno knjižico, medtem ko bo treba plačati takso 31. januarja za leto, na katero se nanaša davek. Se vedno ostanejo v veljavi olajšave za podjetja, ki imajo več hladilnikov.
Redni izpitni rok v novembru 1962 za vpis v seznam uradnih preglednikov računov
Tisti, ki želijo biti vpisani v seznam revizorjev računov, morajo v roku šestdesetih dni od objave odloka dne 12. junija t. 1. nasloviti prošnjo na pred-
sednika okrožnega sodišča, kjer prebivajo. Prošnja mora biti spisana na kolkovanem papirju za 200 lir, priloženi pa morajo biti:	izvleček rojstnega lista,
potrdilo- o pogojih, ki jih zahteva čl. 12 kraljevega odloka z dne 24. julija 1936. Prošnji bodo tudi priloženi potrdilo o državljanstvu in potrdilo o nekaznovanju, kakor tudi potrdilo o plačilu pristojbine L. 2.400 pokrajinskemu zakladu. Nepravilni dokumenti bodo zavrnjeni.
Važno za mladino, ki išče zaposlitev
Tajništvo Slov. gospodarskega združenja obvešča na splošno vse mladeniče, zlasti pa tiste, ki so dokončali nižjo srednjo šolo, trgovsko akademijo in druge šole, da se zglasijo v tajništvu in se vpišejo v seznam, ki ga vodi tajništvo združenja.
Poslovna agencija ekonomi-ka — nAgenzia economica» ki uraduje zraven uradov združenja, se priporoča vsem, ki si želijo hitre in cenene ureditve raznih poslov, nabave dokumentov, iskanja stanovanj in prodaje hiš in zemljišč.
za pod 21 let star.	5.187
2. kategorija	
za nad 21 let star.	5.460 lir
pod 21 let star.	4.784
3. kategorija	
za nad 21 let star.	4.459 lir
od 20 do 21 let star.	4.225
od 19 do 20 let star.	4.108
od 18 do 19 let star.	3.809
4. kategorija	
za nad 21 let star.	4.095 lir
od 20 do 21 let star.	3.900
od 19 do 20 let star.	3.510
Od 18 do 19 let star.	3.276
DELAVCI (dnevno)	
1. kategorija	
Za nad 20 let	161,50 lir
od 18 do 20 let	157
vd 16 do 18 let	139
1. kategorija mešana	
Za nad 20 let	150 lir
od 18 do 20 let	130
od 16 do 18 let	124
2. kategorija	
za nad 20 let	145 lir
od 18 do 20 let	141
od 16 do 18 let	124
za pod 16 let	102.50
2. kategorija mešana	__ ..	
za nad 20 let star	134.50 lir
od 18 do 20 let star.	114.50
od 16 do 18 let star.	108.50
za pod 16 let star.	97.50
(za ostale kategorije bomo objavili višino draginjske doklade
TAKSA NA HLADILNIKE
V	JAVNIH LOKALIH
V	uradnem listu št. 181 je bil objavljen zakon z dne 27. junija 1962, št. 820, ki poleg ostalih taks določa tudi višino nove takse na hladilnike v javnih lokalih. Po določbah tega zakona, ki so začele veljati 3. avgusta se poviša omenjena taksa za tisoč lir na leto. Tako znaša taksa na hladilnike
POSLOVITEV JUGOSLOVANSKEGA KONZULA. Dr. Žiga Vodušek, jugoslovanski generalni konzul v Trstu odide v kratkem na novo mesto v tajništvu za zunanje zadeve v Beogradu. Od naše javnosti se je hotel posloviti s sprejemom, ki ga je priredil s svojo soprogo na vrtu konzulata v ponedeljek zvečer. Poleg generalnega vladnega komisarja dr. Mazze in župana dr. Franzila so se sprejema u-deležili predstavniki oblastev ter gospodarskega in kulturnega življenja obeh narodov na Tržaškem, Goriškem in Videmskem. Dr. Vodušek ostane v Trstu še dobrih 14 dni. Ime njegovega naslednika še ni bilo uradno objavljeno.
KARDINAL TISSERANT V TRSTU. Kardinal Tisserant, ki predseduje osrednji komisiji za pripravljanje cerkvenega zbora, se je te dni mudil v Trstu, posvetil je nekatere podobe v novi cerkvi na Rocolu ter sam tudi razložil namen svojega obiska na tiskovni konferenci. Dejal je, da mnogo pričakujejo od koncila, kolikor zadeva taxo zaželeno zbližanje med katoličani in pravoslavnimi ter neka-toličani splošno. Zbližanje med katoliško cerkvijo, in pravoslavnimi cerkvami bi bilo možno, ko bi se za ta korak odločili pravoslavni škofje. Ljudstvo samo nima predsodkov proti zbli-žanju. Kardinal Višinski lovi uspešno ravnotežje v odnosih med Cerkvijo in državo; nasproti komunističnim vladavinam moramo biti zelo previdni, da ne bi škodovali vernikom, ki živijo v teh državah.
LETEČA LADJA ZA VEDNO ZAPUSTILA TRST. «Jadransko puščico», ki je najprej poskusila srečo na progi Trst-Benetke, nato na progi Trst-Milje, ter se je končno ustavila zaradi kroničnega bilančnega primanjkljaja, je prevzela neka toskanska družba. Odslej bo hidrogli-ser povezoval Piombino na Tire nskem morju z otokom Elbo.
III. TEČAJ O PREVOZIH. Na tržaškem vseučilišču se bo 20. avgusta začel III. tečaj o prevozih, ki bo trajal tri tedne. Na tečaju bodo predavali tudi številni tuji strokovnjaki.
NAŠE SOŽALJE
V Ricmanjih je umrl Herva-tič Andrej; v števerjanu Feli-cita Pintar por. štekar; v Bazovici je nenadoma preminil znani trgovec in posestnik Anton Mahnič. Pokojni je bil tudi 35 let odbornik zavarovalnice goveje živine v Bazovici. V Doberdobu je umrl 55-letni Andrej Pahor, v Rojanu 72-letna Peric por. Volpi Amalija in 77-letna Daneu vd. Piščanc Francka. _________
lili	im
LETOŠNJA TURISTIČNA
SEZONA NA TRŽAŠKEM
Kakor kažejo podatki za prvih šest mesecev letošnjega leta, se turistična sezona letos razvija razmeroma ugodno. V prvih šestih mesecih so zaznamovali 99.396 prihodov z 216.236 nočitvami. Prišlo je torej 5.638 več turistov, ki so ostali v Trstu 19.958 noči več kakor lani. Med njimi so bili na prvem mestu Nemci, nato Avstrijci, Jugoslovani, Američani, Francozi in Angleži. Nenehoma raste obisk iz Nizozemske in švedske, kjer so turistične ustanove iz treh Benečij izvedle živahno propagando.
V TREH MENJALNICAH NI BILO DOVOLJ DENARJA. Preteklo nedeljo je bil naval izletnikov iz Gorice v Novo Gorico tako velik, da je v vseh treh novogoriških menjalnicah zmanjakalo dinarjev za potnike, ki so hoteli menjati lire. Poleg menjalnice na bloku, sta še dve v hotelih. Res da je bila nedelja in da je bila Narodna banka zaprta, vendar bi si bile morale menjalnice na kakšen način pomagati iz zadrege.
Na političnem obzorju
PO RAZPUSTU NSZ.
Malokateri dogodek je v našem političnem življenju po vojni tako močno odjeknil v naši javnosti kako razpust Neodvisne socialistične zveze, in to ne samo v slovenski, temveč tudi v italijanski javnosti. Pri tem ni odtehtalo toliko samo število glasov, ki jih je NSZ navadno zbrala na volišču, kakor politična usmerjenost njenega dela. Ni dvoma namreč, da je slovenska in italijanska javnost videla v tej politični skupini nositeljico prapora odločne obrambe koristi našega ljudstva in še posebej našega malega človeka. Povsem naravno je bilo, da je NSZ pri tem svojem delu skušala čimbolj zainteresirati za našo stvar tudi sosedno Jugoslavijo ne samo iz čustvenih nagibov njenega vodstva, pač pa kot podpisnico londonskega sporazuma, s katerim so bile Slovencem zagotovljene narodnostne pravice, če še upoštevamo, da izziva politika oblastev, ki kljub vsem pogostim obljubam in mednarodnim obvezam vztraja na stari črti nepopostlji-vosti nasproti nam, v našem človeka instiktiven — nočemo zapisati kar plemenski odpor, da ne bi se kdo pohujševal — tako da naš človek pušča vedno bolj ob strani širše ideološke probleme, potem bomo našli ključ do razlage, zakaj je razpust NSZ pri naših ljudeh zbudil občutek grenkobe in razočaranja. Kaže, da je s podobno reakcijo pri našem povprečnem človeku računalo tudi vodstvo NSZ, ko je pri objavi sklepa aktiva NSZ, da se politična organizacija razpusti, naglasilo, da je Slovenska kultur-no-gospodarska zveza prevzela narodnoobrambne naloge. V resnici je resolucija, sprejeta na zadnjem občnem zboru zveze to naglasila in hkrati poudarila, da je vstop v njene vrste odprt vsem Slovencem ne glede na njihovo politično in kulturne nazore. Kdor ie količkaj v stiku z našimi ljudmi, je takoj opazil, da se je ta prenos narodnoobrambnih nalog izvršil za našo javnost skoraj neopazno; to je bilo toliko bolj razumljivo, ker je tedaj NSZ še obstajala. Ker je prišlo do razpusta — vsaj za javnost — tako nepričakovano, se je naših ljudi polastil občutek, da smo se boju za uresničenje pravic, ki nam jih priznavata italijanska ustava in londonski sporazum, odpovedali. Prav zaradi takšne reakcije našega povprečnega človeka na sklep o razpustu NSZ in zbeganosti, ki se ga je polotila, je nujno potrebno z ustrezno široko zasnovano akciio (po listih sestankih ter morda tudi z nastopom Slovenske kulturno-gospodarske zveze) razložiti lju dem, da se bo obramba pravic našega življa nadaljevala, čeprav v drugačni obliki.
DR. JOŽE DEKLEVA, predsednik slovensko kulturno gospodarske zveze v Trstu in tržaški občinski svetnik je te dni hudo zbolel in se zdravi v Ljubljani.
Socialni	-
umiNKI
Dva naša vzgojna časopisa
Medtem ko se na Tipskem
ŽIVLJENJSKI STROŠKI VIŠJI
Draginjske doklade na plače delavcev in uslužbencev s področja industrije, trgovine in kmetijstva, se dvignejo — pri-čenši s 1. avgustom ter osta- | izza »Razgledov« do oživljene ne j o v veljavi do 30. oktobra — »Mladike« ni mogla roditi in u-za dve točki. Indeks življenj- j spevati splošna literarna revi-skih stroškov se je namreč od ja za odrasle, živita in uspevata maja do konca julija dvignil od kar dve mladinski reviji; «Li-115 na 117 (točno na 116,84), to terarne vaje« in »Galeb«. Obe je okroglo za dve točki, in prav prav zcjaj doživljata vsaka svo-tairr, =0 -7 0 Hvo tncki novica n- i j0 simoblično starost, Galebu
je osem let in je namenjen
laillura in živtenie
tako se za dve točki poviša o-men.jena doklada.
Povišek draginjske doklade ni prvi v tem letu. že 1. februarja se je doklada dvignila za eno točko, 1. maja pa celo za tri točke. Od avgusta lanskega le-
predvsem svojim osemletnim vrstnikom iz osnovne šole, dvanajstletne Literarne vaje pa zanimajo enako stare in starejše gimnazijce. V poplavi tujejezič-
ta se je do sedaj draginjska do- nega, večkrat kvalitetno malo-klada dvignila za 9 točk.	| vrednega berila opravljata ome-
Najnovejše naraščanje živ i nieoi reviji vsaka svoje veliko ljenjskih stroškov je treba pri kulturno in vzgojno poslanstvo, pisati zlasti novemu skoku cen Ko se konča šolsko leto za nekaterih živil; tako na primer bravce obeh revij, tudi sami zaje cena svežega sadja poskoči-1 ključita svoja letnika in tako
LEP DENAR ZA URAN Iz Ottavve poročajo, da je Velika Britanija podpisala posebno pogodbo o nabavi urana v Kanadi, in šicer gre za nabavo urana v vrednosti 127,7 milijona dolarjev! Celotno bodo Angleži kupili v Kanadi 24 milijonov funtov urana ,ki ga bo Kanada dobavljala do leta 1970.
la od maja do julija za 7,75 odstotka, cena govejega mesa za 3,15 odstotka, jajc in krompirja za 6,5 odst. itd. Tudi cene nekaterih vrst oblačil so se znatno dvignile.
Kakor znano, se z izračunavanjem indeksa življenjskih stroškov bavi poseben odbor, v katerem so poleg predstavnikov Osrednjega zavoda za statistiko tudi predstavniki delavskih in delodajalskih organizacij. Odbor zbira podatke na podlagi rednih poročil, ki jih prejema iz 16 pokrajinskih središč iz vse Italije.
TISKARSKA STAVKA ŠE TRAJA. Lastniki tiskarn dnevnikov so nekoliko popustili. Pripravljeni so povišati plače stavcem in nameščencem za 13 odsto (prej so ponujali 5—8 odsto; delo nameščencev bi trajalo 40 ur na teden. Za torek je bil napovedan sestanek z delavskimi predstavniki v Genovi.
STAVKA V JAVNIH
SKLADIŠČIH
SE NADALJUJE
Stavka delavcev in uslužbencev Javnih skladišč v Trstu traja s presledki že četrti teden. Zahteve osebja so znane: popolno spoštovanje nove delovne pogodbe za kovinsko stroko, po kateri je sedaj urejeno tudi delo v Javnih skladiščih. Uvedba ene same delovne pogodbe za delavce in uradnike. Posebna nagrada za vsako pretovorjeno tono. Ustanovitev menze. Nov pravilnik o razvrstitvi o-sebja in o čezurnem delu. Pri pogajanjih je posredoval tudi
lepo spremljata mladi rod na poti duhovne rasti.
Galeb je osem mesecev zabaval in ob zabavi neprisiljeno poučeval zlasti otroke iz osnovno šole. Ta časopis se posebno odlikuje po pestrosti, po živobarvnih slikah, po raznobarvnih naslovih, torej no zunanjosti, ki je kot nalašč taka, da otroka mora privlačiti. Med ilustratorji vidimo nekaj uglednih imen: Roberta Hlavaty.ja, Milka Bambiča, Klavdija Palčiča, da naštejemo samo vrhove. Pa tudi drugi ilustratorski sodelavci Galeba zaslužijo vse priznanje: Leon Koporc, Albin Rogelj, Savo Sovre, Božo Kos, Ksenija Penkova.
Ne manj bogata kot zunanja oprema je tudi Galebova vsebinska stran. Tu se srečujemo s samimi imenitnimi imeni ljudi, ki res znajo otroku kaj takega in tako povedati, da ga branje mora prikleniti nase, naj gre za Bevkovega Petra Klepca, za Roševeea Carja Milivoja, za prispevke Gustava Strniše, Lu-dovike Kalanove in drugih. Posebno vrednost, ki že presega okvir revije, namenjene predvsem ljudskošolski mladini, so zemljepisno zgodovinski članki Sama Pahorja o navidez odmirajočem a še zmeraj živem našem zahodnem slovenskem svetu.
Revija Galeb je z veščo roko urejevana mladinska revija in je koristno dopolnilo šolski knjigi in hkrati vabljiv prehod od te k branju zahtevnejših del naše mladinske književnosti.
Za slovensko revijo, posebno mladinsko, in še zlasti posebno funkcionar Urada za delo dr. i za tako, ki izhaja izven Slove-
zlasti pa razumevanja s strani tistih, ki morejo (in bi morali!) skrbeti za njuno materialno vprašanje.
Š.
ALOJZ GRADNIK
OSEMDESETLETNIK
Naš pesnik Alojz Gradnik, ki je bil rojen leta 1882 v Medani v Brdih, slavi osemdesetletnico. Gradnik je še vedno čil in krepak ter vztrajno dela. Zadnja leta zlasti mnogo prevaja.
ZBORNIK SLOVENSKIH
ŠTUDENTOV
Klub slovenskih študentov na Dunaju (prej Klub koroških slovenskih akademikov) bo izdal ob 40. letnici svojega obstoja »Zbornik slovenskih študentov, m sicer v začetku meseca septembra.
NIETZSCHE JE BIL TUDI SKLADATELJ. Znani filozof Friedrich Nietzsche je v svojih mladih letih tudi skladal. Celotno je število njegovih skladb doseglo kar 40. To so pesmi in klavirske skladbe, švicarski izvedenec na tem področju Cvrt Paul Janz pripravlja zbirko Nietzschejevih skladb, ki bodo še to leto izšle v založbi Bae-renreiter v Baslu.
PO PROMETU TRST
NA 8. MESTU
Po podatkih Osrednjega zavoda za statistiko je pomorski promet z blagom v italijanskih pristaniščih narastel za 12 % v primerjavi s prometom v ustreznem razdobju 1961. Potniški promet pa se je skrčil, in sicer za 4,4 %. Glede na blagovni promet odpadejo na posamezna italijanska pristanišča naslednji deleži:	Genova
(24,3%), Benetke (9,3%), Neapelj (8,9 %), Avgusta (8,5 °,o), Ravenna (6%), Savona (5,7%), Livorno (5,1 %) in Trst (4,8%). Naša luka je še vedno na o-smem mestu.
FESTIVAL «DELA», glasila Komunistične partije Italije za slovensko narodno manjšino, ki izhaja v Trstu, so priredili preteklo soboto in nedeljo pristaši stranke v Dolini. Na festivalu sta kot glavna govornika nastopila poslanec Vittorio Vidali in dr. Karel šiškovič; predsedoval je domači župan Dušan Lovriha. Pri kulturno zabavnem delu so sodelovali »veseli rudarji* iz Trbovelj.
Trst je dobro preskrbljen s hoteli
Pisane gruče turistov so preplavile tudi tržaške ulice. Smo Pač v avgustu, sonce pripeka, da je veselje, v gospodarskem življenju vlada premor, še celo Politiki so prekinili svoje večne razprave .Okoli glavne postaje se v Trstu dan za dnem Ustavljajo veliki avtobusi, iz katerih se vsakič vsuje po 40, 50 ali celo 60 novih radovednežev, ki se kaj kmalu porazgubijo po ulicah. Iz Barkove\i Prihajajo vedno novi avtomobili z vseh mogočih koncev.
Prav tako prihajajo avtomobili tudi iz Istre in Dalmacije Vrvež ljudi in avtomobilov traja vse do večera, nato se nad Utrujene in od sonca zariple tujce in domačine razgrne dobrodejna poletna noč. Tržaške Poletne noči so mirne. Nočnih barov je prav malo, pa še za te ni posebnega zanimanja, in to kljub prizadevanju lastnikov, ki opozarjajo nanje tujce s tem, da jim lepijo vabila na vetrobran.
To je »visoka sezona* za gostinstvo .V zadnjih letih se število nočnin v tržaških hotelih Veča. za letos se še ne ve, kako bo, ker se je mesec avgust ,ki daje vsako leto ton gostinski konjunkturi, šele začel. Za lansko leto pa navajajo statistike 203.790 nočnin Proti 188.377 nočninam za leto 1960.
Trst je dobro preskrbljen s hoteli; v samem mestu je da-	ouu—lluv lu
Pes 23 hotelov. Trije pripada- nma ouu nuu m. jo 1. kategoriji (Excelsior Sa- Sedaj, to je v juliju in avgu-
gina), dvanajst III. kategoriji (Abbazia, Adria, Brioni, Casci-na delle Rose, Citta di paren-zo, Impero, Istria, Italia, Peru, Posta, Roma in Vanoli) in trije IV. kategoriji (Coramer-cio, Fortuna in Moderno). Tudi v okolici je nekaj večjih hotelov, prevladujejo pa manjša gostišča in gostilne s prenočiščem. Vsega skupaj razpolaga gostinstvo v tržaški pokrajini s stosedmimi gostišči za skupnih 1.955 sob, 3.303 ležišči in 662 kopalnicami. K temu je treba dodati še pet kampin-gov, mladinski hotel, štiri počitniške domove in 979 zasebnih stanovanj, za nadaljnjih 2.678 ležišč.
Kakšne pa so cene v
tržaških hotelih?
V hotelih prve kategorije stane nočitev 1500—2000 lir, v sobi s kopalnico od 4000—5000 lir na dan. Nočnina za eno osebo gre v hotelih II. kategorije od 1200 do 1600 lir, v dvoposteljni sobi s kopalnico od 2500 do 4000 lir, hrane v teh hotelih pa po navadi ne dobiš. V hotelih tretje kategorije znaša nočnina 1000—1500 lir, v sobi s kopalnico okoli 2000, dvoposteljna soba gre od 3000 do 3500; pensiona ni. Cene v hotelih IV. kategorije so morda za 100—200 lir nižje kakor v hotelih III. kategorije. V manjših obratih pa stane nočnina 800—1100 lir.
- kategoriji voia palače, Grand Hotel et de la Ville in Jolly Hotel), pet II. kategoriji (Colombia, Conti-hentale, Corso, Milano in Re-
stu, so tržaški hoteli popolnoma zasedeni. Turist ali poslovni človek, ki bi rad ostal v našem mestu čez noč ,naj se že
zjutraj zanima za sobo. Popoldne ali celo zvečer bi verjetno ostal »brez strehe*. Tako pa ni vedno .So tudi mrtve sezone, v katerih je večina sob praznih. Povprečno bi lahko rekli, da imajo hoteli čez vse leto polovico sob oddanih, polovico pa praznih. Sploh pa so hotelirji mnenja, da je Trst zelo težavno mesto v tem pogledu. Tržaški turizem je namreč prehodnega značaja in le malo gostov je takih, ki bi se ustavili v določenem hotelu več dni ali celo ledne. Velika večina gostov prespi noč v hotelu in nato nadaljuje pot v Dalmacijo ali v Italijo. Naslednjo noč pa zasedejo sobo zopet drugi prišleci .To povzroča hotelirjem veliko več dela; saj je treba na primer sestaviti zapisnik ob prihodu novega gosta in drugi zapisnik ob njegovem odhodu. Sobo je treba za vsakim gostom temeljito pospraviti .menjati je treba posteljnino, ki bi jo sicer zamenjali (razen v hotelih I. kategorije, kjer to delajo vsak dan) vsake1 tri ali štiri dni itd.
Med tremi hoteli I. kategorije je tudi Jolly Hotel, last grofa G. Marzotta, ki ima poleg »idealne* farme, »idealnega vinograda* in ... »idealnega nogometnega moštva* tudi idealno »verigo hotelov*. Izročilo pravi, da se je grof Marzottc, industrij ec iz tekstilne stroke, na nekem potovanju po Južni Italiji znašel neke noči v manjšem zaselku, kjer ni mogel dobiti primernega prenočišča. Izročilo tudi pravi, da je neurje tiste noči rodilo v njem mi-
Pase. Kljub temu ni prišlo med strankami do sporazuma. Njegov kompromisni predlog je vodstvo Javnih skladišč zavrnilo s pripombo, da podjetje nima potrebnega denarja. Včeraj se je z vodstvom Javnih skladišč sestal sam generalni vladni komisar dr. Mazza. Zaradi stavkovnega gibanja je promet v pristanišču zelo otež-kočen.
sel, da bi vzpostavil v Italiji verigo hotelov, ki naj bi imeli približno iste značilnosti. Kaj je na tem renice, ne vemo. Dejstvo pa je ,da je taka veriga hotelov H. kategorije (tržaški hotel predstavlja izjemo), ki razpolagajo z vsemi udobnosti, ne da bi bili razkošni.
Podjetni Marzotto je prvotni stavbi v Trstu dozidal letos še šestnadstropni trakt, v katerem bo novih 100 sob; tako bo hotel celotno razpolagal s približno 200 sobami, v katerih bo okoli 350 ležišč. Zidanja hotelov po vsej Italiji se je Marzotto lotil z velikim posojilom iz Marshallovega plana (tudi v Trstu), ki ga je lahko najel pod izredno ugodnimi pogoji, to je proti obrestovanju 3-odstotnih obresti.
Tržaškim hotelom pa so najbolj nevarni konkurenti zasebniki, in teh je zelo dosti, ki oddajajo posamezne sobe prehodnim gostom. Zlasti okoli železniške in avtobusne postaje jih je mnogo. Prenočnina pri zasebnikih stane na osebo 700 do 1000 lir. In medtem ko imajo na primer Avstrijci navado, da si najprej poiščejo prenočišče v kampingu ali v mladinskem hotelu, ali v gosuiščih, imajo nasprotno jugoslovanski gostje navado, da prenočujejo pri zasebnikih. Tudi »glas* o teh zasebnikih se je zelo razširil v Jugoslaviji, ker si znanci vse te naslove izmenjujejo, tako da prihajajo novi gostje v Trst že dobro obveščeni, kam naj se obrnejo za prenočišče. Za take ,ki še niso o tem poučeni, pa skrbijo sami Tržačani s tem ,da pošiliajo na postajo pred prihodom vsakega vlaka nekaj ljudi, ki opozar-jejo prišlece na »spanje*, »Zim-mer* in podobno.
KOMUNISTI ODKLANJAJO ASIMILACIJO SLOVENCEV. V rimskem parlamentu je govoril med razpravo o statutu za samoupravno deželo C .F. Furlanija Julijska krajina tudi Gian-carlo Pajetta. Govornik je obširno govoril tudi o manjšinskem vprašanju. »Vprašanja manjšin ne smemo imeti za vprašanje nebolečega izginotja manjšin, je dejal. Samo pojmovanje asimilacije pojmovanje o prehodnih pravicah, kolikor na primer zadeva šolski pouk, in odbijanje priznanja pravic državljanom slovenskega jezika, vse to je dejansko proti koristim republike v celoti. Zato mi odbijamo koncept asimilacije, je dejal Pajetta.
nije, je doba dvanajstih let kar častitljiva. In to starost, kakor rečeno, doživlja letos dijaški list Literarne vaje. Iz skromnega, na stroj pisanega razrednega lističa, so se razvile v ugledno slovensko mladinsko literarno revijo, ki bi ji morda našli enakovrednega prednika le v davnem Mentorju. Po raznobarvni pisanosti Literarne vaje niso tako bohotne kakor Galeb, čeprav ga po različnosti platnic vsake številke celo prekašajo. Posebnost Literarnih vaj pa je v tem, da je v pretežni meri pisan od dijakov samih in le v kotičkih je opaziti tiho-delavno skrbno in veščo roko uredništva. Svojim bravcem nudijo vsega, kar je moč zahtevati od take revije: pesmi, prozo, razprave o kulturnih, znanstvenih, glasbenih vprašanjih, o športu, o fotografiji. Tudi ilustracije so domala izključno delo dijakov samih. Posebna zasluga te revije je, da je vzgojila že nekaj mladih peres, ki sc že kažejo na obzorju slovenskega literarnega ustvarjanja.
Obeh revij, Galeba in Literarnih vaj, smo lahko veseli in nanju ponosni. Želimo jima še dolgega tako plodnega dela,
POMORSTVO
NAPOVEDANE LADJE JUGOLINIJE
Proga Jadransko morje — Indija — Pakistan Velebit 15/8 Proga Jadransko morje — Indonezija — Daljni vzhod Velebit 15/8
Proga Jadransko morje — Japonska Velebit 15/8 Proga Jadransko morje — Perzijski zaliv Lovčen 31/8 LADJE SPLOŠNE PLOVBE Motorna ladja Bled je 29. julija odplula iz Pirana za Split, Reko, Dakar, Monrovio, Takora-di, Lome in Lagos: ladja »Bohinj* je 18. julija prispela v Buenos Aires, odtod pa je odplula za Santos, Rio de Janei-ro, Salvador in Reko: motorna ladja »Bovec* je 25. julija prispela v Dakar, od koder jo pot vodi v Rio de Janeiro, Santos, Montevideo in Buenos Aires. Prihod v B. Aires je najavljen za 21. avgusta.
TRAMPEEJI
»Bela Krajina* je na Reki; »Bihač* je 26. julija odplul iz Djakarte na Jadran; »Goran-ka* je 26. julija priplula v Madras, nato je nadaljevala pot v Singapur, Hong Kong n Japonsko; »Gorenjska* je 2«. julija odplula z Reke za Bengha-si; »Gundulič* (last podjetja »Atlantska* iz Dubrovnika; je odplula z Reke za Lattakio, Bey-routh in Alexandrijo; «Koro-ta* je 26. julija odplula iz Vancouvra za Los Angeles; »Ljubljana* je na poti od Šibenika proti Zdanovu; »Martin Krpan* je odplula 30. julija iz Ploč za Aleksandrijo, Akabo in Džibuti; »Piran* je prešel 26. julija Gibraltar, namenjen v Hampton Itoods; »Pohorje* je prispel 24. ulija v Emden, ter je nato nadaljeval poti proti Leningradu; :<Rog» bo 9. avgusta prispel v Emden; «R. Boškovič (last podjetja »Atlantska je 14. julija prešel Panamski prekop ter je bil štirinajst dni nato ze v Sa-voni; »Slavonija* (last »Jugo-oceanije* iz Kotora) se mudi v ■Jokohami: »Trbovlje* je 28. julija odplula iz Port Sudana za Aden, Karachi in Bombay; «Ze-Iengora* je 26. julija odplula iz Southamptona za Gateskead.
Ita um<i/e in v planine!
Moderno urejen hotei z vsem komfortom — Restavracija in kavarna — Prijeten vrt z glasbo in plesom vsak večer razen ob ponedeljkih — Prvovrstna domača in med-narodna kuhinja — Odlična domača in štajerska vina
HOTEL «ADRIA» Ankaran
vam nudi sonce in morje, udobno bivanje v vveekend hišicah, okusne jedi, priznana vina in mnogo zabave!
Stara priznana gostilna
SE PRIPOROČA
SUBAN
pri SV. IVANU

t t J < * a
■ !. ' .	■ .. ./. ■	.. -../'■//c./'■./:■ .	-
auco L-l N ItUJ A
Održava osam Unija i to:
SJEVERNA EVROPA
Ekspresna pruga (svakih petnaest dana) te Jadrana za Lon don i Hull
Ekspresna pruga (svakih petnaest dana) iz Jadrana za Hamburg, Rotterdam 1 Antwerpen.
Brza pruga (svakih dvadeset dana) iz Jadrana (s tičanjem luka Južne Italije, S je verne Afrike i Portugala) za London, Hull. Hamburg, Rotterdam ; Antvverpen.
SJEDINJENE DRŽAVE AMERIKE (svakih 10 dana) te Ri-jeke do New Vorka Philadelphie j Baltimora.
JUŽNA AMERIKA (svakih 30 dana) iz Jadrana do Buenos Aircsd*
LEVAN’1 (svakih 7 dana) iz Jadrana do Lattakije, Beiruta i Alexandrije.
IRAN, IRAQ (svakih 30 dana) iz Jadrana do Khorramshahra.
INDIJA, PAKISTAN, BURMA (svakih 30 dana) te Jadrana do Ranguna.
DA LEK! ISTOK — Ekspresna (svakih 30 dana) iz Jadrana do iapanskih luka.
DALEKi ISTOK — brza pruga (svakih 3fi dana) iz Jadrana do Kine i Japana.
Na svim prugama p lovi 40 brzih i modernih b rodova, kojl
imadu preko 280.000 tona nosivosti, rashiadm prostor, tan-
kove za biljna ulja i 620 putničkih mjesta.
FIMAR
(Ex Magazzini del Corso)
TRST, Corso Italia, 1 (vogal P. della Borsa) - Tel. 29-043
Bogata izbira svilenih, mako in naylon dežnih plaščev, oblek in jopičev za moške, ženske in otroke
Obiščite nas s polnim zaupanjem!
BLAGO ZAJAMČENE KAKOVOSTI PO NAJNIŽJIH CENAH
IZVOZNICI — UVOZNICI PREVOZITE ROBU BRODOVIMA flJUGOLINIJE*
SPLOSNA PLOVBA
PIRAN
VZDRŽUJE Z MODERNIMI TO-VORNO-POTNISKIMI LADJAMI REDNO PROGO JADRAN — JUŽNA AMERIKA — VIA ZA-HODNA AFRIKA
(Rijeka - Split - Neapelj - Genova - MarseiUe-Casablanca . Dakar - Conakry - Tacoradi . Tema, Rio de Janeiro - Santos - Montevideo • Buenos Aires). kakor tudi REDNO LINIJO OKOLI SVETA (iz Jadrana v Indijo, Indonezijo, Japonsko, ZDA - Zahodna afriška obala, sredozemske lune)
IN NUDI
ladijske prevoze po vsem svetu z modernimi tovornimi ladjami od 8.000 do 18.000 ton nosilnosti Za vse informacije se obrnite na upravo podjetja »SPLOSNA PLOVBA«, PIRAN, Zupančičeva ulica 24, telegrami: Plovba Piran, telexi: 035-22, 035-23, telefoni' 72-170 do 72-177 in na naše AGENTE PO VSEM SVETU
RIJEKA - Jugoslavija
Nove in udobne ladje iJadrolinlJe« (opremljene s pripravami za umetno hlajenje) m/l aOrebiča in m/l »Opatija« odplujejo iz Trsta vsaki torek in pristajajo v vseh najvažnejših mCsiih Jugoslovanske obale ter nadaljujejo za Brindisi, Patras, ltej 'n Pirej. Potovanje traja 14 dni. Parnik a Lastovo« odpluje n Trsta vsakih 14 dni in pristaja v že navedenih lukah ter v Heraklionu na Kreti. Cene prevoza so konkurenčne usluge na krovu prvovrstne. Za informacije se obrnite na agencijo V. Bortoluzzi, Piazza Unca degli Abruzzi, 1 Trst ali direktno na Jadrolinijo-Rijeka
TRZNI PREGLED
Italijanski trg
Na trgu z živino je razmeroma mirno. Cene so ustaljene, le pri goveji živini so zabeležili rahlo nazadovanje. Kupčije z mlečnimi izdelki se odvijajo kakor običajno; to velja tudi za perutnino in jajca. Povpraševanje po vinu je neznatno, kakor sicer vsako leto v tem času. Trg z zelenjavo je dobro založen, sadja je tudi dosti. Cene so ustaljene. Marelice se še vedno držijo čvrsto. Na trgu se že «čutijo» poletne počitnice. Prekupčevalcev je namreč v mestih čedalje manj.
KONSERVIRANA ŽIVILA PIACENZA. Dvakrat koncentrirana paradižnikova mezga v škatlah po 10 kg 142,40, v škatlah po 5 kg 147,50, v škatlah po 2 in pol kg in po 1 kg 152,50, v škatlah po pol kg 172,50 lir kg, v tubah po 200 g 43, po 100 g 30,50; trikrat koncentrirana mezga v škatlah po 10 kg 152,50, v škatlah po 5 kg 157,50, po 2 in pol kg in po 1 kg 162,50, v škatlah po pol kg 182,50, v tubah po 200 g 47, po 100 g 32,50 lir tuba; olupljeni paradižniki krajevnega pridelka v škatlah po 300 g 245, po 1.200 g 97, po 500 g 51, po 300 g 34 lir kg od proizvajalca do grosista fco. tovarna. španska in portugalska tunina v olju 900-1180, italijanska tunina 700-850, sardine v olju 480-500, suha polenovka 230-270 lir kg.
SADJE IN ZELENJAVA MILAN. Marelice I izbire 200-250, merk. 130-160, hruške «ber-gamotte* I 50-90, Williams ex-tra 130-170, I 100-130, navadne hruške 95-120, rumene breskve extra 150-250, bele breskve ex-tra 110-160, I 90-100, merkan. 160-300, I. 125-130, grozdje Pan-see 140-180, regina dei vigneti 100-180, prvovrstne limone 80-120, merkantilne 45-80 lir kg.
Pesa 50-60, korenje krajevnega pridelka 30-50, korenje od drugod 40-70, ohrovt 75-100, čebula 30-40, od drugod 30-40, dišeča zelišča 250-300, svež fižol 50-90, fižolček boby 60-150, cikorija krajevnega pridelka 80-150, endivija krajevnega pridelka 70-90, od drugod 50-80, me-lancane 70-80, zelena paprika 75-100, rumena 150-220, paradižniki riviera 100-120, okrogli iz Mark 60-80, hruškaste oblike 20-60, peteršilj krajevnega pridelka 50-100, zelena 40-60, od drugod 60-80, bučice krajevnega pridelka 25-50, od drugod 30-110 lir kg. PERUTNINA IN JAJCA MILAN, živi domači piščanci 800-850, druge izbire 370-380, prvovrstni zaklani piščanci 430-480, II. 360-400, madžarski zmrznjeni piščanci 450-500, danski 500-550, domače žive kokoši 680-700, žive uvožene kokoši 400-440, inozemske zmrznjene kokoši 450-530, zaklane pegatke 1.200, drugovrstni golobi 900-1.000, zmrznjene pure tujega izvora 450-500, zaklani purani tujega izvora 450-500, purani iz umetnih vališč 800-900 lir kos, žive race 450-500, zaklane 550-600, gosi iz domačih farm 800-850, živi zajci 470, zaklani zajci s kožo 500-580, brez kože 550-680 lir kg. Sveža domača jajca I. 27-28,50 lir kos, navadna jajca 23-24,50, inozemska žigosana jajca 19,50-20,50, druge izbire 16-17 lir kos. MLEČNI IZDELKI MILAN. Cene veljajo fco. sirarna, trošarina in prometni davek nevračunana: maslo iz smetane krajevne proizvodnje 810 lir kg, iz Lombardije 800, iz centrifuge 825; sir grana proiz. 1959 820-880, proizv. 1960 720-770, proizv. 1961, 620-660; grana krajevne proizvodnje izven soli 430-435, . starejši grana 435-470, sbrinz en mesec star 470-490, tri mesece star 490-520, emmenthal izven peči 550-570, tri mesece star 650-670, provolone en mesec star 500-510, postan 545-575, gor gcnzola svež 520-530, italico 390-400- postan 450-460, taleggio postan 440-460, crescenza 300-310, postan 400-410 lir kg.
ŽIVINA ZA REJO IN ZAKOL Verona. Voli I. 330-350 lir za kg žive teže, II. 270-310, krave I. 260-280, II. 210-230, III. 170-180, biki I. 320-340, II. 270-280, teleta I. 570-590, II, 500-540, stara nad eno leto 320-340, pod eno leto 330-350, volovi za rejo 330-350, za vprego 320.000-400.000 lir par, krave mlekarice 120-150.000 lir glava, navadne krave 100-150,000, prvesnice 120-180.000; konji za delo 180-220.000 lir glava, konji za zakol I 270-290 lir kg žive teže, II. 250-260, žrebeta stara nad eno leto 340-360; prašiči 620-660
suhi prašiči 450-530, debeli 335-350 lir kg.
ŽITARICE
VERONA. Mehka pšenica fina pridelek 1962 6.400-6.500 lir stot, dobra merkantile 6.200-6.300, domač oves 4.700-4.800, uvožen oves 4.500-4.600, neoluščeni ječmen iz tujine 4.450-4.900, koruza mara-no 5.600-5.700, rumena koruza 23A 4.600-4.700, činkvantin 4.500-
4.600,	hibridna koruza 4.200-4.300, uvožena koruza (Plata)
3.900-	4.000, od drugod 3.800-3.950. Pšenična moka tipa 00 8.200-
8.600,	tipa 0 7.800-8.400, tipa 1 7.400-7.900, tipa 2 7.000-7.300, koruzna moka prve izbire 5.800-6.200, srednje vrste 5.400-5.600, presejana 4.800-5.100: neoluščeni riž Arborio 8.400-8.500, vialo-ne 8.000-8.600, droben 8.200-8.900, R.B. 8.100-8.500, zgodnje vrste (Rossi) 8.000-8.400; oluščeni riž: arborio 14.900-15.300, vialone 15 tisoč 300-15.500, vialone droben
14.900-	15.400, R.B. 13.900-14.100, japonski riž 10.700-11.100, pleve 24 odst. 3.600 3.700 lir stot.
LES
TURIN, Cene veljajo fco skladišče trgovca: smrekov rezan les iz Gornjega Poadižja in Avstrije I. 61-64.000 lir kub. meter, II. 47-49.000, II. navaden 42-44 tisoč, III. navaden 36-38.000 krajši odrezki debeline 2.5 cm 34-35 tisoč, 3 cm debeli 34.500-36.500, smrekovi koli 24-26.000, macesnov rezan les iz Avstrije ali iz Gornjega Poadižja I. 62-64.000, II. 53-55.000, II. navaden 47-49 tispč, III. 39-41.000, smrekovi tramovi «uso Trieste* 23-25.000, «uso Piemonte* 23.500-25.500 lir kub. meter.
Akacijev rezan les — prometni davek nevračunan — 30-34.000 lir kub. meter, javor domačega izvora 46-60.000, javor iz Slavonije 70-85.000, Afrormosia iz Gane 104-106.000, kostanj 34-38.000, češnja 34-36.000, domača rezana bukovina (parjena) 70-75.000, Slavonska parjena bukovina 76-80.000; domači jesen 38-55.000, slavonski jesen 78-84.000, Laman s Filipinov 40-45.000, mausonia iz Nigerije 62-66.000, mahagoni Sapele iz Nigerije 72-75.000, nia-gon s Slonokoščene obale 62-64 tisoč, orehovina 100-135.000, obe-che iz Nigerije 38-40.000, brest 39-45.000, topol 30-38.000, ramin z Bornea 46-50.000, hrast iz Piemonta 44-60.000, slavonski hrast 99-105.000, samba s Slonokoščene obale 42-44.000, wawa iz Gane 39-41.000 lir kub meter. VINO
PIACENZA. Krajevno rdeče vino za vstekleničenje 14.000, navadno vino 10 stop. 8.000, 11 stopinj 9.250, finejše belo vino za vstekleničenje 15.000, navadno 9.250, Guttumio rdeče 12-13 stop. 17.500, Monterosso 17.000, hektoliter fco skladišče grosi-
sta v Piacenzi. Za vina iz drugih krajev veljajo naslednje cene: rdeče Friularo 660—710 lir, stop stot, rdeče Merlot 660 do 710, rdeče Raboso 660—710, rdeče Klinton 750— 800, belo Piave 670—710, belo Golli Eu-ganei 95U—1000 stop. stot, belo Soave 700—750, Valpolicel-la navadno 740—770, fino 770 do 830; rdeče emilijsko vino 640— 680 lir stop stot, belo vino Romagna 600—620, rdeče 590—610, toskansko vino (navadno) 620—650, belo San-severo 600—620, Martinafran-ca 590—630, rdeče sicilsko vino (Pachino) 530—550, Chian-ti iz okolice Arezza (12 stop) 10.000—11.000 lir stot.
KRMA
Padova. Kokosove pogače 4000—4200, koruzne 4150—4350, lanene tiooO—6700, moka iz zemeljskih lešnikov 5600—56500, kokosova 4450—4450, moka iz sončnic 5300— 5400, sojina moka 5450—5500, koruzna 4000 do 4100, lanena 5800—5900, paradižnikova 3900—4000, seno z naravnega travnika 2000 do 2200, zdravilna zelišča 1700 do 1900, pšenična slama 500—550, v balah 600—700 lir stot.
KAVA
Milan. Cene veljajo za kg, carina poravnana: Kava I.B.C. 940—1070, Santos superior 1270 do 1290, Santos extra 1300 do 1320, Fancy 1320—1340, Pe-mambuco 1220—1240, Ecuador extra - superior 1210—1230, Venezuela 1420—1440, Peru naravna 1230—1250, Salvador 1370 do 1390, Gvatemala oprana 1400 do 1420, Kostarika 1390—1410, Honduras naravna 1210—1230, Haiti naravna XXX 1260—1280, S. Domingo Ocoa 1330—1350, Portorico 1430—1460, Kamerun 1020—1040, Kongo naravna 3B 1010—1030, Gimma 1250—1270, Harrar 1280—1300, Kenia 1470 do 1490, Giava robusta 1200 do 1240, Malaja AP 1 1000—1030, Hodeidach 1360—1370, Sariani 1360—1380 lir kg.
ČAJ
Milan. Cene veljajo od uvoznika do grosista: Ceylon Oran-ge Pekoe 1550—1900 ( Broken Orange Pekoe 1500—1875, For-moza Orange Pekoe 1325 do 1550, Broke Orange Pekoe 1290—1475, Indija Orange Pekoe 1675—1875, China idem 1250—1450, Java idem 1550 do 1725 lir kg.
KAKAO
Milan. (Od uvoznika do indu-strijca): Gana 590—610, Nigerija 580—600, S. Thome 610 do 630, Slonokoščena obala 590 do 590, Bahia 590—610. Guayaquil Arriba 750—770, kakao v prahu 580—650 lir kg.
Splošno
srednja žitna letina
Žitna letina v Italiji in Španiji kaže zelo dobro. Medtem ko so prve cenitve italijanskih krogov navajale 86—90 milijonov stotov ,se zdi, da bo Italija letos pridelala celo 92—95 milijonov stotov pšenice. Tudi španski pridelek ječmena bo letos večji od lanskega (za 27 odsto) ter bo po predvidevanjih dosegel 18 milijonov stotov.
Tudi iz Francije prihajajo vesti o ugodnem razvoju žitaric. Skupen pridelek naj bi dosegel 188,4 milijona stotov, medtem ko je znašal lansko leta 181,2 milijona. Pridelek pšenice naj bi dosegel 108,7 milijona stotov (lani je- znašal
93.6	milijona), pridelek ječmena pa 46,7 milijona stotov (lani je znašal 51,7 milijona). Na pridelek ječmena je neugodno vplivala suša; prav tako je suša prizadela tudi pridelek ječmena na Angleškem.
Zadnje cenitve o pridelku pšenice v Turčiji navajajo 80 milijonov stotov, kar predstavlja nekoliko večjo količino kakor lanski pridelek. Tudi v Grčiji in v Sovjetski zvezi bo letošnji pridelek obilen. Rusi naj bi pridelali celo 790—800 milijonov stotov pšenice (rekordna letina iz leta 1953 je dala
756.6	milijona stotov).
Na splošno so vse evropske države zasejale več pšenice kakor lani. Angleži so povečali površino za 25 odsto, Francozi
reSthUl KMEČKE ZVEZE
Kolera pri perutnini
Perutninsko kolero povzroča posebne vrste bacil (pasteurel-la aviseptica). Zato tej bolezni ponekod pravijo tudi kokošja pasteureloza. Bacil perutninske kolere pa nima nobene zveze z povzročiteljem kolere pri ljudeh. Za perutninsko kolero zbolijo vse vrste perutnine, torej tudi vodna perutnina, gosi, race, kakor tudi golobi in neudo-mačene ptice, vrabci, vrane. Perutninski koleri so podvržene zlasti še kokoši izbranih pasem. Bolezen je razširjena po vsem svetu, zlasti še v krajih z vročim ali milim podnebjem. Bacili zaidejo v organizem z okuženo hrano in pa skozi kožne ranice. Okužen j e pa zanesemo v naše kokošnjake največkrat z nakupom zaklanih kokoši ali pa s kupljenimi jajci, ki imajo lupino umazano od iztrebkov za kolero bolnih kokoši. Bolezen lahko zanesejo v naše kokošnjake tudi golobi z okuženih dvorišč.
Inkubacija traja 24 do 48 ur, v določenih primerih tudi do 8 dni. Klinično razlikujemo tri oblike kokošje kolere:
1.	Perakutna oblika. Kokoši ali drugi ptiči, ki zbolijo za to obliko kokošje kolere poginejo naglo, brez predhodnih znakov. Kokoš se nenadoma strese in obleži mrtva na tleh.
2.	Akutna oblika. Pri tej ob-
MEDNARODNA TRZISCA
CHICAGO		16.7.62	25.7.62	6.8.62
Pšenica (stot. dol. za bušel) . .		211 V,	214 7.	211,75
Koruza (stot. dol. za bušel) . .	• •	109,—	108 7,	108,00
NEW YORK				
Baker (stot. dol. za funt) . . .		31,—	31,-	31,00
Cin (stot. dol. za funt) ....		112,50	111,37	109,12
Svinec (stot. dol. za funt) . .		9,50	9,50	9,30
Cink (stot. dol. za funt) . . .		11,50	11,50	11,50
Aluminij (stot. dol. za funt) . .		24,-	26,-	24,—
Nikelj (stot. dol. za funt) . .		79,—	79,-	79,—
Bomb"': (stot. dol. za funt) . .		36,05	36,—	35,85
Živo srebro (dol. za steklenico)		196,—	196,—	193,—
Kava ((Santos 4» (stot. dol. za funt) . LONDON		34 7,	34 7,	34 7,
Baker (funt šter. za d. tono) .		234 7,	234 7,	—
Cin (funt šter. za d. tono . . .		868,—	861,—	—
Cink (funt šter. za d. tono) . .		66 7«	65,—	—
Svinec (funt šter. za d. tono) .	• •	54 7,	52 7,	—
SANTOS				
Kava ((Santos D» (kruzejrov za 10 kg)		1018,-	1018,—	1100,—
za 14 odsto, Spanci za 11 odsto j liki kolere bolne živali pogine-in Italijani za 4 odsto.	| jo po 2 do 3 dneh bolehanja.
Bolne živali dremljejo in se vsako toliko stresejo. Glavo držijo skrito pod perutmi. Telesna temperatura se zviša na 44 stopinj. Bolne živali ne uživajo hrane in imajo naježeno perje ter povešene perutnice. Na višku bolezni se pojavi krvava, smrdljiva driska. Bolne kokoši tudi težko dihajo. Koža pri takih kokoših pomodri. Ta oblika perutninske kolere je na.jpogosteiša.
3. Kronična oblika. Pri kronični obliki kolere živali bolehajo do 3 tedne in še več. Med tem časom se pojavi griža in živali se zelo posušijo in slednjič poginejo. Med pticami, ki živijo prosto v naravi se lahko pojavi zelo mila oblika kolere, katero prebolijo brez kakršnihkoli škodljivih posledic; vendar so take ptice zelo ne-,
..GOSPODARSTVO"
izhaja trikrat mesečno. - URED NIŠTVO m UPRAVA: Trst, Ul. Geppa 9, tel. 38-933. • CENA: posamezna številka lir 30, za Jugoslavijo din 20,— NAROČNINA: letna 850 lir, polletna 450 Ur. Pošt. tek. račun ((Gospodarstvo* št. 11-9396. Za Jugoslavijo letna 700 din, polletna 350 din. Naroča se pri ADIT, Državna založba Slovenije, Ljubljana, Stritarjeva ul. 3/1, tek. rač. št. 600-14-3-375 Za ostalo inozemstvo 3 dolarje letno. - CENE OGLASOV: za vsak m/m višine v širini enega stolpca 50 lir. - Odgovorni urednik: dr. Lojze Berce. - Založnik: Založba ((Gospodarstva*. Tiskarna Založništva tržaškega tiska (ZTT), Trst.
Hotel POSTA
Trg Oberdan 1 (v centru mesta) - Tel. 24-157 — Vse udobnosti, mrzla in topla tekoča voda, centralna kurjava, telefon v sobah. Cene od 750 lir dalje.
URARNA IN ZLATARNA
MIKOLJ KAREL
TRST
Čampo S. tiiacomo 3, tel. 95-881 Ure najboljših znamk, velika izbira zlatih okraskov za vse prilike
VALUTE V MILANU
25.6.62	6.8.62
Dinar (100)	81,00	83,00
Amer. dolar	619,85	619,85
Kanad. dolar	572,60	572,60
Nemška marka	155,65	155,20
Francoski fr.	126,00	126,00
Švicarski fr.	143,56	153,53
Avstrijski šil.	24,02	24,035
Funt št. pap.	1742,00	1740,75
Funt št. zlat	6250,00	6100,00
Napoleon	5600,00	5450,00
Zlato (gram)	708,00	708,00
BANKOVCI V CURIHU 6. avgusta 1962 ZDA (1 dol. )	.	4.30
Anglija (1 funt št.) ’	12,05
Francija (100 n. fr.)	88,00
Italija (100 lir)	0,693
Avstrija (100 šil.)	16,65
CSSR (100 kr.)	16,00
Nemčija (100 DM)	107,50
Belgija (100 b. fr.)	8,55
Švedska (100 kron)	83,00
Nizozemska (lOOgold.)	119,01)
Španija (100 pezet)	7,10
Argentina (100 pezov)	3,00
Egipt (1 eg. funt)	6,10
Jugoslavija (100 din.)	0,51
Avstralija (1 av. funt)	9,55
Na mednarodnem trgu s surovinami je baker nekoliko popustil kljub nekaterim velikim nakupom te kovine. Tudi cena cina rahlo nazaduje. Na trgu s kavčukom je mirno, cene bombaža popuščajo, prav tako popuščajo tudi cene volni. Na new-porški borzi je kava ohranila čvrste kotacije, medtem ko so cene kakavu in sladkorju nekoliko napredovale.
ŽITARICE
V Chicagu je cena pšenici v tednu do 3. avgusta nazadovala od 212 5/8 na 2117/8 stotinke dolarja za bušel proti izročitvi v septembru; cena koruzi je tudi nazadovala, in sicer od 107 in 5/8 na 107 1/8 stotinke dolarja za bušel pod istimi pogoji.
VLAKNA
Na newyorški borzi je cena bombažu rahlo nazadovala, in sicer od 35,90 na 35,85 stotinke dolarja za funt proti takojšnji izročitvi. Neka zasebna družba ceni letošnji pridelek bombaža v.Ameriki na 14.850.000 bal (lanski pridelek je znašal 14.310.000 bal). Cena volne je v New Torku nazadovala od 130 na 125,1 stotinke dolarja za funt blaga vrste Suint proti takojšnji izročitvi. V Londonu je vrsta 64’s B nazadovala od 100 3/4 na 1001/2 penija za funt proti izročitvi v septembru. V Rou-baixu je cena napredovala, in sicer od 13,25 na 13,35 franka za kg proti izročitvi v avgustu. Svetovna potrošnja volne je dosegla lansko leto 3.314 milijonov funtov, to je 9,7 odst. celotne potrošnje vlaken. Cena jute First mark je v Londonu nazadovala od 102 na 101 funt šterling za tono.
SLADKOR, KAVA KAKAO
Na newyorški borzi je cena kakava v tednu do 3. avgusta napredovala od 19,50 na 19,60 stotinke dolarja za funt proti izročitvi v septembru. Cena
sladkorju je napredovala od 3,00 na 3,05 stotinke dolarja za funt proti takojšnji izročitvi. Cena kavi v pogodbi «B» pa je nazadovala od 33,75 na 33,65 stotinke dolarja za funt proti izročitvi v septembru.
KAVČUK
V Londonu je vrsta RSS nazadovala od 22 1/4—22 5/16 na 22 1/8—22 1/4 penija za funt proti takojšnji izročitvi. V New Torku je cena nasprotno napredovala, in sicer od 27,00 na 27,05 stotinke dolarja za funt proti takojšnji izročitvi.
KOVINE
Cena bakra je ostala v Londonu neizpremenjena pri 234 in 1/4 funta šterlinga za tono (1016 kg); cin je nazadoval od 856 1/2 na 8511/2, svinec je tudi nazadoval, in sicer od 52 7/8 na 51 7/8, cink pa od 66 1/4 na 651/8, Na newyorški borzi pa so zabeležili naslednje kotacije: baker 28,23 (prejšnji teden 28,20), svinec N.T. 9,50 (neizpre-menjen), cink St. Louis 111/2 (neizpr.), aluminij v ingotih 26 (neizpr.), antimon Laredo 28-28,50 (neizpr.) stotinke dolarja za funt; staro železo 26,50, lito železo 66,50, Buffalo 66,50 dolarja za tono; živo srebro 192-195 dolarjev jeklenka po 76 funtov.
PROIZVODNJA PETROLEJA NARAŠČA
Kakor poroča Petroleum Press Service, je proizvodnja surovega petroleja v prvih šestih mesecih letošnjega leta dosegla 591 milijonov ton, medtem ko je znašala v prvem polletju lanskega leta o-koli 551 milijonov ton. Napredek je dosegel 7,3 odsto.
Računajo, da bo proizvodnja do konca leta dosegla 1.200 milijonov ton. s tem se bo prvič zgodilo, da bo količina kalorične energije iz surove nafte prekosila količino energije pridobljene iz premoga.
AVTOPREVOZNISKO
PODJETJE
A. POŽAR
TRST - UL. MORER1 3T. 7 Tel. 28-373
Prevzemamo vsakovrstne prevoze za tu ln inozemstvo. — Postrežba hitra. — Cene ugodne.
varne za naše kokošnjake, ker lahko v nje zanesejo bacile kolere, s katerimi se bodo okužile naše kokoši in poginile.
Naše kokošnjake očuvamo pred obolenjem s pažnjo. Predvsem bomo pazili, kje kupujemo nove kokoši ali jajca. Kupljene kokoši pa bomo dr žali vsaj deset dni v posebnem prostoru, ako ugotovimo, ali so bile kupljene z boleznijo v in-kubaciji. Kokošnjake in dvorišče bomo večkrat razkuževali z raztopljenim apnom, apnenim (kalcijevim) kloridom, s kreolinom ali lizoformom.
Bolne kokoši lahko zdravimo s sulfamidnimi ali penicilinskimi preparati. Zlasti bomo s takim preventivnim zdravljenjem preprečili izbruh bolezni na zdravih kokoših in pa pri tistih, ki so z boleznijo v inku-baciji. Dobre uspehe dosežemo tudi s cepljenjem. V okuženih dvoriščih cepimo na videz zdrave kokoši zasilno s serumom. Tako bolezen hitro zatremo. V ogroženih dvoriščih pa cepimo vso perutnino zaščitno in tako preprečimo nadaljnje širjenje bolezni.
dr. D. R.
Vsi na kmečki tabor na Opčinah!
Kmetijska zadruga v Trstu vabi vse občinstvo na IV. Kmečki tabor, ki bo 12., 13., 14. in 15. avgusta na Opčinah pri Trstu. Ob tej priliki bo zadruga organizirala razstavo kmetijskih strojev in orodja, razstavo sadja in po vrtnin, razstavo in pokušnja domačih vin ter tekma v slikarstvu «ex tempere*. Za ples in zabavo bodo igrali« Veseli planšarji* iz Ljubljane.
Pobudniki Kmečkega tabora, na Opčinah so letos poskrbeli tudi za tekmovanje med slikarji. Na taboru bodo kmetovalci lahko sledili praktični uporabi kmetijskih strojev. Napovedano je tudi strokovno predavanje o umetnih krmilih in o reji perutnine. Razstave bodo poleg strojev, sadja in zelenjave, obsegale tudi domača vina. Vsak večer bodo za zabavo skrbeli «Veseli planšarji*.
m
adriaimpexs„«
TRST, Via delia Geppa, 9 Tel.: 38-770, 29-135
IMPORT - EXP0RT industrijskih proizvodov
Tvrdka je pooblaščena za prodajo nadomestnih delov FIAT, O M, RIV v Jugoslavijo
TRANS- TRIESTE
Societa ar .L
TRIESTE - TRST, V. Donota 3 — Tel 38-827,31-906,95-880
UVAŽA; vse lesne sortmane in produkte' gozdne industrije.
IZVAŽA: vse proizvode FIATove avtomobilske industrije in rezervne dele - Vse vrste gum tovarne C E AT in vse proizvode najvažnejših italijanskih industrij.
Objavljen zakon o kmečkih najemninah
V Uradnem vestniku od 30. junija 1962 je objavljen zakon, ki urejuje vprašanje ((pravične najemnine za kmečka posestva*. Novi zakon vsebuje nekaj važnih določb, in sicer: 1. da morajo lastniki posestev zahtevati za svoja posestva le pravično najemnino*, to je najemnino, ki jo določajo posebne strokovne komisije v posameznih pokrajinah; 2. najemniki niso več dolžni «poklanja-ti* lastnikom posestev običajno svinjsko stegno, piske, jajca, vino in druge «darove»; 3. v primeru, da naravna nezgoda uniči najemniku več kakor eno tretjino pridelka, bo lastnik lahko zahteval v razmerju s škodo zmanjšano najemnino; 4. najemninska pogodba se odslej nanaša ne samo na nizke kulture, temevč tudi na vse drevesnice; 5. najemnik ni več dolžan opravljati brezplačnega dela za lastnika posestva.
Suša je prizadela krompir
Na Krasu velja pravilo: Sadi krompir čimprej spomladi, da se razvije pred običajno sušo. Letos ni bilo mogoče saditi krompirja ob pravem času, ker je bilo vreme mrzlo in deževno. Zato se ni pravočasno razvil. E-dino «rožnik», ki se razvije hitreje, je ušel suši in ga bo precej. Druge vrste je močno prizadela suša.
Iz okolice nam tudi poročajo, da je suša že precej stisnila tudi trto, in sicer na Kraški planoti, medtem ko se v Bregu ne čuti še tako močno. Po večini je presuho vreme škodovalo tudi fižolu.
Posebno se je zopet pokazalo, da je treba semenski krompir od leta do leta menjati. Tako se je n. pr. obnesel posebno krompir, ki so ga za seme naši kmetje nabavili pri Kmetijski zadrugi v Trstu in je prišel iz Slovenije.
Kako kaže v Rrdih pod Italijo
Pod števerjanom in v šma-vru se je grozdje lepo razvilo, čeprav je nekoliko redko. Tudi tam se že čuti suša. Listje se je pričelo zvijati. Sadje se je letos dobro obneslo. Hrušk je bilo toliko, da ljudje niso vedeli, kam z njimi, ker je bila cena prenizka. Bolje se prodajajo fige, in sicer v Smavru kupujejo cčmice* po 60 lir kilogram, vozijo jih v Gorico in v Trst. Breskve gredo pri kmetu po 40—50 17 kilogram. Povrtnina se je lepo razvila, edino paradižnike utegne pritis-niti suša. Fižol v stročju prodajajo po 50 lir kilogram. Tudi tam se čuti pomanjkanje delovne sile, ker sili mladina v tovarne.
KOROŠKI KMETJE PRED NAŠIMI GLEDE STROKOVNE ŠOLE
Ko niso koroške oblasti podprle slovenskih kmetijskih organizacij, ko so te zahtevale kmetijsko šolo v slovenskem jeziku, ki bi jo vzdrževala država oziroma dežela, so sami razvili kmetijsko šolstvo v slovenskem jeziku za domače kmete. Takšna kmetijska šola je na primer v Podravljah. Vodstvo te šole in vodstvo gospodinjskega tečaja Slovenskega šolskega društva v Celovcu sta nedavno povabila absolvente in absolventke obeh strokovni šol na poučni sesta-' nek v prostorih kmetijske šole. Ob tej priložnosti je bilo več predavanj iz kmetijstva zlasti za živinorejce.
ČEDALJE MANJ KMETOV V ITALIJI
«Beg z zemlje* se tudi v Italiji nadaljuje. Zadnje cenitve navajajo ,da se letos v Italiji bavi s kmetijstvom le še 27 odsto delovnega prebivalstva. Pred desetimi leti (po podatkih za leto 1952), se je bavilo s poljedelstvom še 42 odsto vsega delovnega prebivalstva.
Trnnsadriu
S. P. A.
IMPORT.EXPORT
TRST — Ul. Cicerone 8-11 — Tel. 30-214 Skladišče: Scalo Legnami
Vse vrste lesa - eksote - furnirje poliestere-dekorativne plastične profile - laminate stroje in druge artikle za lesno industrije
7tdxMuhO(Ui KbpSJu
MEDNARODNA ŠPEDICIJA IN TRANSPORT
GLAVNA DIREKCIJA - TELEF. 141, 184 - TELEX: 03-517
Mednarodna špedicija in transport z lastnimi kamioni — Pomorska agencija — Špediterja služba na mednarodnih razstavah in sejmih v tuzemstvu s specialno organizacijo— — Transportno zavarovanje blaga — Carinjenje blaga — Redni zbirni promet iz evropskih centrov — Kvantitativni prevzem va-gonskih in kosovnih pošiljk — Strokovno embaliranje — Dodajanje ledu in vskladišče-nje blaga v lastnih skladiščih — Avtoremont in servisna popravila motornih vozil v avtomehanični delavnici v Sežani.
FILIALE:
Beograd, Zagreb, Ljubljana, Rijeka, Maribor,
Sarajevo. Sežana, Subotica. Novi Sad, Zrenja-nin, Jesenice, Nova Gorica. Kozina, Podgorje,
Prevalje, velesejemska poslovalnica v Zagrebu, Ploče - Bar.
PREDSTAVNIŠTVO v Trstu, via Milano, 7 tel. 37-823
[''tfltlllolltl
o lestenci, svetilke o opreme za kopalnice o razne vrste ploščic o vodne pipe vseh vrst
TRST
VIA S. MAURIZIO, 1
TVRDKA
SILA JOŽEF
UVOZ
IZVOZ
TRST • Riva Grumula 6-1 - Tel. 37-004, 55-689
intermercator
SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA TRANZITNE POSLE
SEDEŽ
TRST, Via Cicerone 8-10 Tel. 38-074, 38-614 Telegr. INTERMERCATOR, TRST
Poštni predal: 141
PODRUŽNICE
Gorica: Via Cravos 2, tel. 25-65 Milan: Via degli Zuccaro 7, tel. 423160
Rim; Via L. di Montreale 16, tel. 504924
New York: 1457 Broadway, 36 N. Y., tel. BRyant 900034
IZVOZ - uvoz
raznovrstnega blaga tudi po tržaškem in goriškem sporazumu
ZASTOPSTVA
raznih metalurških industrij
IMPEXPORT
UVOZ - IZVOZ . ZASTOPSTVA
TRST, Ul. Cicerone 8 Teief. 38-136 - 37-725
Oddelek za kolonialno blago Ul. del Bosco 20 - Tel. 50010 lelegr-: lmpexport - Trieste
UVAZA:
VSAKOVRSTEN LES - CEMENT IN GRADBENI MATERIAL - MESO IN ŽIVINO
IZVAZA:
TEHNIČNI MATERIAL - RAZNE STROJE TEKSTIL - KOLONIALNO BLAGO
Specializirano podjetje za vsakovrstne kompenzacije Posreduje po tržaškem in goriškem sporazumu
JMOBILI MADABOSSO
TRST.TRI ES TE, ul. XX X Ottobre vogal «il. Torrebianca, tel. 35.740
Pohištva • dnevne sobe • oprema Ala/lltte	za urade - vozički - posteljice
permafles	Razstave: Ul. Valdirivo, 29 . Ul. F. Filzi, 7