Dnevne novice, -j- Veličastcn shod obmcjnih Slovencev se je vršil dne 8. februarja 1914 v Selnici ob Muri. Nad 200 zborovalcev je protcstiralo nakani šulferajna ustanoviti v Selnici nemško šolo. Govorili so poslanec Iv. Roškar, kaplan Živortnik in urednik Žebot. Stari ljudje so rekli: tako lepega shoda še nisem videl. Tako lepih govorov še nisem slišal. Shodu je predsedoval gospod Hauc, župan iz Ceršaka, podpredsednik je bil selniški župan g. Ferlinc, Uspch shoda je velikanski, -f Dve lepi zmagi. Za župana v dičnem obpohorskem Framu je bil izvoljen 6. febr. dosedanji župan, vrli Slovenec, Karol Čcrne. Pri zadnjih volitvah se je razneslo v svet, da so si priborili nemškutarji *est odborniških mest, torej polovico. Volitcv župana pa je pokazala nasprotno. Narodnjak g. Černe je dobil 9 glasov, 3 glaglasove pa Nemec Bohm. Pristaš K. Z. g. Lešnik je izvoljen za obč. svctovalca. — Za župana v Morju pri Framu pa je izvoljcn dolgoletni župan g. M. Koren, res prava katoliško-slovenska korenina. Tudi za svetovalce so izvoljeni sami našinci. Frančanom in Morjančanom iskrcno čestitamo! -f »Mladost« prva številka je izšla v torck. Kdor jo ne dobi pravočasno, naj reklamira. Druga in tretja številka izideta skupaj v marcu. -f Organizirani šnopsarji. Ko je predsednik mariborske »Svete vojske« č. g. dr. Kovačič, predaval predzadnjo nedeljo na protialkoholnem zborovanju v Ormožu, so navreli v šolo, kjer se je zborovanje vršilo, tudi pijani organizirani šnopsarji pod vodstvotn svojega generala Baumana. Ljudje so se zgražali nad posurovclostjo liberalne in nemškutarske šnopsarskc sodrge. Lepi družbi čestitamo! Sedaj vidimo, da se liberalci in nemškutarji ne družijo samo ob volitvah, ampak tudi v boju proti tr^znostnemu gibanju. + Jnog»irne dQp&Jtoss^©holne gostilne p"a neTBan za dnevom se dovoljuf(gj5"tt§Sktt!arfem v mariborskem okrajnem glavarstvu nove šnopsarije, a ko je nek Slovenec hotel pri Sv. Trojici v Slov. goricah otvoriti brezalkoholno gostilno, je glavarstvo ubogalo trojiško nemškutarijo, tcr je odrcklo koncesijo. š Ccljski okraj. Notranjc ministrstvo je naznanilo dr. Korošcu, da je nakazalo sporazumno s finančnim ministrstvom 40 tisoč kron za one, ki so v celjskem okraju lani imeli škodo vsled mraza in toče. + MoiuariShl-čagteiki sta nemški iflfihnlritriHln *r nekem Tiemškem dnevniku je Citati, da so nekateri mornarifini podčastniki ob priliki nekega popivamja darovali nekaj kronic za nemško bojno društvo »Deutscher Schulverein«, kar se večkrat dogaja. Za nemško bojno društvo pravimo zato, ker to res ni več obrambno društvo, katero ima namen gledati na to, da se nemški otroci ne poslovenijo, ampak ima imenovano društvo skoro izključno le namen deco drugih Tiarodnostij ponemčevati. Načeloma bi bilo pač najbolje, da bi se vojaštvo sploh vzdrževalo sodelovanja pri enakih društvih. Ker je pa to pri Nemcih že splošno v navadi, bi pa morda ne škodilo, ko bi se tudi naši fantje pri vojakih pri gotovih prilikah spomnili naše »Slovenske Straže«, kateri se gotovo ne more očitati, da je bojno društvo napram drugim narodnostim, ampak skuša narodu le to ohraniti kar ie in kar je že bilo njegova last. Enaka pravica za vse! -[- Pozno svobodomiselno spoznanje. Bivši francoski ministrski predsednik Clemenceau, ki je vodil najstrupenejši boj proti veri in krščanski ccrkvi, je objavil zbirko člankov, ki jih je zadnji čas napisal v svojem listu »L' homme libre«. Med drugtm pravi: »Dolgo časa smo mislili in mnogo jih še danes misli, da znanje človeka usposablja hoteti dobro. Toda prvič, dušcvna neenakost ljudi nc pripušča enake izobrazbe; drugič, kako velika je pot od zoanja do hotenja! Človeka je treba predvsem izobraziti, da hoče in dela dobro.« Tako uči tudi tista cerkev, katero je Clemenceau tako ljuto preganjal. — Okrajni glavar na Štajerskem je postal okr. nadkomisar dr. Rihard pl. Heily. — Glavni nabori na Slov. Štajerju. Dopolnilni okraj Maribor (47. pešpolkj: Ivnik 2. in 3. aprila; Nemški Louč 4. in 6. aprila; Arvež 16., 17. in 18. marca; Lipnica 20., 21., 23. in 24. marca; Maribor (mesto) 14. in 15. aprila; Račje (Maribor desni brcg) 16., 17. in 18. aprila; Ranca—Pesnica (Maribor levi breg Drave) 20., 21., 22. in 23. aprila; Št. Lenart v Slov. goricah 24., 25. in 27. aprila; Slov. Bistrica 28., 29. in dnc 30. aprila; Cmurek dne 26., 27. in 28. marca; Radgona 30. in 31. marca. — Dopolnilni okraj Celje (87. pešpolk}: Celje (mesto) 27. marca; Celje (okolica) 28. 30., 31. marca in 1. aorila: Šmarie 20. in 21. marca; Laško 2., 3. in 4. aprila; Vransko 22. in 23. aprila; Mozirje 20. in 21. aprila; Ljubno 18. aprila; Konjice 23., 24. in 26. marca; Ljutomer 4. in 5. marca; Gornja Radgona 2. in 3. marca; Ptuj (mesto) 6. marca; Ptuj (okolica) 7., 9., 10,, 11., 12. in 13. marca; Ormož 14. in 16. marca; Rogatec 17. in 18. marca; Sevnica ob Savi dne 6 aprila; Kozje 7. in 8. aprila; Brcžice 14., dne 15. in 16, aprila; Šoštanj dne 24. in 25. aprila; Slov. Gradec 27. in 28. aprilaj Marenberg 29. in 30. aprila. -j- Zborovanje obmcjnih slov. kmetov. V nedeljo 25. jan. je zborovalo v Jarenini katol. slov. politično društvo za obmejne kraje. Do 100 kmctov se je zbralo, kljub hudemu mrazu. Zborovanje je vodil šentiljski župan g. Thaler. V otvoritvenem govoru se je predsednik v navdušenih besedah spominjal rajnega dcž. odbornika prof. Fr. Robiča. Nato je poročal drž, in dežel. posl. Roškar o dežel. in drž. zboru. Zborovalci so stavili važna vprašanja na g. poslanca, ki je točno odgovarjal, posebno glede sekatur davč. uradnikov. Govorili so še preds. Thaler, kaplan Razbornik in urcdn. Žebot. + Odlikovanje. V nedeljo 1. t. m. je polnoštevilno zbrani občir.ski za-stop dr. Pamečah soglasno izvolil poslanca drK. Verstovšeka za priznanje njegovega neutrudljivega delovanja eastnim občanom. Čestitamo! -f Tudi mi-smo Uike). Zanesljiva poročila pravijo, da bo ogrska vlada z Rumuni v kratkem res sklenila spravo. Kakor je dejstvo samo na sebi pozdravljati, mora dobrega Avstrijca vendarle srce boleti, če vidi, da je ta sprava posledica pritiska zunanje državc na našo monarhijo in rumunskega iredentizma. Grof Tisza pospešuje spravo posebno še zaio, ker Rusija prav sedaj kuje novo balkansko zvezo, Jv katero vabi tudi Rumunijo. Kaže se pa tudi, da je kompromis raed Ogrsko in Hrvatsko, kljub temu, da ni Hrvatom veliko prinesel, odkritosrčno mišljen. V tem mnenju nas potrja predvsem srbsko časopisje, ki pravi, da se jc grof Tisza s Hrvatsko moral pogoditi iz zunanjepoliiičnih vzrokcv, da konsolidira razmere na eni najncvarnejših točk monarhije. Srbi pa že vedo, pri čem da so, ker vodijo oni hrvatsko-srbsko koalicijo. Isto velja za Bosno, kjer je Bilinski Srbe, potem ko je vsled iredentizma vsa njihova društva razpustil, zopet sprejel z bogatimi darovi v avstro-ogrsko naročje. Slovenci pa, ki smatramo svojo usodo za trdno zvezano s Hrvati in se čutimo z njimi solidarnc, ostanemo tisie sirote, kakor smo prej bili. Treba je pribiti, da se v hrvatski javnosti v zadnjih tako pomembnih časih ni liaše irae niti imenovalo in da sc jc v hrvatskern saboru celo od strani pravašev v njihovih državnopravnih deklaracijah Slovenija čisto pozabila. To je grenko, Zato pa nam ni treba obupati. Oprti na krščansko zavest našega ljudstva, zasledujmo politiko kulturnega in gospodarskega okrepljenja našega naroda dalje, zanašajoč se na Boga in nase; zberimo kolikormogoče vse Slovence v našem krogu, da bo cna tnisel prešinjala vsc slovenske dežele in da se bomo vsi zavzcli za svoje pravice, naj se gre za Kranjsko ali Koroško ali Štajersko ali Primorsko. — Poroke. Poročila se je v Škofji Loki gdčna Angelina Wasch z g. Venclom Zausinger. — Iz Frama poročajo: V pendeljek .9. t. m. sc poroči Feliks Kodrič, ugledcn narodnjak, z gdčno Marico Dobnik iz Št. Janža na Dravskera polju. — Imeuovan je za primarija v bolnici v Slov, gradcu zdravnik dr, Fcrdinand Kunej. — Umrl je v Eisenerzu višji poštni mojster Korel Jacobi, ki jc prej služil v Pragarskem. — »Slovenski Sadiar.« Vsled tiskarske stavke tudi »Slovenski Sadjar« ni mogel iziti pravočasno, kar naj nara vlc. naročniki izvolijo oprostiti. Ker so se razmere v tiskarni te dni uredile, upamo, da izide 1. številka če ne prej vsaj koncem prih. tcdna, 2. in 3. štev. bomo izdali krog 20. marca v skupnem zvezku. — Upravništvo. — Gospodarski shod v Studenici pri Poljčanah. V nedeljo dne 8. t. m. predpoldne se je vršil iukaj goSpodarski shod. G. potovalni učitelj ie gcvoril u vzgoji sadnega drevja in riguliranju vincgradov. Popoldne je pa bil političen shod, katcri je bil nad vse sijajen. Veliki prostori g. Wirta so bili napolnjeni. Poslanec Pišek nam jc poročal o državnera in deželnem zboru ter o raznih gospodarskih zadevah. Veselilo nas je, ko smo slišali, kako nas poslanci S. K. Z. varujejo novih davkov in postav, katere so obrtnikom v škodo. Izrekli smo jim našo hvaležnost in zaupanje. — Dvojna poroka. Iz Male Nedelje poročajo: Dne 11. svečana t. 1. obhajata posestnika Anton in Marija Belšak srebrno poroko in ravno na isti dan se poroči njuna hčer Jožefa. Obema paroma čestitamo in želimo, da bi čez 25 let tadan zopet tako slovesno obhajala, " — Fram. Tukajšnji župan Carl ČCrnej se poroči z gdčno Marijo Wesiak, hčerko tukajšnjega tovarnarja. — Žsleznica Ljutomer—Ormož. Liberalci trosijo vesti po ljutomerskem in or- mošketn okraju, da jc Kukovčeva in Plojeva zasluga, da se bo> zidala železnica Ljutomer—Ormož. To je laž! Poslanci naše stranke so bili, ki so storili potrebne korake, da se je vlada vendar konečno odločila za.zidavo tc prepotrebne železnice. Jr Siidmarka na Spod. Štajcrskem. »Marburger Zeitung« poroča, da je Siidmarka na veleplodnem Spod. Štajerskem, kateremu se obeča bogata bodočnost, doslcj naselila nad 60 kmečkih družin. V predznambi ima vcdno veliko število kmečkih posestev, ki bi se dala poceni kupiti in je društvo vedno pripravljeno iti pri nakupu na rokc resnim nemškim kupcem. In mi? Koliko storimo za »Slovensko Stražo«? + Poseben oddelek za narodno gospodarstvo s sekcijskim šefom na čelu se ustanovi na Hrvatskem. -L Zadnji del kranjsko-dalmatinske železnice. Železniški minister je dr. Ivčeviču sporočil, da se bo zgradba proge Knin — Priclubič razpisala že to spomlad. — Umrla je v soboto zjutraj nagloma Marija Postružnik, velcposestnica v Ljutomeru. Ranjka je bila dobrotnica cerkve in ubogih. Pogreb je bil v nedeljo pop. Svetila ji večna luč! — Odvetniška vest. Dvorni in sodni odvctnik dr. Friderik Babnik je otvoril svojo odvetniško pisarno na Dunaju, I., Liebiggasse 4. — IV. vseslovanski čebelarski shod, ki bi se imel vršiti leta 1913. v Pragi, a je bil vsled vojne na Balkanu preložen na leto 1914., se vrši nepreklicno v Pragi v dneh od 7.—16. avgusta. Obenem se priredi tudi velika čebelarsa razstava. Na shodu samem bodo predavali najboljši čobelarji slovanskib. narodov, tako da ta shod slovanskih. čebelarjev nikakor ne bo zaostajal za pre.jšnjimi, prirejenimi v Sofiji, Belgradu in Moskvi. Protektorat shoda je prevzel obcinski svet kralj. stolnega mesta Prage. Pripravljalni odbor, v katerem so člani odborov »Deželnih osrednjih. čebelarskih dništev« s Češke, Moravske in Šlezije, skrbi že sedaj za to, da bi bilo slovanskim gostom bivanje v Pragi in v celem kraljestvu Češkem kar najbolj prijetno. Čebelarji vseh slovanskih narodov bodo sprejeti v Pragi s pravo slovansko gostoljubnostjo. Po shodu obiščejo udeleženci znamenitejša mesta češka, kakor Plzenj, Tabor, Melnik, Kraljevi Gradec in na Moravskem Brno. — Velika čebelarska razstava naj poda sliko napredka v čebelarstvu Češke, Moravske in Šlezije. Dolžnost naših Cebelai-skih organizacij je, da se v velikem številu udeleže te vseslovanske gospodarske raanifestacije. — Not doraobranski ulanski polk na Spod. Štajerskem, Tekom let. leta se ustanovita še dva nova domobr. ulanska polka, in sicer eden v 3. in eden v 14. vojnem zboru, tako da bo leta 1915 vsaka domobranska divizija imela svoj lasten ulanski polk. Kot bivališče novih polkov pridejo v poštev garnizije na Spod. Štajerskem in Zg. Avstrijskem. — Smrt preganjanega sodnika. V Vidmu je uin>TT^R5.rsvefnIk''iz "Sptita Anton Kronja, ki je bil začasa prve balkanske vojske v preiskavi, potem premeščen in preteriran. Možu se je vsled šikan predpostavljenih oblasti omračil uin. — Za strežaiško šolo v kranjski dežclni bolnišnici se je, kakoi" se nam poroča, zglasilo tudi nekaj deklet z dežele in iz kroga tovarniških delavk. To nas prav posebno vcseli. Kajti ravno na dežcli posebno v krajih, v katerih je mnogo delavcev, kakor na Jescnicah, v Idriji, v Zagorju itd. so strežnice zelo potrebne. Kako koristno bo vplivala taka bolniška strežnica, ki bo po zdravnikovih navodilih. hodila od hiše do hiše, stregla bolnikom in jim lajšala trpljenje, ki bo poučevala matere, kako imajo oskrbovati dojcnce in kako jim pripiavljati brano. Zglasitc se torej vse, ki imate veselje do tega poklica! Treba je le, da ste dobro podkovane v osnovnih naukih ljudske šole, to je, da znate glsdko brati in pisati; vse drugo se premaga z nadarjenostjo in dobro voljo. Upoštevati je tudi, da bodo strcžnice z dcželc najlajšc dobile stalne službe, kcr so tamkaj najbolj potrebne. Pri tej priliki poročamo, da se bodo onim prosilkam, ki bi iz katerega koli vzroka ne mogle biti vsprejete, na zahtevo povrnili potni stroški v Ljubljano in nazaj. Ta poziv ne velja le za prosilke iz Kranjske, temveč tudi za onc iz drugih slovenskih dežel. Natančna pojasnila o vsprejemnih pogojih je dobiti pri županstvih in okrajnili glavarstvih, pa tudi pri deželnem odboru Kranjskem. — Nove orožniškc postaje na slovcnskem Štajerskem. Dne 1. jan. t. 1. so ustanovili sledeče novc orožniške postaje: Sv. Margareta v Gorišnicah v radvanjski občini, v Gornji Pulskavi, v Zrečah in v Kapel} pri Brežicah. — Velik požar v Ligistu na Štajcrskcm. Dne 5, t. m, popoldne je v trgu Ligist v skladišču župana in trgovca Finka eksplodiral bencin. V skladi^ce so poslali vajenca Janeza Vervarja nekaj delat, kmalu na to je počilo, skozi okna se je pa valil gost dim in je švigal plamen^ Trgovčev sin Franc Decrinis je vdrl v goreče poslopje in je prinesel vsega ožganega Vervarja iz skladišča. Dvomijo, da vajenec ozdravi. Poslopje je zgorelo. — f Umrl je v Slov. Bistrici. dne 2. februarja ob 5etrt na pet popoldne zlatomašnik č. gosp. Franc Petan, vpokojeni župnik od Sv. Venčesla nad Slov. Bistrico. Pogreb je bil v sredo, dne 4. feb. ob 10. uvi dopoldne. Rajni je bil rojen dne 25. julija 1827 v Fromljah pri Brežicah, v duhovnika je bil posvečen dne 31. jul. 1854. Svojčas je bil č. g. Petar, odlikovan s častno kolajno za 40 letno službovanje. — Pri občinskih volitvah v Šoštanju so izvoljeni Nemci. Slovenci se volitev niso udcležili. — Dosedanjc mestno pokopališče v Mariboru za splošno pokopavanje zapro. dne 31. marca t. 1. — Ker je skrivala dezerterja Franca Selinška iz usmiljenja, je bila obsojena 74lctna posestnica Antonija Pliberšek iz okoHce Slovenje Bistrice v desetdnevno ječo. — Kaznovalna pravica učiteljev. Kasacijsko sodiščc je izdalo velevažno razsodbo o kaznovanju otrok po vzgojiteljih. Praško dež, sodišče je potrdilo razsodbo nekega okr. sodišča, ki je kaznovalo nekega ljudskega učitelja za 10 K, ker je udaril nekega učenca z roko po licu, češ, da jc s tem učenca in njegove starše ponižal. Kasacijsko sodiščc je pa razsodbo razveljavilo in učitelja oprostilo in izvaja v razsodbi: Tako starši kakor tudi vzgojitclji in u^itelji imajo pravico do gotovc sile nasproti svojim otrokom, gojencem in učencem v vzgojevalne namene. Redek pojav narave. V Filipeštiju pri Moreniju, kjer so našli v globini pod 1000 metrov petrolej, je izbruhnila močna slana vrela voda, ki z velikanskim šumom brizga zelo visoko. Šum in ropot čujejo do 10 km daleč. Okolu izliva se jc že nabrala 500 metrov široka plast soli. Došli so tuji gcologi, da si ogledajo redek pojav narave, — Nezgoda železniškega delavca. Iz Maribora poročajo: V torek ob 9. uri dopoldne je šel pregledovalec proge Peter Škrbinc čez železniški most. Zaradi megle ni zapazil prihajajočega stroja. Stroj ga je zgrabil in sunil ob stran. Škrbinc ima dvakrat zlomnjeno nogo. Prcpeljali so ga v bolniSnieo. XXX — DruStveno gibanfo na Sp. Štaforskem. Št. Ilj o Slov. goricah. V nedeljo, dne 15. feb. po večernicah bo v »Slov. Domu« na občnem zboru Bralcega društva govoril naš mladinski organizator dr. Josip Hohniec. Domačini in sosedje posebno iz Sveči le, Kungote in Spielfelda, pridite! — Št. Jakob v Slov. goricah. Dne 22, feb. po vegernicah bo na obCnem zboru Izobr. društva pri Peklarju govo ril urediik Žebot. -\- Seja glavnega odbora »Slovenske Straže« bo v čctrtek dne 19. t. m. Prosirao vsc odbornike, da se tc seie gotovo udeleže, ker bodo na dncvnem redu važni predlogi. -!- Druga loterija »Slovcnske Straže«, Priprave za drugo loterijo »Slovenskc Straže« sc v kratkcm prično. Ministrstvo je loterijo že dovolilo. Žrebanje bo 14, iebruarja 1915. — Mozirje. Izobr. društvo vabi na svojo veselico, katero priredi dne 15. febr. ob 3. uri popoldan v prostorih hotela »Ilirija« v Mozirju. Na sporedu sta dve igri: »Krčmar pri zvitem rogu« in »Oh ta Polona«, srečolov, petje in domača zabava. Vabijo se sosedna društva in prijatelji zabave v obilnem številu, — Sv. Boliank v Slov. goricah. Tukajšnje izobr. društvo je priredilo na svečnico gledališko predstavo z več igrami. Vse se je izborno izvršilo, kakor smo pri prireditvah tega društva že vajeni. Tudi obisk jc bil, kakor vsakikrat, tudi tokrat obilen. Slava igralcem in sotrudnikom!  Št. Jurij v Slov. goricah. V nedeljo dne 15, svečana priredi društvo -Edinost« v prostorih g. Kranjca predpustno veselico in predstavo. Na sporedu je; »Kmet in fotcgraf«, »Kovačev študent«, petje, srečolov, šaljiva pošta itd. Prijatelji neprisiljene zabave, pridite! v — Izobraževalno društvo v Remšniku priredi dne 15. febr. v gostilni Grogl gledališki igri: »Prepirljiva soseda« in ;>Krčmar pri zvitem rogu«. Začetek ob 3. uri popoldnc. Priditc v obilnem številu. — Slov. Gradec. Dne 8. svečana se jc vršil ob 10. uri dopoldne občni zbor konjerejskega društva v dvorani okrajnega zastopa v Slov. gradcu. — Mar. Nazaret. Katol. slov. izobr. društvo priredi na pustno nedeljo 22. t. m. popoldne po večernicah gledališko predstavo: »Drzni zrakoplovec«, igra za smeh in kratek čas; nato srečolov, kateri bode gotovo tudi letos privabil mnogo prijateljcv društva. — Dnc 1. marca po večernicah bodc pa občni zbor Katol. slov. izobr. društva, na katerega se vabijo vsi člani društva. ¦— Kmetijska podružnica na Dobrni pri Celju ima svoj redni letni občni zbor dne 15. t. m. v salonu hotela »Union« ah 3. uri popoldne. Na sporedu je predavanje g. Holza, tajnika c. kr. kmetijske družbe. Druge točke dnevnega reda so: poročilo o delovanju, volitev odbora, sprejem novih udov, pobiranje letnine, volitev delegata za občni zbor in slučajnosti- Naša podružnica se je ustanovila leta 1907 in smo si morali močno prizadevati, predno so nam jo dovolili, Hujskanje zoper podružnico je veliko in konstatujemo le to, da dežela sama kot veleposestnica na Dobrni še ni pristopila k tej podružnici. Med tcm, ko so drugi posestniki že marsikaj storih v povzdigo gospodarstva n. pr. potom tfrenaž, naprava amerikanskih vinogradov, se dežela nc sramuje, da ima sredi toplic dva prav močvirnata travnika, ki nikakor ne pospešujeta zdravje, ker kužita drugače tako zdravi zrak. Za povzdigo živinoreje se nič ne stori od strani dežele, ki bi lahko ustvarila najlepše pašnike in tako topličarjcm nudila ne le izvrstno mleko, ampak tudi interesantne izlcte na Kozjak, Po zborovanju se vrši v dvorani »Union« pustna veselica. — Sv. Magdalena v Mariboru. V nedeljo, dne 15. t. m., popoldne po večernicah se vrši pri nas zborovanje podružnice »Slovenske Straže«. Govoril bo g. dr. Jožef Leskovar o vprašanju: »Kaj nas brigajo občinskc volitve?« Pridite, dragi Slovenci, v obilnem številu!  Studenci pri Mariboru. Ko gredo naii pfcSiaiei "ž*o^8ir ^HGfadec v deželni zbor, jih nujno prosimo, naj zahtevajo odločno in z vsem pritiskom, da vlada dovoli takoj zidanje tukajšnje slovenske šole. če pa nas hoče vlada pod pritiskom Nemcev še naprej prezirati in tlačiti, potem res ne vemo, čemu naj bi naši posland tako vlado podpirali. Pomislite vendar, kako se pravica deli pri nas na Spod. Štajerskem: Nemško-šulferajnske šole se dovoljujejo kar brzojavnim potom, Ciril Metodovi družbi pa sc že štiri leta brani brez postavnega vzroka, iz golega narodnega sovraštva do Slovencev, zidati tukaj pri nas prepotrebno slovensko šolo. — TaJcega preziranja in takih očividnih krivic Slovend ne bomo včč mirno prenašali. — Ptuj. Krčevinsko bralno društvo združeno z dekliško zvezo priredi v nedeljo dne 15. febr. v društvenih prostorih (minoritski samostan) po večernicah majhno pustno predstavo s petjem, šaljivimi prizori in deklamadjami. Vstopnina 20 vin. ozir. 10 vin.; slučajni čisti dohodek je namenjen v nabavo lastnega odra. — Slov, Bistrica. Lani Je imela mar. »Dijaška kuhinja« 200 kron nedostatka. Igre gimnazijcev so ji dale 320 K. Kcr je ta zavod tako važen za dijaštvo, je treba, ds. se podpira od vsch strani. Zato prirede slovenski gimnazijd iz Maribora predstavo, ki se vrši dne 15. svečana ob pol 4. uri popoldan v hotelu »Austria« v Slovenski Bistrid pod pokroviteljstvom preč. g. dr. Anton Medveda, »Veharjevo letovišče«, Burka 8 pctjem v treh dejanjih, Med odmori svira sekstet slovenskih gimnazijcev. Predstava se vrši v korist mariborske »Dijaške kuhinje«. Po predstavi prosta zabava, petjc kupletov itd. Cene: I. sedeži 2 K, II. sedeži K 1.40, III. sedeži 1 K. Stojišča 30 vin. — Kdor se hoče pošteno na^mejati, bo gotovo prišel! Zveze z vlaki so jako ugodne. — V upanju, da Slovcnd od blizu ne zapuste učeče se revne mladine, vabijo na obilni obisk prireditelji. — »Desctega brata« je priredila v nedeljo dne 8. t.m. podružnica Slov. dijaškc zveze v Gorid. Dvorana >Trg. Doma« je bila nabito polna. Gmotni uspeh je naravnost izboren. Igralci so vsi storili svojo dolžnost. Toda njih hvalevredna prizadevanja in velike zmožnosti bi bile vredne boljše snovi, kakor je »Deseti brat«. Čast igralccm. — Sv. Andraž v SIov. goricah. Katol. slov. izobr. društvo prircdi veliko predpustno veslico v nedeljo dnc 15. februarja po večernicah v Tošovi gostilni s sledečim sporedom: Igra: »Dva gluha«. šaljivi srečolov. Med posameznimi točkami nastopijo Antonjevški tamburaši in domači pevski zbor. — Trebanjsko okrožje Orlov priredi v dneh 15. in 16. februarja t. 1. dvadnevni telovadni tečaj v Št. Rupertu. Ker je spored tečaja zelo obširen in zanimiv, je želeti, da se tečaja udeleže vsi v okrožje spadajoči načelniki, vaditelji in boljši telovadci. — Slov. katol. bralno društvo Novacerkev pri Celju priredi v nedeljo dne 15, t. m. popoldne po večernicah v svojih prostorih veseloigri »Poštna skrivnost« in »Krščena miška« s petjem. — Rečica ob Savinji. Tukajšnja prostovoljna požarna bramba prircdi na pustno nedeljo v gostilni gosp. Franca Stiglica, p. d. Prislan, veliko veselico z igro, tombolo in mnogimi komičnimi nastopi. Začetek ob 3. uri popoldne. — Škale. V nedeljo dne 1. t. m, se jc vršil pri nas shod S. K. Z. Vodil ga je župan Jan. Poročilo posl. dr, Verstovšeka so ¦vzeli mnogoštevilno zbrani volild z zaupanjem na znanje. — Škalc. Popoldne v nedeljo se je vršil občni zbor bralnega društva. Vodil ga je posestnik Plazl Jože; poročilo je podal tajnik Šmon. Posl. dr. Verstovšek je v šaljivi in resni obliki označil dljc in delovanje izobraževalnih društev. Č. g. kaplan Kompolšek se zahvali govorniku za poučni govor. Odbor se je volil stari. — Št. Andraž nad Polzelo. Na svečnico popoldan je bil občni zbor bralnega društva. Vodil ga je vrli posestnik Blagotinšek, ki je v lepih besedah pozdravil došle goste. Posl. dr. Verstovšek, navdušeno pozdravljen, govori obširno o bralnera društvu in samoizobrazbi. Župan Skaza iz Velenja poroča o cestni zadevi, ki je za Št. Andražane velikega pomena. Obisk je bil velikansk; zbrana je bila cela fara, otrod, dekleta in fantje, kmetje in kmetice. Tako dobro obiskan še ni bil nikdar noben shod, — Sv. Florijan pod Bočem. Na Svečnico, dne 2. febr,, se je pri nas ustanovila dekliška Marijina družba. Pridigoval je dr. Hohnjec, ki je vspodbujal mladeniče, naj si tudi ustanovijo svojo Marijino družbo. Govoril je tudi pri zborovanju Mladeniške in Dekliške zveze in posebno povdarjal, da je dandanes za mladino nujno potrebno, da se zbira v svojih društvih. ŠTAJERSKI DEŽ. ZBOR. Gradec. Štajerski deželni zbor je sklican na kratko zasedanje dne 17. t. m. ter bo zboroval do konca meseca. Rešil bo proračunski provizorij, v razpravi bodo lokalne železnice, ceste in manjše gospodarske zadeve. Vprašanje zvišanja učit. plač v tem zasedanju ne pride na vrsto. Deželni odbor je sklenil od dež. zbora dovoljenih 10 milijonov kron posojila za konvertiranje najeti pri štajerski eskomptni banki in pri graški filijalki češke »Union« banke,