K. k. Hofbibliothek . Wien sr ia V Gorici, 27. marca 1885. TedajXV. SOČA Posamezne gtevilke se dobivajo po 8 kr. v tobakarnicah v gosposki ulici blizu „treh kron", na starem trgu in v nunski ulici ter v Tretu, via Ca« senna, 3. Dopisi naj se blagovoljno poSiljajo uredniStvu „Soce" v Gorici na Travniku 16,1., naro6nina pa opnmuitvu „Sd8e(( Via della Croce fit. 4. II. Rokopisi se ne vracajo; dopisi naj se blagovoljno frankujejo, — Delakem in drugim nepremoSnim se narofinin* gniza, ako se oglase pri opramiltya. Sedanja domovinska postava in Zuparski shodi! Izviren dop!.s iz iebrelj, dne 16. marea. Prebravsl rodopisno sliko pq sedanji domovinski postavi v 9. Ltev, ^Soee" zaenem^remilljevati njeno resnicnost in kmala sen* spoznal, da bi lahko celo knjigo napisal o tej postavi, predno bi vse razlozil, kar ona ukazuje. — PrviS je na veliko Skodo kmeg-kemu stanu in kmedkim obiinam, ker jim naklada ogromno in neopravifieno placevanje in jim de-lavce jemlje. Veliko delavcev gre po svetu lenobo past, ket* po sedaj obstojecl domovinski postavi dobivajo pri drugih obemah podporo ali pa zahajejo v bolnisnice na ra&m domovne obcme. — DrugiS je pa v velik dobieek meBtoro, kjer imajo bolnisnice in za prehranjenje bolnikov prav visoko raeunijo. Pri tem si veliko meSSanov vsak dan dober kos kraha reze in je. Poglejmo uadalje uekoliko razmere, katero ta postava uzrokuje v veliko §kodo kraeSkim obomam. Komaj fantic1 uekoliko odraste, is si misli, kako in kam bi jo potegnil, da bi bolj brezskrbno in lahko zivol, in kmalu zaSne ugovarjati: „Kaj bom kmetu dolal noc" in dan in zraven tega slabo zivel, malo sluzil in na to §e slabe besede pdslulal ?" Tako u-govarjajo posli skoro brez izjeme, in tako se jih od-pravi veliko v ptuje de?,ele. Lupan je po sedaj ob-stojedih postavah skoio primoraa vsakemu dovoliti potui list. Na ptujem nimajo posebno mladi ljudje [nobe-nega opomina ni od svojih starSev ni od sorodnikov in v cerkev ne zahajejo vec"; kmalu zaenejo strastno in lenobno zlveti ter se udajo eni in drugi slabosti. Potem zaenejo taki ljudje misliti na zenitev in po sedaj obstojecili postavah se taki ljudje zenijo tudi brez dovoljenja svoje domovne obcine. Tako se na-pravijo na ptujem velike dt-uzine; veliko je tudi ne-zakonskih otrok na ptujem, za katere domovna ob-cina niti ne ve, od takih zensk, ki hodijo po svetu strast in lenobo past. Iz takih druzin in nezakon-skih otrok postanejo vecinom leriuhi in zapravljivci; vse, kar zasluzijo, zapravijo. Kadar se primeri, da nimajo kaj ziveti ali da obolijo, pa hajd v bolnisnico, se vl da na racun domovne obcme. Znanih mije 2e vec* primerljajev, da se je moral© za take ljudi na stotnice placati in le celo za take, ki svoje domovne obcme nikoli videli niso. In tako nastane ob-cinam strahovito plaSevanje, zarad katerega mora jo zupanstva naloziti naklade na izravne davke, da mo-rejo stroske povrniti. XJbogi kmet mora domti v hudi vrocini trdo delati in stradati, da tezko zasluzeni gol-dinar, ki je morda ze na deset krajev potreben, izda za potepuhe, kj s© po svetu in po bolnisnicah klatijo ter na§o vero in nal narcd zasramujejo. Ceravno taki niso zmiraj po bolni§nicah, si vender nie ne prihra-nijo in na stare dni, kadar jih svet in njegovo ve-selje zapusti, spomnijo se svoje domovne obcme in pridejo v njo prebivat, da jih mora zopet kmet pre-skrbovati z vsemi potrebnimi reSmu To so hudi udarci, pod kateriiai kmecki stan hira, in ve6inom je tega sedanja domovinska postava kriva. Kesnicno je, da marsikateri kmetovalec nakop-Ije svoji kmetiji hude tezave, katere mora rod za ro-dom cutiti in prenasatt, bodi si s pijaneevanjem, z lenobo, z nemarnostjo ali s prevelikimi dotami itd.; pa to zlo morajo le tisti preaasati, kateri so je za-krivili in ti se morejo preobrniti, bolj varcno gospo-dariti, bolj pridno delati po pregovorjaiji njih zlahte, prijateljev, predstojnikov itd. — Hude nasledke se-danje domovinske postave za kmetovalce pa moramo potrpezljivo prenaSati, ker postavi smo dolini pokor-scSino, dokler nam nali delelni in drzaym poslanci boljSe in bolj ugodne postave ne pridobijo. Pa ne smemo zanasati se le na nase poslanoe, ker oni ie storijo svojo dol2noat, kakor nam je zna-no; ali fie jim tudi drugi poslanci njih predlogov v zbornicah ne odobrijo, je vse njih delovanje brezu-spe§no, ker niso sami v zbornicah, da bi po svoje postave kovali. — Ako hocemo, da nam naii poslanci kaj ugodnega pridobe, moramo vsak gas podpirati jih, razodevati jim svoje «elje in poliljati proSnje, na katere bi se oni opirali in nam tako prej kaj pri-dobili. de so pa take proSnjfl le od raalokatere obfiine in so Se te vsaka v dragem oziru sestavljene, se mti poslanci ne morejo izdatno opirati ua nje. Da bi bile pa take proSnje vse enako sestavljene, podpisane od vseh zupanij ene dezele, tedaj bi se poslanci lahko na nje opirali, ker bi bil to glas vse dezele, drugi poslanci bi jih prej podpimli in vlada bi morala dovoliti, kar bi se v takih prosnjah prosilo. Da bi se pa to zgodilo, j© neogibno pofcrebno, da se napravijo ^upanski shodi v vsakem poHfcidnem okraji, da se izvoli izmed zupanov poseben odbor, ki bi imel nalogo, da bl ^upannke shode sklicaval ob primer-nera &m\i na doloe'enem kraji. Ta odbor naj bi imel tudi nalogo, pogovarjati se z diugimi takimi odbori, da bi vsi odbori in shodi enako poitopali. To bi bila prva stopinja, da bi se sedanji za kmete tako nevgodni pololaj kaj zboljial. Pa m le za to, So za mnogo in muogo drugih stvarij bi taki shodi koristili, katerih pa nocem danes tukaj razkla-dati, ker lahko je razsoditi, koliko bi taki shodi, ako bi se pravilno in slozno v njih postopalo, koristili dezeli in narodu. A, B, 2. Tu^ina Istra. Istra ima rodovitno zemljo, ali malo je je. Kra-fiki svet razprostira se tudi v Istro, ki je dela boga-to kamenja. V novejSih fiasih §e tisto malo zemlje le pifilo rodi; davki in slaba leta more ubogega kmeta, kakor drugod. Ali Istra zdihuje tudi pod dru-gimi te^avami, ki se drugod ne nahajajo, ali vsaj ne v taki obliki in v taki ineri, kakor v tej nesrecni dezeli. Y pomorskih mestih in v nekaterih fecjih ktajih po de2eli nahajajo se zagrizenci, ki z vso silo na to delajo, da bi istrski rod izneverili materni go-vorici ter priklopili ga mozem, ki skilijo 6ez jadran-sko motje v blazeno Italijo. Po vecjih krajih pose-jani so tujci iz Italije, ki so vso kupfiijo na se pov-lekli, ki razumejo prav dobro, kako se kmetic' oguli do bele kosti. Brezsrfinost teh ljudskih pijavk ter strast-nost narodnih odpadnikov in rovarjev je nepopislji-va. Primerjati se dajo edino le volfiji pozresnosti in silovitosti. Naravni zakon, zgodovinska pravica, ker-sanska nafiela so za nje igrace, za katere se ni treba zmeniti. V dosego njih namena jimje vse prav, kar-koli more pospesevati njih nakane. Vedo6i, danimo-2a, ki bi jih udaril s palico, kakor zasiuzljo, in da njih rovanje je do neke meje celo v§e6 onim, ki sovrazljo slovanski rod in ki bi bili radi, da bi ostal v vecui tami in nemoci, razsajajo kakor junci, kate-rim so snete spone. Kot orodje proti slovanskemu livlju in pravicnemu njegovemu razvoju so ti razsa-jalci nekaterim politikom dobro dosli. Naj bolj se ve-seli takega rovanja italijanska irredenta, ker dobro spoznava, da ni bolje priprave za njene namene od italijancenja avstrijskih primovakih dezel. Hekateri ustavaski politiki menijo, da irrcdenti se sme dovoliti, naj razsaja proti Slovanom, da jih po-niza, da tie bo treba drugim Slovane tlacifci. Kadar bo to razsajanje drzavi skodljivo (kakor da bi ne bilo od prvega zafietka), menijo, da se bo moglo za-treti tako, bikor se ugasne lu6 z enim pihom. Va-rajo se gospodje; Slovani se vzdr^ijo, ali pa propa-dejo. Ce se vzdr^ijo v takem boji, ostanejo §ibki in ne bodo mogli koj drzave braniti, ker jim bo izmolzena vsa moc; ce propadejo, postanejo irredentovci, ka-ker§ni so vefiinom slovanski odpadniki. Slovani bodo Avstriji mocna in potrebna zaslomba, ako ostanejo mo6ni in postanejo §e mo6nej§i nego so. 3Sa to mora delati vsak Slovan, vsak Avstrijan. To se doseze^ ako se varujejo narodu naravne pravice, ako se brani na-rod narodnega roparstva od strani zagrizenih strast-nikov, katere vlefie srce Sez jadransko morje v italijansko deMo. ^alibog, se do zdaj ni se posre6ilo, zapreiiti kriviSno razburjenje ljudstva, ampak raz-buija se narod na vse mogotSe naCine. Kmalu bo le- to, odkar so zafieli v Kustavski ob^ini buniti ljud proti svetni in cerkveni oblasti. Narodniaki bo pre-kri^evali &mo nakane narodnih nftflpi'otnilcov, dokler so mogli; a brez pomoel in tolalbe so slodnjid pod-legli in zvijada je| pijana veselja, da je zapeljala Ijudstvo k neredoni, v ueBreSo. Da pride tako, vedel je vsak razumnik, bodisi Ilivat, bodisi Italijan; Lu-dimo se, da se je to v javnosti tako malo poudaijalo, in da so smeli nepokojndi mimo piliati v zrjavico, ne da bi jih bil kdo motil. Namen je dose^en; povod je dan, da se sme narodaa stranka zmirjati in za« sramovati; pretveza je stvarjena, da pri bodoSih vo-litvah je tivba podpirati protinarodno kandidato. Ka-sfcavski ob(5inski zastop je razpuSSen in s tem do voli-tev unicen oni zastop, katerega i»o se zagrizeni Ita-lijani najbolj bali, Interpelacija poslanca dr. Vitezioa pojasnuje, kako so nekateii italijanski noporodno^i zapeljevali narod k neredom, Stvar je zdaj v vokak sodnije, ki dokale, kako ho bile ratii. Dopisi. V GoHci; 20. marca, — Gorilka Sitalaica ime-la je 0 pustu veselice, kakor po navudi. Za postni im odmenila je bila vedjo besedo; razni uzioki so uplivali, da se je priredila bo lo vceraj zvefiov. Ob 8. uri bila je dvornna u2o dobro obiskana, o polu devete bill so sedezi zasedeni; kdor je pozneje pri-Sel, moral je biti zadovoljen s prostorom, ki ga je dobil. Posebno dobro zastopan oil je nezni spot, ki je pokazal mnogo zanimanja za besedo, kaker&ne pri-reja na§a citalnica. Spored bil je jako obsiren \' z malim trudom napravila bi se iz njega sporeda dve-ma besedama. Pevski del vodil je 6italnioni g. pevor vodja jako spretno. Peli so se trije mozki zbori: Trnovcev B!^a boj", uglasbil Hajdrih; Gorazdov BMi ustajamo" in SlomSekova nVedernicaK, oboje uglasbil Ipavec; dalje en moski cveterospev, namre5 PreSir-novo „Strunamtt, uglasbil Jenko, in en mesani zbor, „Kitica slovenskih narodnih pesmi," sestavil Forster. Najbolj je dopadla kitioa, ki je 2ela gromovito po-hvalo, pa tudi druge so bde s pohvalo sprejete, posebno „Na boj* in „Ve8ernicaa. Citalnica je pokazala, da §e vedno goji prijotno narodno petje, in v tem oziru zasluii vso hvalo. Le pogumno naprej. Med pesemske kose vpletla je Omuloeva obitelj krasnih iger na citre. Zajcev „Vefier na Savi" igrali so o6e, sin in h6i tako obdut:-^, da je obcmstvo z najvecjo pazljivostjo posluSalo stajerske umetnike od zafietka do konca in da ni jenjalo ploskati, dokler niso dodali za namecek se druge prelepe Bkladbe. »Venee slovanskih melodij" igrala sta oce in sin s tako natancuosfcjo in zivim izrazom, da je sel poslu-salcem do si'ca, ki se je 6utilo ogreto po narodnih o^ivljajocih glasih. Ploskanju ni bilo konca, dokler se nista umetnika se enkrat pokazala na odru. Hvala umetni§ki obitelji, ki nam je pripravila tak nenavaden u2itek. Dveh iger bilo je skoro prevec; ali kadar so tako igrati, kakor v goriSki c5italnici, ni te2ko, biti pazljivemu. Gospod ^ivko in Pavlina grajScakinja bila sta ta veSer prvic nastopila; drugi igraloi in igralke so 2e prej delovali na fiitalniSkem odru. Qbil-nc odobravanje o"d strani obfiinstva po igrah, vcSasih celo med igrami, prifialo je, da so gospodje diletantje in g.cue diletantinje svojo nalogo dobro izvriili in da je bilo ob6instvo z njimi zadovoljno. To je najbolja in najpristojniSa kritika. Fo vsaki igri morali so gospodje in gospodicSne zopet ua oder, da so sptejeli za-slu^eno pohvalo. „Vdova in vdovec* se je prav do-bra igrala; pa tudi „Damoklejev meStt se je prav dobro izvrSil, cc tudi je na glavnem mestu jako te-gaven. Citalnica sme biti ponosna na take mo6i. Potem je bila §e tombola in prosta zabava v stranski dvorani, katere se je udelezllo prav mnogo obfiinstva in je trpela se 6ez poluno5i.. Po velikino8i priredi fiitalnica kakor lani slavnostuo besedo z vsty-nino za dobrodelni namen. Ni dvomiti, da se iz« „So(5a" izhaja vsak petek in velja do poStiprejemaiia »H v Gorici na (loin poSiljana: ;. Vae lefco . . . .. ,. f. 4.40 Pol le.ta ...... 2.20 detvrt leta . . .' '.- „ 1.10 . Pri" oznaniKh in tako tudi pri „po-glanicak":je plafiajei_zanavaduo tnstop-^ no vrsto: 8 kr. <5e se tiska 1 krat 7 „ „ „ „ 2 „ 6 „ n » „ 3 „ Zavecefirke po prostoru. vrstno izvrsl, kakor preteklo leto. Uatancneje pove nam spored o SYOjem casu. Iz Brd, 22. marca. — Zopet je poeastil prevz-viseni gospod vladika J. J. Strossmayer kat- pol,-nar. drustvo aSlovenski jez* in Briee sploh, a I nji* mi vse Slovence. Ko je izvedel iz zahvalnega pisma. kaj namerava nase druStvo za slovansko tisocletnico storiti, postal je neprosen precej in dobrsno svoto — 20 gl. „za sliko sv. Cirila in 3Ietodatt, kte-ra se ima postaviti v farao cerkev v Biljani. Zato se bo leaketalo ujegovo precastno ime med darovatelji ,sa aliko" na pivem mestu, da kaze roj&kom kako treba ljubiti in eastiti tiste, ki so slovenski jezik ze pred tisoL leti, ko ni bilo se ni talijanskega ni nem-Ikega slovatva, na najvisjo stopnjo v eerkvi posadili. Ta krasni 8in djakovaskega biskupa naj posnemajo idrugi rodoljubi.' Slovenei, pokazimo, da smo radodarni za avete nameno! — Romarjem na Velehrad bi vdova Schroekl s Dunaja poslala poseben voz v Gorico in jih Srez Dunaj, Ogersko Gradisce (pri Velegradu) v Prago, in nazaj ccez Dunaj v Gorico peljati dala za 35 gl. v II. in za 24 gl. t III. razredn. ako bi se zdruiilo najmanje 2 sto ljudij za romanje. »Slov, jez fc fe gorenjih Brd, 10. marca, — V stev, 18. jjEdinosti* napada gosp. dopisnik iz Brd gospoda Andreja Kocijaneica iz Podgore, de/.elnega poslanca in nafiolnika cestnega odbora goriSkega, radi ceste Sea Gradec in tako zvane „cez Travnik, Kozano, Vipolze*, ce§ da s tem se Bricem krivica godi. Gospod dopisnik, na katerega lahko voko polo-znno, je napcl vse svoje zile, ker mu najbrze gre za kozo, sramoti pred svetom nasega obceeislanega gospoda dezelnega poslanca, da bi s tem v nasi zupa-niji zaupanje izgnbil zdaj ob casu volitvo novega sta-reSinstva. Morda ga zali, ker se je g. dez. poslanec predrznH, na celu veleposestnikov v g. zupanovi pi-sarnici malo povrsno ogledati raeuno in imenike vo-lilcev,^ in je potem pritozbo odposlal na dorieao mesto. Zagotovim Vas, g. dopisnik, in Vase somialje-nike, da denar za ceste prevdarjen se niti za vinar no izgubi in da g. nacelnik Vara brez dvombo ob svojem dasu posteuo racuu polozi, in sicer ne na tak nacin, kakor nas sedanji znpan brez konecaega sklepa. Obljube, zarad katerih se hudujete, ces, da jih ni se izpolnil, Vam gotovo izpolni, pa o svojem casu, kadar premaga nasprotnike, in ne, kadar bote Vi ho-teli, ker gosp. dei. poslanec ne mlati rad prazne alame, kakor Vi g. dopisnik. 0 svojem casu, ko uze-ne kanalski cestni okraj t kozji rog, aapne svoje slrune, da se zacne cesta cez Gradec delati, ker ta cesta ne bo koristila samo Bricem in Gorjanom, am-pak samemu g. deL poslancu kot veleposestniku v gorenjih Brdih. Mislim^ da sam sebi gotovo ne bo nasprotoval, ker koristila bo ta cesta vec g. dez. poslanca nego Vam, g. dopisnik. Glede ceste „cez Travnik, Kozano, Vipolzetf v Furlanijo, naj omeuim le to, da ni res. kakor je za-trobil g. dopisnik v svet, da je ne rabi nikdo razen g. dez. poslanca. Nas gosp. del poslanec se je po-tegoval za to cesto, da bi bila ufracena med skladov-ne ceste uze davno poprej, predno si je kupil premo-ienje v Smartnem. Ali bi moral g. dez. poslanec kaki reel samo zarad tega nasprotovati, ker bi ntegnila kedaj tudi njemn koristiti? Kaj bi veljala cesta cez Gradec in kaj bi nam koristila, ako bi ne imela od-prtije in bi se ne vezala s krajso cesto, ki pelje skoz srednja Brda, namrec Smartno, Kozano, Vipolze na-ravnost v Furlanijo ? Gorenji in dolenji Brici so ved-no hrepeneli po zvezi teh dveh cest, in tudi nase slavno staresinstvo je podpiralo g. de2. poslanca v tej zadevi, kerpripoznaloje da ona cesta sluzi Bricem kot ribi voda. Prosim, g. dopisnik, ko bote se kaj pisarili, drzifce se vedno le resnice, ker laz ima krat-ke noge. Povem Vam tudi, ce morda ne veste, da nas gvdez. poslanec rabi iz Podgore na svoje posest-vo v Smartno le ono cesto, ki je njemn krajsa in lepsa, namreg p tacih krajih, kjer nemajo zlvinozdravnika v oblizjs. Se vecjo hvalo bi si pa bila zasluzila tiskarnica BI. naslednikov, ko bi bila poskrbela, da bi se dobri nauki slov. zivinorejcu dajali v dostojnejsem, t. j. lepgem jeziku. Nemamo prvega natisa, da bi mogli primerjati vsebino in jezik, ali glede zadnjega se nam zdl, da je ostal nespremenjen — naravnost refiono jezikje grozen. Kdor bi slov. jezik spdil po tej knjigi, moral bi priznati, da v zadnjih 30 letih ni prav nic" napredoval, da, mnoga knjiga pred 300 leti bila je pisana v lepgi sloven§6ini. Knjiga no zna na-sega pravopisa, niti slovnice, kam pa se le delati pravilne stayke. Zna se jej, da jo je pisal trd Gore-njec. Terminologija je v mnozem oziru zastarela in vrlm tega motijo bralca tudi obilni tiskarski pogreSki. Precudno je pri nas to, da so prav tisti spisi, ki so namenjeni v prvi vrsti kmetovalcu, pisani v najokor-nej§em, najrobatejsem, casi celo nerazumljivem jeziku. Poslano. *) S KBASA. 15. marca. Takajinjemu nelcompotejitnerau gospodu poslanice v §t. 11. cenjene w8oce". Predvagi! Klioali sto 1. I. v cenjeni flSo6i" St. 50 strel da ra?.bije fllouoc'«; hu-dorali utese v §t, 2, t. 1, nad eleraonti, da so nic pustili v mi-ru, da, Se c©16 moja koftea Vasje sklela; a zopet so hudujete Nekra6kemu g, dopisniku, da ni butnil ob „rihtoH tor i«ziv-ljate oconitov in odgovor. Nckompetentni gospod I Cemu negate v drug! Solski okraj, saj doloto, ako so koUfik&j potru-dite, tern npralanjfm v bikini primoron odgovor. — Vaia neilana dopisa protubtajto, pa opustite osebnogt, kor Vara gotovo no slufci v Cast, —- Y postnom dnsu promiHlfte, da obrokovanjo je bilo groS-no, ter dtiite hc stvarnoga nafiola. Pojasnilo »o tudi Mka" pojamilu v it, 12. oonjena „Soee«, 0. pojalnjevalec! Cemu ito toliko pridni, »aj niwm druzoga pt'iobSil nago lo to, kar i«m slilal od kraftkoga ljud-stva. O, ufiitelji, ki ostro obsojato „*lobttdl,anj«,, v sElinoitiM, pomislito, da obiojato s torn ljudstvo, g katevim obSujot«, kaiti viak S?mod Vas j'. Jsalibo^o zndevno ved all manj pr«-dobro prcprifian, Bedasto bilo bi ugovarjati g, 0. osebni «a-visti, odsovajoii v MUCit. Tov." t, 1. St. J. Vesoli me pa, da pride flrihtaa ufiitoljskomu druStvu na mi?,o, tor U naprej javiro, da radovoljno prokliiiem issjavo, ak» so dokazo nevesmSna, Vnndorfitk. *) To pogreto fli'ibto" imamo dovolj 5 upnir.o, da j« to zadujo, kar «mo 0 tern prinoili, Vv, Zahvalo izreka Citalnifini odbor gospodu # Josipu Kranjcu iz Koborida, ker je blogovoljno podaril tukwjlnjl ftit*l» nici glasovir, V Koboridu, due 24. marca 1885, 6ITALNI6NI ODBOR. Prosrcno se zahvaljujem vsem tistim, ki so moji ratijki sopiogi skazali poslednjo Cast; tako tudi onim, ki so 0 tej prebritkej priliki za me in za moje 4 0-tvoke izrazili svoje sofiutje. V Gorici, 24. marca 1885. GAgPAR LIKAR. F„ n „ A »disti 3iitro iu gotovo.* rail C pr&[eSor EARL pi, SRAlw na Bumji, T r\ fj p "P(\ XT^Q iizrokuje nikakih te2av ^01" . frafessr pi, BAMBER&SS na, Suuaji- Q* r e II KI „dela bolj uspegno, ko ^. -, druge grenke vode," Studenec Mm lshm n m^ Zahteva naj se vedno in razlo6no: FRANC-J02EF0V GRENKI STUDENEC. Zaloge povsod. V Gorici: lekar gosp. Cristofoletti, Gironcoli, Pontoni in A. Seppenhofer. RazpoSiija se iz BudapeSte._____________________________. fiudovite kapljice Sv. Antona Pariovanskega. To priprosto in naravno zdravilo jo prava dobrodejita pomo5 in ni treba mno-gib besedi, da se dokaze njibova Ludorita moC. be so le rabijo nekoliko dni, olajsajo in prezenejo prav kmalu najtrdovratniSe 2e-loddne bolesti. Prav izvrstno vstrezajo zo-per hemorojde, proti boleznim na jetrlh in na vranicl, proti irevesnim boleznim in proti glistam, pri 2enBkih meseLnih nadleznostih, zoper boli tok, bojast, zoper bitjo sreater cistijo pokvarjeuo kri. One ne pregSnjajo samo omonjenih bolozni, ampak nas obvarujejo tudi prod vsako boleznijo. Bcodajejo se v vseh glavnih lekamicah na' svetu; za naro5bo in po§il"atve pa edino v lekarnici Cristotbletti V Gorici, v Trstu v lekami C. Zanetti in G. B. Rovia in v lekarni Alia Madonna v Koruunu. Ena steklenica atane 30 noTceT.______________ Razglas. Letos bode v NabreSini sejem za razno blago in 2ivino One 31. marca t. j. veliki torek namesto 5. aprila, ker ta dan bo velika nod. Zivina bode ob5inske pristojbine prosta, ^TJPANSTVO V NABKE2INI, dne 12. marca 1885. k. br. 208. Razpis shtfbe. Po sklepu obcinskega zastopstva razpisuje se sMba tajnika-biagajnika za tukajsnji obdm-ski urad z letno placo 500 gold. a. v., in ce bode imenovani izvrsten in zasluzeii, poviksa mu se ta placa s casom na 600 gold. Prosilci naj predlozijo svoje proSnje na po-glavarstvo v Lovrani v 14 dneh, katerim naj se priloiijo spricevala dovrienih sol in sluzeb, katere so opravljali, posebno ako so bile v taj-ni§ko-blagajni§ki stroki. Morajo pa dokazati, da so popolnoina zmozni nemSkega in italijanskega jezika (ta je uradni jezik) in da poznajo eno juzno-slovansko narecje. POGLAVAHSTVO V LOVRANI, 18. marcija (suiSa) 1885. Glavar: A, Fragnnl. Duhovnikom v pokoji! Podpisana podiupana Dolenje in Gorenje Cero?ike obfiine, v sporaznmu s cerkvenimi pred-stojniki, dajeva na zoanje prccastiti duhovicini v pokoji, da obeiua Dolenje Cerovo bi rada sprejela enpga duoovnika v pokoji, kateri bi imel vsako nedeljo in vsak zapovedan praznik zju-tranjo prvo §v. nia§<* s kratko homilijo. Za to pa bi dobival na leto v gotovini 100 gold, in v naravi prosto stanovanje z vrtom ter vin-sko in iitno biro v Bolenjem in Gorenjem Ce-rovem, koja bi znaiala najnianj 4 hektolitre Tina in 3 bektol. tursice. Dolenje Cerovo dne 24. marca 1885. ANDEEJ PODVERg&K podzupan za Dolenje Cerovo ANTON PRINClC podznpan za Gorenje Cerovo. Iz p r v e rok e B prodajem v zavitkih .2 po 5 Ko . Snhe slanike (Speckbficklinge) gl. 1.30 S-2 » Suhe ploie (Speckflundern). . „ 2.10 © a © n Losos slanike (Lachsheringc) . „ 2.16 "L ""3* „ Prekajene ogorje (&er. lal) . „ 6.30 «*» © „ Qgor. zavijat-o (Aal-Roulade) . „ 4.50 o° ° , Ogor en gelee (Aal en Gelee). „ 3.72 — ^50 „ Ribjo zavijaeo (Fischroulade) . „ 2.28 C^iO „ Sardine (Kronsardinen) . . . „ 1.63 si* „ Mes. slanike (Vollheriijge) . . „ 1.80 „ Kavjjar nralski (Caviar, Ur. Perl „ 8.10 ?y» * v 4.38 M* i iv4 » n 2.40 Vozr ina je ze v ceui vraennjena. Avrstrijs ko carino piaca prejemnik Hau ibni*g j^Tax Kjreimeyer MUUHL LINIJA. hMfIm-Mitai«t. Veliki parmki s prvim razredom te linije vozijo redno t Kew-York in sprejemajo blago in potnike po najnizjih ce-nah in b prav dobro postrezbo. V NEW-YORK-Odhod us Trsta. Parnik Tentonia. Odhod okolo 25. marca. Kajuta za potnike 200 gld. — Srednji krov 60 gl. Zarad voznje treba je obrniti se na J. TERJK.TJXJL.E, glawnega agenta za potnike, Via dell' Arsenate h. St. 13, Teatro Comanale, Trst. Badi blaga na Emiliano d'Ant. Poglayen, gl avnesra agenta. V pi8arni tiskarne Seitz-eve nasproti semeniSia v Gorki je ua prodaj po znizani eeni — za 1 gl. 30 kr. VELIKI TEDEN in Velika Noc, spisal profesor Andrej MaruSie. Knjiga se pogilja tudi po pogti na povzetje. Kdor pa denar uze z naro5iIom vred po§lje, naj pri-dene §e 10 kr. za vozni list. 0BC1ISK1 MOPELI Y 60R1CI Via del Bagnl 4. Tam se uabaja tudi oddelek za : zdravljeuje z Todii, z drgne- i njoixk, s tclovadbo, z vdlhaiijem 1 in za zdravilne kopeli. | I>rgrnoxijo oskrbuje gospod K. Gottwald, mehano-terapist iz Prage. POTNIKE IN BLAtiO spravlja v Eden glavnih zavarovalnih za-vodov jiotrebnje izvedenih zastop-nikov po doieli proti po^kodovanju toce; pomidbe naj se posiljajo pod: j „ oddelek toce" v Gorki, poste restante. Un primario Stabilimento d'As-; sicurazioiii ricerca espcrti agenti nel j ramo graudine per la provineia, di-rigere offerte sotto -ramo grandinen fernio In posta Gorizia. CT1T IIPII TICIIJI p o d r. M a 1 i C* i je odloCno najloIjSo zdnivila zoper [H'otiil icv ravmatizem, trganje po udih, Tiolecine v krixi ter zivcih, oteklino, otrpnele ude in kite itd., malo fiaaa ue se rabi, pa mine po polncni trganje, kar dokazujc obiluo zahval. Zahtevn naj .*e aanio „cvet zoper trganje po dr. Mallei" s zraven stojeeim znamenjem; I stckleniea 50 kr. __ MT Zahvala. "^JK IW'»' Qospodu pi. Trnkoczy-ju, lekurju v Ljubljani. Moja umti so na protinskej bolezni ua nogi si I no trpeli in razna domaca zdmvila brczvapeano rubih. Ko jc pa . bolezen cedalje hujSu prihajala itt uze vec dnij niso mogli i stopiti na nogo, spoinnira so na Vas dr. Malicev protinski cvet po 50 kr. ter si ga nemudotna narocim. In res imel je dudovit vspeh, da so se po kratkej rabi oprostili muenih holeiin. S popolni.ii prepricanjem priznavam torej dr. Maliiev protinski cvet kot izvrstno zdravilo in ga vsa-kemu bolniku v jednakej bolezni priporoLaia, VaSej blago-rodnosti pa izrekam najprisrLnej3o zahvalo, z vseai spo^to-vanjem udani Franc Jngf posestnik v Smarji pri Celji. §NT Planinski zeliscni sirup kranjski, "IMi izboren zoper kaselj, hripavost, vratobol, prsne in ptjucne bdeCine; 1 steklenica 56 kr. Kor'atnejsi nego vsi v trgoviniii se nahajajoci soki in Siropi. 9^* Kri eistilnc kroglice, c. kr. priv., "9L ne smele bi se v nijednem gospodinjstvu pogresati in so sc nze tiseckrat sijajno osvedocile pri zabasanji clove^kega teiesa, glavobolu, otrpnenih udih, ska^eneni zelodci, jctrnili in obistnili boleznih, v skutuljah a 21 kr.; jeden zavoj s 6 skatuljami 1 gold. 5 kr. Razposilja se le jeden zavoj. Narocila se izvrse: naj hit re je s podtniiu povzetjeni v lekarni pri „samorogu" Jul- pi- TMCC^-ja na Mm trgn v Mnogo prihrani, kdor kupi obleko v ki je najvecja v Garict, v kateri se dobi vsak cas na veliko izbiro narejena obleka po naslednjih cenah: Popolm sonlaUa obleka sa gespade oi 8 do 30 gl, » » n v dscke » S » IS » 6 , 3 „ ill , PoTiSme pomladanske suknje PqrI&Wq laki gpspeds » 3 » . 5 Vrhu tega bogata zaloga vsakovrstne robe iz raznib tovaren po narofiilu vsled mere, ki se iz-vr§i tofino in hitro. Novo doSIi dolniani najnovejsega kroja cd 8 do 50 gl. za gospe. Saki za gospe od 4 do 15 gld. Ameriko najbolje in najceneje Arnold Reif, na Dunaji, I. Kolowratring h, /Xajstarejsa firm a te vrste.) Blagorodni gospod! -- Polen hvaleznosti nazna-njam Tam predober us'pelt Vaiega imenitnega dr. Rosa zivijenskega balzama. 5 let trpincila je mojo soprogo itrasna zelodcna bolezen, ki so je v zadnjih 2 letih tako pomnozila. da jo je pogosto prejemal kre, posebno to leto so se ponuvljalt vsaklh 8—14 dnij in so trpeli po 18—20 ur. Vsa zdrav'Ja in ves trud bil je zavden; najmaiijsega uspeha nismo mogli dosecJ, ker bolezen se je vekSala od tcdna do tedna in je uzrofiila Se drugih boleznij, namrec xlatenico in krfi v maternici, kateri jej je delal posebno ob caiii diSfienja neizrekl jive boleCine, tako da je bila uze oefkrat blizu smrti. Vsi, ki so jo poznali, so se ii cudili, kakor da bi bila priila iz gro-ba, in res bila je bolj podobna duhu ko ^ivemu bitju, dokler niaem kupil na priporocilo nekaterih prijateljev nekaj stekienic Vasega cudo uspcsnegft dr, Rosa 2iv-lienskega Lalzama v lokarni v M. Schonbergu, kateri j«j ni le tezav zmanj&al, ampak tudi popolno zdravje podelil, tako da cvrnta in zdrara opravlja vsa svoja dela. Zah>:aljevuje se Yam oba, jaz in soprogn, za cud« ni uspeh Vasega izvrstnega dr. Rosa zivljenskega balzama, Stejera si v fnst, priporocati vsakteremu, ki trpi na takih bolecinah, !ta,j dr. Rosa ^ivljenski balzam rabi prod vsakim zdravilom. Z vsem spoitovanjeiu znamujeva se Vum pruhvalef.riu e IU'itendorf'u pri M. Schfinbergu, 28, dec. 1880 Franc Mdnnicjh § eoprogo. Nagla in gotova pomofi za 2eiodLne bolezni in njih nastopke. Ohranitev zdravlja {.; odvisua zgoli od ohranitve in pospeaevanja dobrcga prebavljanja, kor ta j-> glavni pogoj zdravja in lelosnega in dusnega dobrega cutenja. Kajbolj potrjeno DOMACE ZDRAVILO, prebavljanje vrediti, dosei't primerno meSanJe krvi, odpraviti ponvarjene nezdrave krvne dele, to je uze vec let sploh znani in priljubljeni dr. ink ziv 11ensKi balm Nnpravljon iz najboljsih, zdravnisko najkrepkejaih zdravilskih zcllac, potijcn je posobno kakor gotova po« moc pri vseh slaboatih prebavljanja, posebno pri prese-danju, po kislem disccim riganju, napenjanju, bluvanju, pri bolecinah v telesu in ielodcu, lelodcnem kreu pre-nabasanju zalodca z jedmi, zaslizenju, krvnem navalu, hemeroidah, zenskih boleznlh, boleznih v firevih, hipohon-driji in melanholiji (valed slabega prebavljanja); on o/iv-lja vso dclavnost prebavljanja, dela zdravo in cisto kri in bolno telo dobiva zopet poprejsno mo6 in zdravje. Vsled ce izvrstne moci je postal gotovo in potrjeno ijudsko domace zdravilo ter se sploh raziiril. I steklenica 50 kr.; dvojna stektenica I gl. 5a tisoCe pohvalnih pisem lahko vsak pregleda. PoSilja so na frankirana pisma proti povzetju zneska na vse strani. MT SVARJENJE! "^f Da se izognejo neljubim napakam, zato prosim vse p. n. gg. narocnike, naj povsodi izreLiio dr. Rozov zivljenski balzam iz Iekarne B. Fragner-ja v Pragi zalitevajo, kajti opazil sem. da so narouniki na vee kra-ji jih dobili neuspeano zmes, akc ao zahtevali samo zivljenski balzam, in ne izretno dr. Rozovega ^idjenskegt* balzama. M ir. dobi se samo v glavni zalogi izdelovalca B. Fragner* ja, v lekarni „k Crnemu oriu" v Pragi, Ecke der Spor-nergnsse Kr. 205—:$. — V GORICI : G. CriStoMetti, lekarnicar; G. B. Pontoui, lekarnicar; R. Kurner, lekarnifar. A. de Gironcoli lekarn. V OOLGJI: »a-maso d'Elia.— V TRSTU: P. Prendini, lekamicar; G. Forabosehi, lekarnicar, J. Serravallo; Ed. de Leitenburg, lekarnicar. Ant Suttiua — V ZAORE-BU: G. Arazira, lekarnicar. Vse Iekarne in vecje trgovine z materi-jalnim blagom v Avstro-Ogerskej imajo zalogo tega zivljenskega balzama. TAM SE TUDI DOBI: Prazko dontate niazilo zoper bule, rane in vnetje vsake vrste. Ako se 2enam prsa vnainejo, ali strdijo, pri bu-lah v^ake vrste, pri tnrih,gnojnih tokih, pri ervtt v prstu in pri nohtanji, pri izlezah, oteklinab, pri zmascenji, pri raorski [mrtvi] kosti zoper revmatifire otekli&e in putiko, zoper kronicno vnetje v kolenih, rokah, v ledji Co si kdo nogo spabne, zoper kurja ofiesa in potne no-ge, pri iazkopa;iih rokah, zoper lisaje, zoper oteklino po piku mrcesov, zoper tekoce rane, odprte noge, zoper raka in vneto io2o ni boljlega zdravila, ko to mazilo. Zaprte bale in otekline se hitro ozdrf-vifo: kjer pa