UREDNIŠTVO in UPRAVA Čedad - Via B. De Rubeis 20 Tel. (0432) 71190 Poštni predal Čedad štev. 92 Casella postale Cividale n. 92 ČEDAD, 1.-15. januarja 1977 Autorizz. Tribun, di Trieste n. 450 M Izdaja ^ ZTT Tiskarna R. Liberale - Čedad Izhaja vsakih 15 dni Posamezna številka 150 lir NAROČNINA: Letna 3000 lir Za inozemstvo: 3500 lir Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 Odgovorni urednik: Izidor Predan Quindicinale Za SFRJ Žiro račun 50101-603-45361 » ADIT « DZS, 61000 Ljubljana, Gradišče 10/11 - Telefon 22-207 Sped. in abb. post. II gr./70 Poštnina plačana v gotovini OGLASI: mm/st 4- IVA 12% trgovski 100, legalni 200 finančno-upravnl 150, osmrtnice in zahvale 100, mali oglasi 50 beseda OSIMSKI SPORAZUM IN NAŠE PRAVICE CONSORZIO INDUSTRIALE DEL FRIULI ORIENTALE V petek 17. decembra je poslanska zbornica v Rimu odobrila z veliko večino glasov osimski ratifikacijski zakon. Ko bo prišlo do ratifikacije tega sporazuma tudi v senatu in ga bo podpisal predsednik Republike, bo postal polnopraven. Osimski sporazum urejuje vprašanja meja med Italijo in Jugoslavijo in predvideva ustanovitev širše proste industrijske cone na Krasu. Z dokončno ratifikacijo sporazuma bo prenehala veljavnost Londonske spomenice o soglasju in priloženega posebnega statuta, vendar bodo zaščitene manjšine v bivših conah A in B z 8. členom novega dogovora. Z osimskim sporazumom so bile odstranjene anomalije. ki so nastale ob koncu druge svetovne vojne, anomalije, ki so večkrat povzročale napetosti med našima sosednima državama, ki so večkrat ovirale dobre sosedske odnose in vsestransko sodelovanje. Kar se nas tiče, ne moremo ne biti veseli, da je prišlo do tega sporazuma, čeprav smo kot Slovenci na splošno omenjeni samo v preambuli tega. Zadovoljni smo tudi zato, ker smo prvič slišali «drugačen jezik» s strani predstavnikov vseh strank ustavnega loka, v razpravi o ratifikaciji sporazuma v poslanski zbornici. Med to razpravo so govorili o globalni zaščiti Slovencev v Italiji in je bila, s tem v zvezi, sprejeta ustrezna resolucija, ki so jo predložile v poslanski zbornici demokratične stranke. Nadvse važna pa je posebna resolucija poslancev C uff ara (KPI) in Lombardija (PSI), v kateri sa glede globalne zaščite omenja člen 6 ustave, člen 3 statuta dežele Furlanije- Julijske krajine in preambula k osimskemu sporazumu. Za nas je posebno pomembno, da je v tej resoluciji poudarjeno, da se globalna zaščita razširi na vse tri pokrajine, v katerih živimo Slovenci, to je razen na tržaško tudi na goriško in videmsko pokrajino in da jo je sam zunanji minister For-lani sprejel kot priporočilo. Mi smo za ta sporazum zadovoljni tudi zaradi drugih razlogov. Ob neurejenih mejah med Italijo in Jugoslavijo so vsa povojna leta desničarski in macionali-stični rovarji mobilizirali proti nam konservativne in nazadnjaške sile, ki so z raznimi ustrahovanji ovirali naš narodnostni in kulturni razvoj. Zdaj bodo ti rovarji ostali brez «argumentov» in jim bo bolj težko voziti osle po ledu. Pred zaključkom pa bi radi postavili vsaj mo vprašanje KD. Z ozirom na to, da je bil ratificiran sporazum v poslanski zbornici z absolut no večino (za ratifikacijo je glasovalo 391 poslancev, proti pa 57), ali ni bil pretiran in neupravičen strah pred desnico, da je bilo treba čakati, bolje provedano zavlačevati toliko let rešitev odprtih vprašanj med Italijo in Jugoslavijo? Brez dvoma. Prepričani smo, da če bi bil podpisan tak sporazum, recimo pred petnajstimi leti, bi bili doživeli tudi mi beneški Slovenci boljši kulturni, narodnostni in gospodarski razvoj, ker bi bil zadal težek udarec tistim, ki so z odprtimi vprašanji med sosednima državama otežkočali naš napredek in naš preporod. Ni pa rečeno, da nam bo šlo sedaj vse lepo, čisto in gladko. Boriti se bomo morali vsak dan za naše pravice, kakor za vsakdanji kruh, vendar se nam obteajo — po dobri politični volji, ki so jo izkazale demokratične stranke ob ratifikaciji osimskega sporazuma — boljše perspektive za dosego naših pravic. Si è riunita a Cividale il 23 dicembre 1976 l'assemblea del Consorzio per lo sviluppo industriale del Friuli Orientale. Di questo Consorzio fanno parte i comuni della Slavia insieme a Cividale, Attimis, Moimacco, Premariacco, Re-manzacco, Corno di Rosazzo, Manzano. In seguito alle dimissioni del Presidente dott. Del Basso e del Consiglio direttivo sono stati eletti rispettivamente nuovo Presidente il Sig. Guido Pascolini (DC di Cividale) e i membri effettivi del consiglio direttivo i signori: Giuseppe Jacolutti (anche Vice-presidente, del PSI di Cividale), Ermido Virgili (DC di Manzano), Renzo Fioiritti (DC di Remanzacco), Pietro Zuanella (PSDI di Savogna), Igino Vi-sentini (PSI di Corno di R.), e Renato Osgnach (DC di S. Leonardo) inoltre quali membri supplenti i Sigg: Fabio Bo-nini (Ind. di Grimacco) e Adi-no Buiatti (PSI di Manzano). Questa nuova amministrazione è risultata possibile dopo un accordo fra tutti i partiti deN'arco costituzionale (DC, PSI, PSDI, e PCI). Di particolare interesse alcuni punti del documento approvato dall'assemblea all'unanimità. Le forze politiche hanno ribadito la necessità di creare nuovi posti di lavoro nell'area del consorzio anche in vista del recupero delle forze di lavoro emigrato. Per le Valli del Natisone decidono di portare particolare attenzione ai problemi non ancora risolti e propongono interventi in favore del polo industriale di S. Pietro al Natisone per mantenere in loco la Comunità Slovena. Ritengono opportuno che ciascun polo (Cividale, Manzano e S. Pietro) possa mantenere la propria peculiarità anche attraverso un'autonomia di iniziative, pur inquadrate in un programma organico di sviluppo del Consorzio. Sempre nella stessa assemblea, svoltasi in due giorni, il 23 come già detto e il 29 dicembre, sono stati approvati il bilancio consuntivo del 1974 e quello preventivo del 1976. Proprio il 1976 e non il '17 come qualcuno potrebbe pensare. Questa anomalia, approvare un preventivo a quattro giorni dalla fine dell'anno, è derivata dalle note difficoltà di gestione passata. Altri argomenti approvati sono: la concessione di insediamento neN’area industriale di Cividale di tre imprese e la ratifica di altre 45 deliberazioni adottate d'urgenza dal Consiglio Direttivo. Su questi punti si sono avuti vari interventi, tra cui quelli del Sindaco di Remanzacco Franzolini e di quello di Grimacco Bonini che hanno richiesto criteri di assegnazione di aree più aderenti alle esigenze pubbliche e un maggior controllo degli impegni di assunzione di personale delle aziende assegnatarie. Azeglio Romanin Prihodnja številka bo posvečena «Dnevu Emigranta» v Čedadu, ki je prav lepo uspel ČEDAD Prodaja se dobro napotena konfekcijska trgovina z okusnimi oblačili, z različnimi artikli. Za informacije obrnite se na: Novi Matajur, tel. 71190. CIVIDALE Cedesi avviamento negozio di confezioni e abbigliamento con vasta gamma di articoli. Per informazioni rivolgersi a: Novi Matajur, tel. 71190. S prvim januarjem so povišani penzioni Draginja vedno bolj narašča. Kar smo kupili lansko leto za 5000 lir, jih je treba letos 10.000 ali skoraj. Jamrajo in se jočejo tisti, ki imajo velike plače. To ni nobena čuda, ker niso bili nikoli navajeni stisniti pasu. Prava čuda pa so tisti upokojenci (pensionati), ki morajo živeti v današnji draginji z minimalnim penzionom. Sindikati in demokratične sile se borijo, da bi se višali penzioni v skladu z draginjo. Včasih uspejo, včasih pa ne. Tokrat so u-speli, vendar ne u taki meri, kakor so želeli in pričakovali ubogi pensionisti. Vsedržavni zavod za socialno zavarovanje INPS obvešča upokojence, da bodo ob izplačilu prvega obroka pokojnine za leto 1977 izplačali tudi povišanje pokojnine od 1. januarja 1977, ki se nanaša na premično lestvico (scala mobile). Višjo pokojnino bodo dobili vsi upokojenci obveznega zavarovanja (odvisni delavci), avtonomni delavci (trgovci, obrtniki in kmetje) in upokojenci, ki dobivajo sicialno pokojnino. S prihodnjim letom bo minimalna in socialna pokojnina sledeča: 79.650 lir mesečno za odvisne delavce; 76,250 lir mesečno za avtonomne delavce; 53.300 lir mesečno pa bo znašala socialna pokojnina. To pomeni, da se bo minimalna pokojnina odvisnih delavcev povišala za 19 odst., minimalna pokojnina avtomnih delavcev in socialne pokojnine pa se bodo povišale za 13,9 odstotka. Vse ostale pokojnine odvisnih delavcev, ki so višje od minimalne, se bodo z začetkom letošnjega leta povišale za 5,1 odstotka in za 22.680 lir mesečno: dopolnilne pokojnine se bodo povišale za 13,9 odstotka. Povišanje ne pride v poštev za pokojnine, ki so jih začeli izplačevati med 1. januarjem in 31. decembrom lanskega leta, razen za dopolnilne pokojnine k minimalnim pokojninam za socialne pokojnine. Zavod INPS opozarja vse upokojence, ki so zaposleni, da bodo kmalu dobili na dom nove obrazce potrdila o pokojnini, ki jih bodo morali takoj pokazati delodajalcu, kateri mora po zakonu odtrgati prizadetim del plače. —'i' ^ * • ■ .. - . ■: ' SllSillli «Sili asi . LA SCUOLA SLOVENA IN ITALIA__________ La lingua slovena nelle università italiane e straniere Del poslušalcev med konferenco Tita Maniacca v Špetru Začetek čtrtega ciklusa « Benečanskih kulturnih 'V dnevov » v Soetru RECENSIONE DEL LIBRO Dl GIANCARLO GUALANDRA SASSI: PRIMAVERA DELLA MIA VITA seconda parte Nella puntata precedente dedicata alla scuola slovena in Italia, abbiamo parlato dei vari tipi di scuola a disposizione degli Sloveni delle province di Gorizia e Trieste. Visto a quali scuole può accedere un bambino sloveno o anche un bambino italiano che voglia crescere conoscendo due lingue, due culture e in definitiva due modi di essere, parleremo questa volta delle possibilità che ci offrono, in Italia, ad uno studente che voglia laurearsi in lingua e letteratura slovena, per insegnare nelle scuole, per lavorare presso enti pubblici e culturali, case editrici, giornali o stazioni radio o ditte slovene o italiane in Italia o Jugoslavia. Vediamo innanzitutto quante sono le università che offrono corsi di lingua e letteratura slovena in Italia: sono esattamente cinque e cioè le università di Roma, Napoli, Padova, Trieste e Udine. La cattedra più recente e quella di Udine, risalente al 1971, mentre quelle più antiche sono quelle di Roma e Napoli. Questo per quanto riguarda l'Italia; negli altri Paesi europei ed extraeuropei, la lingua slovena, espressione di un popolo numericamente piccolo, ma fornito di un notevole potenziale intellettuale, industriale ed economico, viene insegnata in un numero molto alto di università. Iniziando dagli Stati Uniti, vediamo che la lingua slovena viene insegnata in una decina dì università, tra le quali la Columbia University, che pubblica anche una rivista di slovenistica a carattere internazionale. Passando quindi all’Unione Sovietica, troviamo che viene insegnata a Mosca in un numero notevole di altre università; sia come materia a sè stante e sia nel quadro delle lingue e delle letterature jugoslave. Passando quindi a Paesi più vicini a noi, troviamo l’Austria con tre cattedre di lingua slovena, a Vienna, Graz e Klagenfurt. Per quanto riguarda Graz, vorremmo ricordare che già nel 1810 vi esisteva uno «Slovensko društvo» e che nel 1812 c’era una cattedra di sloveno nel-l’allora liceo, fondata e diretta dallo studioso sloveno Janez Nepomuk Primic. Ci sono quindi cattedre di lingua slovena all’accademia pedagogica di Szombathely, a Budapest, Parigi, Francoforte, Londra e Nottingham in Inghilterra. Segue quindi la Polonia con due cattedre, una a Var- savia ed una a Cracovia, sede della più antica università polacca fondata nel 1364 e della seconda più antica università di tutto il mondo slavo. L’ultimo Paese che consideriamo in questa breve ed incompleta carrellata è la Cecoslovacchia con una cattedra a Praga, la più antica università slava risalente al 1348. Questo per quanto riguarda le università come le intendiamo ancora oggi, perchè se consideriamo le università centri di studi superiori la più antica università slava si trova a Ohrid, in Jugoslavia e risale alla fine del nono secolo dopo Cristo. E’ qui, infatti sulle rive del lago di Ohrid, che i discepoli dei santi Ciril in Metod (Cirillo e Metodio), Naum e Kliment, fondarono una scuola di studi superiori dalla quale passarono i monaci che diffusero la cultura, l’alfabeto e la lingua scritta della Macedonia jugoslava a tutto il mondo slavo, dalla Cecoslovacchia, alla Polonia, alla Slovenia e alla Russia. Tornando all’Italia, abbiamo visto che sono cinque le università che offrono corsi di sloveno, tra i quali anche Udine. Come vanno le cose per quanto riguarda questa lingua a Udine? Fino all’anno scorso, 70 candidati avevano superato l’esame di lingua e letteratura slovena a vari livelli, mentre 61 erano i frequentanti regolari dei vari corsi. Si consegue la laurea in lingua e letteratura slovena alla fine di un corso di studi quadriennali durante il quale si studiano la letteratura, il teatro, la critica letteraria, la storia della lingua ecc. Il docente di lingua e letteratura slovena è il prof. Martin Jevnikar, noto slovenista di Trieste, collaboratore letterario della radio slovena di Trieste, Radio Trst A, e di vari periodici sloveni, mentre gli assistenti sono due: la dott. Bratuž di Gorizia e il dott. Petaros di Trieste. Per quanto riguarda la provenienza, gli studenti provengono per la maggior parte dalla nostra regione. La metà è composta di Sloveni provenienti da Trieste, Gorizia e dal territorio abitato da Sloveni nella provincia di Udine, mentre la parte restante è composta di Friulani e Italiani, il che dimostra l’interesse nella nostra regione, specialmente a livello culturale elevato, per la cultura e la lingua slovena. Furlanski pesnik, pisatelj in kritik Tito Maniacco je predaval o smernicah za kulturni preporod Furlanije in Beneške Slovenije. Študijski center «Nediža» je zelo aktiven in odigrava veliko vlogo za kulturni razvoj Beneške Slovenije, posebno s posredovanjem naše stvarnosti in naše problematike italijanskim in furlanskim prijateljem. Četrti ciklus «Benečanskih kulturnih dnevov» je odprl v dvorani «Belvedere» v špetru z zelo zanimivim predavnajem furlanski pesnik, pisatelj in kritik Tito Maniacco, v petek 17. decembra 1977. Preberimo, kaj je zapisala o tem predavanju znana kulturna delavka, novinarka in velika prijateljca beneških Slovencev, 2iva Gruden, v Primorskem dnevniku. Članek objavljamo v celoti. V petek so se v Špetru Slovenov začeli že četrti «Be-nečanski kulturni dnevi». Letošnji ciklus je nastal, kot je uvodoma poudaril organizator ciklusa prof. Pavel Pe-tricig, v posebnih razmerah, saj so zaradi majskega potresa odpadla nekatera predavanja lanskega ciklusa, ki je obravnaval Benečijo z vidika človeka in okolja. Ta predavanja so letos ponovno vključili v program, vendar v novem in nepredvidenem kontekstu. Potresni sunki so ponovno spravili v ospredje nekatere probleme v zvezi z ambientalnimi vrednotami Beneške Slovenije, kar je bilo opaziti v delu upraviteljev, tehnikov, strokovnjakov in kulturnih delavcev, pa tudi v zadržanju aktivnejšega dela prebivalstva. Učinki tega tragičnega leta so še vedno pred našimi očmi. Zato se danes poraja potreba po upoštevanju in kulturnem o-bravnavanju vrste dejstev, ki bodo vsekakor bistvena pri materialni in duhovni obnovi Beneške Slovenije. Kot prvi predavatelj je na letošnjih kulturnih dnevih nastopil furlanski pesnik, pisatelj in kritik Tito Maniacco, ki je začrtal nekatere smernice za kulturni preporod Furlanije in Beneške Slovenije. Njegov namen je bil predvsem poskusiti kritično analizirati kulturno situacijo v Furlaniji ter pokazati na probleme. Omenil je, da obstajajo glede furlanske zgodovine in kulture različna mnenja, ter opozoril, da so predvsem nevarna tista konservativna stališča, ki se zavzemajo za golo ohranjevanje tradicij. Doslej so se vsi, ki so se ukvarjali, s furlansko kulturo, posvečali zgolj posameznim ločenim področjem, ni pa še prišlo do poglobljene, interdisciplinarne družbene analize. Kot pomembne probleme pri obravnavi furlanske kulture je nato poudaril probleme kulturne dvojnosti, manipulacije kulture podrejenih družbenih slojev s strani vodilnih ter interakcije obeh kultur. Še danes je marsikje zakoreninjeno stališče, da je vse tisto, kar označujemo kot folkloro, nekaj manjvrednega in krajevno omenjenega. Ta kulturna dvojnost se kaže tudi v jeziku: furlanski vodilni razred je vedno govoril jezik vsakokratnih gospodarjev, medtem ko so furlanščino govorili navadno le kmetje in je tako postala označevalec določene socialne pripadnosti. Drugače je z rabo slovenščine, saj ta pomeni tudi oznako drugačne etnične pripadnosti. Gramsci je zapisal, da so jezikovni problemi vedno, ko se nekje pojavijo, pokazatelj drugih družbenih problemov. Tako se tudi za vsako raznarodovalno politiko skrivajo drugi cilji, predvsem gospodarsko izkoriščanje, ki postane lažje pri izkoreninjencu, ki je izgubil svoj jezik in s tem tudi stik z okoljem, iz katerega je izšel. Jezikovna in kulturna represija je torej vedno del širše, globalne družbene represije, zato se ji lahko zoperstavimo samo s celotno družbeno aktivnostjo, katere cilj naj ne bo zgolj vegetiranje starega, ampak rast iz starega. Zato je potrebno tradicionalna kulturna dejstva povezovati s sodobnimi in sproti preverjati vsakokratni kulturni položaj. Predvsem pa je važna politična volja, da se v trenutku, ko je potres dovršil že prej začeto in drugačnega, nekaj, kar delo ropanja teritorija, dejansko ustvari nekaj novega naj človeka spremeni v subjekt in zadosti njegovi želji po pravičnosti in demokraciji. Po predavateljevih izvajanjih se je razvila široka debata, v kateri so prisotni obravnavali vrsto pekočih problemov Furlanije in Beneške Slovenije po potresu, predvsem pa poudarili, da je kulturni prerod možen le v zvezi s splošnim gospodarskim in družbenim prerodom, ki naj tudi omogoči deželi, da povsem prevzame tisto povezovalno vlogo v odnosu do ostale Evropei ki ji jo njena zemljepisna lega omogoča. Živa Gruden Ai tanti libri sul Friuli, che documentano i paesaggi friulani prima e dopo il terremoto, se n’è aggiunto in questi giorni un altro, edito da Chiandetti (Reana del Roiale - Udine) e intitolato: «Sassi: primavera della mia vita». Si tratta di un reportage fotografico, comprendente 107 fotografie scattate e commentate poeticamente da Giancarlo Gualandra. Il libro, perfettamente riuscito anche dal punto di vista tipografico, è interessante e stimolante soprattutto per la nostra comunità slovena che vive in Friuli in quanto «fotografa» drammatica-mente e obiettivamente la triste realtà dei paesi sloveni siti nel comune di Faedis, ne mette in risalto la struttura urbanistica esaltandone al contempo la tipica e pregevole architettura locale. Prendendo in mano il libro tanti lettori scopriranno forse per la prima volta che a pochi passi da Udine esiste un lembo di terra disseminato di piccoli paesi ora abbandonati e dimenticati dall’uomo ma che un tempo erano pieni di vita: si tratta di Canebola (Čenebola), Stremiz (Grmovščica), Clap (Podrata), Valle (Podcerkev), Pedrosa (Pedroza), Gradiscutta (Gradišče), Canal di Grivò (Podklap), Costapiana (Ravan) e Costalunga (Vila). L’autore del libro, Giancarlo Gualandra, è legato sentimentalmente a questi paesi le cui case sono costruite con la pietra (sassi), in quanto è nativo proprio di Canebola dove ha vissuto per tredici anni (la primavera della sua vita) ; costrettovi dalla necessità è emigrato, prima a Faedis, poi in Germania e in Svizzera. Ritornato in Italia dopo nove anni di emigrazione si è stabilito a Udine dove vive e lavora. Giancarlo però non si è dimenticato della terra natia e nei momenti liberi fa ritorno, quasi pellegrinando, ai paesi della sua infanzia per rivivere le immagini e le sensazioni di quegli anni felici e per riscoprire i valori genuini della civiltà contadina. Nei mesi di marzo e di aprile di quest’anno, quasi presentendo la catastrofe che avrebbe colpito anche questo lembo di Slavia Friulana, ha fissato in immagini fotografiche il volto della sua piccola patria; il libro ha oggi anche un valore intrinseco, come documento e come testimonianza. Sono fotografie che richiamano alla mente le immagini delle città morte dell’America Centrale; sono immagini di paesi senza vita, quasi abbandonati in fretta dagli abitanti, dove sembra che il tempo si sia fermato. Nello stesso tempo però queste fotografie testimoniano la presenza di gente operosa che qui ha vissuto e sofferto, che ha costruito delle opere incredibili strappando letteralmente alla montagna i minuscoli campicelli dai quali ha tratto sostentamento per secoli. Il paesaggio è dolce, direi idillico e quasi nasconde la realtà di una terra avara e povera. Vien da chiedersi a questo punto come mai questi paesi sono diventati dei paesi-fantasma e soprattutto chi ne ha favorito o provocato lo spopolamento. Le risposte bisogna cercarle soprattutto nel disinteresse del Paese per la montagna in generale e per la Slavia Friulana in particolare, nella poca volontà politica di frenare l’esodo con l’installazione di piccole fabbriche in loco e il potenziamento dell’artigianato, nel poco rispetto e nel poco amore degli organi dello Stato verso una popolazione con caratteristiche etniche e linguistiche particolari ma che gli è sempre rimasta fedele. Se questi paesi sono ora soltanto un mucchio di sassi senza vita esiste una precisa responsabilità di uomini e la recensione al libro, apparsa su un foglio di Udine e fatta dai battagliero scrittore friulano Antonio Bellina diventa giustamente l’occasione per denunciare i responsabili di tali tragiche situazioni e per prendere le difese dei poveri montanari che fin’ ora sono stati abbandonati e lasciati al loro destino. Il libro stesso, in ultima analisi, è una denuncia anche se presenta all'apparenza innocque fotografie di case vuote, abbandonate in mezzo all'erba alta e alle ortiche, di facciate dalle finestre vuote e dalle porte sprangate, al di là delle quali si possono intuire facilmente altrettante storie ricche di umanità e di calore umano che mai più si ripeteranno. E questi sassi, dice bene il Bellina, pur con i loro silenzi, grideranno alla coscienza degli uomini responsabili per denunciarli e per codan-narli. Il destino di questi piccoli paesi, così amorevolmente e pietosamente messo in evidenza da Giancarlo Gualandra, è per molti versi emblematico: così si ridurranno anche i restanti paesi della Slavia Friulana se non sì prenderanno immediati e concreti provvedimenti, se non si cambierà radicalmente la politica adottata fin qui nei loro confronti. B. Z. Marino Vertovec —Ave-re e>oM<3e a mano? — HS! \ Frontespizio del libro di Gualandra NAROČITE SE NA Novi Matajur Naročnina za Italijo: 3000 Lit. na leto BENEŠKA OJCET V SREDNJEM Pred. kratkem sta se poročila u Srednjem Tomasetig Concetta iz Podsrednjega in Zecchino Domenico iz Palerma, ona 22, on pa 24 ljet. Spoznala sta se u Torinu. Kot nam kaže slika, so ji domači puobje u Podsred-njem napravli porton, kakor se spodobi za beneško ojcet. Mlademu paru želimo pu-no sreče in zdravja. 5. PIETRO AL NATISONE_______ Conferenza di Maniacco sulla rinascita culturale Venerdì 17 dicembre, presentato dal prof. Paolo Pe-tricig, responsabile del Centro Studi Nediža, che ha ribadito il carattere culturale ed aperto a tutti del nuovo importante ciclo di conferenze giunte ormai alla quarta edizione, lo scrittore e poeta Tito Maniacco di Udine ha svolto una bella relazione sul tema «Linee per la Rinascita culturale del Friuli e della Sla-via italiana». Tito Maniacco, che è un fine saggista e critico letterario ed artistico, ha messo in luce il rapporto di subordinazione al quale si sono dovute piegare tutte le culture minoritarie con la formazione dei grandi stati in Europa. Ha mostrato, quindi, come esse sono risultate estromesse in termini storici e come sia oggi il momento della loro rinascita, della loro riproposizione, per la nuova coscienza di sè dei vari gruppi umani. POMAGAJMO NESREČNI DRUŽINI U Puoju (Špjetar) je pred kratkem zgubiu življenje u cjestni nesreči GIOVANNI COCEANIG. Zapušča ženo, ki njema pravega zdravja in 4 otroke. Imajo hišo hudo poškodovano od potresa. Novi Matajur je odparu nabiralno akcijo (sotto-scrizione), da bi pomagali nesrečni družini. Do 31. decembra smo nabrali lit. 169.500 potem so še darovali: Pippo Sekcija UES iz Zuriga » Podrecca Severino iz Jagnjeda » Petar Podreka » Slovenec iz Vidma » Tommaso Pauletig iz Seuca » Dugaro Umberto „ N.N. iz Gor. Tarbja » 2.000 5.000 3.000 5.000 5.000 5.000 500 5.000 Skupno lit. 200.000 Ljudje dobrega sarca! Pomoč se sparjema na redakciji Novega Matajurja u Čedadu, via B. De Rubeis, 20 tel. 71190. Lahko pa pošljete po pošti: Novi Matajur — casella postale n. 92 — Cividale del Friuli. Popravek: V zadnji številki smo pomotoma objavili, da je daroval 10.000 lit Angelo iz Jugoslavije. Ta je Angelo Peternel iz Gorice. CIVIDALE Gruppo di studio sulle minoranze Si è riunito il 21 dicembre il nuovo gruppo di studio sulle minoranze, il cui compito sarà quello della documentazione, della ricerca ed il coordinamento della fase preparatoria alla Conferenza sui gruppi etni-co-linguistici della Provincia di Udine. Coordinatore del gruppo è stato nominato il dott. Ferruccio Clavora, dell’Istituto sloveno di Ricerche, sede di Cividale. Novici pri Sv. Štoblanku U četartak 23. decembra sta se poročila pri Sv. štoblanku Silvano Rucchin iz Malinskega in Ana Gus iz Zavrta. Mlademu paru želimo pu-no veselja, sreče in puno zdravih otrok. UDINE Nel Friuli, friulani e sloveni, sono oggi alla ricerca delle fila scompigliate e ciò si deve compiere non già nel tentativo di rievocare una società, un modello di vita ed un folklore perduti, quanto lo sforzo di rendere vitale tutto il portato culturale e linguistico che deve integrarsi nelle forme della vita associata moderna. Quale il destino di queste culture? — Si è posto il quesito nel corso del dibattito. La risposta dell’oratore, integrata dalle varie voci del pubblico (hanno parlato: Cattarossi, Puppo, Pittioni, Cerno, Bruna Strazzolini, Matteucig, Brugnoli, Petricig, Fassi, Chiussi) è stata: occorre che gli auspici si trasformino in programmi ed obiettivi, occorre che, in un discorso di grande unità, si riesca a tradurre le aspirazioni dei nostri popoli in ampi momenti di proposta. Folklore sloveno al Palasport Assieme alla cantante sarda Maria Carta ed il Gruppo folk internazionale, si sono esibiti in una serata organizzata dall’ARCI al Palasport di Udine, i gruppi di danza folkloristica Stu Ledi di Trieste ed il Gruppo Val Resia. Grande il successo dei due gruppi sloveni ed in particolare dell’ultimo, con la presentazione di diversi balletti eseguiti al suono delle originali cìtire (violini) e della bùnkula (basso). Incalzato dal ritmo insistente della semplice orchestrina, il ballo si è snodato nella grande area del Palasport nel crescendo delle acclamazioni del pubblico. Soprattutto l’ultimo balletto, che vuole sintetizzare in un canto «nazionale» la sorte di eterno emigrante del resiano, intitolato Lipa ma Marizza (Bella mia Mariuccia), che si svolge nell’assillante ritornello della musica ed il richiamo dialogato delle voci, ha suscitato l’entusiasmo del pubblico, che lo ha fatto ripetere una seconda volta. Un commento: semplicità, eleganza ed alta espressione artistica, il dono al Friuli di una terra fiera, ieri ed oggi sfortunata. BARDO Pomoč iz Švice za gradnjo prefabricirane hiše za stare ljudi brez strehe Nekaj dni pred božičnimi prazniki je prispela v komun Bardo delegacija odbora za pomoč potresencem iz mesta Lonaj v Švici, da je izročila denar za postavitev prefabricirane hiše, kjer bodo stanovali stari in onemogli ljudje, ki so ob potresu ostali brez strehe nad glavo in nekateri tudi brez svojcev. Ta denar je izkupiček koncerta, ki ga je organiziral v korist potresencev «Complesso Campagnons du jourdain». Delegacijo je sprejel bard-ski župan Sergio Sinicco in druge oblasti in se zahvalili v imenu celega komuna za tako zaželjeno darilo vsem švicarskim dobrosrčnim ljudem. Podcjerku - Pedroza Naš protest in lepe šindakove besjede Na redakciji Novega Matajurja so se zglasili mladinci iz Podcjerkve in Pedroze in nam povjedali, da so jih imjeli na fuojskem komunu za norce, ko so jim use le-puo obečjali, kadar so na dan 27. novembra lanskega Lieta napravli protestno ma-nifeštacion, zatuo, ker so ble njih vasi vič cajta zanemarjene in pozabljene. Ker smo pisali o tem ma-nifestacionu samuo mi, nje čudno, da so paršli mladinci k nam in nam povjedali, da so ble šindakove objube (promesse) samuo prazne besjede, da jih je spravu iz komuna, da so šli spet lepuo tarpet damu. Obečju jim je biu, da jim bojo u par dneh poskarbjeli za električno luč po vasi, da jim bojo pošjali gor tehnika za akvedot in da jim bojo rešili problem prevoza (trasporta) otrok u šuolo. Za cjesto in odtočne kanale (fonjature) jim je jau, da bo potrjeba še čakat, šindak nje daržu obedne objube. Nje biu rješen problem prevoza otruok iz Podcjerkve u čampej, po vasi nje luči in voda še zmjeraj manjka. Al čjejo na komunu u Fuojdi, da zapustijo Podcer-ku in Pedrozo še tistih 40 ljudi, ki je gor ostalo? Pippo pozdravlja iz Vidma PISE PETAR MATA JURAC ZGODBA O TREH SESTRAH iv. Takuo je žalostno končala Vanča, a naša zgodba o treh sestrah se ne konča tle. Gremo naprej s pripovedovanjem. Mladenič, ki je biu sam hudič, je teu spravit še druge dvje sestre, kamor je spravu Vančo. Šu je spet na duom, kjer sta živjele z materjo Marijan-ca in Terezija. «Zasnubu» je Marijanco in jo odpeju glih na tajšno vižo, kot Vančo. Sevjede, spremeniu je biu obljeko in podobo takuo, da ga njeso spoznale. Tudi u gradu se je ponovila ista «cerimonija» ko z Vančo. Tudi Marijanci je dau u njedra bjelo rožo in ji pre-povjedu odprjet velike, črne urata. Tudi njo je preoma-gala ženska radovjednost in tudi njo je vargu k sestri, u pakti. Su je po trečjo sestro, po Terezijo. Tudi njo je parpeju u grad in z njo se je ponovilo skoraj use takuo, kot z Vančo in Marijanco, z razliko (diferenzo), da je bla Terezija buj modra in kuštna kot nje sestre. Tudi ona je odpar-la črne urata, a je bla takuo prebrisana, da je prej snela nagelj — rožo iz nedrij. Lahko zastopite, kakuo se je prestrašla, ko je zagledala med gorečimi ljudmi tudi nje sestre. Začela je premišljevat, kakuo naj rješi sestre in sama sebe. Lepuo je utaknila spet nagelj u njedra in čakala, da se tiarne mož — hudič. Ni stan dugo. Kadar se je uarnu in videu na njedrih Terezije čisto, neosmojeno rožo, je biu takuo veseu, da jo je objeu in trikrat vargu u luft, do podpoda. «Ti, ti Terezija, boš zame! Bugala si me, njesi pogledala skuoze tiste urata, ki sem ti prepovjedu. Boš videla, kakuo se boš imjela lepuo z mano. Nič ti ne bo manjkalo. Oblečena boš kot krajica». «Kaj pa misliš? Ob j ubila sem ti, da ne pogledam in jaz znam držati besjedo in objubo,» se mu je parliznje-no nasmehnila. «Jutre se muorama poročit, pa ne borna sama. Na ojcet pokličem use moje parjate-Ije!» Mislu je povabit use druge hudiče, da bi se pred njim pohvalu, kajšno lepo ženo je dobiu. «Naj se ti ne mudi s poroko. Zmjeraj sem željela, da bo moja žemba, moja ojcet velika, zatuo je trjeba vič cajta, da se use lepuo par-pravi. Ti povabi use tvoje parjatelje, jast bom pa moje. N ar bu j pa bi željela, da pride na mojo ojcet mama in sestre, Vanča in M arij anca, za katere ne v jem naslova (direziona). Oženile so se na hitro in nam njeso še pisale, kje so. No malo boš muori potarpjet, da se oglase ii takuo povabimo še nje Dokler pa se ne borna pc ročila, borna hodila spat usa, u svojo kambro. Če mi bo prej «osmodiu rožo», se m boš smejau al pa me poti varžeš na cjesto.» mu je jat, Terezija. On je ratu čaren potle pa ardeč od jeze, Te režija pa se je oklala za jezi, in se je bala, da je šla prt daleč, da je previč povjedal «z osmojeno rožo», zatuo j začela hitro post rajat: «Se nečjem poročit bre. da bo obednega od mojih n, žembi, na poroki. Ge m, imaš rad, potarpiš, če n, bom šla pa nazaj damu». Hudič se je prestrašu ii se bau, da jo bo zgubu. Jez< mu je izginila iz obraza. «Kakor želiš ti, moja dra ga Terezija. Sevjeda bon po tarpeu in počaku, ker b ne mogu dobit buj Ijepe m svjete!» ji je odguoriu sme he in s parjazjenim glasom «Naslov od tvojih sestri pt bo buj težkuo dobit, zatui se bojim, da borna muorh še puno čakat do poroke» je še dodau. «More bit pa so buj blizu kit ti misliš, a pustima jih da se bojo same oglasile. Ka me skarbi sada je tuo, dt pride mama na mojo pore ko. Potrjebno je, da greš hi tro do nje». ( nadaljevanje prihodnjič) KAJ SE JE ZGODILO PO — ►MM 4“ RASSEGNA D! CANZONE NATI MM Koncert božičnih pjesmi u Sv. Ljenartu U nedjejo 26. decembra popudne je biu u novem sedežu kulturnega društva (Circolo culturale Valli di S. Leonardo) že četarti koncert naših starih in novih pjesmi. Domači pjeuci so zapjeli tele pjesmi: Exultate Deo, Glej zvezdice Božje, Gloria, Sanctus Benedictus, Alleluja del Messia. Pevski zbor «Rečan» pa je zapjel: Nina nana, Angelsko petje in se Uarnemo veseli Gospod. Keko s svojim S.S.S. komplešam je zapjel: Kaj se vam zdi, O čuj, o čuj, Na zapuoved je paršla. Dvorana (sala) kulturnega doma u škrutovem je bla napunjena od ljudi, ki so paršli poslušat naše božične pjesmi od vsjeh kraju. Use nastopajoče pjeuce so poslušali z velikim užitkom in jim veseli tukli na roke. Le tisti pjeuci so ponovili koncert božičnih pjesmi u nedjejo 2. januarja 1977 popudne u farni cjerkvi na Lje-sah. pred oštarijo «All’Antica». Ti j agri so: Giuseppe Coren, Giuseppe Mattelig, Paolo Brescon, Natale Spagnut (Flip), ki je gazda podbonjeških jagru, Giovanni Coren, Antonio Clavora (Cifer), Giovanni Petricig, Doro Zorza, Pietro Cernoia in Sergio Chiacig. Prasca je ustreliu Doro Zorza iz Marsina. Na srečanju ni mu manj- kat nono podbunjeških jagru, Petar černoia. Tri tjedne prej, na dan sv. Andreja so se pru takuo zbrali ob cjerkvi tega svetnika nad Kalah. Pekli so klobase, peteline in drugo. Sevjeda, nje manjkala sladka kapljica dobrega vina. Družbo so veselili kar trije godci, «Nediški puobi» pa so prepevali naše pjesmi takuo lepuo, da so jih še zejci poslušali. Ne vemo še kajšno je bluo demografsko gibanje u ljetu 1976, smo pa prepričani, da smo imjeli tudi lansko ljeto vič martvih kot rojenih. Od 20. avgusta do 12. decembra, sta se rodila u našem komunu samuo dva otroka. Na dan 20-8-1976 se je ro-diu u špinjonu Giovanni Co-staperaria, 12. decembra pa se je rodiu u Briščah Trinco Roberto. Malim puobčjam želimo puno srečje u življenju, ki ga imata pred sabo. CRNI VRH U petak 17. decembra je na hitro umarla u čedad-skem špitalu Giovanna Spe-cogna. Imjela je samuo 45 ljet. Zapušča sina in še mladega moža Emilja. Družina živi že vič ljet u Čedadu. Rajnko Giovanno so pod-kopali u črnem vrhu u soboto 19. decembra. Družini in žlahti izrekamo naše globoko sožalje. ŠPJETAR Tudi u Špjetru koncert božičnih pjesmi Iniciativo za koncert božičnih pjesmi je dau pjeu-ski zbor (coro) «Pod lipo» iz Barnasa. Koncert je biu u farni cjerkvi u špjetru u nedjejo, 2. januarja in so nastopili - poleg zbora «Pod lipo» - še «Nediški puobi» iz Podbonesca in furlanski pjeuski zbor «Cjante che ti passe» iz Passons. Kar so nabrali denarja na koncertu, so ga namenili za potresence. Rjes hvalevrjedna iniciativa! 250 milijonov lir za razširitev počitniškega doma za te stare Pred kratkem je sporočila Zveza industrijcev (Associazione industriale) iz Vidma, da bo dala 200 milijonov lir kontributa za razširiteu počitniškega doma za te stare u špjetru. Banca popolare iz Čedada pa bo dala, le u ta namjen, 50 milijonov lir. Obnoviteu in razširiteu počitniške hiše (Casa di riposo) se je pokazala po-trjebna, ker imamo zmjeraj vič starih ljudi po naših dolinah, tajšnih, ki so sami in ki njemajo obednega, da bi jih gledu in jim pomagu u njih težavah in nadluogah, ki so tipične za starega človeka. Slaba prospektiva. Širijo se počitniški domovi in bri-tofi po naših dolinah! SOVODNJE Na zadnjem komunskem konseju je biu sparjet proračun (bilancio) za ljeto 1977. U proračunu je 83 milijonu in 755 taužent lir manj dohodkov (entrat), kot izdatkov. Oblasti bi muorle vič pomagat našim buogim komu-nom! LJUBLJANA Dne 1. decembra 1976 sta se poročila v Ljubljani Tatjana Ošnjak in Bruno Bensa. Tatjana je hčerka našega rojaka in prvoborca Joška Ošnjaka iz Ošnjega, bivšega komandanta beneškega bataljona in Bruno je prav tako sin bivšega partizana, komandanta briško-beneške-ga odreda. Mlademu paru čestitamo. GRMEK Prefabricirane hiše u Grmeku Je rjes naša dužnuost, da pohvalimo sudate, ki so nar-vič nardili za naše judi po potresu. Po usjeh dolinah postavjajo prefabricirane hiše. U Sv. Ljenartu so jih že dokončali in izročili ključe ljudem, ki so se notar uselili. U Grmeku dokončujejo 4 take hiše, dvje velike, dvje buj majhane. Sudatam gre djelo hitro od rok, saj vozijo s kamionami že izdjela-ne in parpravjene kosuove. PODBONESEC SREČNI JAGRI Na predzadnjo nedjejo jage so se zbrali jagri iz Podbonesca in šli na lov za mer j ascem ( cinghialom ). Bli so zlo srečni, saj so zavalili no debelo to duje prase, kot nam ga kaže slika, ki je bla posneta na Krasu DREKA - VIDEM Zajcovi Dne 24. oktobra sta se poročila u Sutriu dr. Gianni Trinco in Noale Daniela, domačinka iz te vasi. Dr. Trinco je znane Zaj-cove družine iz Trinkov pri Dreki. Njega tata je Toni Zajcu, mama pa Zorka Bu-larjeva. Noviča sta željela, da jih poroči beneško-slo-venski duhovnik, Nižjo Mat-teucig iz Pacuha, ki je fa-moštar u Forni di Sotto. Na novici sliki vidimo iz leve proti desni: mamo Zorko, sina-novi-ča dr. G. Trinca, g. Matteu-čiča, mlado nevjesto Noale Danielo in starega Zajca, našega prijatelja Antona Trinca, ki ponosno darži sinovo ženo pod paško in se zdi, da pravi: «Oh, Gianni, zakaj njemam tvojih ljet!». Mlademu paru želimo use dobro u njih skupnem življenju. Pjeuci iz Sv. Ljenarta na Božičnem koncertu (26.12.76) v Škrutovem Pevski zbor «Rečan» na koncertu Božičnih pjesmi v Škrutovem Keko in njega komples S.S.S. so peli na Božičnem koncertu v Škrutovem naše stare pesmi, na novo, moderno predelane Rajnik Ernesto Primosig KLODIČ Minatorji padajo kot zdrjele hruške Umaru je Ernesto Primosig U saki številki Novega Matajurja muoramo pisat o smarti kajšnega našega rudarja (minatorja). U Oblici je šele rahla ze-mja na grobu Riccarda Predana. O njem smo pisali u zadnji številki. Na Ljesah imamo u brito-fu dva sveža grobova, grobova dveh minatorju, Bep-čja Bukovca iz Zverinca in Ernesta Primožiča iz Seuca, ki je živeu u Klodiču, od kar se je uarnu iz Belgije. Bepič Bukovac - Lazarju iz Zverinca je umaru 2. oktobra lanskega ljeta, Ernesto Primožič pa 21. decembra. Bila sta svaka (kunja-da). Oba sta imjela invalidski penzion iz Belgije. Pogreb Ernesta Primožiča (Kovača) je biu u četartak 23. decembra na Ljesah. Puno ljudi ga je spremljalo k zadnjemu počitku. Ohranili ga bomo u ljepem spominu, družini pa izrekamo naše globoko sožalje (condoglianze).