St. 105. V Gorici, v soboto dne 29. decembra 1906. Letnik VIII. Izhaja vsak torek in soboto ob 11. uri predpoldne za mesto ter ob 3. uri pop. za deželo. Ako padena ta dnova praznik izide dan prej ob 6. zvečer. Stane po poštiprejeman ali v Gorici na dom pošiljan celoletno 8 K, polletno 4 K in detrtletno 2 K. Prodajase v Goriei v to- bakarnan Schwarz v Šolskih ulicah, Jellersitz v Nunskih ulicah in Le- ban na Verdijevem tekališČu po 8 vin. GORICA (Zjutranje izdanje). llredniätvo in upraynistvo se nahajata v Goricec. Oglasi se računijo po petit- vrstah in sicer ako se tiskajo 1-krat po 14 vin., 2-krat po 12 vin., 3-krat po 10 vin. Ako »e večkrat tiakajo, raču- nijo se po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni urednik Anton Bavöar. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. L. Lukežič). Yabilo na naročk Goriške rojake vljudno vabimo, naj se v obilnem številu naročijo tudi v tern letu na naš list, ki jim bo dajal zdrave politične in gospo- durske dusevne hrano v dostojni in spodobni obliki, kakor sodi resnemu listu. Pod staro zastavo: za vero, dom, cesarja bomo razpravljali gos- podarska in socialna vprašanja ter bodrili naše ljudstvo v njegovcin po- liličnem, narodnem in kulturnem boju zoper vse njegove nasprotnike in sovražnike, ki se mu pogoslo bližajo v ovčjih kožah z lcpimi imeni. Vslod podraženih delavskih močij in vsega gradiva siljeni smo zvišati naročnino lista, pa vendar tako da se oziramo na manj pre- možne. List stane po pošti prejeman ali v Gorici na dom pošiljan za Tse leto 10 K, za pol letti 5 K, za cetrt lota 2 K 50 h. Manj premoznirn se cena zniža, ako se za to oglasijo pri uprav- nižtvu lista. Upravništvo in uredništvo „GOKICE". Zfluorouonjc zasebnih urodnihov. Že od 1. 1888 so se borili zasebni nradniki za svoje zavarovanje za slačaj starosti ali onemoglosti. Nebroj spomenic je bilo odposlanih na državni zbor, naj se Eklene obvezno zavarovanje za starost in onemogloBt ter naj se tndi kaj stori za vdove in sirote. Vlada je 1. 1901 predložila dr?avnemu zboru zakonski načrt o zavarovanja [zasebnih uslužben- cev. Poelanska 2bornica je takrat spre- jela ta načrt, a „coklja" — gosposka zbornica ga je spremenila na slabše in vrnila poslanski zbornici. Poslahska zbor- nica je potem res sprejela ta zakon dne 8. febrnarja letošnjega leta, potrdila ga je pa gosposka zbornica dne 30. ok- tobra. Sedaj je dotični nadrt postal zakon, ker cesar ga je že sankcijoniral. V veljavo stopi s 1. januarjem 1. 1909. Ker je ta novi zakon silro važen 8 Bocialnega etališča, naj v sledečem podamo kratek postnetek tega zakona, kakor ga podaja „Samouprava" : Zavarovati se morajo po dovräenem osemnajstem letn vse one osebe, ki so v zasebni slnžbi in prejemajo od enega in iBtega delodajalca najmanj 600 kron place, in sicer ne glede na to, aii bo te place letne ali mesečne; nadalje se mo- rajo 7avarovati osebe, ki se nahajajo v jp.vni slažbi (občinski, okrajni, deželni), ako po pravilih nimajo pravice do po- kojnine za onemogloet ali starost, kakor tudi do pokojnin v prid preostalim. Kot uslüzbence v smisla prejšnjega cdstavka je smatrati vse osebe, ki imajo naslov uradnika; nadalje vse uslnžbence, ki imajo opravljati izkljücno ali večinoma doševne ali visje posle; tem je prištevati delovodje v tovarnah in trgoveko po- možno osebje. Izvzeti so možje in žene, ki dobe 8lužbo, podvrženo zavarovanju, še-le potem, ko so dopolnili 50. oziroma 40. leto svojega življenja. Osebe, ki se morajo zavarovati, razdele se po službenih prejemkib v šest razredov, in sicer v I. razr. z let. plačo od 600— 900 K. n- » n t, „ „ 900—1200 „ M- » „ „ ., „ 1200—1800 „ IV- M „ » n „ 1800—2400 „ V. „ „ „ „ „ 2400-3000 „ VI. n n » n presegajočo 3000 „ V plačo se všteje tudi stanarina, aktivitetna in poslovna doklada. V slnčajn onemoglosti imajo za- varovanci pravico do rente za onemogle. LISTEK. Manom Simona Gregorčiča. Kdo Tebi naj nagrobnico zapoje, ki sebi in drugim najslajSe si pel, ki čuvsUa, besede najdivnejše iz nst naroda — pevcu vzel. Ob Tvoji gomili razplakana vdova in mati sirot premišlja živJjenja Tvojega trDjevo pot. In solze Jeko na temno zemljö, jok streea telo ji od boli bolno: „plačilo Ti bodi nebo !M Z oljčno vejo Te kropijo brati kakor sam želiš ; Ti trpljenja polen kelih zlati Večnemu dariš. „Radi svojih, radi tujih sem dolgov ta kelih pil, svojega srca in domovine boli v pesem žalostinko lil."— Tiho, tiho, bratje moji, ne motite svetega mirn, ljubav domovinsko sveto pevec darnje Bogu------- In ena se tebi je želja spolnila : razmaknil predgorja se temnega zid, po lokah bojnih nove očine lepote žejni se pase vid. Ne otrne se solza veö srcn nikdar, Ki strl ga je, ne vklonil vihar — Počivaj sladko poet; počivaj — profet! Slovesom bilo konca ni od dragih sirt si se slovil, neštet s solzami grob rosil, zdaj Tvoj odprt leži. In domovini rane vse od davp'h dob odprla ta je : kri kipi iz njih v tvoj grob. „ Za mnogimi Ti plakal si, za Tabo joče samo en : Jj od Tebe toliko IjnbljenJ Slovan — Sloven ! Samo težka poročila, samo žalostne vesti ; — v Tebi vera Joba bila, klonil duh ni bičani. I In nebesa moč so dala, dala strnn ti, dala kist, dvojna luč Ti je sijala: lač Homer ova in — Krist. V svete dvignil se višine genij Tvojega doha . . . Sedaj zvezda domovine, znak življenja boljäega. Ivo Pregelj. Ko pJačajo zavarovanci 120 me- sečnih doneskov, znaäa ta renta za I. razred......letnih 180 K II. „ ...... „ 270 „ HI. . ...... „ 360 „ IV. „ ...... „ 540 „ V. „ ...... , 720 „ VI. „ ...... „ 900 „ Za vsakih 12 mesečnih doneskov se zviša renta za I. razred .... za letnih K 91— II. „ ...¦ „ „ n 13.50 HI. „ . . . . „ „ „ 18.— IV 97__ *. „ . . . . „ „ „ öo. VI. , . . . . „ „ „ 46.- Ako zavarovanci onemorejo, imajo glede na njihovo starost pravico do rente. — Jzplačevanje rente se ustavi: 1. ako zavarovanec nmre in 2. ako postane za delo zopet zmožen. Ako plača zavarovanec 480 me- sečnih doneskov (40 let), ima pravico do rente, ne da bi moral dokazati, da je za delo nezmožen. Renta za vdovo znaäa polovico rente, ki jo je prejemal pokojni soprog oziroma, do katere je imel pravico za časa ko je nmrl. Vzgojevalni doneski znašajo za vsakega otroka, kateremu je umrl oče, 25%, in za vsakega otroka, katerema sta umrla oče in mati, 50% po kojnine, do katere je imel omrli pravico po vpla- čanih 120 mesečnih doneskih.j Rente in vzgojevalni doneski v smislu tega zakona se izplačujejo v me- sečnih naprednih obrokih. Dolžnost zavarovanja neha 1. ako izstopi zavarovanec iz službe; 2. ako se izseli iz države in 3. ako prejema rente za onemogie. Država podeli vsako leto 100.000 kron, da se krijejo place uradnikov, ki vodijo pokojnin8ki zavod in dotične de- želne podrnžnice. Pokojninski zavod ima sedež na Dunajn. Členi zavoda so zavarovani nradniki in njihovi delo- dajalci. Uprava zavoda se poveri rav- nateljstvn, ki obstoji iz predsednika in 20 Členov, od katerih odpade polovica na delodajalce, polovica pa na uradnike. Predsednika imennje za nedoločeno dobo minister notranjih zadev. Predsednik ne 8me biti člen zavoda. Podpredsednika izvoli ravnateljstvo iz svoje srede. V nadzorovanje poslovanja se določi po- seben nadziralni odbor. Členi ravna- teljstva in naziralnega odbora opravljajo svoje posle kot častne siažbe. Občni zbor obstoji iz odposlancev, katere izvolijo deželne podružnice po- kojninskega zavoda. Na vsakih 5000 za- varovancev odpadeta dva odposlanca in dva namestnika. Praviloma se nstanovi T vsakem deželnem stolnem mestu de- želna podružnica pokojninskega zavoda. Opravila deželnih podražnic rešajeta doticni odbor in oböni zbor. Odbor ob- Btoji iz predsednika in 10 členov. Pred- sednika imennje minister notranjih za- dev sporazantino z deželnim odborom. V smisla novega zakona se ustanovi v vsakem krajn, kjer se nahaja deželna podrnžnica, razsodišče, ki obstoji iz predsednika in ätirih odbornikov. Po- kojninski zavod je pod neposrednim nadzorstvom države. jPolitične in občin- ske oblasti imajo podpirati pokojninski zavod in deželne podražnice. V prvi vrsti imajo dajati oznaöene oblasti za- htevana pojasnila o delodajalcih, ki spre- jemajo uradnike in na katere se nanaša novi zakon. Po novem zakona se ka- . znajejo delodajalci in nradniki, ki bi J dali neresnične podatke, z globami, ki se premene v slučaju, da se ne morejo iztirjati. v zaporno kazen. i Pohojni pesnik Simon Gregurčič in — pardon — flndrcj GabrščEk. Gabršček pripovednje v svojem člankn, da je bil I. 1892. spravil pokoj- nega pesnika z Gradišča v Gorico, ker je upal, da bo drnžba blagodejno vpli- vala na pesnikovo mozo ; dslje trdi, da ! mu je dajal po 30 gld. na mesec pod pretvezo, da sodelnje in pomaga pri „Soči", a da njegove žrtve niso imele ; zaželjenega vspeha. Gabršček in žrtve ! O ti mesečni žrtvi 30 gld. ne vema sicer nič gotovega, vemo pa, da je Ga- bržček pokojnega pesnika sorodniku, ku- ratu in pisatelja Simonu Gregorčiča, obljnbil že pred veliko leti nagrado 20O gld., a da ma ni dal dozdaj niti poče- Naš Tonček. Črtica. Spisal V. (Dalje). Tonček se je ustrašil osorne žen- eke in je hotel zbežati k očetu, ženska pa je zaklicala za njim s prijaznejšim glasom : „Počakaj, mali ! Koga iščeš?" „Svojega btrica Marka", je odgo- voril z objokanim glasom. „Marka, MarKa", je ponovila žen- ska, vrgla cunjo v škaf, poln umazane vode, in vstala; „v ti hiši bivala dva gospoda Marka, v drugem nadstropju ' biva prcfesor Marko Korenina in moj mož se tudi kliče Marko, Marko Ščetina. Katerega od teh dveh gospodov iščeš ?" „Vašega moža ne, hvala !" je od- govoril Tonček in se vrnil k očetu. ,.0če, v drugem nadstropju biva stric*, je rekel Tonček, prijel očeta za roko in ga vlekel po stopnicah gori. Prišla sta v drugo nadstropje in stala pred tremi vratmi; — ena na levo, drnga naravnost in tretja na desno. „In zdaj ?u je vpra^al oče. „Ah, zdaj je lahko", se je odrezal Tonček, stopil k vratom na levi strani in potrkal. Čez nekoliko Časa so se za- čuli koraki, ključ je zarožljal v ključav- nici, vrata so se odprla in suh mož, s Ščetinasto brado je nevoljno vprašal: „Kaj hočeta?" „Prosim, gospod", je rekel Tončekr „stanuje tukaj gospod profesor Marko Korenina ?" „Tarn, ona vrata", je odgovoril mož s ščetinasto brado, pokazal z roko na nasprotna vrata in zopet zaprl svoje duri. „Hvala !u je rekel Tonček in po- trkal na nasprotna vrata. Petnajstleten deček je odprl dari in pomolil glavo ven. „Dober dan, stric !" je zaklical hkrata petnajstletni deček, prejel Tonč- kovega očeta za roko in rekel : „Prosim, stric, vstopite ! Kdo je pa ta deček, vaä sin? Kako mu je ime ?" „Tonček mi je ime", je odgovoril Tonček in podal potnajstletnemu deckn, roko. — „Meni je Rudolf ime", je dostavil dečko; „sem sin strica Marka". Vsi trije so vstopili v hodnik. Tonč- nega groša, češ, obljnbiti in dati ni isto. Pač pa je „Soča" knrata že večkrat kri- vično napadala ! Res pa je vsekako, da je bil Ga- bršček za neko odäkodnino vpregel ubo- gega Pegaza v jarem, ko ma je bil med dragim izročil tadi sahoparno korektaro „Soce". Pokojnik je večkrat obžaloval, da je bil sprejel ta posel in po nekoliko mesec.h se ga je tadi odkrižal ter se vrnil na Gradišče. Kako ma je presedalo to suhoparno opravilo, dokazaje ta-Ie dogodek. Pesnik je sedel nekega večera v prijazni družbi pri čaši pira, ko ma je prinesel neki Gabräöokov uslažbenec „Sočo" v korektaro. „Še takaj nimam miru!" je vznevoljen vzkliknil ter od- slovil aslažbenca z besedami: „Jaz ne bom malovaril !u Toliko o Gabrščekovih „zaslugah". Zavračati inorarao še Gabrščekovo predrzno trditev, da ni postal po razkolo 1. 1899 pesnik nasproti njema hladen z a r a d i p o 1 i t i k e in da ga je imel O8ebno äe vedno rad. Med rajnikom in Gabrščekom je v politiki in drugih ozirih tak prepad, da se žali blagi pokojnik, če se njegovo ime le iinenuje zraven enega Gabrščeka! Odtod naä — pardon — v naslovn naäega članka. Pokojni pesnik, apostol medse- bojne Ijabezni in složnega deiovanja v prid slovenskemu naroda, naj bi ne bil postal hladen nasproti človeku, ki delaje od 1. 1899. v popolnoma nasprotnem smisla ? Naä pesnik je vedno obsojal brato- morni boj, ki ga je Gabržček razvnel s pomočjo svojega nekdanjega pobratime dr. Turne. Ro se je razdor 1. 1899. še-le pripravljal, je pisal pokojnik Gabrščeku z Gradišča, naj ne začenja zdražbe, dr. Tumi pa, naj se pomiri z večino sloven- skih poslancev. Dosegel ni ničesar! V nekera pisma toži prijatelju: Odpisala sta mi oba, a odgovori so mi dokazali, da sla moje želje, svete in prošnje vrgla — v vodo. Kako je obsojal razdorno delovanje in politično rogoviljenje Gabrščekovo, dokazajejo pesmi, ki jih je objavljal v „Gorici". ' Pohujšljivo pisavo „Soče", nje ostadno osebno napadanje in Gabršče- kovo koristolovje biča Gregorčičeva pe- sem „Hydrotehnika" tako-le: Saj ti poznaš pač vodo la v Soče polniš jo posodo ; A veda čista ni Oj, bydrotehnik ti ! Poglej, li res Ni polno blata vmes ? In to je tvoja zmes ! A hydrotehnik gleda, Povodnji je vesel — seveda ! Iz vode kaje si denar, Raj njema za poplav je mar, Če dragim je na kvar? ! 0 Gabrščekovi kričavosti in samo- 'Ijubja čitamo v peami „Slavec, sraka in Soja": Rako Be šoja dere, In sraka Rako ta kraka ! Bojim se, da pobere, Ko zdaj na pol sem glah, Popolnoma mi sluh — — — Obleka Vajn pa je slava, Monda oskubla sta si prava ! Rako vsak sam se občadava V zrcalu se ogledava! 0 Vaju ta je sodba moja, Da eden sraka, drag je šoja. kov oče je šel v kuhinjo, da pozdravi svojo svakinjo, Rndolf pa je cdprl vrata na levo in peljal Tončka v sobo. „Tonček, si gotovo truden, sedi!" je rekel Rudolf in ponadil svojemu bra- trancu stol. „Torej se je vendar odločil tvoj oče, da te da v solo", je nadaljeval Rndols; „prav jp, boš vsaj gospod, če boš priden. Vendar se boä moral veliko uöiti. Izpočetka ne, ali pozneje. Tonček, jaz hodim že v četrto solo, se moram učiti latinski in grški jezik". Rudolf je pograbil celo breme knjig s stranske mize in jih položil na mizo, ki je stala sredi sobe. „Vidiš, Tonček, iz vseh teh knjig se moram jaz nöiti: verstvo, slo- venščino, nemščino, latinščino, grščino, račnnstvo, naravoslovje, zgodovino in zemljepisje". Tonček se je začudil mno- žini knjig in si mislil : Kako lepo mora biti, če je kdo tako očen kakor njegov bratranec Rudolf. Trdno je sklenil, da se bo pridno učil. Tončkov oče je vstopil v sobo. Polna sarkazma in ironije je pe- 8em „Romanje v Č>zsočou, v kateri iro- nizuje pesnik politični dirindaj, ki ga je bil po Goriškem priredil Gabršček s po- močjo dr. Tame. Med dragim čitamo v tej pesmi : Pot vaju vodi do Čezsoče, Prodajat tam „modrost" — Pa ali ni mogoče, Da so podere most? Težka vidYä Straaanako sta oba : Požrla toliko sta „sarjev" In „farških," kuharških denarjev, In težka vaja je „modroat"; Bojim se, da se vdere most . . . Počasi, vsak posebe ! Vi plemenite ste osebe, Vi naroda reditelji In pa osvoboditelji 1 Tako je sodil pesnik o Gabrščeku! In ta se zdaj drzne pokojnika nekako proglašati za svojega političnega somišlje- nika ter farbati, da pokojnik ni postal proti njemu hladen — zaradi politike. Razamemo, razamemo to farbanje ! Oi- kar se je Gabrsöek sprl b Tamo, čuti svojo osamljenost in zato skuša zbujati mnenje, da se^ je pesnik strinjal z nje- govo politiko. Sb to, kar smo dozdaj po- vedali o razmerju med pokojnim peBni- in Gabračekom, dokazuje menda dovolj, kako predrzna je Gabrščekova trditev, da ga je imel pesnik osebno še ve- dno rad. Le zaradi zanimivosti navajamo še pogovor, ki se je vršil pred meseci med pesnikom in Gabrščekom. Vedno vsiljivi Gabršeek se je približal pesnika, ter ma ponadil roko. Pesnik reče: Vam roke ne več ! Vi ste razdirač ; Vi razdirate „Sol- ski dorn".... „Mi zidamof : jeodvrnil Gi- bršček. „S čegavim denarjem? vpraša pesnik . Konečno je zagrozil Gabršček: „Čez 50 let pojdemo nad vami (duhov- niki) naprej". „Vi ne !'* je zaklicai pe3nik. Povzemimo, kar smo rekli ! Dokler je Simon Gregorčič živel, ga je Gabršček zbadal in napadal ; ziaj pa, ko je umrl, hoče pokojnikovo slavo po- rabiti v podkrepljenje svoje bankrotne politike. Ker pa ntma v osrednjem od- boru za pesnikov spomenik prve besede, skuša slovensko občinstvo begati pod raznimi pretvezami ter ovirati delovanje tega odbora, Zato apelajemo na naš narod : Ne brigaj se za bevskanje polblaznega rae- galomana tor poskrbi za posmrtno po- čaščenje pasnika, ki te je tako neizmer- no ljubil I D o p i s i. Iz Gorice. — (Ob rakvi pi. Konrada Fabris-a). — Ro so so drugi veselili božičnih praznikov, vihrala je s poslopja tukajšnje posojilnice in ž njo zdražene zastavljalnice „Monte di Pietfi" črna zastava in v drugem nad- stropja te hiše je žalovala ravnatelj^va dražina ob mrtvaäkem odra, na katerem je ležal prerano amrli soprog, oziroma oče gospod Ronrad pl. Fabris-Fr yenthal, vrl, pravičen, za ljudski blagor unetmož, ki je vreden, da ma ohranimo časten spomin. Pokojnik je od 18. aprila 1887, torej bliza 20 let posloval kot ravnatelj zgoraj omenjenega najvažnejšega denar- nega zavoda na Goriškem, kateri se je v tej dobi tako rekoč prerodil in dobil „Odkrij se, Tonček ! V sobi se ne drži klobuka na glavi !" je dejal oče. Tonček je snel klobak z glave. ,.Dober dan, stric! Kaj ste nam prinesli ?u je vpraäala oeemletna deklica, vstopivši v ßobo, skočila k Tončkovemu očetu in ga prejela za roko. „Milka, to se no spodobi!"* je rekel Rudolf z resnim glasom. ^Zadnjikrat ste nam prinosli poln koš grozdja, mm, tako dobro je bilo 1M je dostavila Milka in gledala Tončka, ki je tiščal dežnik pod roko in klobak na nsta. — „Milka", je rekel Tončkov oče, „Toneka sem pripeljal, je tvoj bratranec, daj mu roko !'4 Milka se je približala Tončku, ma podala roko in ga poredno vprašala : „Tonček, je dež ?M „Ne", je odgovoril Tonček. „Odloži dežnik, Tonček !" je dejal oče. —- (Dalje pride.) vse drago lice, pa tudi pravilnejšo in naprednejšo notranjo uravnavo. V istem časa je deloval g. Fabris nekoliko let kot odbornik v c. kr. kmetijskem društva in kot član cestnega odbora za goriško okolico. PoBebno zaslažno pa je bilo njegovo delovanje kot župana števerjanske občine, za koje blagor seje z vbo vnemo zanimal in prizadeval. V njegovi dobi in po njegovem neamornem prizadevanja so se znatno zboljäale občinske ceste; povzdignila se je cesta ob Krojni med okrajne in prav njegovi inicijativi se je zahvaliti, da je Brdom že zugotovljena nova prevažna prometna žila, namreč cesta od Rrojne mimo Dol. C9r9vega do Dobrovega, za katero so se že dovolili znatni državni in deželni prispevki. Blagi mož je sam z vso skrbnostjo nabral vse statistično gradivo in vse drage potrebne podatke, da je dokazal važnost in po- trebo take cestne zveze, ki bode v res- nici celi obširni prizadeti pokrajini v neprecenljivo korist in z dobro vteraelje- nimi prošnjami, katere je tadi osebno zagovarjal pri merodajnih činiteljih, je dospel slednjič do zaželjenega cilja, a žal da ma ni bilo dano doživeti izvršitev svojih načrtov. Pokojni g. Fabris ni bil naše na- rodnosti, a bil je vseskozi pravičen inni kot župan nikdar zabil, da je predstojnik slovenske občine — in tadi kot posestnik v slovenskem dela dežele se je zanimal za naš kmetijaki napredek in ga je rad podpiral pri vsaki priliki. Bil je jako razumen kmetovalec — posebno vino- rejec in sadjerejec; — njegova vina so izborn«, zlasti njegov Burgandec, kate- rega priporočajo celö zdravniki okreva- jočim bolnikom kot zdravo krepilo. — Njegova prerana zgaba je had vdarec za števerjansko občino, kateri je bil res velik dobrotnik in katero je tako rad imel, da si jo je iabral za svoje zadnje počivališče. Naj v mira počiva in Bog uteši žaloat njegDvi blagi obitatji. R. Podbrdo. — Peljaje se po novi ! železnici sveti večer U3tavil sem se Pod- ! brdom, da bi bil pri polnočnici. Lahko ' reöera, da sem bil iznenaden, ki sem 8lišal v cerkvi, pri krasni raz?vetjavi, tako lepo, ubrano, umetno petje. Lahko so Podbrčani ponosni na svojega orga- nista in pevski zbor. Kaj takegi 86 malo kje sliši. Kaj lepo Be mi je zdelo, da so bili navzoči prosti zelezniški aradniki s svojim gospami iü železničarji. Prav tako. Take aradnike m^ra spoštorati verno ljudstvo. Kakor se vidi, v tej Iepi gorski vasici jše ne gospodari pogubni Iiberalizem. Vae je bilo lepo, edino kar bi opomnil, je, da bi v cist Bjžjo, to noč, da siravno je bilo krasno, jasno gorele povasne svetilke. Kaj lepo je bilo videti svetlo lac nad vrati bližnje gostilne „pri Pošti" pač pa mora biti dober veren krčmar, kar ga gotovo priporoža. Kmala so utihnili zadnji akordi. Tiho se je ljudstvo razšlo, hvaleč svojega priälega Oirešenika, jaz pa sem jo mahnil na kolodvor. Popotnik. Politiöni pregled. Notranji položaj. Sedaj zborajejo deželni zbori. Dne 3. januarja se snidejo delegacije, 4. in 5. januarja bodo dvorni obedi in okrog 9. januarja bo zopet sklican drž. zbor. Imel bo rešiti najprvo „numeras clansas" in poleg tega še več dragih silno važnih gospodarskih in drugih predlog. Nagajajo pa radikalni Čehi. ki imajo vloženih okrog 50 nujnih predlogov in jrh nočejo umakniti vsled tega bo poslanska zbor- nica mnogo časa porabila s temi pred- logi, nakar bo še le rešila „numerus „clansus". Rer pa koncem janaarja po- teče sedanjemu parlamentu njegora doba in bo tedaj drž. zbor razpušoen, najbrže ne bo več časa se pečati z drugimi za- konskimi načrli. Deželni zbori. Nižje-av8trijski deželni zbor se je 8ešel v četrtek. Predsedoval mu je novi deželni maršal princ Lichteastein. Kr- Söanski socialci so ra^d drugim vložili nujni predlog, naj se še v tem zasedanju doba službovanja deželnih uradnikov zniža od 40 na 35, oziroma od 35 na 30 let. Nadalje bo dež. odbor predložil zakon o volilni dolžnosti. Vlada je za- dovoljna s tem zakonon. ŠtajerBki dež. zbor fe je tudi sešel v četrtek. Slovenski poslanci niao obstruirali, ker je v proračanu za I. 1907 tudi postavka za slovensko kme- tiJ8ko šolo. Veliko presenečenje je pov- zročil nujni predlog slovenskih poslancev za splošno in enako volilno pravico za štajerski deželni zbor. Koroškemu deželnemazbo- r u je bil predložen načrt zakona za iz- boljšanje plač učiteljem in učtteljicam Ijadskih in meščanskih šol. Tržaškemu dež. zboru je bila predložena predloga za volilno dolž- nost. Poleg teh deželnih zborov se je v četrtek sešel tudi gornje-avstrijski, sol- nograški in predalski dež. zbor. V petek sta se sešla deželna zbora moravski in češki. Iatrski dež. zbor se ne snide. Prejšnji teden so se na Dunaju vräila skupna pogajanja med vlado, slovansko manjšino in laško večino. Tem pogajan- jem so sledila po^vetovanja laških pos- lancev v Trstu in slovanskih v Opatiji. Vfa pogajanja pa so ae razbila, ker Lahi nočejo ugoditi opravičenim zahtevam Šlovanov. Vsled tega vlada nf> skliče istrskega deželnega zbora. „Piccolo" se radi tega grozno haduje nad vlado in pravi, da bi bila vseeno lahko sklicala dež. zbor, če»udi se Slovani ne bi ude- leževali sej. To judovsko glasilo se tudi hudaje nad Slovani, ^ež da Htavijo pre- tirane zahteve, ko vendar Slovani za sedaj niso zahtevali dragega kakor da vladni zastopriik na hrvaške ali sloven- ske interpelacije odgovarja v hrvaškem ali slovenskem jeziku. Darovi. Za „Šol ski Do m": so plačali predsedništvn : Uan Drole, trgovec in gostilničar v Hadajužni 5 K ; Okrajnn posojilnica v Bovcu za leto 1906 40 K; Wan Zorn, nadučitelj v Vrtojbi, poslal znesek, nabran po občnem zboru podružnice sv. Cirila in Metoda v Vrtojbi 13 R; dr. Anton Gregorčič v Gorici 20 K. Našemu upravništvu je došlo : \v. Vogrič, nadnčitelj v GDrici 5 K; J. G. Gorica 2 R. Za božičnico so plaöali predsed- ništva : Ludovik Kumar, župnik v B.ljani 6 K; Valentin Marašič, davčni višji nad- zornik v Pazinu 10 R ; dr. Ferdinand Terkuč, c. k. notar v Ranalu 10 R. Srčna hvala ! Za „božičuico" v Pevmi, katero je napravila ženska podružnica sv. Girila in Metoda v Gorici, so daiovali sledeči dobrotniki naše dece: Gg. Bisail Avrelij, trgovec 12 m porhauta; Bohinski N., trgo?ec 11 m porhauta; Drašček Rarol, pek, kolače; Medved Josip, trgovec, po- vräno jopico in 12 žepnih rut; Hedžet & Koritnik, trgovca, 18 m perhauta; „Kro- jaška zadruga" 12 m porhanta ; Pregrad & Černetič, trgovca, 12 m raznega blaga; Potazky Anton, trgovec, ü parov nogavic, 4 pare čevljev, 3 pare zapestnic, 2 obl. trikot; Resen Ferdinand, trgovec, 11 m raznega blaga, Drnfovka Ivan in Franc Jakil, asnje za čevlje; Kopaö Jernej, sve- čar, sveče za drevesce; Sutner Aaa, velepos., koäaro domačega in južnega sadja; N. N., 4 m blaga za obleke; ba- ronica Tühmel, nogavice, rokavice, za- pestnice, spodnja krila; Seidel Pavla, prof., 8 parov nogavic; Rumar Janez, kurat 6 R; Teufanbach, baronica 2 R; Prinčič Eivard, nadač. 1 R; Rersnik Leopolda, uč. 2 R; Fogar Alojzij, vele- tržec 10 R; Pintar Anton, velep. 6 R; Figelj Anton, velep. 4 R; Figelj Jožef 1 R; Primožič Valentin, velep. 140 R; Rlanjšček Jožef, velop. 4 R; Romjanc Anton, trgovec 2 K; Giglic G. trgovec 2 K; Miklus Angol 2 K; Kodermac Anton 2 K; Šuligoj Josip, krčmar 2 K; Brežigar Mihaei, krčmar 1 R; Komavli Tereza 60 v, Lokar Kristina, tov. v Mirna 5 R; Občina Pevma 10 K. Vsem darovalcem se v imenu ob- darovane mladine najtopleje zahvaljaje odbor. Domače in razne novice. Zapuščlno pesnlka Simona Gre- gorčiča je prevzel po izplačanih raznih volilih glavni dedič „Šolski Djrn" v Go- rici. Prijatelji in častilci rajnika, ki že- lijo imeti proti primerni odäkoduini kak spomin pokojnikov, si lahko ogledajo njegovo zapuščino knjig in druge drob- nine od 7. do 10. janaarja predpoladne od 9. do 12 ali popolodne od 2. do 4. ure na Goriščeka h. St. 4. „IT Eco del Litorale" pravi v štev. z dne 28. dec glede listka : II F r i a 1 i, v katerfim se je žalil slovenski narod na nezaslišan način, da hoöe počakati od- sotnpga urednika, kateri bo pozval, ko pride, pisatelja dotičnega listka, da naj da zadoščenje resn:ci in pravici, ako ni vse resnično kar je pisal. To se pravi z drngimi beaedami: Avstrijski vitezi iz Italije, ki so okola „L* Eco d» 1 Litorale" bodo äe-le poizve- dovali, ali so Slovenci res potomci divjih Hunov in Avarov, ali so tea šklavi, ali so res divje, surovo in brezobzirno Ijud- stvo, ki krade Italijanom narodno posest itd. Slovenci, odprimo enkrat oči ! Bo- dimo na ttraž ! Zdaj se bo pokazalo, kako bo „L'Eco del Litorale" popravil zgodovinske laži in hadobne žalitve, s katerimi pase in vzgaja f'urlanskoljudstvo ... Imenovanja. — \r. sodne službe: Za višjega pisarniskega cficijala pri okrož- nem sodišču v Gorici je imenovan pis. osicijal Jožef Marega; pisarniški ofi- cijal Viljem Bernstein je postal višji pi°. (ficijal pri dež. sodjšču v Trstu ; pi- sarniski dicijal Vinko Čnk v Labinu je postal voditelj zemljiške knjige v Gorici. — Davkarji so postali: Divčni cfi- cijah Franc S a a n i g, Emilij Basiaco, Valentin C v e k, Egidij Schreiber, Henrik Rosenkranz in davčna kon- trolorja Rudolf Z n n a, Mihael A n d r e j- č i č. Davčni kontrolor JožtT Z a c c a r i a je imenovan za glavnega davčnega kon- trolorja ; davčni osicijali so postali : dav- čna kontrolorja Jožtf Sfiligoj in An- ton Tone lli ter davčni pristavi Anton G i n g o v a z, Emilij C r a s n i c h, Peter Deprato; davčni kontrolorji so postali sledeči davčni pristavi : Rudolf B e k a r, Loredano Pozzo-Balbi, Silvij Sos- s i c h, Franc G r i g o 1 o n, E Jgard Warm- brand. Za carinake revidente so ime- novnni carinski osicijali: Teodor D i m- n i k, Ignacij S t r e i n z, Mihael B i z j a k, Albin Gayer in Jožes Brešac. Za ko- misarje fin. straže II. vrste so imenovani višji finančni rešpicijentjeAnton Lepori, Ivan Schmidt, Anton S e p e 1 e, Oskar vitez pi. Bosizio, Jakob Krenn, Gu- stau K ünz el, Anton M a u č i č, Ivan J a n i č in Martin L o r g a r ter titularna višja fin. rešpicijenta Simon S t i p 1 o š e k in Marko VerbančiČ. 0«ebne vcsti. — Ravnatelj tukaj- šnje gimnazije Friderik S i rn z i g je po- maknjen v 6. činovni razred. Ravnatelj clrž. železnlc v Trstn je postal Kamii Kuranda ter pomak- njen v IV. činovni razred. Vojaške vesti. — Feldmaršallajt- nant Rudolf pi. C h a v a n n e je imeno- van za povetjnika 13. kora v Zngrebu. Polkovnik Wagner, poveljnik 97. peä- polka v Trstu, je imenovan za poveljni- ka 3. gorske brigade. Poveljnik 97. polka je postal grof Stiirgh. Umrl je v Mirnu dne 26. t. m, po enoletni, zadnje mesece silno mučni bo- lezni, blag mladenič Frančišek B e 11 r a m Služil je pri mornarici, kjer si je na- kopal bolezen, katera ga je tudi umo- rila v najlepši dobi življenja. V Biljah je umrl zadel od kapi dne 26. t. m. gosp. France N e m i c, vele- posestnik in solastnik združenih opekarn v Biljah star 68 let. Pokojnik je bil v goriški okolici poznata oseba. Bil je sta- rosta domačega starfširntva in nad trideset. let odčinski starešina. Ko so se Bilje ločile od eovodenjske občine je bil pokojnik prvi žnpan nove občine. Svoji družini bil je pokojnik skrben oče. Ve- ličasten pogreb je bil danes. Castiti dru- žini naše sožalje, ranjkemu pa večni mir in pokoj. „Cvetje z vrtov sv. Frančiška" se preseli z novim letom v „Narodno Tiskarno", kjer se bo tiskalo s popolno- nna novimi črkami. Počasnost livarne, ki ni poslala o pravem času naročenih črk, je zakrivila, da prihodnja številka „Cvetja" znkasni nekollko dnij, Naročniki se radi tfga uljudno prosijo, naj nekoliko potrpe. Goriška Č tuliiica. — üibor vabi svoje p. n. društvenike k izvanrednemu občnemu zboru na silvestrov večer 31. t« nn. na 6 uro zvečer. Dnevni red ; Po- ročilo društvenega predsednika o dru- štvenih prostorih. Po občnem zboru se reäi dražba časopisov. Vclik sneg. V Gorici imamo sneg. Najprvo je padei v noči od torka na sredo. V teku srede je potem skopnel, a ponoči je zacel padati drug. V četrtek čez dan je deževalo in zvečer je zopet začelo snežiti in anežiio ponoči. Včeraj zjutraj jo deževalo in okrog 10h dopol- dne je zopet začelo snežiti in snežilo celo dopoldne. Po mestu je bila velika brozga, ker je sneg začel takoj kopneti. V gorah je snega do kolena. Včerajšnji 08ebni vlak, ki prihaja v Goric3 opoldne je imel l3/* zamude, ker je nekje gori blizu Boh. Bistrice obtičal v globokem snegu. Tudi drugi vlaki so imeli zumude. Na južni železnici je promet tovornih vlakov radi snega ustavljen. Osebni vlaki imajo velike zamude. V Ljubljani leži sneg 70 cm visoko. Vreme je pri nas v Gorici ta me- sec zelo neatalno. Je pač nastopil de- cember, prinesel pa nam jp, kakor smo že pisali, sneg precej na debelo tudi v mesto, dočim smo ga lani le občudovali po hribih, ki obkolijo goriško nižavo. Glede mraza se ne smemo p»č veliko pritoževati, ker smo imeli prvih 10 dni meseca povprečno 5—8" G toplote, äe le pozneje imamo povpreöno 0 —2° C toplote. Največjo toploto smo imeli 3. t. m., ko je kazal toplomer + 11° C, nai- večji mraz pa dan pred Božioem z — 45° C. Zračni tlak se giba zelo nenormalno, danes je 10, 15 mm nad normalom, jutri že 10, 13 mm pod normalom. S to nestanovitnostjo so v zvezi vremenske spremembe, katerih imamo V glavnem 5 za mesec december, namreč v noči 1—2 decembra, 6/7, 8/9, 13/14 in 25/2G decembra. Vsaki prevrat so spremenili redno najprej več ali manj silen Beve- rovzhodnik, ki je ohladil nekoliko tem- perature, zatem megla in koj potem sneg, ki se je vedno bolj bližal in konečno tudi zapadel v mestu samem. Kakor vse kaže končarao letošnje leto z neugodnim vremenom. \l seje trgov§ke in obrtne zbor- nice. — V četrtek popoldne je imela sejo goriška trgovska in obrtna zbornica. Sklenila je podpirati prošnjo, naj se prepove krošnjarjenje po mestu. Zavr- nila pa je prošnjo za prepoved sejmov. Nadalje je sklenila, da smejo mesarji v goriški okolici poleti ob nedeljah pro- dajati meso le od 6 — 10 zjutraj, po zimi pa od 7 — llh. Zbornični tajnik je poročal, da je poštna uprava na Du- naju Dkrenila, da se odslej poštne po- šiljatve, ki prihdjajo po južni železnici, ne bodo več prevažale na državni ko- lodvor, ampak na poštni urad ät. 1, od- koder se bodo raznaäale. Nadalje je po- ročal tajnik, da se je vršil na Dunaju shod trg. in nbrtnih zbornic, ki je so- glasno protestiral proti povišanju poštnih in telefonskih pristojbin. Vsled tega se pristojbine ne bodo povišale v isti meri kakor se je to nameravalo. Družinski večer. „Trgovskega- obrtnega druätva" je bil dobro obiskan, obžalovati pa jh slabo vJeležbo s strani obrtnikov. — G. dr. Dereani je pazljivim udeležnikom zanimivo predlagal o raz- merju med zdravnikom in bolnikom. Od- delek moškega zbora „Pevskega in glas- benega društva" je zapel nekaj lepih zborov. Prihodnji prijateljski sestanek se vrši danes dne 29. t. m. v gostilni pri „Kranjeu" ob 81/, zvečer. „Slovensko bralno in podporno društvo" v Gorici dražilo bo svoje čas- nike v društvenem prostoru dne 1. ja- nuvarja 1907 ob 11. uri predpoldne. Kri radi žveplcnk — V nedeljo zve^er so se sprli fantje v neki goatilni v Št. Petru. V krčmi je pil neki Al. C o t i č, ki so ga zbadali drugi radi tega, ker je imel žveplenke „Legine". Gotič se je izgovarjal, da je take dobil v proda- jalnt. Ker je bil pa prepir vedno hujši, se je Cotič odstranil. Na poti proti domu pa so ga napadli oni fantje, ga pobili na tla in tolkli. Gotiö je v svojo brambo potegnil iz žepa nož in sunil v hrbet Petra Cargo ta. Rftna ni nevarna. GotiÖ je tudi ranjen in se je sam javil orož- nikom. Volitvo občinskega stareäinstva na Libušnjem vršileso se dne 17. t.m.Med sta- rešine bili so izvoljeni skoraj vsi isti rnožje kakor pri zadnjih volitvab, ki so bile razve- Ijavljene vsled rekurza; iz tega je razvidno kako neumesten je bil rekurz. Možu, ki je vložil rekurz, je zadnjiö manjkal samo en glas, da ni prišel med staresine — gedaj pa ni dobil nobenega g'asu — tako plačuje zavedno ljudstvo. Županom bo najbrže izvoljen dosedanji vrli župan Janez Rerginc. Nesreča. — Na Dobravi, postaji bohinjske železnice se je na Sv. Stefcina dan zgodila velika nesreča. Neki delavec, ki je na postaji, odrnetaval sneg, se je zvečer vračil domov. Da bi bil h treje doma, je sei skozi predor. V predoru pa ga dohiti brzovlak, vrže ga v stran in polomi rebrn. Hude bolečine trpečega reveža so s ponočnim vlakom odpeljali v goriško bolniänico. Ponesrečenec se piäe Janez Po- točnik. Njegovo stunje ni opasno. Na^rade za pobijanjc modrasov. — Na različno proänjo c. kr. namestni- štva je goriški deželni odbor odposlal štirim glavarstvom goriške dežele 500 kron, ki jih je deželni zbor goriški dovo- lil v svrho, da se podelijo nagrade za pobijanje modrasov, ki so se v zadnjih letih zelo pomnožili. Od žalosti umrl. — Mi/;arju Ja- kobu Gregoretiju v Trstu je v četrtek umrla žena Katarina. Ker sta se zelo ljubila med seboj, je soprog silno žaloval. Ko je v četrtek zvečer sedel ob mrtvem truplu svoje ljubljene soproge in plakal, ga je zadela srčna kap in se je mrtev zgrudil na tla. Združena v življenju, bosta združona tudi v smrti. Pogreb je bil v petek. Novice iz kobariškega okraja. Vode — manjka v Čedadu, radi tega bi toraj Čedajci napravili radi nov vodovod. Iztaknili so dober in močan studenoc, ki se tudi v najhujši suši ne posuši, na „Poljani", ki spada pod krej- sko občino. Ta studenec izvira nasproti finančni obmejni stražnici in tvori v svo- jem teku nekaj časa tadi mejo med Av- strijo in Italijo, ker pa izvira na avstrij- ski zemlji, je gotovo avstrijska last t. j. last krejske občine. Čedajci pa iščejo se- daj podatkov, da bi dokazali, da je ta studenec laška last. Vode jim Krejci ne branijo, pa priznajo naj, da je studenec krejska last in naj se obvežejo plačati primerno odškodnino, pa bodo imeli do- volj vode, — pa dobre, zdrave vole — drugače pa ne pojde. če tudi pride še toliko laäkih inženirjev. Občni zbor — bo imelo Mkato- liško izobraževalno in podporno drušUo v Kobaridu" prihodnjo neieijo po s'uzbi božji. Novo cesto — na postajo pri sv. Luciji so odprli, kakor smo čuli, pre- tekli teden. Ta cesta bo posebno za tu- kajšne voznike velike važnosti. Opomniti moramo, da je prvi stavil predlog za to cesto in njeno podaljšanje, ki se äe iz- vräi, pri političnem obhodu g. poslanec I. L*panja, in da je ta predlog ponovil tudi v deželnem zboru. Na Vrsnera — je zopet pričel äolski poduk, ki je bil ustavljen radi f „oslovskega kaälja", pretekli teJen. Tudi 1 v Smasti in v Ladrah je ponehala bole- zen med otroci, upamo da tudi tu ktnalu prično s podukom. Gfospodarske vesti. Vodne sile Soče — Nedavno se je v Trstu osnovala delniška družba „Of- sicine elettriche del'I^onzo", ki bo izko- riščalo vodne sile spodnjega toka Soöe, ter uporabljalo te vodne sile iz vodnih naprav za namakanje tržiškega okraja. Sedaj je omenjena družba proaila, da se da izkoristiti tudi gorenji del Sdčo med Srpenico in Kobaridom. Zgraditi namo- ravajo tamkaj elektrarno, ki bo dajala 15.000 konjskih sil. Naša žalostna stara pesem: tako prehajajo naša naravna bogatstva v tuje roke. Kazstava preSičcv in perutnine v Gorici. — C. kr. kmetijsko druätvo za Goriško namerava prirediti meseca fa- hruvarja 1907 v Gorici razstavo prešičev in perutnine. Ministerstvo za poljedelstvo bi prispevalo dotičnim stroškom z zne- Bkom 1600 K. Vlll. mednarodni poljedel§ki kon- pres na Duuaju 1907. — Kakor smo že svoječasno omenili, se bodo o prilikitega kongresa vršili tudi razni strokovni iz- leti. Kongres se bo vršil meseca maja 1907, med kongresom, odnosno po tem se pa napravijo izleti posameznih skupin po programu, katerega je sestavil izvr- levalni odbor tako: Pouk : Obiakposku- ševališča c. k. visoke sole za zemelj^ke obdelovanje (Bodenkultur) v Gross Eu- zersdorfa ; PoskuSevanje : Obisk c. k. krae- tijskih pre^kuševalnih zavodov ; Obdelo- vanjo močvirjev : Ogled ljubljanskega bar- ja, admontskega barskega gospodarstva, leopoldskronskih močvirjev. ter Biermosa in Ibma v Solnogradu; Rastlinsko obde- lovanje in raatlinogojstvo : Ogled c. k. poseBtev družinskega zaloga v Orthu, Easlingu in Göiingu, grajäcine grofa Piattija v Loosdorfu pri Mistelbachu ia posestva nadvojvode Friderika v Oger- Bkem Altenburgu ; Izdelovanje poljedel- skih strojev : Preskuševališče za polje- delake stroje v Gross-Eizersdorfa, ter zavodov Glaython in Schuttlewarth ter Hofherr in Schranz ; Kmetijsko gospo- darstvo : posestvo kneza L chtensteina v Kromavi na Moravskem ; Živinoreja : Go- vedorejska postaja v Ogerskem Alten- burgu, Dunajska mlekarna, Nižjeavatrij- ska mlekarna, Konjerejska postaja v Mu- ravi in Svinjerejski zavod v Waldeggu, ter ogled konjskih razstav ; Melioracije : Ogled del pri regulaciji Dunave pri Du- naju, zagradite? hudournika v Preinu pri Payerbachu ; Pivarstvo in sladarstvo : obisk hiilteldorfske pivarne in islet v Plzen ; Spirit in skrob : ogled dunajskih špirituoznih žganjarnic; Gozdarstvo : G. k. gozdarska poskusna postaja v Mariabrun- nu, ogled c. k. državnih gozdov v Ga- blicu in na Troppbergu ; Ribarstvo : ogled ribaratva v ribnikih v Wittingau-u ; Vi- noreja : obhod vinogradov v Klosternea- burgu in Retz-u ; Sadjarstvo in vrtnar- stvo : ogled dunajskih vrtnih naprav, iz- let v Eisgrub. Razun tega sta v naörtu še dva velika izleta, in sicir kmetijski izlet po Češkem in po Kranjskem (Kras). Izvrševalni odbor dogotavlja sedaj po- drobno programe za vse izlete. Poljedelski kongres na Dunaju obe- ta po svojem sploänem programu po po- svetovanjih, ki se bodo na njem vrälli, in po izletih. ki bod^ ž niina združeni, postati ne samo zelo zanimiv, nogo sploh važen za razvoj piljedelstva. Ž^leti bi bilo, da se udeležijo tudi Slovenci iz naše dežele ometijenega kongreäa. Pro- grame kongre3a in sploh vsa potrebua pojasnila je mogoče dobiti pri „Goriški zvezi gospodarskih zadrug in dru5tevu v Gorici, via Vetturini 9, ali pa pri go- spodu Sveto^lav Premrou, HtoUm, ki je istoča^no člau širšag* odbora VIII. po- Ijedelskega kongresa. Za „MÜJdöKd ZdUl UU.d , Gorica. Via Sipori 7 zimski čas so ravnokar dožle razne v velikanski izberi krasne novosti modnega blaga, kakor modre volne, flanele, for^tajne, sukno za moške in dijaške oblske, svile za bluze, salonske preproge, zavose, odeje, šivane kuverte (Steppdecken), žime, volne perje itd. t Blago najliijš{. Konkurenca, izkljucena. P. n. D ovoljujpin sQ Vas prositi, da nas o potrebi počastite z Vašim cenj.obiakom in si ogledate vse naše novosti, ali pa blagovolite naročiti vzorce kateregakoli blaga, kojo Vam poäljemo ra- dovoljno franko na dorn, da se prepričate o naši zares bogati zalogi in izberi, ki se lahko meri z vsako, tudi najmoder- nejšo trgovino te stroke. Nadejaje se blagohotnega upoštevanja naše prošnje, bilje- žimo s spoštovanjem Teod. Hribar. Narocajte in berite „GORICO"! ßazsirjajte list in nabi-, rajte novih narocnikov!! Zahtevajte list po tobakar- nah, gostilnah in kavarnah! i Poshusite in priporočife = izdclhe = j TydroDgtoparnehranil pPragi VIII. CenoDnihzdsfonj. HT Igralci na citre "^KB dobe (i iger za citre in katalng 1907 atonj J. Neuklrclmer, Görkau (Češko). Ivan Kravos priporofca svojo sedlarsko delavnico v Gorici na Kornju st. II. RniZllfil Spominjajte se o vs aki I lUJdlU. priiiki „šolskega doma". kupite vedno najboljše pri domači tvrdki J. 1M, CORE St. 10 Soska št. 10 Električna žepna luc vedno uporabljiva. Mai pritisk a prstom, razžari svitlo električno svit- lobo. Brez yse nevar- nosti lahko in priročno nosi se v žepu in npo- rablja delj časa. Izrab- Ijena baterija, nado- —™—- mesti se lahko z novo. Gena komplektno K 3; s povekäevalno lučjo K 4; nadomestna baterija E 1. Pošilja po povzetju J. König, Elektrotehnik. Dnnaj, VII, Westliatatrasse Nr. 36. Prodajalcl vellk rabat! Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš ljubljeni oce, gospod flxdon Pavlin včeraj, dne 26. grudna v 78. letu starosti, previden s sv. sakramenti mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega pokojnika se vrši dne 28. grudna do- poludne iz hiše žalosti v Vipavi. Vipava, dne 27. gruJiui 1906- Žalujoči ostall. Zahvala. : O priiiki nenadomestne izgube, katera nas je zadela s smrtjo preljubljenega I in nepozabnega soproga, očeta, brata, tasta in deda ] Franca Nemic j i \ izrekamo tern potom najiskrenejo zahvalo vsem sorodnikom, milim prijateljem in ¦ znancem za mnogobrojno udeležitev pri pogrebu ter za izkazano sožalje. — , Posebej izrekemo svojo zahvalo čc. duhovščini, slavnemu starašinstvu, gg. da- I rovateljem krasnih nagrobnih vencev, cerkvenim pevcem za nagroanice ter vsem ! oddaljenim znancem in prijateljem predragega ranjkega, katere ni ovirala dolga pot, da so prišli se poslovit od zemskih ostankov Ijubljenega in spoštovanega prijatelja. — Bog vsem . stotero povrni! Bilje, dne 27. decembra 1906. Žalujoča rodbina. Ivan Bednarili priporoca svojo knjigoveznico v Gorici ulica Vetturini št 3. Anton Kustrin. trgovec v Gorici Gosposkaulicast. 25 priporoča častiti duhovščini in slav- nemu občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo Santos, Sandomingo, Java, Cej- lon. Portoriko itd. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfü, istrsko in dalmatin- sko. Petrolej v zaboju. Sladkor razne vrste. Moko St. 0, 1, 2, 3, 4, 5. Več vrst riža. Miljsveče prve in druge vrste, namreč ob Vs kila in od enega funta. Testenine iz tvornice Žnideršič & Valenčič. Žveplenke družbe sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdiče- vega mlina iz Kranja in iz Joch- mann-ovega v Ajdovščini. Vse blago prve vrste. ^ mizar in v lesni trgovec v Poöpri, na osln noveea železnišfceca mosta (na cesti, ki peljeproti Gradiški) o o o Trguje tudi z opeko, ima ve- liko zalogo vHakovrstuega trde- ga in mekhega lesa domačcga iu tujega, veliko zalogo pohišt- va, viuskih posod, gtiskaliiic itd. I _____ Fani Drascek, zaloga šivalnih strojev Gorica, Stolna ulica hi. št 2. """"" Prodaja- stroje tudi na teden ske ali mesečne oboroke. Stroji so iz prvih tovarn ter najboljše kakovosti. Priporoča se slav. občinstvu. ^V T^V' ^W "W Nr'V ^^ Ugodna pria Namesto 18 K, samo i 7 K. ! Krasnarem. glo- rija srebrna ura s Šmočnimi po- krovi lepo gravirana, natančno idoča 31etno garancijo, proti povzetja za 7 K J. König, Uhrenfabrik Dunaj VII., Westbahngasse 36. flnton Ivonov Pečenho Gorica priporoča svojo veliko zalogo pristnih belih in örnih via iz lastnih in drugih priznanih vinogradov; plzenjskega piva »prazdroj« iz sloveče Češke »Moščanske pi- vovarne«, in domačega žganja I. vrste v steklenicah, kojoga pristnost so jamči. Zaloga ledu katerega se oddaja le na debelo po 50 kg naprej Vino dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstrijsko-ogrske države v sodih od 66 1 naprej. Cene zmerne. Postrežba poš- tena in točna. m m m m m m „NflRDDNR TISK9RN9" ::: U Sorici, ulica Vetturini St. 9::: \t je preskrbljena z povsem novimi ^ *%i\\ ^rkami, okraski in finim papirjem, ^jßi\ \§}$fM ter more Prevzeti vsa v tj" jJc Vabila oooo % Brošure ooo L Diplome oo Pobotnice o Sprejemnice , * Plakate ooo jjj| * itd. itd. ^ oo „Pr. list" oooo Cenike ooo Račune ; oo Vizitnice } o Rač.sklepe . J ediine liste ^ ooo Etikett1 s & itd. itd. J Zagotavlja točne in strokovno pravilne izvr- Sitve v moderni in okusni obliki od na- vadnega enobarvncga do finega večbarvnega tiska po tako nizkih cenali, da se ne boji ...... nikake konkurence ...... 7 ,CentFaIua posojiluica' rcgistrovana ^adruga v Qoriei, ulica Yctturini št. 9. Posojuje svojim članom od 1. novembra 1905 na mesečna odpločilo v pctiti ietiii in sicer v obrokih, ki znažajo z obrestmi vred, za vsakih 100 K glavnice 2 K na mesec. Posojuje svojim članom od 1. aprila 1905 na meniCB po 5Vlo.na vhnjizbo po S°|o z A 8° o upravnega prispevka za vsacega pol leta. Obrestna mera v za hranilne vloge je nespremenjena. * 1 i% . ft