Le dosledno! V šteT. 287. od nedelje 14. t. m. nas je ,,Narod" razveselil alj da bolje rečemo — osupnil s člankom: ,,liberalizem in mi". Pritožuje se, da ,,sloTenski klerikalni listi" NarodTce pitajo z ,,liberalci". Ker je to NarodoTcem nenadoma nekako nadležno postalo, je upati pri njih t noTem letu — poboljšanja. PrTi koiak k temu je — pravo spoznanje, in to se vidi t tem, kako da ,,Narod" zdaj besedo ,,liberal" umeje in tolmači. ,,Kdor daje vsakemu STOJe, onje liberalen. Kdor tirja polno STobodo za se, pa jo daje in privošči tudi drugira, on je liberalen". To Tse je praT fletno in ne menjka ničesar druzega, kakor le — dejanskega zTraeTanja. Treba samo doslednosti t sklepoTanji, kadar je goTor o katol. cerk^i in njenih praTicah. Dosleduost že tudi nekako ,,Narod'' sam čuti, ko piše: ^Vemo, da nam bodo daničarji (zakaj tako ? Recite rajši: katoličani!) rekli: liberalizem je cerkTi soTražen. A to ni res"! MladoslovenceT glasilo torej izreka, da — če so tudi ,,liberal", nočejo cerkTi sovražni biti. V teh besedah tiči — tako jih Tsaj mi umevamo — preTrat k bolj šemu. To bi nas neizrečeno Teselilo, in ker mislimo, da ta članek ni pisan zarad tega, ker se bliža novo leto, in bo treba naročnino ponoviti, bi bilo zarad sporazumljenja le samo želeti, da ,,Nar." stoj program — Tsled poprej izjaTljenih besed — tako-le bolj natanko določi: 1. Ker smo t dobrem pomenu besede ,,liberal", ter dajemo in priToščimo tudi drugim polno sTobodo, smo — dosledno — tudi za to, da uživa kat. cerkeT t držaTi popolno svobodo, ter uraTnaTa sama SToje notranje zadeTe, n. pr. glede bogosloTskib študij, Tzrejevanja duhoTskih kandidatoT, SToJega premoženja, nameščeTanja STOjih služabnikoT itd. 2. Mi mladosloTenci ne smemo in ne moremo Teč pisano gledati in pikati ,,pravne stranke", kajti se ona, na kolikor ima sloTenskib življeT, tudi drži narodnega programa, kakor mi; če pa Trb tega poudarja tudi cerkvene praTice, ne moremo — če hočemo dosledui biti — mi temu nasprotOTati, ker sloTenski libeialci n is mo kat. cerkTi soTražni, torej ne moremo tudi soTražni biti stranki, ki je in se imenuje katoliška. •— 3. Glede na to, kar smo t 1. in 2. točki raTno izrekli, ni tudi več uzroka, zakaj da bi slovenske Teljake : dra. Bleiweisa, dra. Costo, Hermana, dra. Tonklija itd., ki se drže konservativnih načel, grizli in psoTali, marTec jih spoštujemo kot soboritelje za pravično 8tvar. 4. Ne bomo Teč hvalili groznega ropa, kterega se je ital. kralj kriT storil z nasilstTom na glaTarja kat. cerkTe. Sej pa tudi tega Tsega treba ni bilo, ker tu ni šlo za n a r o d n o s t, marTeč le za to, da se — t smislu frejmavrerjev — katoliški cerkvi trdna podlaga spodkopa 5. in sledujič bomo odslej nagOTarjali sIot. državne poslauce, da nikakor ne pritrdijo StremayerjeTim ,,cerkvenim postaTam" ; to pa zaiuoremo zdaj toliko ložje, kerje mož naše stranke, namreč g. dr. Razlag sam, t drž. zburu poudarjal cerkveno oblast, ki se mora poprej poprašati t cerkvenih zadeTab, t kterib državnemu zboru pristojnosti manjka. To in tako naj glasilo nliberalnili" SIotcuceT govori, alj če se govoriti tako naravnoč ne npa, Tsaj po teh načelih zanaprej postopa, potem bo resnica, da slovenski liberalci nniso kat. cerkvi soTražni"! Se Te da potein ,,Nar." tudi duhoTnikoT več ne bo za ,,pope" imel in kar je ae Teč tacih imen, ki jih izlcga žiTO soTraštvo proti kat. cerkri — in namesto besede: nklerikalni listi" bo lepo po domače pisal: nGospodar", nNoTice", ,,Danica", ,,Glas" itd. Tako bo potem naenkrat Tsega razpora konec in ,,Gospodar" se prTi pobrati — z ,;Narodom".