BILTEN je glasilo kolektiva OZD SGP PIONIR Novo mesto. Za razdelitev glasila članom kolektiva so odgovorni v gradbeni dejavnosti vodje splošne službe v TOZD gradbenih sektorjih, da je BILTEN razdeljen po gradbiščih, na posameznih gradbiščih pa so dolžni poskrbeti za razdelitev delovodje, ki morajo zagotoviti, da prejmejo BILTEN delavci in vajenci. V Delovni skupnosti skupnih služb je odgovorno za razdelitev vložišče, ki mora poskrbeti, d je BILTEN takoj dostavljen tudi v TOZD Lesni obrat, TOZD Strojno prometni obrat in TOZD Mehansko-kovinski obrat, vodje splošne službe v teh TOZD pa morajo zagotoviti razdelitev BILTENA vsem delavcem in vajencem. BILTEN mora biti razdeljen delavcem istega dne kot je dostavljen.
JANUAR 1977	24. JANUARJA 1977	LETO: XI., ŠTEV.: 1 (80)
r
NOVO LETO ŽE
PRIHAJA



Prvo, sveto, kot zapoved, je bilo za nas le delo . . . Sele ko smo vse končali, se je lahko tudi klelo . , .
Ker orali smo v ledino, često slišali smo kletev. . . Zdaj ob koncu pa nas čaka le še sladka, dobra žetev. ..
Staro leto že črkuje, šteti so mu zadnji dnevi. Vsak načrte nove snuje, v glavi so mu novi spevi. . .
Če pa res smo kdaj prevroče čaše stiskali v dlaneh . . .
To bila je le priprava za naskok in nov uspeh . ..
TOZD, ki je nekakšen dom, prav za vse on poskrbi. . .
Če imaš
premajhno plačo v višji razred te spodi. . .
Pa se spomnimo dojenčka: po imenu revše TOZD . . . Pa smo le prek sporazumov si zgradili velik most. . .
Škoda le za tiste duše, ki so prej odšle od nas. .. TOZD je bil za njih neznanka in mogoče pisan strah. ..
Rano, zgodaj, že pred šesto, da na delu ne zaspiš. .. peš v trinajsto jo popihaš, da boli te rit in križ.
V
Zdaj je velik in postaven, nič ne morejo mu klani.. . ker bogat je, brihtne glave, vsi ga gledajo postrani. . .
Je pač takšna res navada, da za ranjkimi žaluješ . . . in besede dobre rečeš pa čeprav jih v laž obuješ.
Vsi imamo pripomočke za seštevanje kolon...
Stari „Zagreb" Švedski „Facit', kdor je priden „Digitron". . .
Če je kdo še zdaj na ,, Vi", naj takoj natoči vina, naj soseda stisne k srcu in poljubi ga kot sina . . .
Zdaj je čas, da vse poveste, naj odpre se vaša duša . . . Novo leto že prihaja. . . Tam za pragom vas posluša. . .!
Vaše želje bodo svete! Saj zato so komisije. Saj po dežju tudi enkrat toplo sonce nam zasije. .
Ne zameri Staro leto!
Kaj, že mahaš nam v slovo? Tiho, nežno, kakor prejšnja skoro boš v pozabo šlo...
Eno čašo zdaj popijmo za vse lepo star'ga leta ...
Eno kupico izpijmo, kar bodoče nam obeta! . . .
R. ROBIČ
-------------------/
r\
JOŽE RIBIČ, strelstvo moški
Jože Ribič je vodja moških strelcev pri PIONIRJU. V nizu razgovorov z organizatorji posameznih športnih panog, ki smo jih obljubili v lanski decembrski številki, je tov. Ribič na vrsti prvi. Težave in ujme P ION IRJE V IH moških strelcev je opisal takole:
Najteže je zaradi premajhnega dotoka mladih v naše vrste. Vendar se s tem ne ubadamo samo strelci pri PIONIRJU ampak vse strelske družine kar jih je. Vzrokov je več, naštel pa jih bom po vrsti.
Prvič: strelstvo zahteva vztrajen trening in že zaradi tega jih veliko odpade. Vsaj 4 leta moraš hoditi na trening in tekmo vanja, če želiš doseči boljše rezultate. Še tisto malo mladincev, ki pridejo k nam, nam v tem času skopni: v teh štirih letih odidejo k vojakom, ali pa so premeščeni kam drugam. Največ novih dobimo iz naše Mehansko-kovinske TOZD, ker je tu delavec na stalnem mestu. Gradbinci so preveč razsejani daleč naokoli, to pa jim otežuje trening. Kar je mladih pri DSSS ■ bi lahko sodelovali bolj.
Trening je naslednje. Z njim je šlo laže, dokler smo imeli svojo strelsko sobo tu v Bršlinu. Laže smo pritegnili mladince iz
Samskega doma. Odkar imamo treninge v Športni dvorani, se jim utrujenim od dela, stoži peš tja in nazaj.
Premalokrat se udeležujemo tekmovanj. Na tekmovanjih se odvadiš treme. Naša ekipa je lani sodelovala na raznih tekmovanjih 16-krat. To je premalo za doseganje boljših rezultatov. Vrhu vsega sodelovanje na tekmovanjih strelca spodbuja in mu pomaga k razvoju. Letošnji strelski Št G bo že 28. marca v Trbovljah, torej čez 2 meseca in spet ne bomo dovolj pripravljeni! Zraven vsega pa dober strelec in inštruktor strelstva, član naše ekipe, dela na Reki, drugi dober strelec pa je v šoli v Ljubljani!
Tudi z orožjem so težave. Denar za nakup imamo, dobrega orožja in streliva pa žal ni dobiti! Najboljša rešitev za ves PIONIRJEV šport bi bil profesionalni delavec, ki bi se ukvarjal samo s športom. Posameznike, ki se zdaj otepamo s številnimi organizacijskimi nalogami kakor vemo in znamo, bi rešil mnogih skrbi. Že v 1 letu pa bi se z namestitvijo profesionalca, prav gotovo v vseh športnih panogah pokazali rezultati!
Čestitke
in
zahvale
s
Tolminskega
Tolminsko občino je prizadel maja 1976 potres, ki je povzročil ogromno škodo na stanovanjskih, gospodarskih in komunalnih objektih. Potres je zlasti prizadel škodo v vaseh na levem bregu Soče, v Kobaridu, Breginjskem kotu in v vase eh proti Bovcu. Tudi v ostalih vaseh v občini je povzročil škodo, ki je terjala in bo terjala velike napore delovnih ljudi in občanov še v naslednjih letih, da odpravimo njegove posledice. Dodatno škodo in še večje probleme nam je povzročil potres 11. in 15. septembra, ki je zlasti v nekaterih vaseh poškodoval še tisto, kar se je dalo popraviti.
Takoj po potresih septembra smo morali spremeniti program dela, ker je to narekovalo stanje, ki je nastalo v naših vaseh.
Pričeli smo z izgradnjo 475 montažnih stanovanjskih objektov, 30 večnamenskih montažnih objektov in sanirati tista stanovanja, ki so bila še uporabna.
Od prvih dni dalje so pričeli delati v krajevnih skupnostih urbanisti, gradbeni delavci, montažerji in njihovi kooperanti. Več kot 40 gradbenih inženirjev in tehnikov nadzoruje dela in svetuje našim občanom, kako naj popravijo, da bo hiša trdna in varna. Pomoč je prihajala iz vseh krajev, v akcijo obnove „Posočja" so se vključili vsi delovni ljudje in občani naše republike. Tudi iz sosednih bratskih republik so nam priskočili na pomoč v materialu in denarju. Pomagali nam bodo pri obnovi šolskih objektov.
V Posočju so v poletnih dneh delovale mladinske delovne brigade iz različnih krajev naše domovine. Od prvih dni je našem območju na najkritičnejših mestih in delih prisotna JLA.
Zlasti po septembrskem potresu so prihajali delovni ljudje in občani iz različnih krajev naše republike in nam pomagali pri odpravljanju posledic potresa. Delali so pri tistih delih, kjer je bilo najbolj potrebno. Spravljali so poljske pridelke, odvažali pohištvo iz hiš, čistili ruševine in delali na stalnih delih pri novogradnjah in sanacijah stanovanjskih objektov.
V najtežjih trenutkih za našo občino, občane in delovne ljudi so nam bili ob strani vsi in to nam je dajalo moči, da smo tudi mi občani sprejeli odločne ukrepe za odpravo posledic potresa.
Ponovno je bila izpričana solidarnost do ljudi in krajev, ki jih je prizadela nesreča. To pa pomeni mnogo več kot samo delovni učinek, ki je bil in bo izredno pomemben, to je dokaz zavesti in predanosti samoupravni družbi, ki človeka ne pusti v stiski nikdar samega. Ne da se napisati, kaj smo vsu ob tistem trenutku, ko ste nam bili ob strani, občutili. Vse to nam je vlivalo vero in moč v lepši jutrišnji dan. Brez vaše prisotnosti, pomoči in dela, ki ste ga opravili, vsega tega ne bi zmogli. Premalo vam bomo rekli, če rečemo samo hvala, povedati bi vam morali vse tisto, kar so naši občani doživljali ob nesreči, ki jih je prizadela. Ko so videli, da ste ob njih in da jim pomagate, se jih je ponovno navzela samozavest, za kar ne najdemo besed hvaležnosti, ker beseda ne more povedati tega, kar človek občuti, ko v stiski ni sam.
Vljudno vas prosimo ene-sete našo zahvalo in r',iznanje za pomoč, ki ste nam jo nudili, vsem članom vašega kolektiva. Vse to bomo znali vedno ceniti, naša obveza pa je, da bomo pravilno, v skladu s sprejetimi pravilniki, dodeljevali pomoč in da vse naše napore vložimo, da čimprej saniramo škodo, ki nas je prizadela.
Želimo vam mnogo uspehov pri vašem delu, da bi v letu, ki prihaja dosegli vse tisto, kar si želite in da bi člani vašega kolektiva doživeli čimveč srečnih in prijetnih dni.
Še enkrat lepa hvala za vse, kar ste naredili za tolminsko občino.
Sprejmite tovariške pozdrave.
PREDSEDNIK IZVRŠNEGA ODBORA Bizjak Renato, dipl. oec.
PREDSEDNIK ODBORA Ladava Anton, dipl. pol.
*----------------------\
MLADINCI!
Želite postati strelci?
Trening strelcev je vsak ponedeljek in sredo od 17. do 19. ure v Športni dvorani v Novem mestu. Vpišete se lahko na treningu!
\_______________________________________________________J
Naloge, ki nas čakajo ob zakonu o združenem delu
Že v mesecu oktobru preteklega leta je Osnovna organizacija zveze komunistov Delovne skupnosti skupnih služb imenovala posebno strokovno skupino za uveljavitev Zakona o združenem delu. Naloga te strokovne skupine ni niti najmanj lahka. Uveljavitev Zakona o združenem delu namreč ni stvar določenih posameznikov, družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov, ampak je stvar vsakega člana našega kolektiva. Vsak posameznik si bo moral zavestno prizadevati za uveljavitev družbenoekonomskih in drugih samoupravnih odnosov v skladu z ustavo in Zakonom o združenem delu. Družbenopolitična situacija je podobna kot pri uveljavljanju delegatskega sistema. Delegatski sistem še ni v celoti zaživel, ker še ni dovolj prodrl v podzavest, v kri in meso vsakega člana kolektiva. Ni dov~ imamo delegatski sistem napisan v. splošnih aktih, napisana določba sa'rna po sebi je mrtva, zato je potrebno, da se izvaja v vsakdanjem življenju v naši delovni organizaciji na vseh ravneh, zato pa je potrebno zavestno hotenje in prizadevanje vsakega posameznika.
Ta ugotovitev seveda še toliko bolj velja za uveljavljanje Zakona o združenem delu v naši vsakdanji praksi v delovni organizaciji. Le od nas samih bo odvisno, kako bomo Zakon uveljavili, pasivni odnos nas ne bo daleč pripeljal, saj ni nikogar, ki bi lahko Zakon uveljavil za nas in namesto nas, ampak je najvažnejša naloga vsakega posameznika, da si zavestno prizadeva za uveljavitev Zakona o združenem delu v vsakdanjem življenju, saj je to ena od poti, ki nas bo privedla do „lepšega jutri".
Če gledamo na uveljavljanje Zakona o združenem delu s strokovnega vidika, potem se nam odpirajo zlasti trije sklopi vprašanj, ki jih bo treba urediti v okviru naše delovne organizacije:
—	družbeno ekonomska razmerja
delavcev v združenem delu,
—	samoupravno organiziranje združenega dela,
—	uveljavljanje samoupravljanja delavcev v združenem delu.
Vsi trije sklopi vprašanj morajo imeti svojo podlago v samoupravnih sporazumih, statutih in samoupravnih splošnih aktih, ki jih bo treba v naši delovni organizaciji sprejeti oziroma spremeniti in vskladiti z Zakonom o združenem delu.
Zato je prva naloga prej imenovane skupine proučiti, katere samoupravne splošne akte bo treba v naši delovni organizaciji sprejeti oziroma vskladiti z Zakonom o združenem delu, nato pa določiti rokovnik in konkretne zadolžitve posameznih strokovnih služb in organov s tem v zvezi.
Kot posebno pomembno velja opozoriti, da bi morala zlasti organizacija sindikata odigrati pomembno nalogo pobudnika in udeleženca samoupravnega dogovarjanja.
Zakon o združenem delu uvaja pravni pojem samoupravni splošni akt, pod katerim je v smislu Zakona razumeti:
—	družbene dogovore,
—	samoupravne sporazume, s katerimi se na splošen način urejajo samoupravna razmerja,
—	in druge splošne akte organizacij združenega dela.
Pod pojmom splošnega akta v ožjem smislu pa Zakon razume statut, pravilnik, sklep, s katerim se na splošen način urejajo določena vprašanja, poslovnik itd.
Kateri samoupravni splošni akti morajo biti sprejeti v organizacijah združenega dela določata samoupravni sporazum in statut. Zakon o združenem delu sam pa v svojih določbah, ki se nanašajo na urejanje družbeno ekonomskih in drugih samoupravnih razmerij, citira razne samoupravne sporazume in druge samoupravne splošne akte, s katerimi se ta razmerja urejajo in jih je kot take šteti za obvezne.
Ni namen tega prispevka razpravljati o splošnih značilnostih
družbenih dogovorov, samoupravnih sporazumov in drugih samoupravnih splošnih aktov, o njihovi vsebini in funkcijah kot to določata ustava in Zakon o združenem delu. Skušali pa bomo opozoriti na tiste samoupravne sporazume in samoupravne splošne akte, ki jih bo potrebno na podlagi Zakona o združenem delu sprejeti, ker jih v okviru naše notranje zakonodaje še nimamo sprejetih in na tiste, ki že obstojijo, vendar jih bo potrebno vskladiti z Zakonom, ker Zakon nekatera družbeno ekonomska razmerja in druga samoupravna razmerja drugače ureja kot imamo to določeno v naših splošnih aktih.
Samoupravni splošni akti se v okviru naše delovne organizacije pojavljajo na več ravneh in sicer v okviru temeljnih organizacij združenega dela, v okviru delovne skupnosti skupnih služb, prav tako pa tudi na ravni delovne organizacije in tudi sestavljene organizacije združenega dela.
I.	Zakon o združenem delu določa, da so v temeljnih organizacijah združenega dela naslednji samoupravni splošni akti:
1.	Samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela
Tu gre za nov akt, ki ga v naši dosedanji praksi še ne poznamo in ki vsebuje dejavnosti TOZD in osnove za urejanje družbenoekonomskih odnosov delavcev v TOZD. Sprejemajo pa ga delavci z večino glasov delavcev TOZD in sicer na podlagi referenduma.
2.	Statut temeljne organizacije združenega dela, ki vsebuje predvsem določbe o imenu, sedežu in dejavnosti temeljne organizacije združenega dela, o sestavi, volitvah oziroma imenovanju, odpoklicu oziroma razrešitvi in delovnem področju delavskega sveta itd.
Statut TOZD sprejemajo delavci na predlog delavskega sveta TOZD
z večino glasov vseh delavcev v TOZD in sicer prav tako na podlagi referenduma.
Statute TOZD v naši delovni organizaciji bo potrebno vskladiti z Zakonom o združenem delu.
2. Medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti pri delu v temeljnih organizacijah združenega dela določajo delavci s Pravilnikom o delovnih razmerjih. Po Zakonu je možno, da te pravice, obveznosti in odgovornosti pri delu delavci urejajo z enim ali več pravilniki, koliko bo teh pravilnikov in kateri, se določi v samoupravnem sporazumu oziroma statutu. Zaradi ekonomičnosti je verjetno najboljša rešitev, da se vsa materija uredi z enotnim pravilnikom o delovnih razmerjih. V naši dosedanji praksi nimamo pravilnikov, pač pa ima vsaka temeljna organizacija združenega dela Samoupravni sporazum o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu. Delovna razmerja se torej v bodoče ne bodo več urejala s samoupravnim sporazumom, ampak s Pravilnikom o delovnih razmerjih, ki ga bo potrebno vskladiti z Zakonom o združenem delu.
4. Zakon o združenem delu nadalje navaja Pravilnik o varstvu pri delu, ki temelji na Zakonu o varstvu pri delu, dalje Pravilnik o organizaciji in načinu vodenja knjigovodstva, ki temelji na Zakonu o knjigovodstvu. Ta dva pravilnika sta že sprejeta na nivoju delovne organizacije in ju bo treba le vskladiti z novimi predpisi. Dalje Pravilnik o splošnem ljudskem odporu in družbeni samozaščiti, ki temelji na Zakonu o ljudski obrambi in Zakonu o družbeni samozaščiti, varnosti in notranjih zadevah. To snov urejajo v glavnem statuti temeljnih organizacij združenega dela in statut delovne organizacije.
(Nadalj. na nasl. str.'/
Kot ena prvih je bila 15. januarja skupščina Sindikalne organizacije TOZD Gradbeni sektor Novo mesto. Izvršne odbore SO, ki so že imele skupščino, prosimo, naj pošljejo BILTENU najpozneje do 30. januarja kratka poročila o tem, kako je njihova skupščina potekala in o čem so največ govorili na njej
(Prenos s prejš. str.)
Pravice, dolžnosti in odgovornosti članov samoupravne delavske kontrole sedaj urejajo statuti temeljnih organizacij združenega dela, v skladu z Zakonom o združenem delu je možno, da je ta snov urejena v statutu ali pravilniku.
V temeljnih organizacijah združenega dela bo v skladu z Zakonom o združenem delu potrebno sprejeti tudi Pravilnik o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in Pravilnik o osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka temeljnih organizacij združenega dela.
Na ravni temeljnih organizacij združenega dela se torej pojavljajo trenutno Samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev v temeljni organizaciji združenega dela, Pravilnik o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in Pravilnik o osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka temeljnih organizacij združenega dela, ki predstavljajo novost. Vse ostale akte, ki jih imamo sprejete, pa bo treba vskladiti s tem zakonom.
II.	Delavci delovne skupnosti skupnih služb sprejemajo Samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev v delovni skupnosti, statut delovne skupnosti. Pravilnik o delovnih razmerjih in druge samoupravne splošne akte analogno kot delavci v temeljnih organizacijah združenega dela. Novost pa je Samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih delavcev delovne skupnosti skupnih služb, ki ga le ti sklepajo z delavci temeljnih organizacij združenega dela, za katere opravljajo skupne posle in s katerim se urejajo medsebojna razmerja med temeljnimi organizacijami združenega dela in delovno skupnostjo skupnih služb. Ta samoupravni sporazum predstavlja novost in ga v okviru naše delovne organizacije še nimamo.
III.	Na ravni delovne organizacije pa se pojavljajo naslednji samoupravni splošni akti:
1. Samoupravni sporazum o združitvi v delovno organizacijo, ki je osnovni samoupravni sporazum, ki ga sklepajo temeljne organizacije združenega dela v okviru delovne organizacije in sicer na podlagi izvedenega referenduma v vseh temeljnih organizacijah združenega dela. Ta samoupravni sporazum ima podobno vsebino kot jo ima naš že sklenjeni Samoupravni sporazum o združevanju temeljnih organizacij združenega dela v podjetje SGP „PIONIR", Novo mesto, seveda pa bo treba nov Samoupravni sporazum vskladiti z Zakonom o združenem delu, še zlasti v tistih poglavjih, ki se nanašajo na urejanje družbeno ekonomskih razmerij med temeljnimi organizacijami združenega dela v delovni organizaciji.
2.	Prav tako bo potrebno z Zakonom o združenem delu vskladiti tudi statut naše delovne organizacije.
3.	Samoupravni sporazum o združitvi v delovno organizacijo oziroma statut delovne organizacije pa bo tudi določil, kateri pravilniki bodo potrebni in bodo torej sprejeti na nivoju delovne organizacije.
IV.	Poleg zgoraj naštetih samoupravnih splošnih aktov pa bo potrebno v skladu z Zakonom o združenem delu sprejeti na nivoju delovne organizacije oziroma v njenem okviru (za več zainteresiranih temeljnih organizacij združenega dela) še naslednje samoupravne sporazume:
— Samoupravni sporazum o skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke, ki ga sklepajo temeljne organizacije združenega dela v sestavi naše delovne organizacije.
Eden ali več Samoupravnih sporazumov o urejanju medsebojnih razmerij temeljnih organizacij združenega dela pri ustvarjanju skupnega prihodka in Samoupravnih sporazumov o urejanju medsebojnih razmerij temeljnih organizacij združenega dela pri ustvarjanju skupnega dohodka.
Vsi našteti samoupravni sporazumi predstavljajo novost in jih v dosedanji praksi v okviru delovne organizacije ne poznamo; prav tako bo potrebno dopolniti in z zakonom vskladiti Samoupravni sporazum o osnovah plana in planiranju.
V.	Na ravni sestavljene organizacije združenega dela pa se pojavljajo predvsem Samoupravni sporazum o združitvi delovnih organizacij v sestavljeno organizacijo združenega dela, Samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih delavcev delovne skupnosti sestavljene organizacije združenega dela in delavcev organizacij združenega dela, za katere opravljajo skupne posle. Statut sestavljene organizacije združenega dela in Pravilniki sestavljene organizacije združenega dela, za katere je to določeno v njenem statutu.
Iz povedanega izhaja, da Zakon o združenem delu postavlja pred nas izredno pomembne, poleg tega pa tudi obsežne in zahtevne naloge. Svojo organizacijo in samoupravne splošne akte moramo vskladiti z Zakonom v rokih, ki jih bomo določili s programi za izvajanje določb tega zakona, vendar najkasneje v dveh letih od njegove uveljavitve. Za dosego tega bomo morali vložiti precejšnje napore, jasno pa je, da bo potrebno še več naporov nas vseh vložiti za dosego končnega cilja zakona, to pa je, da zakon ne bo ostal le mrtva črka v naših samoupravnih splošnih aktih, ampak da bo polno zaživel v vsakdanji samoupravni praksi v naši delovni organizaciji.
Zakon o združenem delu prinaša nekatere novosti tudi v zvezi z za-
gotavljanjem sredstev za samoupravne interesne skupnosti na področju izobraževanja, znanosti, kulture, zdravstva in socialnega varstva. Po dosedanjih predpisih se te dejavnosti na podlagi svobodne menjave dela financirajo iz osebnih dohodkov delavcev. Zakon o združenem delu pa določa, da se sredstva za zadovoljevanje skupnih potreb na zgoraj omenjenih področjih zagotavljajo iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela, iz osebnih dohodkov delavcev pa le, če tako določa zakon oziroma samoupravni sporazum. To pomeni, da naj bi bilo v bodoče fi-
nanciranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju socialnega varstva, izobraževanja, kulture, zdravstva in znanosti ter drugih družbenih dejavnosti iz osebnih dohodkov delavcev le izjema.
Zaenkrat je še težko reči kakšne bodo posledice teh določb Zakona o združenem delu. Nedvomno je, da zakon skuša uveljaviti večjo dohodkovno odvisnost družbenih dejavnosti od dohodka temeljnih organizacij združenega dela. Seveda pa bo potrebno sprejeti ustrezne republiške predpise, da bo ta določba Zakona o združenem delu lahko uveljavljena v praksi.
V času od 9. 12. 1976 do izida te številke, so bili dokončno dogovorjeni z investitorji naslednji posli in podpisane ustrezne pogodbe:
TOZD — gradbeni sektor Novo mesto
—	z Zdravstvenim centrom Novo mesto za gradnjo centralne kuhinje — investicijska vrednost 19,929.753,-din;
—	z Združenim zdravstvenim do-
mom Novo mesto, za prizidek Zdravstvenega doma Trebnje — investicijska	vrednost
52.500,00	— din
—	z Ljubljansko banko — podružnico Novo mesto, za gradnjo nove poslovne stavbe — investicijska vrednost 38,150.000,- din;
TOZD — gradbeni sektor Krško
—	z Zdravstvenim centrom Novo mesto, za prizidek zdravstvenega doma v Krškem — investicijska vrednost 5,650.000.— din;
—	s podjetjem „PREVOZ" Brežice za gradnjo objekta: Dvorana za tehnične preglede — investicijska vrednost 1,999.000.- din;
TOZD TOGREL:
-	s podjetjem PIP „PRIVREDNIK" Butmir za montažno konstrukcijo — investicijska vrednost
3,350.000,- din;
—	s podjetjem ŠIK „GORNJI IBAR" Rožaje za sanacijo sušare— investicijska vrednost 877.150.— din;
j••••••••••••••••••••••••••
—	s „Tvornico opekarskih proizvoda Cazin" za gradnjo „Hale za sušaro" — investicijska vrednost
9,500.000,-din;
—	z Rafinerijo MODRIČA, za skladišče v Modriči — investicijska vrednost 2,265.800.— din;
TOZD - GRADBENI SEKTOR ZAGREB:
—	z Vojno pošto Zagreb za dodatna dela pri gradnji objektov: garaže in nadstrešnica, kem. čist. in pralnica ter tehnične delavnice
investicijska vrednost 1,523.485,- din;
—	z Vojno pošto Zagreb za dodatna dela pri gradnji objekta: „SAMAČKI HOTEL" - investicijska vrednost 5,924.745.— din;
—	s podjetjem „UNIKOMERC" Zagreb — za skladiščni objekt v Veliki Gorici — investicijska vrednost 7,879.000.— din;
—	z „ŽELJEZARO" Sisak - dodatna dela za nadstrešnico Boron-gaj — investicijska vrednost 1,413.029.-din;
—	z „ŽELJEZARO" Sisak -OOUR KOZARA Novska za nadstrešnico v Bregani — investicijska vrednost 919.585.— din;
—	s Tehničnim remontnim zavodom Bregana za adaptacijo han-gerja — investicijska vrednost
2,750.000.-din;
—	s Tvornico olovaka Zagreb za dodatna dela pri gradnji nove industrijske zgradbe — investicijska vrednost 2,140.024,— din;
—	z Vojno pošto Zagreb, za gradnjo objekta: Stanovanjska stolpnica v Cvetnem naselju — „C — istok" — investicijska vrednost 51,095.153-din;
PD E ZVORNIK:
—	s Tvornico glinice ,,BIRAČ" Zvornik za gradnjo silosa — investicijska vrednost 33,474.347,— din;
PD E MALI LOŠINJ:
—	s podjetjem „SUNČANA UVALA" Mali Lošinj, za hotelski kompleks „Sunčan uvala" — investicijska vrednost 202,473.050 din;
Pot
dolga
2000
kilometrov
Z dvema avtobusoma se je sto udeležencev strokovne ekskurzije odpeljalo v zvezno republiko Nemčijo. Pot nas je vodila mimo Kranja, Jesenic, Kranjske gore, Korenskega sedla, kjer smo tudi prestopili jugoslovansko-avstrijsko mejo. Po lepi vijugasti cesti smo se spustili proti Beljaku, od koder smo se vozili po avtomobilski cesti mimo Spitala, Salzburga. Muenchna v Dachau. Povedati moramo, da Avstrija in Nemčija zelo hitro širita mrežo avtomobislkih cest, da cestnine ne plačuješ, razen v predorih Kaschberg v dolžini 5,4 km in Tauern v dolžini 6,4 km, za kar je treba odšteti 7.200.— šilingov za
/	\
Od leta 1954 dalje, ko je poraba gradbenih materialov evidentirana, je SGP PIONIR vgradilo v razne zgradbe blizu 2 milijona m3 agregatov, preko
40.000	m3 apna, blizu 50.000 ton železa, več kot 253.000 ton cementa, čez 100.000 m3 lesa in 106 milijonov enot opeke.
V_____________________/
vsak avtobus; oba predora sta na avstrijskem ozemlju. V zvezni republiki Nemčiji pa tudi tovornjaki in avtobusi plačajo poseben prispevek, ki je določen za vsako vozilo za vsak prevožen kilometer v tej državi.
Dachau — to je kraj, kjer je nacistična Nemčija že leta 1932 postavila kazensko taborišče za ljudi, ki niso soglašali z metodami naci-fašizma. V tem taborišču so bili zaprti antinacisti, kriminalci ter velikansko število Židov in mnogo Jugoslovanov. S polno močjo je taborišče zaživelo leta 1942, ko je nemški vojaški stroj podjarmil Evropo; v 56 barakah je pod nemo-gočnimi pogoji živelo od 75.000 do 115.000 internirancev vseh narodnosti. Ogledali smo si vse objekte zloglasnega taborišča ter se z mislimi preselili v preteklost, kako hudi časi so bili v letih 1941 — 1945, ko so tudi naši ljudje polnili taborišča smrti samo zato, ker so sovražili okupatorja, ljubili svojo domovino in svojo besedo. Marsikdo je za vedno ostal na tuji zemlji, umrl od lakote ali pa je končal v celicah smrti, saj so krematoriji goreli dan in noč. Ko smo stopili mimo spomenika žrtvam tega taborišča, smo se priklonili spominu na takratni čas, v srcih pa
čutili potrebo, da odločno branimo svobodo, da se ne ponovi tragedija dachauskega taborišča.
Naslednji dan smo odpotovali v Stuttgart. Tu smo se razdelili v dve skupini, prva je odšla v tovarno Bosch, druga pa sije ogledala mesto. BOSCH je tovarna stara devetdeset let, v njej je zaposlenih
12.000	delavcev, ki delajo v štirih obratih. Tuje delovne sile zaposluje 45%. Poslovno sodeluje s 130 državami, to je s 5000 odjemalci njihovih izdelkov. Njihov asortima materiala je za 70.000 raznih delov in 20.000 specialnih izdelkov, ki jih hranijo posebej.
Posebno lepo imajo urejeno skladišče, ki dela po posebnem sistemu. Tekoči trak izdelkov je tudi programiran tako, da material vedno pride v določene bokse. Na omenjenem traku delavke delajo neprekinjeno 120 minut, nato sledi 10 minut počitka. Celotno skladišče je paletizirano, nešteto viličarjev pa prenaša material, zložen na paletah, iz kraja v kraj.
Imeli smo priložnost ogledati si tudi oddelek Bosch tlačilk. V dolgi vrsti stojijo stroji, ki so organizacijsko programsko povezani med seboj po zahtevnosti operacij dela. Vse delo je elektronsko med seboj povezano. Delavec specialist samo nadzoruje delo strojev.
Bosch tlačilke so vgrajene na številna vozila, in so svetovno znane kvalitete, za izdelavo tlačilk je proces dela izredno zahteven, vsi elementi, teh je 54, morajo biti natančno pregledani, material mora biti 100 % kvaliteten. Le tako dobijo dobro in kvalitetno serijsko vrsto tlačilk za dieselske motorje.
Opoldne smo iz Stuttgarta nadaljevali pot proti VVoersu, kjer je velika, na novo zgrajena tovarna znanega koncerna Daimler—Benz— Mercedes. Leta 1964 je tovarna začela proizvajati s polno močjo, gradili so jo polnih 14 let, saj je samo finilizacija trajala kar pet let. Njena osebna izkaznica izkazuje naslednje:
—	koncern Daimler—Benz zaposluje 128.000 delavcev,
—	objekt za montažo tovornih vozil, v katerem smo bili, zaposluje 8.500 delavcev, ki delajo v treh izmenah,
—	izdelujejo razne tipe tovornih vozil,
—	delo nadzoruje 240 kontrolorjev,
—	na tuje tržišče prodajo 65 % tovornih vozil in le 35 % na domačem tržišču,
—	serijsko izdelujejo vse tipe vozil,
—	posebnost je konpjuterski sistem podatkov, kateri obsega 45 področij dela,
—	ozko grlo je proizvodnja rezervnih delov in vskladiščenje
20.000	raznih delov,
—	s tekočega traku pride vsakih osem do deset ur po eno vozilo različnega tipa,
—	na dan naredijo 360 vozil raznih
tipov.
Udeleženci ekskurzije smo ugotovili, da je tovarna lepo in sodob-
no urejena, delovni prostori svetli in zračni, da je med delavci ukoreninjena delovna disciplina ter da je njihov končni izdelek, tovorni avto, tudi kvalitetno izdelan.
Videli smo veliko; od začetne faze sestavljanja, lakiranja, do končnega izdelka.
Po ogledu tovarne Daimler— Benz smo se vrnili v Stuttgart in tam prenočili.
Tretji dan smo hiteli proti Ulmu, kjer smo imeli napovedan ogled tovarne Magirus—Deutz.
Pred tovarno so nas sprejeli predstavniki tovarne in predstavnik tovarne TAM tov. Friderik Rajko dipl. oec. (Znano je, da je TAM v licenčnem odnosu s tovarno Magirus—Deutz.)
Tu smo si ogledali celoten proces proizvodnje zračno hlajenega dieselskega motorja. Močni elektronsko vodeni obdelovalni stroji z delavčevo pomočjo obdelujejo dele motorja. Presenečeni smo bili, kako lepo in gladko teče delo na najbolj zahtevnih delih motorja. Videli smo poskusne celice, v katerih testirajo motorje. Težko je v nekaj stavkih opisati, kaj vse smo videli. Pokazali so nam tudi montažni trak za tovorna vozila, posebnost v tej montažni dvorani. Za goste (ekskurzije) je zgrajen poseben balkon, s katerega je lep razgled po dvorani, lahko smo sledili delu v dvorani.
Na dvoriščnem prostoru smo videli parkirana nova vozila. Zvedeli smo tudi, da štiri- in šestvaljne motorje izdelujejo v Jugoslaviji v tovarni avtomobilov in motorjev TAM v Mariboru, vgrajujejo pa jih v vozila Deutz. Videli smo posebno izdelane kesone, namenjene Sovjetski zvezi; ti kesoni imajo izdelano posebno dno in stranice, v katerih je približno 100 litrov olja, katerega grejejo v zimskem času izpušni plini, tako da se material ne opri-jemlje stranic kesona. Veseli smo
bili, ker smo videli in spoznali organizacijo dela v teh svetovno znanih tovarnah. Ob 12. uri smo sklenili ogled tovarne Magirus -Deutz, poslovili smo se od vodnikov in od predstavnika TAM-a.
Popoldne smo bili gosti svetovno znane tovarne avtomobilov družine Kaessbohrer, ki izdeluje tako imenovane „SESTRA“ — z oznako
„K“ avtobuse.
Direktor tovarne in njegovi sodelavci so nas povabili v tovarniško restavracijo na kosilo. Direktor tovarne Kaessbohrer je orisal nastanek in delovanje tovarne, njene težave in uspehe. Ta tovarna je v Nemčiji na 3. mestu v izdelovanju avtobusnih karoserij. Pokazali so nam tudi nov avtobus z oznako S-215 HD, ki je do potankosti izpopolnjen; ima udobne sedeže, zračenje, izredno preglednost, močan motor in vgrajen WC. Celotni skupini so omogočili demonstracijsko vožnjo z raznimi novimi avtobusi ter ogled vseh tovarniških proizvodnih prostorov. Posebnost je bila za nas montažni hodnik za izdelavo avtobusne školjke.
Preden smo se poslovili od gostitelja SESTRE, je delegacija obiskala gospoda Kaesbohrera ter se z njim dalj časa pogovarjala. Pred odhodom smo v imenu zveze ZŠAM Slovenije zaželeli družini Kaesbohrer zdravja in še veliko delovnih uspehov.
S tem se je naša strokovna ekskurzija končala. Vrnili smo se v Muenchen, naslednji dan smo si še ogledali znamenitosti tega milijonskega mesta in posebnost „Oktoberfesta“ znanega po vsej Evropi.
Popoldne smo se znova vsedli v naše avtobuse ter se odpeljali proti domovini — proti domu, kamor smo prispeli v poznih večernih urah.
JOŽE PAVLIC
lMiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim
1 FRANC MLAKAR: Kruh (Likovna skupina Vladimir Lamut, | | Novo mesto)
miiiiiiiiiiHiiiiiiiiiimiiiMiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiitiiiiiiiiiriiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimmiiiiinTi
Sindikalna
lista
za leto 1977
je
sprejeta
Sindikalna lista za leto 1977, ki jo je ob koncu lanskega leta sprejel Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije, prinaša nekaj pomembnih novosti, še zlasti pa je pomembna nova ureditev terenskega dodatka, ki je posebno občutljivo vprašanje za delavce, zaposlene v gradbeništvu.
Že uvodna pojasnila k Sindikalni listi določajo, da Sindikalna lista nima neposredne pravne veljave, pač pa da bodo njene določbe za nas obvezne, ko bodo po samoupravnem postopku vključene v Samoupravni sporazum o razporejanju dohodka in o delitvi sredstev za osebne dohodke v gradbeništvu. Prav tako je določeno, da bo nova
C---------------------'j
SGP PIONIR je v 30 letih gradilo visoke in nizke gradnje. Nizkih gradenj je bilo v celotnem sestavu najmanj: 5,8 odst., preostalo pa so visoke gradnje. Med njimi je 15,5 odst. industrijskih, 21,1 odst. stanovanjskih in 13,7 odst. zgradb za trgovino, turizem, šole ter ostalo.
'v____________________J
določba o terenskem dodatku obvezna vsebina našega panožnega samoupravnega sporazuma.
Skupna komisija udeležencev Samoupravnega sporazuma v gradbeništvu mora pohiteti, da bodo vse novosti Sindikalne liste čimprej po samoupravnem postopku uveljavljene v našem panožnem samoupravnem sporazumu. Le za terenski dodatek in sistem delitve sredstev za osebne dohodke po delu in rezultatih dela je postavljen poseben rok, to je 1. juMj 1977. Do tega datuma bo izplačevanje terenskega dodatka še naprej potekalo kot do sedaj, nato pa po novem.
Sedaj, ko imamo novo Sindikalno listo pred seboj, lahko ugotovimo, da Republiški svet Zveze sindikatov ni upošteval skoraj nobenih pripomb, ki so jih naše sindikalne organizacije poslale na osnutek Sindikalne liste, ko je bila le-ta v javni razpravi. Menim, da so naše osnovne organizacije sindikata upravičene zahtevati obrazložitev,
zakaj naše pripombe niso bile upoštevane. Bila je upoštevana edino pripomba, da naj dodatek na stalnost ostane v Sindikalni listi in torej tudi v splošnih aktih temeljnih organizacij združenega dela.
Katere so torej glavne značilnosti nove Sindikalne liste?
Predvsem Sindikalna lista ne prinaša veliko novosti.
V uvodnem delu Sindikalna lista določa temelj za dograjevanje sistema delitve sredstev za osebne dohodke na podlagi živega in minulega dela na osnovi delavčevega delovnega prispevka. Ta sistem bo treba najprej izdelati in vgraditi v Samoupravni sporazum v gradbeništvu, nato pa še v naše samoupravne splošne akte. Tu gre za strokovno izredno zahtevne naloge, saj bomo po vsej verjetnosti kot prvi v svetu orali ledino na tem področju.
Sistem delitve v naši delovni organizaciji trenutno temelji na naslednjih elementih:
—	sistemizacija delovnih mest
—	analitična ocena delovnih mest, katere veljavnost kot metode pa je glede na Zakon o združenem delu močno vprašljiva,
—	ocena delovnega učinka delavca na delovnem mestu
—	uravnavanje sistema delitve
— Samoupravni sporazum o delitvi dohodka in osebnih dohodkov v gradbeništvu, ki vključuje zlasti naslednja družbena merila delitve:
—	povečani čisti dohodek — PČD
—	število pogojnih ur — Ph
—	stopnja donosnosti oziroma rentabilnosti
—	kalkulacije cen in stroškovno knjigovodstvo po metodi direktnih stroškov,
planiranje po metodi direktnih stroškov.
Seveda bo potrebno vgraditi v sistem še druge elemente, ki jih primeroma navaja Zakon o združenem delu, kot so produktivnost dela, ekonomičnost, rentabilnost itd., tako da bodo v večji meri kot
do sedaj podlaga za nagrajevanje delavcev. Prav tako bo treba dopolniti sistem merjenja individualne storilnosti posameznih delavcev na določenih delovnih mestih ali posameznih skupin delavcev in povsod tam, kjer to ni mogoče, dopolniti sistem nagrajevanja organizatorjev proizvodnje.
Najnižji osebni dohodek v Sindikalni listi je doživel spremembo in znaša najmanj 60 % povprečnega osebnega dohodka zaposlenega v gospodarstvu v Sloveniji. Novost pa je zajamčeni osebni dohodek, ki se mora v vsakem primeru izplačevati delavcu in ki mu naj zagotovi materialno in socialno varnost. Le-ta znaša najmanj 55 % povprečnega osebnega dohodka zaposlenega v gospodarstvu SR Slovenije v preteklem letu.
Nadomestilo osebnega dohodka za čas bolezni se mora po novem revalorizirati vsake tri mesece.
Neizpremenjena so ostala izplačila za nadurno delo, nočno delo, delo ob nedeljah.
Enako kot prej je urejeno vrednotenje delovne dobe (1 do 12%) in kot že omenjeno je ostal neokrnjen dodatek za omejevanje fluktuacije (do 5%). Izplačila po Sindikalni listi so v glavnem (razen kilometrin) povečana za toliko, kolikor so se v preteklem letu povečali življenjski stroški.
Dnevnica za službeno potovanje znaša za čas odsotnosti nad 12 ur 170 din, za čas odsotnosti od 8 do 12 ur pa 110 din, stroški prenočitve na osnovi računa se vračajo največ do 195 din, brez predložitve računa za prenočitev pa največ do 85 din.
Regres za letni dopust naj bi se letos izplačeval v višini najmanj 1.100 din in največ 1.400 din na delavca, novost pa je, da regresa za letni dopust ni mogoče izplačevati vsem delavcem v enakem znesku.
Regres za prehrano med delom znaša največ 285 din mesečno na delavca, ker pa se ta izplačila ne
štejejo več med materialne stroške, bo izplačevanje tega regresa vprašljivo pri tistih temeljnih organizacijah združenega dela, ki ne bodo ustvarjale čistega dohodka, saj ne bodo imele na razpolago potrebnih sredstev za izplačevanje regresa.
Poseben problem pa predstavlja nova ureditev terenskega dodatka. Sama formulacija nove ureditve terenskega dodatka bi bila lahko s pravnega stališča sporna. Menim, da iz Sindikalne liste izhaja, da tako imenovani „vozači", to je delavci, ki se vsak dan vračajo v kraj svojega stalnega oziroma začasnega bivališča, niso več upravičeni do terenskega dodatka. To so pri nas vsi domačini in delavci, ki se vsak dan z dela vračajo v samske domove. Vse delavce, ki delajo na zunanjih gradbiščih izven sedeža matične temeljne organizacije združenega dela, moramo v roku 24 ur začasno prijaviti. Lahko bi se torej postavljalo vprašanje, ali je sploh še kateri delavec v delovni organizaciji upravičen do terenskega dodatka. Menim, da ni namen Sindikalne liste, da bi terenski dodatek v gradbeništvu odpadel, ampak da je njen namen, da terenski dodatek ne bi več prejemali delavci, ki ne delajo izven oziroma se vsak dan vračajo v kraj svojega stalnega ali začasnega bivališča. Zato bo treba v gradbeništvu enotno urediti vprašanje pravice do terenskega dodatka in pojem začasnega bivališča.
Po 1. juliju 1977 torej nebo več možno izplačevati terenskega dodatka precejšnjemu številu delavcev v naši delovni organizaciji, saj se bo lahko izplačeval le delavcem, ki bodo delali zunaj kraja, kjer je njihova TOZD in izven kraja stalnega oziroma začasnega bivališča. Sindikalna lista določa, da se terenski dodatek izplačuje pod pogojem, da delavec dela zunaj kraja sedeža organizacije združenega dela in zunaj svojega stalnega oziroma začasnega bivališča, ni pa določeno, da bi moral delavec delati in prebivati zunaj teh krajev. Zaradi pravno nedorečene formulacije upravičenosti do terenskega dodatka v Sindikalni listi, bo to vprašanje potrebno precizno in enotno urediti v našem panožnem samoupravnem sporazumu. Kut že povedano, sem mnenja, da Sindikalna lista nima namena ukinjati terenski dodatek v gradbeništvu, če pa bi se to vendarle zgodilo, se pojavlja vprašanje dodatka za ločeno življenje, ki v Sindikalni listi tudi ni ustrezno urejen. Po veljavnih določbah se izplačuje dodatek za ločeno življenje tistim delavcem, ki niso upravičeni do terenskega dodatka, vendar živijo ločeno od svojih družin zaradi dela. Dodatek za ločeno življenje je prenizek v primeru da bi delavcem v gradbeništvu odpadel terenski dodatek, saj znaša mesečno največ do 1.425 din, poleg tega bo treba rešiti tudi vprašanje, kako z nadomestilom za ločeno življenje tistih delavcev, ki pridejo na delo iz drugih republik in imajo tam svoje družine.
Pogled na častne goste, ki so se udeležili slavnosti ob 30-letnici SGP PIONIR, novembra lani v Domu ljudske prosvete v Novem mestu
Izobraževalna
skupnost
za
gradbeništvo Slovenije je zaživela
Dne 17. 12. 1977 se je 316 temeljnih organizacij združenega dela preko svojih pooblaščenih kandidatov dokončno sporazumelo o ustanovitvi izobraževalne skupnosti za gradbeništvo Slovenije. Izobraževalna skupnost za gradbeništvo združuje trenutno 60.000 delavcev, lista podpisnikov pa še ni zaključena. Posebne izobraževalne skupnosti skupaj z občinskimi in Izobraževalno skupnostjo Slovenije tvorijo sistem izobraževalnih skupnosti v Sloveniji. Utemeljitev za njihovo ustanavljanje so iste za vse skupnosti, neoziraje se na to, kakšne zvrsti je skupnost in jih lahko strnemo v štiri glavne skupine in to:	ekonomske, politične,
ustavno-pravne in pedagoške. Za ustanovitev izobraževalne skupnosti so se samoupravno sporazumeli delovni ljudje v temeljnih organizacijah združenega dela na področju industrije gradbenega materiala, vodnega gospodarstva, projektiranja, gradenj, montaže, cestnih podjetij, obrti in komunale, zaključnih del v gradbeništvu, drugih združenj in ustanov, vzgojno izobraževalnih zavodov gradbenih kadrov ter drugih zainteresiranih organizacij na območju SR Slovenije.
Člani izobraževalne skupnosti odločajo o vseh bistvenih vprašanjih razvoja in položaja vzgoje in usmerjenega izobraževanja za gradbeno stroko v izobraževalni skupnosti. Naloge, ki jih opravljajo člani izobraževalne skupnosti za gradbeništvo, kar jih navaja samoupravni sporazum o ustanovitvi so naslednje:
—	vodijo politiko načrtnega razvoja vzgoje in usmerjenega izobraževanja za zadovoljevanje potreb članov na vseh nivojih in smereh izobraževanja v gradbeni stroki, s tem, da vsklajajo svoje programe s programi drugih izobraževalnih skupnostih;
—	skrbijo v sodelovanju z drugimi dejavniki za uresničevanje socialističnih vzgojnoizobraževal-nih smotrov na področju usmerjenega izobraževanja na vseh stopnjah in drugih oblikah organizirane družbene vzgoje in izobraževanja;
—	organizirajo in financirajo usmerjeno izobraževanje ter skrbijo da je na sodobni ravni in da nenehno vključujejo nova raziskovalna dogajanja;
—	sprejem dolgoročne in kratkoročne programe, skrbijo za razvoj in izobraževanje kadrov za gradbeno stroko;
—	skrbijo za razvijanje izobraževalnih centrov in služb v TOZD in za izobraževanje ozkih in širokih profilov poklicev;
—	sodelujejo z družbeno-politični-mi skupnostmi in izobraževalno skupnostjo Slovenije pri sprejemanju načrtov in programov razvoja izobraževanja, pri usmerjanju razvoja izobraževanja, pri usmerjanju razvoja mreže in kapacitet izobraževalnih zavodov ter pri drugih vprašanjih, pomembnih za napredek vzgoje in izobraževanja;
—	vsklajujejo vzgojno-izobraževal-ne programe izobraževalnih organizacij združenega dela s kadrovskimi potrebami gradbeništva;
—	skrbijo za zagotavljanje sredstev za dejavnost in krepitev materialne osnove za tiste izobraževalne organizacije združenega dela, ki so podpisnice tega sporazuma;
—	dajejo soglasje k ustanovitvi novega izobraževalnega zavoda oz. oddelkov ali druge institucije, ki bo realizirala del skupno dogovorjenega programa;
—	zagotavljajo organizacijo permanentnega izobraževanja zaposlenih delavcev;
—	proučujejo in koordinirajo programe dejavnosti vzgojo izobraževalnih zavodov s področja gradbeništva;
—	sodelujejo pri izdelovanju profilov poklicev in nomenklaturi poklicev in učnih načrtov za gradbeno stroko;
—	sprejemajo dolgoročne in srednjeročne programe izobraže-
vanja in se z izobraževalnimi organizacijami združenega dela dogovarjajo o njihovi dolgoročni usmeritvi;
—	sprejemajo programe investiranja v izobraževalne zavode, ki izobražujejo in vzgajajo po dogovorjenih programih:
—	sodelujejo z drugimi izobraževalnimi skupnostmi pri reševanju skupnih vprašanj;
—	na osnovi družbenih potreb in potreb podpisnic tega sporazuma, ugotavljajo število učencev in študentov, ki se bodo vpisovali v odgovarjajoče izobraževalne organizacije združenega dela;
—	opravljajo druge posle s področja strokovnega izobraževanja in kadrovske politike, katero ji poverijo podpisnice tega sporazuma ter posle, odrejene z zakonom, statutom Pl S gradbeništva in drugimi splošnimi akti ter se z drugimi izobraževalnimi skupnostmi dogovarjajo o izobraževanju določenih kadrov za potrebe gradbeništva.
Izobraževalno skupnost za gradbeništvo upravlja skupščina, ki je sestavljena iz dveh zborov in sicer
—	zbor izvajalcev, ki ga tvorijo delegati delavcev temeljnih in drugih organizacij združenega dela, ki opravljajo vzgojno izobraževalno dejavnost.
—	zbor uporabnikov, ki ga tvorijo delegati delavcev drugih članov izobraževalne skupnosti za gradbeništvo. SGP „PIONIR" ima eno delegatsko mesto v zboru uporabnikov. Prav tako pa tudi v izvršnem odboru skupščine. V izvršni odbor je bil na ustanovni skupščini izvoljen tov. Frantar Edo, varnostni inženir. Naloge delegatov v skupščini ter izvršnem odboru so izrednega po-
mena, kajti preko teh dveh delegatskih mest imamo velike možnosti vpliva na zagotavljanje osebnih in skupnih interesov na področju usmerjenega izobraževanja ter drugih oblik vzgoje in izobraževanja v gradbeništvu.
GRABER VLASTA, dipl. psih.
( \
ČESTITKE IN ZAHVALE
UPOKOJENCEV
S posebnim pismom so zaželeli vodstvu podjetja in vsemu kolektivu srečno in uspehov polno novo leto 1977, ter se hkrati iskreno zahvalili za novoletno nagrado iz naslova minulega dela in za BILTEN, ki ga prejemajo, upokojenci: Jože Turk, Alojz Kočevar, Ivan Lukšič, Ivan /zlati, Franc Mevže k, Jože Udovč, Johan Žagar, Franc Pavlin, Jože Radešček, Jože Šeničar, Lojze Ščuka, Ivan Hrastar, Franc Bobnar, Anton Fink, Franc Retelj, Matija Hu-dorovac in Evgen Panker.
Z osebnimi pismenimi čestitkami so zaželeli srečno novo leto in se zahvalili za nagrado naslednji upokojenci: Ivan Baša, Ivan Deznikovič, Nikola Ivičič, Šulc Janez in Lojze Sintič.
Navedenim hvala za poslane čestitke, vsem upokojencem pa naša želja, da bi srečni in zdravi preživeli 1977. leto!
V	J
Na
DŠI -1976
moški
tretji,
ženske
druge
Delavske športne igre, ki jih v občini Novo mesto prireja Svet Zveze sindikatov, so potekale lani v znamenju pomembnega jubileja: delavci športniki so pomerjali svoje moči na športnih stezah že 16. leto zaporedoma. Delavske športne igre občine Novo mesto so torej lani izpolnile 15 let. Organizacija tekmovanj po posameznih panogah je bila delovna, takšna kot običajno, zato pa je bil zaključek bolj slovesen in prirejen pomembnemu jubileju.
PIONIRJEVE športnike bo najbolj zanimal njihov delež v DŠI občine Novo mesto. Prireditelj je ob 15-letnici iger izdal tiskano publikacijo, v kateri je zbranih več preglednic o udeležbi in dosežkih. Naj mimogrede omenimo, da je bilo SGP PIONIR pokrovitelj lanskih jubilejnih DŠI in da je na uvodni strani tiskane publikacije, ki smo jo že omenili, objavljen pozdrav SGP PIONIR delavcem športnikom in čestitka k jubileju. V pozdravni besedi s ponosom ugotavljamo, da smo se PIONIRJEVCI udeleževali vseh DŠI doslej, da so te igre iz skromnih začetkov prerasle v množično športno prireditev in da se moramo potruditi, da bi bile igre v bodoče še množičnejše.
Zdaj pa beseda o našem dosedanjem deležu v 16 letih DŠI občine Novo mesto. Kot prva naj bo ugotovitev, da smo s svojimi ekipami sodelovali na vseh dosedanjih DŠI. Na posamičnih igrah je sodelovalo od 19 do 32 delovnih organizacij iz občine.
Koliko smo dosegli PIONIRJEVI športniki na DŠI? Do leta 1971 se skupni plasman udeležencev ni vodil ločeno za moške in ločeno za ženske ekipe, ampak za oboje skupno. Do leta ■ 371 smo PIONI RJEVCI v skupnem plasmanu zasedli 9-krat prvo mesto in 2-krat drugo mesto na DŠI. Od leta 1972, ko se je vodil plasman ločeno za moške in ločeno za ženske, smo se vključno z lanskimi DŠI uvrstili takole: moški: 3-krat smo se uvrstili na 1. mesto, 1-krat na 2. mesto in 1-krat na 3. mesto, ženske: so se 5-krat uvrstile na 2. mesto.
Iz pravkar naštetega lahko razberemo, da smo se na vseh dosedanjih DŠI uvrščali na prva tri mesta v skupni uvrstitvi in da smo bili celo na večini DŠI doslej prvi. To je brez dvoma velik uspeh, kapljico grenkobe pa vsebuje lanski uspeh, ko so se naši_ moški tekmovalci prvič odkar DŠI potekajo, uvrstili na 3. mesto. Ženske tekmovalke, ki nosijo PIONIRJEVE barve, so tudi lani zadržale svoje tradicionalno 2. mesto.
Če si ogledamo zdaj še naš uspeh po posameznih panogah samo v številčnih kazalcih, smo se uvrščali takole: članice naših ženskih ekip so se v posameznih panogah 35-krat povzpele na stopničke zmagovalcev in sicer 13-krat kot prve, 14-krat kot druge in 8-krat kot tretje, moški pa so se na zmagovalne stopničke v posameznih panogah povzpeli 40-krat in sicer 17-krat kot prvi, 12-krat kot drugi in 11-krat kot tretji.
PIONIRJEVI tekmovalci so v panogah 75-krat osvojili eno izmed prvih treh mest: 30-krat so bili v posameznih panogah prvi, 26-krat drugi in 19-krat tretji.
Na lanskih DŠI so naše športnice in športniki sodelovali v vseh panogah, v katerih so potekala tekmovanja: v krosu, balinanju, malem nogometu, odbojki, strelstvu, namiznem tenisu, šahu, plavanju in kegljanju. Moški so se v vseh teh panogah nabrali skupaj 293 točk in zasedli 3. mesto za IMV, ki je hi la s 305 točkami prva, in za NO-VOTEKSOM, ki je bil z 295 točkami drugi. Naši moški tekmovalci so v posameznih panogah zbrali naslednje število točk: v atletiki 23, v krosu 25, v balinanju 35, v nogometu 39, v odbojki 24, v strelstvu 32, v namiznem tenisu 22, v šahu 35, v plavanju 22, v kegljanju 36.
Sodelovale so ekipe iz 23 delovnih organizacij.
Ženske tekmovalke so po panogah zbrale naslednje število točk: v atletiki 20, v plavanju 25, v kegljanju 32, v odbojki 28, v namiznem tenisu 20, v strelstvu 26, v krosu 22 točk, skupaj 173 točk in so zasedle 2. mesto za KRKO, ki je zbrala 175 točk in pred NOVO-LESOM, ki je zbral 146 točk. V ženski konkurenci je sodelovalo 9 delovnih organizacij.
V posameznih panogah smo lani dosegli na DŠI naslednje razultate:
Plavanje:	ženske	50	m	prsno,
nad 25 let, 2. Vlasta Graber 0.56,1 50 m prosto, do 25 let 2. Majda Šimunovič	0.54,7,	50	m	prosto
nad 25 let 1. Mateja Fabjan 1.28,6 štafeta 30 x 50 m mešano:	1.
PIONIR	(Šimunovič—Mrgole—
Graber) 2.53,2, ekipno: 1. Novoles 29 točk, 2. PIONIR 25 točk, 3. Iskra Novo mesto 22 točk.
Plavanje	moški:	50	m	prosto
nad 35 let 3. Boris Kranjc 0.42,4.
Strelstvo	ženske:	1.	Krka 30
točk. 2. PIONI R 26 točk, 3. Novoles 23 točk.
živa kronikam
V času od 11. novembra 1976 do 15. januarja 1977, je prišlo do naslednjih kadrovskih sprememb:
UPOKOJILI SO SE:	Ljudmila
Škufca, čistilka iz TOZD gradb. sektor Krško
KOT PRIPRAVNIKI SO BILI SPREJETI:	Dejan Popovič,
dipl. inž. arh. v TOZD gradb. sektor Ljubljana, Jože Peterlin, dipl. oec. v Delovni skupnosti skupnih služb.
LASTNOST DELAVCA V ZDRUŽENEM DELU SO PRIDOBILi: Branko Grubačevič, avtomehanik, Zlatko Božič, strojnik, Zlatko Hrovat, žerjavar, Alojz Vodišek, strojnik TGM, Anton Nosan, delavec, Dobrivoj Radojčin, strojnik TGM, Zmagoslava Bambič, administr., Petar Lazarevič, strojnik B GM, Ahmo Perviz, žerjavar, Fikret Skopljak, strojnik TGM, Mumin Melkič, žerjavar — vsi v TOZD Strojno prometni obrat, Zdenka Krhin, Gornik Marija, strojepiska, Zofija Skube, strojepiska, Sonja Kocjančič, administr., Roman Kastrevc, dipl. strojn. inž. Nevenka Darovec, Ciril Rahne, operater, Darinka Pavček, gradb. tehn. — v Delovni skupnosti skupnih služb, Edvard Kozmelj, avtomehanik v TOZD Meh. kov. obrat, Silvo Go-
Strelstvo moški: 1. Franc Žida-.nek 180 krogov, 79 točk, ekipno:
1.	KRKA 36 točk, 2. PIONIR 32 točk, 3. IMV 29 točk.
Mali nogomet: 1. KRKA 43 točk, 2. Pl ON IR 39 točk, 3. Novoles 36 točk.
Balinanje: 1. PIONIR 35 točk,
2.	Železničar 31 točk, 3. Upokojenci 28 točk.
Odbojka ženske: 1. Krka 32 točk, 2. PIONI R 28 točk, 3. Novoles 25 točk.
Kegljanje ženske:	1. PIONIR
296 kegljev 32 točk, 2. NOVO-TEKS 279 - 28, 3. KRKA 254-25.
Kros ženske: nad 25 let: 3. Martina Bračko 22 točk, ekipno: 1. KRKA 29 točk, 2. LABOD 25 točk, 3. PIONIR 22 točk. Kros moški: do 35 let 3. Dane Brezovar 42 točk, ekipno: 1. Novoteks, 32, 2. Labod 28 in 3. PIONIR 25 točk.
Šah:	ekipno 1. KRKA, 2.
PIONIR, 3. IMV.
Podrobnejših rezultatov ne moremo objaviti, ker je organizator zbral v publikaciji, ki jo je izdal samo zasedbo za prva tri mesta.
lob, delavec in Krsta Filipovič, čistilka — v TOZD Lesni obrat, Željko Hrestak, gradb. tehnik, Jože Pečnik, gradb. tehn., Marjana Strupih, administr., Ivan Stunko-vič, gradb. delovodja, Marija Valentinčič, administr., Jovan Popo-lošen, gradbeni tehnik — v TOZD gradb. sektor Krško, Milena Klemenčič, administr. v TOZD gradb. sektor Ljubljana, Ivanka Duvančič, administr. v TOZD gradb. sektor Zagreb.
IZ JLA SO SE VRNILI: Avgust Murn, gradb. tehnik v Delovni skupnosti skupnih služb, Branko Kraljič, gradb. tehnik v TOZD gradb. sektor Ljubljana, Branko Butkovič, gradb. tehnik v TOZD gradb. sektor Krško.
V JLA SO ODŠLI: Branko Kulovec, strojni ključavn. iz TOZD Meh. kov. obrat, Stanislav Veliče-vič, delavec, Stanko Kranjčič, delavec, Luka Bukovič, tesar, Ignac Štrucl, gradb. delovodja, Milan Rožman, zidar — vsi iz TOZD gradb. sektor Krško.
Novo sprejetim in tistim, ki so se vrnili iz JLA želimo dobro počutje ter veliko delovnih uspehov, tistim, ki so odšli v JLA, da bi jim rok čimprej minil, tovarišici, ki je odšla v pokoj veliko zdravja in zadovoljstva.
PIONIRJEVE ženske odbojkarice na finalu ŠIG 76 v Kranju med enim izmed time-autov
BILTEN je glasilo kolektiva SGP „PIONIR" Novo mesto. Izhaja enkrat na mesec v nakladi 3500 izvodov. Odgovorni urednik je Marko Svetina dipl. iuK, člana uredniškega odbora pa sta Rudi Fabjan in Aleksander Strupeh. Stavek, filmi in prelom CZP DO LENJSKI LIST. Ofset tisk: KNJIGOTISK Novo mesto.