P«nuBetna Statilka 1 Dia.
Leto X., St. 14,
Pol Mm pletena v gotovini.
V Uubliani, 7. sprlla 1923,
V	organisaclji J« not, kolikor mod — toliko pravico
AtoST^RDaM
^esžniitvo in uprava*
Ljubljana,
4«rf«U>urgova ulica M. 6/11.
----.—   .!.■ ■	-	,	minil	piVill«.
Glasita Strokovna keimisll® zb Simoni!®. CPokrafinsitl odbor C©SJ)
Izhaja vsako soboto. SUae posantezrta »te v. 75 p, metečno Din 3'—. celoletno 35 Din. — Za Člane izvod po 60 paru.
Oglasi: prostor 1X55 mm 1-50 Din.
Dopis) morajo biti frankirani Id podpisani, ter opremljeni a žtamp. dotiCne organizacije. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije so poitnine proste.
Nove smeri v mezdni politiki.
Stari Lip strokovnih organizacij **e je v boju za zboljšanje delavskega položaja posluževal stavke kot skoro eclinega orožja. Pri tem so se pa organizacije skrbno izogibale generalnih stavk, ker so se bale, da bi z ajimi podjetnikov preveč ne solidarizirale. Tudi naša Strokovna komi-Hia se je do sedaj ravnala po resoluciji, v kateri je določba, naj se organizacije poslužujejo le delnih stavk seveda, če je zanje konjunktura — ugodna.
Ta resolucija je potrebna času primerne korekture!
Kapitalistično gospodarstvo preživlja silno, morda katastrofalno kri-*o. Na eni strani vidimo polna skla-«n§ča izgotovljenega blaga in tovarne se zapirajo, kor ne vedo kam s tem blagom. Na drugi strani pa vidhno »bnbožano mase ljudstva, ki si vsled liizkib plač in velike brezposelnosti tega blaga,'ki'leži po skladiščih, kupili ne morejo. To so znaki težke boleziu kapitalističnega gospodarstva, ki ureja proizvodnjo produktov vsled profita in no za kritje potreb.
Seveda se riam pri takem razmiš-Ijevanju poraja vprašanje: ali se bo to gospodarstvo še kdaj f/zdravilo, fdi bo pa boleiialo do končne smrti? ^-govor na to vprašanje jie seveda silno važen za uravnanje nadaljne taktike. Vendar je za tak odgovor treba temeljitih razprav, predno bomo izgovorili končnoveljavni da ali ne,
Mi se seveda teh razprav ne bomo izogibali in smo pripravljeni vsakomur. ki želi s stvarno razpravo izčistiti to vprašanje, od s topi tf pro-
stor v našem listu. V današnjem članku smo se pa za enkrat le namenili dokazati potrebo po novih smernicah pri mezdni politiki.
Ko smo dokazali, da kriza gospodarstva resnično obstoja, moramo storiti še koral; dalje in priznati, da je mezdna politika, — ki je usmerjena na kolikortoliko urejene gospodarske razmere — v tej gospodar-si krizi neprikladna.
V	tovarni, ki hira na pomanjkanju naročil in odpušča zato svoje de-iav	n zdrave možgane stavka
nori" <goca. Vsled obubožanja najširših mas, ki nimajo kupnih sredstev pa vidimo, da se skoraj vsem tovarnam zapirajo vrata.
Kaj je torej storiti, da očuvamo delavstvo pred popolno propastjo ?
S stavkanjem se torej ne ubranimo. S protestnimi resolucijami še manj. Kaj nam je torej storiti?
Ali naj pokleknemo in prosimo milosti?
Mislimo, da poznajo naši čitalci dovolj razredni boj, da ne bo treba obširneje utemeljevati, da 'so 'tudi prošnje, pa če. so še tako mile --brezuspešne.
To so vprašanja, ki gibljejo najširše ljudske mase in na ta vprašanja bodo moralo delavske organizacije najti odgovor. In 6ei odgovora ne bodo dale delavske organizacije, ga bo dal pa kakor v Italiji kak —’ Mussolini.
Odborniki Strokovne komisije in ostali zaupniki naj o teh vprašanjih razmišljujejo in rtaj se oglašajo k besedi.
Proletariat čaka odgovora 1
Pedor Mikič:
Amsterdam ali Moskva.
V	enem zadnjih »Delavcev^ sem ^ital članek z naslovom »Amsterdam-Moskva«. Od celega članka vera v glavnem samo to, da me ni v moji notranjosti zadovoljil. Zato pišem danes članek s sličnim naslovom, katerega sem pisal kot pismo še ptred volitvami enemu naših idealnih in delavnih sodrugov.
Pismo ima v glavnem sledečo vsebino:
Fakt je, da je danes komunistično delovanje v Jugoslaviji onemogočeno.
^e’ se z i®tim protikomunističnem zakonom zadržuje razvoj ne samo političnega udejstvovanja delavstva, ampak predvsem kulturnega in gospodaiskega. Slednje je najvažnejše. Kor jo ubito slednje, zato ve ubit najvišji cilj, oz. je ubita najboljša pot k revoluciji svetovnega gospodarstva, v kolikor bi k temu mogla pripomoči delavska Jugoslavija. Ubita jo s tem tkzv. revolucionarna, kakor tudi tkzv. evolucijonar-na taktika. Ta meščanski zakon |e dosegel, da .je ubil komuniste, je dosegel, da je poglobil osebna (morda tudi načelna!) sovraštva med so-cijalistil in komunisti (bolje: med marksisti). Pri tem je pa trpela delavska kultura ln delavsko gospodarstvo. Marksistična inteligenca, posebno v Sloveniji, je zato, ker ni mogla prenašati ostudnega bratomornega boja, trumoma zapuščala wwte fizičnega delavstva — ter hitela v indiferentnost. Protikomunističen zakon ni ubil samo komuniste,
temveč on je ubil cel delavski po-kret. Ta zakon je bil točno preraču-njen na občečloveške slabosti, zato je dosegel svoj efekt. Poglavje o razdoru med oficijelnimi socijalisti in Mariborčani je čisto nekaj posebnega. Moj: utis je ta. da gotove osebe ki so v Mariboru sugerirale pravilnost svojih dejanj — niso bile zadovoljne s s, Bemotom, velikim abstinentom in izbornim vzgojiteljem: niso bile zadovoljne z njegovimi pedagoškimi tendencami v politiki. Žal mi je, da se je z mariborske strani toliko intrigiralo, da je bilo sodelovanje oficijelnih socijalistov s komunisti pri volitvah nemogoče. Žal mi je, da je s. Hapčevič zahteval od komunistov odpoved od 21 moskovskih točk — ker bi potem ne mogli biti več, komunisti. Zame pomeni slednje vzgojo k brezkaraktemosti. Tega pa mi ne smemo trpeti. Poštenost nad vso! žal mi je, da je v osebnih stvareh i sodelovanje oficijelnih z Mariborčani bilo nemogoče.
Facit: totalen poraz marksističnih strank pri volitvah!
Oa mora priti do političnega sporazuma med delavci, to je danes čisto jasno. Treba je začeti pripravljati in to takoj. Zaščita delavstva je danes bolj kot kedaj poprej, v strokovnih delavskih organizacijah. Na jasnem si moramo biti, da tudi tukaj poka — da manjka celo edinstva (n. pr. pri rudarjih). Vedno se še goni: Amsterdam - Moskva. K temu morem pripomniti samo:	delavci
vseh dežel združite se! Vidimo, da se na žalost ta Marksov princip v Sloveniji prav slabo izvaja — zato bomo v kratkem to neizvajanje na lastni koži kmalu, prav kmalu čutili.
Toda poglejmo si temo Amsterdam - Moskva oz. formulirano po moje: Amsterdam ali Moskva, s sta-UšČa iinterCsov strokovnih organizacij.
Mi vemo, tla so jo Nemci kot voditelji predvojnih socialističnih, kakor strokovnih internacional pošteno zavozili. To je fakt, o katerem je vsako razpravljanje odveč. Danes stoje v ospredju Rusi-, torej Slovani kot vodje svetovne revolucije gospodarstva. Slovani, narod še mlad in neizčrpan, s svojo silno socijalistično beletristiko (Tolstoj, Dostojevski, Gogolj, Lunačarski) -- ki je s svojimi (idejami že zdavnaj poprej* pripravljala polom svetovnega kapitalizma: ti imajo bodočnost. Akadeinične razprave o evoludjonami ali revolucionarni taktiki, t. j, volitev' mod amsterdamsko in moskovsko internacionalo — delavstvu in njegovemu razredu samo škodujejo ter ne prinašajo nobenega napredka in koristi — Jcer spadajo pred vseučiliski forum. Pojavljali so se v glavnem kot aka-demični spori med voditelji internati joimj.
Kaj je tedaj storiti v tej zmršeni in delavstvu toliko nevarni situaciji?
Pomisliti je treba, da ni radikalen oni, ki se štuli med radikalne leinente kakor ni desničarski vsak, ki je med desničarji. Ljudje, rojenj revolucionarji, ostanejo revolucionarni i med desničarji — rojeni reakcijonarci ostanejo to med naj-ekstremnejšimi revolucionarji. Zato se \Tačam k tezi:	delaj	praktično
vsakdo tako, kakor zna in vč. Revo-lucijonarec revolucijonamo, evoluci-jonarec evolucijonamo. Koliko je kdo v resnici revolucionaren, t. j. v kolikor je sposoben v svoji okolici zadržati zgodovinski razvoj, bo pokazal najboljšo v organizaciji in s solidnim sodelovanjem pri delavskih gospodarskih zavodih. Za mene so n. pr. revolucijonami Stmiščani s svojo zadružno tovarno, a reakcionarni n. pr. kaki socialistični občinski odborniki, ki svojo moč pri občini niso izrabljali v jačenje in ustanavljanje delavskih gospodarskih zavodov oz. niso od njih kupovali — dalje niso oz. so izvršili svojo dolžnost v rešitvi alkoholnega vprašanja (~: * socialnega« zla) samo polovičarsko. 0 tem namreč, da je alkoholizem socijalno zlo ter da kot tako spada v programe socijalističnih strank, o tem sem pisal neštetokrat in govoril na številnih predavanjih.
#	Dosledni naši analizi o človeških prirojenih lastnostih ponavljamo, da spadajo o.kademični spori o taktiki naših internacional pred znanstvenike na univerzah. ^Praktično« .socijalistično delo t. j. stremljenje za gospodarskim preobratom potom zadrug, pa h nad a predvsem v naše strokovne organizacije. Slednje bodo obvladale to gospodarsko deio najlažje v edinstveni močni organizaciji posameznih dežel (n. pr. Slovenile °.z.' ^Koslavije). Gospodarska revolucija kakor jo slikam, bi hodila torej evolucijonamo pot. Politika delavstva v strokovnih organizacijah bi morala slediti predvsem radikalnim delavskim strankam, ki bi delavske
programe tudi »dosledno- izvajale. Radi nedoslednosti v govoru, v principu in v dejanju smo baš pri raznih volitvah največ trpeli. — Toda »podtikali se boste nad imenom radikalne« delavske vStranke. Radikalen v delavski politiki je oni, ki postavi program za krajšo dobo, ter istega tudi izvrši. Kakor ni radikalen abstinent, ki ne prednjači /. vzgledom, ki na svojem vinogradu prideluje alkoholno vino, ki druge gosti z alkoholno pijačo — tako ni radikalna socijalistična organizacija in njeno članstvo, ki si v svojem območju ne upa odpraviti iz gotovih osebnih ozirov dosegljivo odpravljivega socijalnega zla, kakor je n. pr. alkoholizem, ali n. pr. ustanovitev zadružnih tovarn ali n. pr. sezidanje delavskih domov. — Kaj nam pomagajo zmage radikalnih delavskih strank, ki na vladi oz. v moči ne vedo nič početi z njeno radikalnostjo — ker za radikalnost mogoče ni' prikladen čas, ni prikladna okolica, niti niso vodilni ljudje prikladni za radikalnost. Radikalna beseda jo bezo izrečena — kje so pa ljudje, da jo izvedejo? Na žalost moram konsta-tirati, da so nekateri ljudje radikalna Kmio v negaciji, v razdiranju in dieimilacSji — zelo neradikalno slabi pa v pozitivnem delu, v zidanju in asimilaciji. Zgodovinski razvoj, na katerem je K. Marks zidal in proro-koval bodočo strukturo družbe, nikakor ne leži na uničenju buržoazne kulture in današnjega buržoaznega imetja in blagostanja — ampak na nadaljevanju in kopičenju, ki k prejšnji kulturi doda še delavsko kulturo, ki v gospodarstvu preobrne v glavnem sjuridičnot formo današ-njega pojmovanja o premoženju in blagostanju:	ki	torej generalno in
radikalno leči izrodke, nastale radi kolosalnega napredka znanosti in tehnike.
Vse navedeno je mogoče doseči samo z energično in močno edinstveno strokovno« organizacijo, ki ima služiti kot ogrodje vsem ostalim gospodarskim, kulturnim in političnim organizacijam. Nalašč sem naštel po vrsti: strokovne, gospodarske, in nazadnje politične organizacije! Četudi smatram vse 4 organizadjo pod enotnim vidikom, vendar sem politično organizacijo omenil nazadnje: kajti politični uspehi so izborni in naši programi so v večjem stilu izvedljivi šele, kadar ostale organizacije izborno funkcionirajo. Priznam sicer moje mišljenje, da se bo sovjetska Rusija pod sedanjo marksistično vlado hitreje razvila v smislu Marksovega principa zgodovinskega razvoja, kakor popreje. Specijelno za Jugoslavijo bi pa v danem polo žajn bil mnogo bolj zato, da spojimo revolucijonamo - evolucijonamo taktiko v eno, posebno z ozirom na podano psihološko karakterizacijo večine ljudi t. j. s tipi revolucionarnih desničarjev in desničarskih revoluci-fonarjev. Za nas torej naj ne velja samo Amsterdam ali Moskva — temveč v danem položaju skupaj Amsterdam, v bodočem položaju skupaj — Moskva. Vedno in vedno pa povdar-iam: enotne strokovne organizacije, v katerih naj prevladuje duh spravljivosti in praktično dosegljive smernice, katere se imajo dosledno kriti s končnim marksističnim ciljem: lokalna in svetovna preobrazba gospodarstva.
Zakaj v »bodoče? Moskva?
Predvsem zato, ker ji* Moskva slovanska, ki reprezentira središče kulturno mladih Slovanov. Oni so prevzeli z mladeniško silo mladega kulturnega naroda energično inicija-tivo za pravično preobrazbo svetovnega gospodarstva. Pomisliti je dalje treba, da je naša slovenska socialistična inteligenca že po vzgoji ori jentirana panslavistično, ki je s študijem socijalizma aioer izgubila iui-perijalistično - šovinistično - politično stran, — a o tem sem prepričan, da je v globočini njihove duše »kulturni- panslavizem ostal. 'l’ega mi tedaj ne smemo prezreti. Da se me ne bo napačno razumelo, pripominjam, da ja?, osebno n. pr. simpatiziram z vsetni kulturnimi« pan-izmi kakor s kulturnimi pangermanizmi, panromaidzmi itd. — ker njihovo sožitje ne smatram diametralnim ter tako morda nemogočim.
Iz gornjih izvajanj bi sledile sledeče zahteve:
1. Potrebno je atrnjenje vseh strokovnih organizacij v >enotno marksistično Btrokovno fronto* Slovenije In Jugoslavije.
2. Inicijativa za ustanavljanje zadrug in zadružnih tovaren ima dati vrhovna Strokovna komisija za Slo-
venijo v Ljubljani oz. eventualna vrhovna strokovna komisija za Jugoslavijo v Beogradu.
8. Uvesti se ima volilna dolžnost članov strokovnih organizacij za katerokoli marksistično stranko.
4. Iniciijativa za sporazum med slovenskimi marksističnimi strankami ima iziti iz strokovnih organizacij.
5. Inicijativa za propagando za ujediajenje amsterdamske in moskovske intemacijonale ima iziti iz strokovnih organizacij.
Na tak način bomo aktivirali pasivne elemente.
Rdeča armada naprej. V edinosti je moč!
*
(Opomba uredništva. — Kritiko k fclaa-Itu Amsterdaro-Moskva, ki nam jo j« poslal n. Mikit smo seveda radi priobčili. ker je ustvarjajočo In brez »trasti. Oddelek o sporu med SSJ Lu Mariborčani ima političen značaj, '/.ato mislimo, da je najurnestnejSe, če prepustimo polemiko o tem oddelku politi čnemu časopisju.
Kat se pa ostalega članka tiče, |>a priznavamo. da je v njem mnogo zelo zdravih misli, če ravno smatramo, da ho posamezne tt-ze nekoliko zgrešene.
V	prihodnji številki »Delavca- bomo na članek odgovorili in veselilo nas bo zelo, če se k razpravi priglasi čim več sodrugov.)
no sovraštvo do parlamentarizma, saj so pristaši sile in terorja! Po vseh državah pa, kjer parlamentarizem ni uničen, vlada sila in teror, ki pokoplje vsako demokratično načelo.
Poleg teh skupnosti vseh fašisti čnih organizacij so vendar tudi razlike med njimi.
Nemško fašistično gibanje stremi po vzpostavitvi monarhije in cesarja. V teh razkosanih razmerah, ki vladajo sedaj v Nemčiji, tudi ni mogoče kako drugo stremljenje med sovražniki nemško republike.
Obeski fašizem hoče obdržati fevdalno oligarhijo in hoče poteptati in uničiti delavski pokret. Boj ogrskih fašistov je naperjen tudi proti malim Židom.
Ameriški Ku-Klux-Klan-ovci so «e najprej« borili proti črncem v južnih in severnih ameriških državah, pa tudi proti proletarijatu.
Italijanski fašizem je prvi prevzel državno krmilo v svoje role e. Politika italijanskih voditeljev je Be-
lo	nejasna; samo dvoje lahko trdimo
o	njen: glavno pot imperijalizmu ia vodi proti delavstvu na j več je sovražnosti. Odprava osemurnega delavnika, visoko obdavčenje delavskih dohodkov, povzdiga najemniškega varstva itd.
Med tem pa, ko obsega fašistične stranke nešteto delavcev, vendar tega dela svoje stranke ne zadovolji* fašistični politiki.
Na gospodarskem polju hočejo delavstvu uničiti zadružne organizacije z velekapitalom.
Zato delavstvo v vseh teli fašističnih gibanjih nima mesta. V njih ge združuje različni povojni temni ©le rnonti in služijo raznim interesom, le interesom delavstva ne. Prinesla pa vsa ta gibanja ne bodo napredka, temveč reakcijo.
Rudarska stroka.
Fašizem — svetoven poiav.
Fašizem se v zadnjih dveh letih razširja domala po vseh deželah z neverjetno hitrostjo. Ima sicer v vsaki deželi svojo obliko in je tudi razvoju in potih različen, a ima povsod eno in isto bistvo. 0 razlikah med posameznimi fašističnimi gibanji je danes zelo težko govoriti v teh razmerah. To raziskavanje je otežkoceno poleg tega tudi s tem, da fašistične organizacijo same ne vedo kam vodi njih gibanje in v slučaju, da imajo svoj program, isti zanje ponavadi ni merodajen: ker ni nič lažjega kakor spraviti program na papir.
Eno j« docela jasno za delavstvo: vsem fašističnim gibanjem je skupno: vporaba surovega nastopanja, sile, skratka terorja. To označuj© italijanske fašiste, bavarske fašiste, Ku-Kluks-Kla novce, probujajoče se Madžare itd. Vsi' fašisti imajo samo en cilj: izviti in prevzeti državno moč v svoie roke. Kaj hočejo s tem fašisti v raznih deželah doseči to pa je vprašanje, ki ga razni fašisti različno re šujejo. Ko so prevzeli n. pr. italijanski fašisti v svoje roke državno oblast so imeli le eno parolo: umakni se s tvojega mesta (službenega), da ga zasedem jaz?
Tudi za družabne plasti, ki sodelujejo pri fašističnih gibanjih, splošno velja, da so bili pretfe del vladajočega razreda v državah, ki so vodile svetovno vojno, ki so pa gospodarsko oslabile te družabne plasti in jih tirale na to, da so skušale utrditi zopet svojo moč. Zato pa najdemo v fašističnih taborih zelo pisane ljudi in družbe: vojak« v premaganih dr žavah, višje uradnike, veleposestnike, ki hočejo izkoriščati neomejeno poljedelske delavce, malomeščane, ki jih je svetovna vojna gospodarsko oslabila in študente, ki prihajajo na prag nove dobe kot sinovi omenjenih stanov. V fašistične vrste prihajajo tudi podjetniki, ki hočejo dobiti boljše pozicije v boju proti delavstvu. Oni hočejo povečati svojo moč in svoj vpliv in iščejo zaslombe za te svoje namere v fašističnih gardah.
Tudi po vojni razpaseno pustolovstvo je mnogo pripomoglo k razširjanju fašizma. Slavohlepje pa je gibanje zelo pospešilo. Vse fašiste druži tudi to, da vporabljajo vsi nacionalistične fraze in se smatrajo vsi kot edine zastopnike patriotizma. Vse okrutnosti vrše fašisti v imenu »domovine«. Fašiste draži tudi skup-
Sklepi širšega odbora. 24. marca se je vršila seja »Unije slov. rudarjev« v Zagorju ob Savi. na kateri se je sklenilo sledeče:
Pri prvi točki, dnevnega reda: konstituiranje načelstva se je izvolilo so-druga Ivana Krušiča za predsednika >Unije slov. rudarjev-.
K drugi točki dnevnega reda: taktika in organizacija, so je sprejelo tozadevne predloge, kii se pošljejo po okrožnici vsem podružnicam »Unije slov. radarjev«.
K tretji točki dnevnega reda: prispevki in dajatve, se je sklenilo, da se sklep ožjega in širšega odbora z dne H. maja 1922 ne odobri. Dajatve ostanejo tore] v veljavi iste kot so bile dosedaj. Istočasno pa se mora članstvo pripraviti na novo regulacijo prispevkov in dajatev.
Ako hočemo biti res prava bojev-ria organizacija in bo nas razredni boj uspešnejši moramo sredBtva, ki jih rabimo za to sami žrtvovati.
V	to svrho se bodo vršili shodi in članski sestanki. Nova regulacija prispevkov in dajatev ima stopiti v veljavo s 1. julijem 1923.
Glede bolniške podpore je seja sklenila, da se Isto popolnoma odpravi ter se uvedejo mesto nje proste znamke v dobi bolezni. Vsak član, ki zboli, mora obolenje takoj naznaniti podružničnemu blagajniku mi pri ozdravljenju člana mora dotični blagajnik zahtevati od Unijskega vodstva tozadevno število prostih znamk, za katere jo treba voditi natančno evidenco. Sklep dobi polno moč 1. aprila.
Mezdno gibanje. Vsem eodrugaaai rudarjem naznanjamo, da se nahajajo. rudarji v rudniku Lese in rudarji v rudniku Drobendol v mezdnem gibanju. Nihče naj ne išče deta pri teh dveh rudnikih, dokler ne na znani mo, da je mezdno gibanje končano.
Shodi »Unije slov. rudarjeva. Javni rudarski strokovni shodiš se bodo vršili: v^Jlrastniku 10. aprila ob 4. popoldne v dvorani Delavskega doma; v Zagorju 12. aprila ob 4. popoldne; (kraj shoda bomo pravočasno še naznanili). — Dnevni red shodov:
1.	Delavski položaj. 2. Organizacija in nje pomen. Na shodih bosta poročala: s. Jurij Arh in Ivan Krušič. Predsedaikom dotičnih podružnic priporočamo, da shode pravočasno naznanijo.	\
Rudarji nemške Saijerske v Mav-ki. Dne 31. marca so stopili rudarji cele uemške Štajerske ob 2. uri popoldne v stavko. Rudarska organizacija je stavila tekom meseca raarca enotne mezdne zahteve. 0 teh zahtevah bi se moralo vršiti. pogajanje 24. marca. Ker pa jo medtem že izbruhnila v nekem revirju stavka, ker je montanistična družba naperila ostrino svojega boja proti organiziranemu in predčasno odpuščenemu delavstvu. Rudarski podjetniki s* radi lega spora odpovedali pogajanja dokler se spor konSnoveljavno ne reši. Pri razpravljanju o sporu na Dunaju dne 2G. marca so zastopniki rudarskih podjetnikov izjavili, da odpuščeni delavci niso kvalificirani delavci — d a.si so bili odpuščeni de-
Podlistek.
Janko Telban:
Sredi kaosa.
ti.
Sobota popoldne. Kaj tako buči, hrumi. Jeli Lordana preplavila bregove? Morda je peklo izpustilo tisoč-petstoosemdesetsedem vragov, da se trese zemlja? Ali kaj?
Tvrdka Pepini & Co. je vrgla dvestopetdeset delavcev na cesto
Ko se je to zvedelo po tovarnah, so parne piščalke zasikale, kakor kače na solnčnem parobku, ako prideš preblizu z nogo. Kolesje se je ustavilo, ogenj v pečeh je pogasnil in sajaste, od znoja umazane postave so se vsipale na dvorišče.
In sedaj hrum. bučanje, kakor v čebelnjaku. Masa zahteva pravico vzdiguje pesti, valovi, da se tresejo okna pisarne, za katerimi trepečejo uradniki-proletarci ?
Belo posuto dvorišče je temno, glava pri glavi in še vedno nove množice prihajajo. V sredini stojijo voditelji organizacije, ter ne vedo za nikak izhod. Končno se odločijo poslati ravnatelju zastopstvo, ki ga vodi Ivan. Mlad, po celem telesu tresoč
se uradnik mu pove, da gospoda ravnatelja ni v tovarni, ker se je odpeljal v mesto.
Kaj storiti sedaj, se nemo vprašujejo. Kako pomiriti razjarjeno maso, da ne zdrobi tovarne in ne naredi neumnosti, za katero bi potem plačevale dolg družine, dolgo dobo radi trenutka vzkipele strasti.
/Prepustite to meni,« se oglasi Ivan, ter stopit k odprtemu oknu. Ko ga množica zagleda potihne ter se za hip umiri.
: Sodtugi! Gospoda ravnatelja ni doma, zato nam danes ni mogoče ničesar rešiti. Jutri dopoldne skliče organizacija shod in potem bomo razpravljali o tem, kaj nam je storiti.«
»Jutri je prepozno, danes hočemo pravice! Takoj se morajo sprejeti vsi nazaj na delo!« zabuči kakor grom v daljarvi.
Sodrugi, danes ni mogoče .. ■*
»Mi smo na cesti!«
>Tudl jaz delim z vami usodo.
>Ti nimaš družine, zato lahko govoriš.
Jaz sem vaš in družina ste mi vsi, zato vas prosim, pojdite mirno domov, jutri pa vsi na shod ...«
»Prodal si nas. Za kos belega kruha si nas prodal .. .€
Izdajalec...«
Omahniil je nazaj, v glavi mu je šumelo...
»Prodal si nas ...«
Jaz sem jih prodal, prodal ...«
Sesedel se je na stol in za svetlimi jasnimi idejami je videl prvič temne sence ...
Polagoma se je prostorno dvorišče izpraznilo, noč je zavila tovarnic ško zidovje v pajčolan in ž njo so zasedle zidovje in velika železna vrata močne vojaške patrulje.
Po temni ulici ob reki Lordani pa jo korakal Ivim, kam? Naprej v temno noč. Iz valov je odmevalo. »Prodal si nas, prodal...«
S tresočo roko se je oprijel ograje., pigan razočaranja, kri mu je silila v glavo, oči so mu izstopile, toliko, da ni šel s pestjo nad valove... prodal si nas ...
/Ali jih nisem ljubil vse te črne izmozgane sence, se-li nisem boril ž njimi leta in leta za sveto pravico človeštva, stal jim na strani v težkih urah razočaranja, krepil jih, bodril,
o	plačilo...«
»Izdajalec!«
Popravil si je lase s potnega čela, ki so mu silili v oči, potem pa je dvigniJ desnico proti mračnemu nebu:
»Še pride čas, ko boste spoznali, kdo je žrtvoval za vas vse, vi, vi —
—	— ah, ne — vi, dragi moji ljubljeni v vlažnih podzemskih luknjah, vzklije vam ves s srebrom okovan svobode dan, — če tudi padem jaz...
V	dalji se je začelo svetlitii, prihajalo je na lahnih krilih, mlado jutro.
III.
Z vseh strani so hrumeli valovi množice v mesto. Vsi mestni mrli® Iz podzemskih lukenj, vsa okoliea, možje, žene, da celo otroci. Prostorni trg »Alberto« je bil že poln, glava pri glavi in še vedno novi valovi bo drvefi, kakor na sodni dan v dolini Jozafat. Kostanji so imeli svoje prebivalce, kantoni ograje — mravljišče. Samo velika svetla okna so bila mrtva, le tu in tam kak radovedne!. Izza težkih baramastih zaves je gledala buržoazija s strahom na bodočnost — bližnje dogodke.
Množica čaka, mrmra.
Tedaj se pokaže na balkonu mlad obrit človek, rdečo kravato se opazi na njem skoro do pasu in daje znamenje, da hoče govoriti. Vse utihn«
»Sodrugi! Sodražice!«
Tvrdka Pepini & Co. je vrgla dvestopetdeset vaših tovarišev na cesto .. .*
»Škandal! Fuj! Sramota!'
»Koliko časa bomo še gledali to. Posoda krivic je polna, že kipi... Vprašam vas, kaj naj storimo, ali gremo nazaj odkjer smo prišli, ponižno, pohlevno, se vržemo gospodu ravnatelju pod noge in ga prav lepo prosimo, da nas vzame nazaj v delo, ter nam odpusti, ali napravimo kone« trpljenju, zdrobimo in vdarimo na3* mučitelje i. železno roko?«
Udarimok	...	,,	..	v
(Dalje prih.)
»DELAVEC c.
STRAN S,
iavei /aposleni v revirjih teh podjetnikov oelih 2:] let. — Poleg toga ko delodajalci izjavili, da o mezdnih pogajanjih za spodnjo (nemško) Štajersko sploh ni govora. Na konferenci obratnih svetov se je soglasno sklenilo, cia stopijo i udar ji v stavko. Za stavko je glasovalo od zastopnikov 12.033 rudarjev. Zastopniki 11593 rudarjev za stavko; ostali proti stavki. Pri stavki je kolebalo tudi 300 kr-
ščanskih socialoev. Stavka se je razširila- na 85 rudarskih obratov in stavkalo je skupno 13.417 rudarjev. Montanistična družba je bila pa radi velikega pomanjkanja premoga in rud prisiljena, da je po tridnevni stavki vzpostavila 3. t. m. zopet obrat v- revirjih. V krajih, kjer se je stavka vršila, ni zaznamovati nikakib spopadov ali izgredov. Lastniki rudnikov so radarjem ugodili.
Oblačilna stroka.
Oblažilnlea Jugssl. Lloyd v Mariboru. V zgoraj omenjeni tovarni), ki obratuje še-le nekaj nad leto dni, je zaposlenih nad sto delavcev in delavk, ki so po pretežni večini organizirani in sicer v oblačilni organizaciji; delavci te tovarne so imeli za »voj obstanek že zelo hude boje.
Od meseca septembra 1. 1., ko je bila sklenjena zadnja pogodba, se je draginja znatno povišala ter prisilila delavstvo, da je moralo ponovno vložiti spomenico za povišanje mezd. V sklenjeni pogodbi lanskega leta stoji tudi točka, ki pravi, da se morajo pogajanja med delavstvom in delodajalci izvršiti v teku štirinajstih dni, če se od strani delavstva vloži novo spomenico.
Dne 17. februarja t. 1. je vložila oblačilna organizacija po naročilu in sklepu delavstvu tovarni spomenico; tovarna pa pogajanj ni uvedla po določilih stare pogodbe, t. j. v teku štirinajstih dni, temveč je pogajanja vodstvo zavlačevalo La še nadalje pustilo, da je delavstvo delalo nadure, pogajanja pa je uvedla še-le 13. marca. Delavstvo, ki se je upiralo na točko stare pogodbe, je pritiskalo na njeno izvedbo; ker po ravnateljstvo temu ni ugodilo, je viddlo delavstvo v tem činu kršenje pogodbe, nastalo je med delavstvom razburjenje in zapustilo je 8. marca t. 1. ob 10. uri dopoldne delo ter se solidarno podalo k razgovoru, na katerem bi se zavzelo stališče delavstva proti zavlačevanju stare pogodbe.
Ravnateljstvo je na to tovarno zaprlo, odslovilo mojstra, poslalo pri-rezovalee (prikrojevalce) na dopust, češ, da se bo začelo obratovati šele meseca maja ali pa julija. S tem je le hotelo strašiti delavstvo, da ga prši-
li	brezpogojno na delo; ker ravnateljstvo ni bilo voljno delavstvu kljub
naraščajoči draginji priznati nikake-gu povišanja mezd, je delavstvo zahtevalo le, tla naj se mezda zviša vsaj toliko, kolikor je draginja narastla. Organizacija je intervenirala pri obrtnem nadzomištvu, da pride do pogajanj, ki je imelo tudi ta uspeh, tla so se pogajanja vršila le z obratnimi zaupniki brez zastopnikov organizacije.
Ta namen je imelo ravnateljstvo že popreje in je tudi zagrozilo v dopisu na zaupnike obrata. Ker pa stavka ni bila premišljena radi nastalega razburjenja med delavstvom, se je moralo misliti tudi na posledice, ki bi nastale, če se odkloni pogajanje. Zato so je sprejel predlog ravnateljstva tovarne, o katerem se je obravnavalo 12. t. m. pri obrtnem nadzomištvu. Ker je stavka tako nenadoma izbruhnila, ne da bi delavstvo mislilo na korake, ki jih je napravilo, ne da bi poslušalo nasvete organizacije, se je moralo udati usodi. ki je izvirala iz nediscipline. Mlada organizacija tega delavstva se bo morala naučiti in se podvreči strogi disciplini, da so ne bo v bodoče pustilo voditi od slepe strasti in razburjenja, temveč bo hladno razsodilo položaj in svojo moč in ne bo podcenjevalo kapitalističnih moči, ki jih podpirajo vse oblasti, ki se združijo vedno v boju proti delavstvu. V tem boju ni imelo delavstvo dobička, temveč je moralo žrtvovati dobre točke stare pogodbe, ker še je na eni strani mezda povišala z« 20 odstotkov, na drugi strani pa so je podaljšal delavni čas tedensko od 46 na 48 ur. Zgubili so tudi plačane praznike itd. To naj bo torej le dobra šola za prihod-njost. Sedaj pa je treba organizacijo ponovno utrditi v potrebni disciplini, če si hočemo zopet priboriti to, kar' smo zgubili.
Živilska stroka.
Kongres živilskih delavcev v Beograda. Savez živilskih delavcev bo imel 8. in 9. t. m. v Beogradu svoj dragi kongres. Na dnevnem redu lega kongresa je tudi točka k uje-durjenju živilskih delavcev cele Jugoslavije. Osrednje društvo živilskih delavcev se lega kongresa ne udeleži.
Stavka pekovskih pomočnikov. Poročali smo že, da se nahajajo pekovski pomočniki beograjskih sla-šcičaren v stavki. V stavki se je solidarnim izreklo 55 pekovskih pomočnikov. Na izzivanje podjetnikov, ki so hoteli uvesti zopet nočno delo in so hoteli s tem odpraviti prepoved nočnega dela so odgovoroli pomočni-
Usniarska stroka.
Mezdno gibanje čevljarjev v Ljub-jani. Čevljarski >x>močniki Ljubljane n okolico se nahajajo v mezdnem tfbanju, zato opozarjamo vse pomočnike te stroke, da ne potujejo v Ljubljano, dokler ne javimo, da je mezdno gibanje končano. Konec mezdne-?a gibanja bomo objavili v »Delavcu*.
Dopisi.
gostilno Janšič strokovni shod /.a stavbinske delavce. Shod je posetil strokovni tajnik s. Leskošek, ki je nastopil po naročilu -Unije stavbin-skih delavcev v Celju«. Poročevalec nam je obširno razložil p cm en strokovne organizacije, socijalne zakonodaje in razrednega boja proletariata. Poročal je tudi, da je »Unija stavb, delavcev- v Celju vložila spomenico na Zvezo industiijcev« dne 5. marca t. 1., v kateri se je zahtevalo reguliranje plač stavbinskim delavcem.
Zveza industrijcev se žal na upravičene zahteve delavstva prav1 nič ne zmeni, ker misli, da je že vse delavske organizacijo vrag vzel, ter mislijo gospodje, da je sedaj za njih ugoden položaj za zviševanje delavnega časa in znižavanje mezd delavstvu. Ker J-Zveza industrijcev ni ničesar ukrenila, se je zadeva odsto-
pila Delavski zbornici za Slovenijo. Pri koncu shoda se je lepo število stavbinslrib delavcev vpisalo v organizacijo, ter se je nato izvolil pripravljalni odbor Unijo stavbiaskih delavcev« za podružnico v Hudi jami. Izvoljeni so bili ss.: Josip J agar, predsednik; Kmerih Schantl, namestnik; Anton Rici, blagajnik; Franjo Kliučer, namestnik; Ozvald Gologranc, zapisnikar; Franc Ferder, namestnik. Poleg pripravljalnega odbora so navzoči izvolili dva obratna zaupnika in sioer: Karola Lamuta in Franca Klinčerja. Obratna zaupnika sta ee prijavila, Inšpekciji dela v Celju in podjetju. V kratkem času se bo vrši! zopet strokovni shod v Hudijami, na katerega bodo imeli dostop vsi delavci. Do tega časa pa se ravnajmo po geslu: - V slogi je moč h
Oblave.
ki na večkratno opominjanje s stavko. Sod ni ge živilske delavce in posebno pekovske pomočnike poživljamo, da priskočijo z materijelnimi žrtvami na pomoč. S tem bodo izvršili svojo razredno dolžnost in s svojo solidarnostjo pripomogli do zmage. Prispevke naj sodrugi pošiljajo naravnost na Savez i-adnika ži-votnih namimica, šumadijska ul. 16 v Beogradu.
Stavka pivovarjev na Bavarskem. Kadi mezdnih diferenc so stopili v Mtlnchenu in Nlimbergu pivovarji v stavko. Stavka so je razširila tudi no druge obrate Bavarske. Samo v Miinchenu stavka 4000 delavcev.
III. PLENARNA SEJA STROKOVNE
KOMISIJE ZA SLOVENIJO
se bo vršila v soboto 14. in nedeljo 15. aprila t. 1. v tajništvu Strokovne komisiji:, Šelenburgova ulica 6. Začetek v soboto 14. ob 2. uri popoldne.
Dnevni red: 1. Poročilo predsedstva; 2. poročilo tajništva; 3. poročilo okrožnih tajništev; 4. blagajniško poročilo; 5. poročilo kontrolne komisije: fi. zvišanje kvote strokovne komisije; 7. zedinjenje; 8. Socialna politika; 9. smernice »Delavca«; 10. personalije; 11. došli dopisi; 12. raznoterosti in interpelacije. .
Predsedstvo Strokovne komisije.
Centralna seja kovinurjev se bo vršila v sredo 11. t. m. takoj po delu v društvenih prostorih.
Javornik. Podružnica kovinarjev na Javorniku vabi vse člane na članski sestanek, ki se bo vršil v torek dne 10. aprila t. 1. ob 7. uri zvečer s sledečim dnevnim redom: 1. poročilo delegatov s kongresa; 2. raznoterosti. — Z ozirom na važnost dnevnega reda pričakujemo polnoštevilni' udeležbe.	Odbor.
Medvode-GpriČune. Shod komičnih delavcev podružnice v Medvodah Goričanah se bo vršil v nedeljo 15. aprila v običajnih prostorih. Več na lepakih. Polnoštevilna udeležba jo dolžnost.
NAMEŠČENCI!
Vabilo na II. redni občni zbor »Društva nameščencev bolniške blagajne- za Slovenijo v Ljubljani), ki se bo vršil v nedeljo dne 15. aprila 1923 ob 9. uri dopoldne v sejni dvorani Mestnega magistrata s sledečim dnevnim redom:
1. otvoritev občnega zbora, pozdrav predsednika in ugotovitev delegatov;
2. poročilo tajnika;
3. poročijo blagajnika;
4. poročilo nadzorstva;
5. volitev novega odbora;
6. slučajnosti.
Prosimo polnoštevilne udeležbe!
Naslednje poslovalnice volijo po enega oziroma dva delegata, katerim je vročiti tozadevna pooblastila:
MariboT, Bistrica, Murska Sobota 2 delegata;
Colje, Laško, Gorenja Radgona 1 delegata;
Ptuj, Rogaška Slatina, Ormož l delegata;
Šoštanj, Slovenji Gradec, Konjice
1	delegata;
Brežice, Krško, Sevnica, Marberk, Zagorje 1 delegata;
Jesenice, Tržič, Kranj. Kamnik
1	delegata;
Vrhnika, Kočevje, 1-ogatec, Novo-mesto 1, delegata.
Vse sodruge in sodružice bližnjih poslovalnic vabimo, da se občnega zbora osebno udeleže.
Zcbrnln. Sorodniki pouesrečeacev Franca Petrič in Miha Steni, rudarjev s vin fienega rudnika v Mežici, no najtopleje zahvaljujejo delavstvu omenjenega rudnika, delavskim deputacijam iz Le§ in Prevalj, uredništvu rudnika, rudarski godbi in požarni hrambi za izkaz,anje zadnje časti in nešteto darovanih vencev. — Rodbini: Pe-trič-Borovutk in Štern.
Zahvala. Podpisana »e najtopleje zahvaljujem delavstvu in pazništvu rova dlančnik za nabranih Din 292.50 ob priliki poneečeienja mojega moža v jami. — Antonija Petrič, vdovn po ponesrečenem rudarju Petriču.
Zahvala. Podpisani Matija Rogelj, usnjar tovarne Pollak v Ljubljani se zahvaljujem vsem sodrugom za vsoto Din 192.50, katero so nabrali povodom moie bolezni.
Matija Rogelj.
Huzpusl Osrednjega urada za zavarovanje delavcev, izpostava 1. II. v Ljubljani (preje začasna delavska zavarovalnica zoper nezgode v Ljubljani). Ra podlagi zakona o zavarovanju delavcev in sklepa ravnateljstva Osrednjega urada za zavarovan,)« delavcev v Zagrebu z dne 23. febr. 1925 sta bili gornji instituciji, ki sta od L 1919 naprej izvrševali nezgodno zavarovanje de-lavoev (železničarjev in rudarjev) v Sloveniji in Dalmaciji z dnem 8. marca 1923 razrešeni svojih dolžnosti in je njih sedanji (likvidacijski) delokrog prešel v pristojnost Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu. Radi tega je vse dopise in pofii-ijatve, ki bi se imele naslavljati bodisi na bivšo »Začasno delavsko zavarovalnico zoper nezgode v Ljubljani«, ki je od 1. jul. 1922 nosila naziv »Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu, Izpostava I. v Ljubljani«, bodisi na bivšo ;>Železničarsko zavarovalnico zoper nezgode v Ljubljani«, ki je od 1. jul. 1922 nosila naziv »Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu, Izpostava II. v Ljubljani«, od sedaj naprej pošiljati na naslov: -Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu, Predovičeva ulica 1/1. 0 tem se obveščajo vsi delodajalci in delojemalci, ki so bili dosodaj člani imenovanih zavodov.
Mezdno podajanje čevljarjev v Ljubljani. Dne 6. marca t. 1. so zahtevali čevljarski pomočniki povišanje mezd. Z dopisom z dne 22. t. m. pa je Čevljarska zadruga v Ljubljani sporočila, da poviška ne prizna. Pomočniki so sedaj zahtevali pogajanje. 0 poteku mezdnega gibanja bomo še poročali.
Pouk in razvedrilo.
Uutlajauin pri Laškem. Bo dolgotrajnem »panju, v katerem se je nahajalo tukajšnje delavstvo, se je našlo vendarle nekaj sodmgov, ki
žele, da se naše organizacije obnove. Ker tega niso storili rudarji, smo se dela lotili stavbinski delavci. — Sklicati smo v četrtek dne 29. marca v
*	Angleški delavci pravijo: kapitalizem zbogom! Predlog, ki ga je formuliral poslanec angleške Delavske stranke Snotvden hi ga stavil v angleški zbornici se glasi: Z ozirom na to, d« je kapitalistični sistem pokazal, da ni zmožen porabiti in razviti naravne pomožne vire in proizvajalne moči ter pridobiti človeštvu dostojno življenje kljub temu, da leži vzrok temu v tem, da so proizvajalna sredstva v zasebnih rokah in rokah privatnih kapitalistov in pod zasebnim nadzorstvom, zato naj parlament sklene zakon, ki bo omogočil
polagoma odpraviti kapitalistični sistem in namesto njega uvesti socialistični družabni resi, ki naj bo zgrajen na skupni lastnini in splošnem adzorstvu proizvajalnih sredstev in njih razdelitve«. — S. Snowden jo predlog obširno utemeljeval in ga opravičeval in trdil, da Delavska stranka neomejeno veruje v to, da bo prišel dan, ko pač ne bo potreben boj za košček kruha.
*	Cerkev in sovjetska Rusija. — Močna opora carizmu v Rusiji je bila pred rusko revolucijo inska pravoslavna cerkev« S carizmom je padU'
Pripravi se na dostojno praznovanje praznika Dela!
Po svetu.
tudi mož pravoslavno cerkve, ki se je morala ločili od države. Rusko ljudstvo je globoko versko čustven narod in v njem cerkev ni izgubila vsega vpliva. Medtem, ko je starejša duhovščina v najtežjih lotih ruske revolucije vodila [troti sovjetski vladi sabotažo, se je mlajša duhovščina prilagodila razmeram — nastal je v cerkvi razkol in 'zmede. V teh zmedah pa so pričelo tekmo med seboj še druge verske sekte in ta troj podpira ali ga vsaj pospešuje sovjetska vlada sama, ker je mnenja, da bo ruski narod tempreje spoznal neumnost verskih dogem in se bo na ta način rusko ljudstvo otreslo vraževerstva. Cim več veroizpovedanj bo. tem manjša bo verska nestrpnost. V Rusiji vlada popolna verska svoboda in cerk\-e imajo prosto pot, to pa le v mejah zakonov. Sovjetska vlada baje direktno podpira ameriško metodistično cerkev, ki žalitev a n. pr. znižanje delavnega časa na najmanjšo mero, starostno in brezposelno zavarovanje, zavarovanje delavcev itd.; ta verska sekta je torej mnogo naprednejša, kakor je n. pr.
— Kovinarski kongres, ki se je vršil 1., '2. in 3. aprila na Jesenicah, je nad vse dostojno potekel. Vse resolucije, o katerih se je vršila obširna debata, ki je bila vedno na višku stvarnosti — so bile sprejete skoro »oglasno.
Stari odbor je po podanih poročilih jmi po debati, ki se je vršila en cel dan, dobil soglasno zaupnico.
Tudi za centralni odbor, ki je bil na kongresu izvoljen, so glasovali vsi delegati razun enega.
Natančnejše poročilo o poteku kongresa in sprejete resolucije bomo priobčili v prihodnji! številki »Delavca«.
— Kaj bo napravil? Znani hrvaški demagog Stipica Radič je obljuboval kmetom, da bo proklamiral Hrvaško republiko, če ga bodo volili. Kmetje »o ga res izvolili, a s pripombo, da ga bodo ubili, če svoje obljube no izpolni.
Sedaj se pa nahaja v nekoliko čudnem položaju. Oe proklamira republiko, ga bo državni pravdnik pustil obesiti — če jo pa ne, ga bodo pa prevarani kmetje.
Naši klerikalci, ki so pri zadnjih volitvah obljubovali med, mleko in avtonomijo naj pazijo, da ne pridejo v enak položaj!
— Iz Poruhrja naj se vojaštvo vutukne. V angleškem parlamentu se to dni vrši debata o poruhrskem vprašanju, kjer bo govoril tudi Lloyd
George, ki bo delal najbrže z opozicijo, ki bo stavila predlog, da se ih ruhrskega ozemlja umaknejo vse vojaške oblasti in se ga postavi pod nadzorstvo zveze narodov.
— Število ljudi narašča. V Zedinjenih državah je narastlo število prebivalstva od 1. 1910 za 14 milijonov. Na Japonskem je prebivalstvo narastlo za 4 in pol milijone ljudi. Na Francoskem je narastlo število za 2 milijona 800 tisoč več ljudi, kakor 1. 1910, na Angleškem za 2 milijona 30 tisoč, v Nemčiji za 1 milijon 400 tisoč. Svetovna vojna pa je uničila 10 milijonov ljudi!
— Pohod lačnih bataljonov; Glavno mesto Vel. Britanije London je že od meseca novembra lanskega leta zbirališče brezposelne armade iz cele Angleške, Škotske in Irske. Angleški časopisi imenujejo ta pojav »Hunger-Marcherr (lačni potniki). Pri demonstracijah na pohodu v London nosijo deske z napisi: »Raje smrt, nego lakoto!« Pisane množice se cele tedne pomikajo proti angleški prestolici; med njimi je opaziti brezposelne delavce, odpuščene vojake, invalide in serijske delavce. Pred palačo ministrskega predsednika se pisana družba ustavi in zahteva od vlade, da se sprejme delavske zastopnike v avdi-jenco. Po posvetovanjih z državnimi tajniki privoli ministrski predsednik na pritisk delavske mase v to, da
pravoslavna, ki je nazadnjaška, reakcionarna itd. Upajmo, da se bo posrečilo naprednejšim elementom v Rusiji da bodo ruskemu ljudstvu iztrebili vsaj tisto vraževerstvo, ki je cok-lja vsakemu napredku in posebno delavskemu gibanju.
*	Pri eni mizi s kraljem. Neka teri voditelji angleške Delavske stranke so bili iia obedu pri angleškem kralju. Po starem dvornem običaju so se celo napravili. Angleški delavci se radi tega dogodka zelo jeze, ker niso prijatelji monarhije. Delavski voditelji odgovarjajo, da s tem še niso izdali delavstva, kar nam jasno dokazujejo zadnji predlogi nekaterih delavskih zastopnikov v parlamentu, ko hočejo na vsak način dati slovo kapitalističnemu proizvajalnemu sistemu. Torej pri obedu kralj ni nič pregovoril delavskih voditeljev. Da pa so se voditelji odzvali obedu, to pa ni nič hudega, saj je celo Oičerin hodil po Evropi s frakom in cilindrom in tudi obedoval pri isti mizi 's kraljem in celo kardinalom.
sprejme voditelje. Vsi državni uradi, posebno pa uradni sedež Bonar La-vva, so močno zastraženi v prisotnosti lačnih potnikov. Ti pojavi spominjajo na precej stare čase, ko so desettisoči svobodnih Angležev zahtevali splošno volilno pravico. Ponavljanje teh bojnih sredstev pomeni soc. propadanje nižjih slojev, pezo gospodarske prize nad delavskim razredom in gnilo notranjo in zunanjo politiko hlapcev bank in kapitala.
— Južna železnica. Pogajanja za podržavljenje Južne železnice, ki so se vršila v Rimu, so končana. Kakor vse kaže, se bo podržavljenje precej zavleklo ali pa se sploh ne bo izvršilo. Najbolj se podržavljanju upira Italija in Mussolini sam. Tudi Jugoslavija in Nemška Avstrija s podr-žavljenjem nista nič kaj zadovoljni. Odpor se je rodil tudi v Madžarski.
— Nezgode v angleških rudnikih so se v letu 1922 zelo potnnožile. V 1. 1921. je bilo 813 smrtnih nesreč.
V 1. 1922 s© jo število smrtnih nezgod povečalo na 1153, torej za 340 več, kakor v preteklem letu.
— Nemško-avstrijska vojska razpuščena. Takozvano narodno bram-bo, ki je stalna avstrijska vojska, bo po novem vladnem načrtu razpuščena. Vlada misli obdržati nekako varnostno vojaštvo, ki se bo združilo z orožništvom in polteijo in bo služila le v svrho vzdrževanja redu in miru. S tem misli zmanjšati vlada ogromne izdatke za vojaštvo. Novo organizirane varnostne straže bodo neposredno podrejene ministrstvu za notranje zadeve.
— Ameriški železničarji in 8urni delavnik. V Chikagu so določili za 321.000 železničarjev 8umi delavnik in jim istočasno zvišali mezde.
— Stavke v Jugoslaviji v 1. 1922.
V letu 1922 je bilo v Jugoslaviji v 127 podjetjih, pri katerih je bilo zaposlenih 26.850 delavcev. Delavci so izgubili 14 in pol milijjanov dinarjev.
V avgustu je bilo 38 stavk, v decembru pa najmanj (3). Lesna industrija je bila prizadeta pri 33 stavkah, kamnoseška industrija je bila prizadeta pri 19 stavkah.
— Ministri pred smrtno obsodbo.
Bivši bolgarski ministri, ki so bili med vojno v bolgarskih ministrskih kabinetih in so bili obdolženi krivde, da se je Bolgarija udeležila svetovne vojne, so bili pred kratkim obsojeni. Bila je to sodba izvršena po volji bolgarskega ljudstva in na njegov pritisk. Večina obdolženih ministrov je bila obsojena na smrt, ostali ministri deloma na dosmrtno ječo, deloma na večletno dobo težke ječe. Povrniti bodo morali tudi vojne stroške, kar jih je imela Bolgarska (vojni krediti). Zgubili so obsojeni ministri tudi vse državljanske pravice.
*
Anarhija v Bolgariji.
V	glavnem mestu Bolgarije .Sofiji so pred kratkim zopet zadušili poskus anarho-teroristističnib elementov, ki so s terorjem pričeli spopad v mestu. Ko je posegla vmes policija in žandurmerija sta obe naleteli na oborožen odpor. Upor se je konča! a samoumorom kolovodje anarhističnih puristov.
Z delavsko krvjo se igrajo.
V’ Essenu (zasedeno ruhrsko ozemlje) so hotele zasesti francoske vojaške čete shrambo za avtomobile. Predno so čete vkorakale, so dali ravnatelji tovaren delavcem znamenje, da s sirenami zberejo vse delavstvo. Gotovo je seveda, da je pri lem prišlo do spopada z razburjenim delavstvom. Bilo je pri tem spopadu več mrtvih in več sto ranjenih. Ravnatelje tovaren so francoske oblasti aretirale, razburjeni delavci so pozneje napadli še avtomobil s Francoskimi vojaki. Nekoliko pameti bi bilo tudi treba in previdnosti, saj delavska kri tudi ni tako poceni.
Krediti za ruhrsko akcijo.
Francoska zbornica je dovolila ponovne kredite za m h rak o akcijo proti glasovom radikalnega socialista: Pilerra Roberta, socialnega demokrata : Bluma in komunista Berthona. (Vsi ti zastopniki treh socijalističnih struj so v finančnem odseku, ki je o kreditu razpravljal.)
Zopet konferenca.
Vzhodna (orientska konferenca radi turških sporov v Mali Aziji) se v najkrajšem času zopet sestane. — Pravijo, du se ‘bodo na tej konferenci diplomati pobotali. Mi ne vemo,
Abstiucntsku razstava. Abstinent-ski odsek delavske izobraževalne
zveze »Svoboda«' v Celju priredi v nedeljo in ponedeljek dne 8. in 9. aprila 1923 v mestni osnovni šoli v Celju antialkoholno razstavo z naslovom »Južna Nemčija v boju proti alkoholu«. Razstava je odprta ta dva dneva od 8. ure zjutraj do 14. ure popoldne. Pri razstavi se bodo slike obširno tolmačile. Vstop je prost. Poživljamo vse sodruge, da to razstavo v čimvečjem številu posetijo. — V torek dne 10. aprila 1923 ob pol osmih zvečer se bo vršilo predavanje o temi:	Kronični	alkoholizem	in	dege-
neracija* s posebnim ozirom na degeneracijo spolne žleze. Predaval bo medicinec s. Mikič s pomočjo skiop-tičnega aparata. K temu predavanju mladina pod 18. letom nima dostopa. Tudi na to predavanje je vstopnina brezplačna.
»Kresa« 2. številka je izšla in ima sledečo vsebino: Ernest Tiran: Nn praznik; Tone Seliškar: Čuvar vojaških grobov; Angelo Cerkvenik: Ma-
Isikffi,
Današnje človeštvo ima to, za kar je zrela Če ima diktaturo, jo ima zato, ker še ni sposobno, da bi se demokratično vladalo. Oe ima kapitalizem, je to znamenje, da ni še zrelo za socializem. Če imaš v sebi sposobnosti učitelja, uči nevedne.
zakaj diplomati tako ljubijo lake brezplodne konference?! Dokler bodo ljudstva plačevala stroške teh konferenc bodo konference pri zelenih mizah vedno trajale in spori ne bodo izginili.
Nova ustava v Romuniji.
Nova ustava v Romuniij, o kateri je rermmska zbornica razpravljala, se ne razlikuje mnogo od stare. Vsi romunski državljani brez razlike plemena, narodnosti in vere imajo enake pravice (na papirju!) Posebne točke ustave se tičejo nacijonali-zaeije gozdnih kompleksov' In ozemelj. Določbe, ki se tičejo židovstva, so židovske zastopnike v parlamentu zadovoljile. Židovski glasovi so se pri glasovanju izrekli za novo ustavo.
Brezposelna podpora.
Češkoslovaška vlada je odobrila za brezposelne delavce 250 milijonov češkoslovaških kron podpore. Alko j>odpora potrebam brezposelnih delavcev ne bo zadostovala, je vlada m pripravila še vsoto 600 milijonov češkoslovaških kron.
Kongres ogrskih strokovnih organi zacij.
Pred in tekom velikonočnih božičnih praznikov se je vršil kongres ogrskih strokovnih organizacij, ki zaznamujejo v času najhujšega belega terorja znatno napredovanje. — Povabljeni so bili tudi inozemski zastopniki. Jugoslavijo sta zastopala s. Luka Pavičevič, tajnik Glavnega Delavskega Saveza Jugoslavije in s. Mikolič. Ogrske strokovne organizacije so dvignile svoje člansko število na 200.000 članov.
riška (nadaljevanje), Vladimir So~ luvjev: Krist je vstal! Vinko M6dorn-dorfer:	Kmet	je oral n« dun troh
žebljev (koroška narodna pripovedka); Joško Krošelj: Svobodni morilci; Sužnji; Čulkovski: Bohot smrti; Leonid Andrejev; P. Mulford: Materialist iu idealist; Aforizem. Č. K.: Pregled svetovnega delavskega telovadnega in športnega gibanja v II. polletju 1922. Kronika. »Kres' izhaja mesečno in se ga naroča v upravi v Ljubljani, Židovska ulica 1 /I. Celoletna naročnina znaša 50 Din. Delavstvu »Kres toplo preiporočamo
Tone Seliškar: Trbovlje. V založbi Slovenske Socialne Matice je izšla pesniška zbirka z gorenjim naslovom. Cena broširanemu izvodu je 12 dinarjev, vezanemu izvodu 17 dinarjev. Dobi se jo po vseh knjigarnah, naroča pa se jo pri Slov. Socialni Matici v Ljubljani, Židovska ulica 1/1. Podrobnejše poročilo o zbirki priobčimo prihodnjič. Knjigo delavstvu toplo priporočamo.
*
Volja jo svetovna sila. (Ibsen.) Tre iz grobov vstaja novo življenje (Niteche.)
V	imenu Strok. kom. (P. odb. GDSJ.)
Izdajatelj: Franc Svetek. Odgovorni urednik: Ivo Meznarič. Tiska tiskarna Makso Hrovatin.
StrMi, Izdeloilcl orodja in menil!
se zopet:
la premično mere (Prfizlsione-Schieblehren) iz ©rodnega jekla, izdetarre iz celega, z znamko ,.Mikron Glashart" od Din 175’-- do Din 220.- . !a drobnomere (Mikrometer) od Din 105 — do Din 386’ —. in navojne mere (Gswind©lehren) Din 42'—. le jeklena členkovita merila (Šmhlglleder-MacstSbe) Iz jekla 20 urna peresa v m/m in angl. meri (angl. col.) z vstavo peresa, obsoiutno nezlomljive, komad Din 22*—.
Pri večjem odjemu 5°/o popusta. : Prospekte poSiljem na zahtevo.
UM Mach, Domžale 74, Slovenija.
Razno.
Prosveta.