teto III. - Llr 15.—f Jugolir 10.—# Din 5.—.	Poštnina plačana TlTSt 20« QVQllStCI 1948 p£atale Il.o
in ab bo n. «rappo
S ter. Ifcl
kaj hoče kongres?
JASNA
BESEDA
Na zborovanju v Izoli je povedal tov. Ukmar, član CK STO-ja, lete jasne in odločne besede:
Naia partija je izšla iz borbe vselej zmagovita, kajti v najtežjih časih je znala voditi množice in jih pripeljati do zmage. Partija, avantgarda proletariata in demokratičnih množic, se je vedno borila proti sovražnikom ljudstva. Najnevarnejši med njimi — na-cifašizem — je razbit Toda tudi danes bo partija nadaljevala borbo proti vsem sovražnikom, tudi proti onim, ki gredo pred množice s hinavskimi frazami. Tako bomo nadaljevali borbo za enotnost med delavci in kmeti, za enotnbst med Italijani, Slovenci in Hrvati, borili se bomo za enotnost v borbi proti imperializmu, borili se bomo za spoštavanje mirovnih pogodb, za enotnost STO-ja, borili se bomo za
'Vidall pripravlja svoj kongres. Toda že pred kongresom se je pripravil na napad in premišljeval, kdai bo. nastal pravi tenutek. Kakor vsi stremuški in zahrbtni oblast, neži, ki skušajo v usodnih trenutkih zlesti h krmilu, tako je tudi Viđali prežal na ugodno priliko. Ta prilika se mu je sama od sebe pobudila z resolucijo Informacijskega Urada. Tega si nismo izmislili mi, to je }X>vedal Vidalijev «Lavoratore» n. avgusta v članku «Avanti»: Kriza je bila že precej, časa latentna, toda močan sunek je povzročil njen izbruh». Pod tem «izbruhom» misli člankar pač resolucijo Informacijskega urada, ki so jo oni s takim zadovoljstvom pozdravili in takoj razširili.
Viđali pa se ni pripravljal na I>uč samo v partiji, njegovi sateliti so se po njegovem nasvetu lotili množičnih organizacij:	Slo-
vansko - italijanske antifašistične unije, Zveze antifašistične mladine, Enotnih sindikatov, Antifašistične ilovenško-italijanske ženske zveze in Zveze partizanov. Sredstev ni izbiral niti Viđali niti njegovi Zaupniki, delali so tako, kakor so nekoč svetovali machiavellistični Politiki in jezuitski prebrisanci: Namen posvečuje sredstva!
S temi sredstvi so vidalijevci na najpodlejši način izigrali množice na Tržaškem ozemlju. Njihovo najuspešnejše sredstvo je bilo izrabljanje internacionalisiiinih ge. soi in ljubezni do Sovjetske zveze in Stalina.
S tako preračunanim načinom borbe je Viđali uspeval. Ol-rog sebe je zbral nekako «večino». Toda Poglejmo, kdo tvori to večino. Vnjej odločajo tisti, ki niso nikdar priznavali internacionalizma, ki so nasprotovali liniji komunistične partije o priključitvi Trsta k Jugoslaviji in ki so bili daleč od 'Sovjetske zveze. Ti ljudje so zahtevali nacionalistično in oportunistično usmeritev, ki bi prej ali slej Privedla do revizionizma in likvi-datorstva. Hoteli so revizionizem v zunanjepolitičnih vprašanjih, med ljudskimi množicami pa likvidacijo revolucionarne borbe.
Ta Vidalijev kongres bo samo potrdil in podpisal to, kar so oportunisti in likvidatorji že precej časa zahtevali.
. Vidalijev puč je pi'išel sedaj, ko Imperialistične sile divjajo v onemoglem sovraštvu in besu do vseh dem.okratičnih gibanj in do osvobodilne borbe. Kadar se pnptiim-Perialistična borba v svetovnem merilu zaostri, tedaj se zaostri borba tudi pri nas, saj Trst še ved-nO spada med tista mesta, kjer se imperialistične in demokratične sile najostreje spopadajo. Ta borba traja v Trstu tri leta in omahljivci so začeli popuščati. Sedaj so v svojem oportunizmu siti borbe in tožijo, da jih je močno utrudila. Morda bi hoteli besedičiti v parlamentu in voditi visoko politiko, ko pravijo, da so se naveličali «hlapčevanja».
Danes sklicujejo izredni kongres. Do statutu se sklicujejo izredni kongresi takrat, kadar nastopijo ‘novi politični momenti in činitelji, hi nujno zahtevajo izpremembo politične linije. Taki momenti pa ni so nastopili ■ za tržaške ljudske ninožice, nastopili so za vidalijev-sko vodstvo. 'Zato so se oprijeli tetta izrednega kongresa. Kongres Jim bo dal novo linijo in to linijo kodo skušali zanesti v partijo in v množične organizacije.
- Ha svoj kongres se že deli časa Vtipravljajo z objavljanjem različnega gradiva, ki so ga po svoje .Prikrojili c'.i prepisali. To gradivo dokazuje, da po vsej sili iščejo napak v pretekli politični borbi ali si napake izmišljajo. Te «razprave» so objavljali tudi v slo-l
venščini. Toda tako zanikrni so bili ti prevodi, da jih nihče ne more razumeti, kaj šele študirati. Ako bi resnično imeli voljo in interes, da ljudje to gradivo preučujejo, bi morali za študij poskrbeti v lepši in primernejši obliki. Njihovo delo pa je dokaz, da jih prav nič ne briga, ali slovenske delavske in kmečke množice gradivo premislijo in preuče.
Vprašanja krivične in nepravilne kritike v resoluciji Informacijskega urada vidalijevci ne razpravljajo več. To dejstvo je zelo poučno in tudi razumljivo saj je bila resolucija samo pretveza za vidalijevsko akciio. Danes sami priznavajo, da se je skrilo vprašanje resolucije Informacijskega urada v ozadje in da je nastala 'druga faza. V tej drugi fazi pa hočejo likvidatorji iz-premeniti linijo in preklicati vse, za kar se ie tržaško ljudstvo tri leta borilo in za kar so se zavzema, li tudi oni (seveda takrat niso bili iskreni)- Sedaj hočejo tržaško demokratično gibanje usmeriti k Italiji in navajajo ceo razlog, «da bodo s tem ojačili demokratično gibanje italijanskega ljudstva». Tega javno nočejo priznati, toda njihova prišepetavanja in namigovanja dokazujejo, da oni to hočejo. K temu jih sili tudi dejstvo, da je njihovo razbijanje borbene enotnosti samo v korist imperializmu v škodo Jugoslavije ter ljudskih demokracij v tržaškem zaledju. Ta njihova akcija je pa tudi v škodo Sovjetske zveze. Pri tem početju so zašli na tako opolzke poti, da se njihovo j:oročanje o s a n j a v coni 8 in o domnevnem terorju jprav nič ne razlikuje od pisanja šovinističnih žumalistov. Zato je razumljivo. da se na njihove «dokaze» o terorju v coni B sklicuje tudi istrski CI.N.
Vidalijevci hočejo stalno in brezpogojno držati množice v napetosti in na vajetih. Zato si iz dneva v dan izmišljujejo nove zvijače. Pošiljajo različne delegacije z zahtevami po partijskem premoženju in
MOGOČNO ZBOROVANJE DELO VNEGA LJUDSTVA V IZOLI
zahtevajo delež tudi drugod. Toda ti njihovi odposlanci sploh ne vedo za kakšno premoženje gre. od kod naj bi bilo to premoženje in koliko znaša. Viđali prav dobro ve, da partija nima premoženja in ria nikjer ni nobenih deležev. Te nakane uporablja za izsiljevanje in z njimi demagoška izrablja ljudsko zaupljivost in lahkovernost. Ti od poslanci mnogokrat več povedo kot je rekel Informacijski urad in kot hi želel Viđali.
Ker so za pripravo izrednega kongresa uporabili nepoštena sredstva, ker so izigravali in zapelje-
vali množice, njihov kongres ne bo imel nobene veljave niti za partijo niti za množične organizacije. Ker ni vzroka, da bi izpremenili dosedanjo politično linijo, zato odločbe tega kongresa, ki so vnaprej predpisane ne bodo vezale nilcogar. Trenutno bodo morda mnogi nasedli demagogiji in se dali zapeljali navidezno revolucionarnim besedam, toda iztreznili se bodo in spoznali premio, ko jim bodo dejanja potrdila, kam je merila Vida-lijeva častihlepnost in njegova revizionistična in reformistična politika.
Spoštovanje mirovnih pogodb, za enotnost STO-ja, borili se bomo za okrepitev ljudske oblasti, boriti se bomo na strani tovarišev Tita in Stalina. Kdor nas zapušča v tej borbi, dokazuje, da nam je sovražnik. Naš program je bil in je še vedno enotnost naše partije v borbi proti kapitalizmu in imperializmu.
Enotni so naši narodi kovali v krvi Svoje pridobitve in te pridobitve je treba spoštovati; vezi z demokratično Jugoslavijo moramo krepiti in ne slabiti.
Tovariši, s kom smo se borili? S Stalinom in s Titom, in tudi danes nas vodita Sovjetska zveza in Jugoslavija, tudi danes sta naša voditelja Stalin in Tito, Tito in Stalin.
Naša partija je pokazala v preteklosti, da je internacionatistična, pokazala bo to tudi v bodoče, ne le v besedah, temveč v dejanjih.
Kdo so naši voditelji?
Naši voditelji so tovariši, ki nas niso nikoli izdali in ki nas ne bodo izdali nikoli, tovariši, ki so vedno v borbi proti imperializmu in ki bodo pripeljali množice eto zmage. V Trstu in tukaj so ljudje, ki so izpodkopali enotnost naše partije, ki so načeli enotnost naše partije, poslužujoč se pri tem resolucije Informbiroja.
Toda eno je ideološka borba, drugo pa je borba, ki jo vodi Vidaiijera frakcija. Resolucija Informbiroja ne bi smela načeti naše enotnosti, ni smela razbiti enotnosti naših množičnih organizacij, ni smela razbiti vse ono, kar smo v mnogih letih ustvarili.
Mi, ki smo sosedi demokratične Jugoslavije, smo lahko čuli klevete proti njej, lahko smo videti, da odi, ki Jugoslavijo obtožujejo, niso dobro obveščeni o dejanskem položaju. Danes, po kongresu KPJ, lahko razumemo resnico, lahko vidimo, kje sta hinavščina in neiskrenost. Kdor danes kleveta Jugoslavijo, kleveta slavno ljudstvo, ki je dalo toliko za svobodo narodov vsega sveta. Danes ni mogoče obtoževati Jugoslavijo za napake, kt jih ni zagrešila. Ni mogoče graditi socializma in ga Istočasno izdajati. Danes pa se v Jugoslaviji gradi socializem in nikakor ne moremo govoriti o povratku b kapitalizmu, kajti kapitalizem je izgubil svojo glavno bazo in prepričani smo, da bodo tudi njegovi zadnji ostanki uničeni. Vsi vedo prav dobro, da v nobeni deželi ni take ljubezni do Sovjetske zveze kot v Jugoslaviji. Vsi vemo, da bomo v vsaki jugoslovanski hiši našli poleg Titove slike tudi Stalinovo.
Dejstva dokazujejo, da Jugoslavija nadaljuje svojo borbo proti imperializmu ta reakciji. Za nas pa pomeni Jugoslavija tudi socializem na našem
SOVJETSKA ZVEZA IN JUGOSLAVIJA
ZAHTEVATA RAZVELJAVLJENJE SPORAZUMOV MED ZVU IN ITALIJO
Dne 13. t. m. so v Varnostnem svetu nadaljevali z razpravo o ju-goslovanslcem protestu proti poskusom zapadnih velesil, da bi priključile Trst Italiji.
Govoril je najprej ukrajinski delegat Manuilski, ki je ostro obsojal politiko ZVU v Trstu, ker je le-ta kršila mirovno pogodbo, ko je sklenila vrsto sporazumov z italijansko vlado. Primerjal je to politiko s tem kar je nacistična Nemčija napravila v Danzigu, CSR in Avstriji. Opozoril je, da v dveh letih po podpisu mirovne pogodbe niso ničesar ukrenili, da bi izpolnili njena določila, po katerih bi moral prenehati začasni režim v Trstu in bi morali izvajati stalni statut.
Toda ZDA, Anglija in Francija so nenehno sabotirale imenovanje guvernerja, kadar koli je bil predložen kandidat, o katerem so se bale, da ne bo slepo orodje njihove politike. Takšna je bila usoda kandidatov za guvernerja francoske, švedske in norveške narodnosti, Zapadne velesile zavlačujejo imenovanje guvernerja, da lahko v nedogled podaljšujejo sedanji režim angloameričke vojaške uprave in spreminjajo Trst v pomorsko
in vojaško angloameriško oporišče.
Manuilski se je končno pridružil zahtevi sovjetskega delegata Malika, da je treba razveljaviti vse sporazume, ki jih je sklenila angloamerička VU z italijansko vlado in da je treba nemudoma imenovati tržaškega guvernerja,
Nato je spregovoril jugoslovanski zastopnik Dr. Vilfan, ki je očital zapadnim velesilam nepoštenje in zahrbtnost, ker «ne izpolnjujejo določb mirovne pogodbe, hkrati pa skušajo ustvarjati vtis, kot da te določbe izpolnjujejo».
Dr. Vilfan je nato govoril o sporazumih med angloameriško vojaško upravo v Trstu in republiko Italijo glede- uporabljanja italijanske lire kot zakonitega plačilnega sredstva v Trstu ter poudaril, da hočejo predstavniki ZDA in Velike Britanije to kršitev neodvisnosti in nedotakljivosti Svobodnega tržaškega ozemlja prikazati kot ukrep, ki je v skladu s členom IT, dodatek VII mirovne pogodbe.
Ta člen določa uporabo italijanske lire v času prehodnega razdobja, kajti popolnoma jasno je, da ni bilo mogoče ob ustanovitvi Svobodnega tržaškega ozemlja
nančno ter gospodarsko neodvisnost. Predstavniki ZDA in Velike Britanije svojevoljno razlagajo določbe člena 11. mirovne pogodbe z Italijo. Omenjeni člen namreč ne določa za Italijo nikakršne obveznosti, da bi krila potrebe Svobodnega tržaškega ozemlja v tujem denarju in valuti. V omenjenem členu je določeno, da bo Italija preskrbovala Svobodno tržaško ozemlje z lirami in tujo valuto skladno s potrebami, ni pa določeno, da bo preskrbovanje neomejeno in da bi smeli popolnoma odstraniti vsako denarno mejo, kot to določa sporazum med angloameriško vojaš.ko upravo in Italijo.
Ameriški zastopnik, ki je zahteval, naj Trst vrnemo Italiji, je govoril o zgodovinskih vezeh Trsta z Italijo. Kakšno 'zgodovino misli predstavnik ZDA? Predstavnik ZDA misli na 25 let italijanskega gospostva, ki je bilo polnq narodnega zatiranja in gospodarskega izkoriščanja, dobo, v kateri so se še celo prej, preden se je fašizem dokopal do oblasti, razvile vse metode preganjanja demokratičnih elementov Trsta. Jasno je, da predstavnik ZDA ne misli na zgodovi-
hkrati ustvariti tudi njegovo fi-no skupne borbe jugoslovanskih in
(Nadaljevanje na 4. strani)
italijanskih narodov v tej pokrajini. ki so že lai3 1943. t ičeli s splošnim ljudskim uporom, ki so se skupno borili v vrstah Jugoslovanske armade in žrtvovali življenja za skupno osvoboditev.
Dejansko je celotna politika ZDA in Velike Britanije, ki jo podbira tudi Francija, kar se tiče Trsta, popolnoma istovetna z najtemnejšim razdobjem v zgodovini Trsta, s podpiranjem fašizma in neofašističnih skupin,
Nato je dr. Vilfan predložil naslednjo resolucijo:
odloča Varnostni svet, ki je proučil pritožbo jugoslovanske vlade na Varnostni svet v zvezi z mirovno pogodbo in v zvezi s sporazumi, ki so bili sklenjeni med zavezniško vojaško upravo in Italijo dne 9. marca in 16. aprila 1948, da so navedene pogodbe v popolnem nasprotju z obveznostmi, ki so jih sprejeli zavezniki. Združeni narodi in Italija na temelju 61. 21 mirovne pogodbe z Italijo in predpisov iz priloge, ki je sestavni del mirovne pogodbe.
Varnostni svet razglaša, da so dogovori z dne 9. marca 1948, ki so bili sklenjeni med zavezniško vojaško upravo in Italijo, ter dogovori z dne 16, aprila 1948, ki se nanašajo na izpolnitev pogodbe z dne 9. marca, kakor tudi poštni sporazum. v nasprotju s statutom Svobodnega tržaškega ozemlja, in jih zato razglaša za neveljavne. Varnostni svet poziva vladi ZDA in Združenega kraljestva, naj vzameta na znanje to resolucijo in se v bodoče izogibata slehernega ravnanja, ki je v nasprotju z odredbami mirovne pogodbe z Italijo».
Po širokem svetu
KRONIKA
*	Molotov je zopet sprejel posla, nike treh zapadnih velesil in sicer 12. in 16. t. m.‘ Poslednji razgovor je bil najdaljši in je trajal 3 ure 40 minut. Tajna diplomacija še vedno ni odkrila najmanjše karte. Obljubljajo uradno poroiilo za prihodnji teden.
*	V Ameriki širijo pesimistično propagndo glede štiristranskih pogajanj o Nemčiji in «New York Herald Tribune» celo trdi, da niti čas niti prilike niso dovolj ugodne za splošen sporazum o Evropi.
*	V Angliji ostro obsojajo ameriško dvolično politiko pri moskovskih razgovorih. Poluradni «Times» zaskrbljeno zahteva spora-
um s SZ za vsako ceno.
*	Ameriška dvojna igra je priš-šla na dan pri pogajanjih glede Porurja med vojaškimi poveljniki treh zapadnih zasedbenih področij Nemčije, ki so se razbila. S porur-sko proizvodnjo, kjer hočejo Američani imeti monopol, finansirajo Marshallov gospodarski načrt, zato si ne želijo splošnega sporazuma s SZ glede celotne Nemčije, marveč celo izpodrivajo od tu Angleže.
*	Na donavski konferenci je vseh 7 podonavskih držav podpisalo novo konvencijo o plovbi po Donavi, ki dokončno uveljavlja načelo: Donava podonavskim narodom. Tri zapadne velesile niso hotele podpisati listine in vztrajajo pri konvenciji iz 1. 1921 ter grozijo, da bodo zadevo sprožile pred OZN.
*	Vilfan je v Varnostnem svetu predložil resolucijo, po kateri naj bi razveljavili vse sporazume med ZVU in Italijo, ker kršijo mirovno pogodbo. Angleži hočejo to vprašanje izročiti v pretres haaškemu razsodišču.
*	Angleške vojaške oblasti so zelo v skrbeh, ker se odpor v Maleziji širi z bliskovito naglico.
*	Arsa Jovanovič, generalni polkovnik jugoslovanske vojske, ki je 1. 1945 skupno z generalom Morganom določil razmejitveno črto med conama A in B, je bij po obmejnih jugoslovanskih stražarjih ubit, ko je hotel pobegniti preko meje v Romunijo. Ubita sta bila tudi spremljevalca ravnatelj državnega posestva Arabjac ir polkovnik Vlado Dapčevič, med tem ko so generalnega majovja Branka Petričeviča ujeli.
*	V Frakfnrtu so žene zaradi silnega pomanjkanja živil v naskoku zavzele tržnice in 50.000 delavcev je priredilo protestno zborovanje zaradi lakote v Zapadni Nemčiji.
*	V Palestini se je ponovno za čel bojni ples po eksploziji jeru zalemskega vodovoda. Izraelska vlada očita OZN nezmožnost, da bi ohranila mir, Bernadotte pa posreduje za obupno stanje beguncev v vojnih področjih.
*	Perzijski šah se po svojem zagonetnem potovanju po zapadu mudi v Rimu.
*	Dewey, republikanski kandidat za bodočega predsednika ZDA, je iz volivnih interesov podprl italijanske zahteve po kolonijah, kar spravlja v težak položaj ameriško vlado, ki hoče ugoditi Angliji (Se-nusom) in Franciji pri delitvi italijanske dediščine.
*	Eisenhowerja, bivšega načelnika ameriškega generalštaba, so opozorili, naj bo previden, ker bo sicer moral dajati odgovor komisiji za čistko protiameriških elementov.
*	Sovjetski zastopnik pri OZN je izjavil, da imajo ZDA v inozemstvu 418 pomorskih in vojaških oporišč, medtem ko nima SZ niti enega izven svojega ozemlja.
*	Monarhofašistične čete so priznale neuspeh svoje ofenzive na pogorju Pinda in prenehale z borbo. Medtem atenski parlament pretresa vprašanje penzij za člane varnostnih bataljonov, ki so med vojno pomagali Nemcem pri čuvanju javnega «reda».
*	Papež pripravlja za mesec september dve encikliki, ki nista verskega značaja.
*	Na jugoslovanskem poslaništvu v Pragi ni dal noben član izjave za Informacijski urad, marveč so to storili samo nekateri člani trgovinske delegacije in njihove žene.
*	Wallaceova napredna stranka prireja po južnih federalnih državah ZDA mešana zborovanja črncev in belokožcev, kar je proti zakonodaji teh držav, ki določa, da morata obe plemeni imeti ločena zborovanja.
Vprašanje donavske plovbe rešeno bljnb zaviralnim poshnsom . ’ ; '
Ko je donavska konferenca načelno sprejela sovjetski osnutek konvencije kot osnovo za razpravljanje, je glavni odbor prešel na pretresanje posameznih členov in jih drugega za drugim odobril s 7 glasovi proti trem. Pri določilih zgolj tehničnega značaja so se pa zapadne velesile vzdrževale glasovanja. Edino Francija se je v enem primeru pridružila večini, ko so izglasovali, da bo donavska komisija imela za uradna jezika ruščino in francoščino. Na kraju so zapadnjak! izjavili, da se ne bodo več udeleževali glasovanja, s čimer so hoteli jasno dokazati, da ne bodo priznali nove konvencije. Nato jim je Višinski odgovoril, da bodo podonavske države opravile tudi brez njih.
Glavna ofenziva zapadnih zastopnikov je bila to rot v tem, da so skušali prodreti s predlogom, da bi proglasili svobodno plovbo ne samo po Donavi, marveč tudi na njenih pritokih, kot so Morava, Taja, Sava, Tisa. Maroš in Drava in ravno tako na prekopih. Zastopniki podonavskih držav so brez težave zavrgli te nesmiselne predloge.
Sklicevali so se predvsem na statut o mednarodnih rekah, ki je dodan barcelonski konvenciji iz 1. 1921. Statut namreč pravi, da je treba imeti pritoke velikih mednarodnih rek za posebne vodne poti.
Znani angleški pravnik Oppenheim ima za mednarodno reko tisto plovno pot, ki veže ozemlje več držav neposredno z morjem. To velja za Donavo. Ostale so notranje reke, bodisi da so mnogo-narodne, ker teko skozi več držav, bodisi da so narodne, ker se prelivajo samo po eni državi. Le-te pripadajo ozemlju d: ” r.
Vsaka obrežna država ima pravico urediti plovbo r onem delu notranje reke, ki ji pripada in lahko popolnoma izključi plovbo ladij neobrežnih držav.
Ce bi drugače ravnali, bi bilo
to v nasprotju z določbami mirovnih pogodb in s sklepi Sveta zunanjih ministrov, ki govorijo samo o «reki Donavi» in ne o «do-navsk i rečnem sistemu».
Končno pred vojno Anglija in Amerika sploh nista uporabljali pritokov Donave za svojo plovbo. Razširitev svobodne plovbe na ves rečni sistem sta predlagali samo zato, da omogočita prodiranje Avstrije in Nemčije v dežele donavskega bazena. — da obnovijo nemško ekspanzijo. Ta okolnost tudi pojasnjuje, zakaj zapadne sile tako vztrajajo pri tem, da pripade zgornji del Drave (pritok Donave), ki teče po Koroškem, Avstriji.
Prav tako je večina zavrnila an-gloameriški spreminjevalni predlog, — po katerem naj bi zapadne velesile bile udeležene v donavski komisiji —, In sicer z že znanimi razlogi. Monrojeva doktrina: Amerika Amerikancem, Velja tudi za Podonavje in se glasi: Podonavje podonavskim državam. Tudi Avstrija ne more biti t- zastopana, ker še ni sklenjena mirovna pogodba z njo. Nemčija pa sploh kot država še ne obstaja.
Angleški zastopnik Peak je skušal spletkariti s tem. da je predlagal, naj bi za sedež donavske nadzorstvene komisije določili Beograd in ne Galac. Toda ta predlog je nemudoma umaknil, ker je jugoslovanski zastopnik Bebler označil to kot politično spletko, ki jo narekuje Angležem sedanji mednarodni položaj, to je razpravljanje med Informacijskim uradom in KPJ.
Zavrnjen je bil tudi ameriški spreminjevalni predlog, po katerem naj bi tuje paroplovne družbe lahko ustanavljale svoje agencije v podonavskih pristaniščih. Romunska zastopnica Ana Pauker je namreč pripomnila da Romunija ni imela nikoli svojih paroplovnih agencij niti v Franciji niti v An-gliii, medtem ko so tuje agencije vedno vedrile in oblačile ob Do-
navi in izkoriščale podonavske države.
Zapadni zastopniki so tedaj izjavili, da ne bodo sodelovali pri de lu redakcijskega odbora, ki naj izdela vsa določila v dokončni obliki z izgovorom, da angleščina ni uradni jezik konference. Ta izgovor so podonavski zastopniki pobijali rekoč,da tudi njihovi jeziki niso uradni (uradna sta samo ruščina in francoščina), pa kljub temu sodelujejo pri redakcijskem odboru, v katerega so končno izvolili zastopnike SZ, Madžarske, CŠR, Bolgarije in Jugoslavije. Tudi SZ ne odklanja sodelovanja pri OZN, čeprav tam ruščine ne priznajo kot uraden jezik.
Kot zaključen poskus oviranja dela konference so bile note držav podpisnic donavske konference iz 1. 1921, ki pa niso bile povabljene na sedanjo konferenco v Beograd. To so Grčija, II-lija in Belgija, ki se v «zadnji uri» sklicujejo na svoje «pridobljene pravice» po zgledu svojih zaščitnikov. Premagana Italija se celo pritožuje, da nova konvencija «krši njene pravice in koristi na Donavi». Le-te izvirajo iz 1. 1856, ko so te danji kraljevini Sardiniji za njeno simbolično udeležbo v krimski vojni proti Rusom, Angleži in Francozi podelili mesto v donavski komisiji. Toda na predlog ukrajinskega delegata se je konferenca o-mejila samo na to, da je «vzela ta pisma na znanje». Neopaženo je šlo mimo tudi vneto zatrjevanje avstrijskega kanclerja Figla na Dunaju, češ da je «Donava avstrij ska reka v pravem pomenu besede».
Pri zaključnih določilih konvencije so skušale zapadne velesile uvesti predpis, po katerem bi nova konvencija postala pra-vomočna šele tedaj, ko bi jo ratificirale vse države podpisnice, kar bi dalo eni izmed držav in celo Avstriji možnost, da s svojo odklonitvijo prepreči uveljavlienje donavske konvencije. To bi pome-
SECRET SERVICE SPLETKARI PROTI POGAJANJEM S SZ
Po bučni Kravčenkovi aferi je črna kronika zopet zabeležila delovanje podtalne organizacije ruskih beguncev v ZDA.
Sovjetski generalni konzul v New Yorku Lomakin je namreč izjavil novinarjem, da je konzulatu s pomočjo ameriške policije uspelo osvoboditi 52 letno g. Stepanovo Kosenkin upraviteljico šole pri sovjetskem veleposlaništvu, ki so jo ugrabili beli Rusi. Leti so ji najprej dali neko injekcijo, da je žrtev izgubila vsako voljo. Nato so jo odpeljali na samotno kmetijo, kjer so jo brez težav prisilili, da je podpisala izjavo proti svoji domovini SZ. Vendar se je Stepanovi posrečilo, da je o tem telefonsko obvestila konzulat, ki je sedaj zadevo predal sodišču. Ugrabitelji se seveda smešno izgovarjajo, češ da Stepanove niso zadrževali s silo in da bi jih lahko zapustila «kadar bi hotela».
Toda kmalu nato se je vsa zadeva zapletla in dobila mednarodni značaj, ki utegne imeti resne posledice. Ko-senkina, ki je bila sedaj na varnem v konzulatu, se je nepričakovano vrgla skozi okno četrtega nadstropja in bi se tudi ubila, če ne bi prej zadela ob električno žico, kar je omililo udarec ob tla. Kosenkino so težko poškodovano odpeljali v bolnico.
Sovjetski konzul v New Yorku Lomakin je izjavil, da se je Kosenkina vrgla skozi okno takoj nato, ko je po radiu izvedela, da se bo morala zagovarjati pred ameriškim sodiščem. Nesrečnica ni bila duševno uravnovešena, odkar je prestala mučenje pri belogardističnih ugrabiteljih, ki so ji dajali tudi mamila^
Primer Kosenkine ni osamljen. Sovjetski zunanji minister Molotov je že protestiral pri ameriškem poslaniku Smithu zaradi ugradibitve sovjetskih državljanov v ZDA, Dne 9. avgusta je sovjetski poslanik v 2 DA Panjuškin tudi vložil protest pri ameriški vladi zaradi ugrabitve Kosenkine in Samarina z ženo in otroki. Ugrabili so jih agenti bele garde iz ustanove Tolstoj ravno tedaj, ko so omenjeni sovjetski državljani hoteli odpotovati v SZ.
V zvezi s temi dogodki je povezano mračno delovanje ameriške tajne obveščevalne službe Secret Service, ki so ilegalno preiskali sovjetski konzulat v New Yorku, zaradi česar je sovjetski konzul vnovič protestiral.
Vse to je voda na mlin komisije za čiščenje protiameriških elementov in reakcionarni tisk je Kosenkino zadevo skušal napihnit; v dozdevno vohunsko organizacijo, ki naj bi delovala v korist SZ. Vsa ta gonja ima volivno o-zarlje v zvezi z bližajočimi se volitvami za predsednika ZDA.
Kosenkina je v bolnic; že izven smrtne nevarnosti in jo skrbno stražijo številni agenti ameriške policije. Ne sme dajati nikomur nobene izjave, niti zdravnikom niti sovjetskemu konzulu. Zato so vse njene izjave, kakor ugotavlja sovjetski radio, ki jih prejema tisk samo preko policije, brez vrednosti,
V zvezi z gonjo, ki je nastala v ZDA proti sovjetskim diplomatskim zastopnikom, je sedaj moskovska Pravda Od-
ierò je bil zapleten ataše za pomorstvo pri ameriškem veleposlaništvu v Moskvi, poročnik Dreher. Sovjetska policija je namreč zasačila tega diplomata v pogovoru s carinskim uradnikom, od katerega je Dreher prejemal strogo zaupne informacije. Dreher je nato sam dal ostavko na svoje mesto in odpotoval v : DA. Sovjetska vlada je o vsej tej zadevi molčala, dokler se ni začela v ZDA gonja proti sovjetskim doplomatom.
Ameriško zunanje ministrstvo je v veliki zadregi, ker ne ve, kako bi se znebilo te neljube zadeve in se skuša izvleči s puhlimi izgovori, češ da je bil Dreher nevede pritegnjen v razgovor s carinikom medtem ko je prišla policija.
Vsa ta gonja proti sovjetskim zastopnikom povzroča v Zapadni Evropi veliko vznemirjenje in se celo uradni
krogi bojijo, da utegne imeti to neugodne posledice na potek sovjetsko-ameriških razgovorov glede Nemčije.
Tako posveča poluradni francoski Le Monde celo uvodnik temu sovjetsko-ameriškemu incidentu in pravi med drugim naslednje: «Kosenkina zadeva je zavzela smešen in zopern okvir. Sedanja protikomunistična gonja v ZDA s svojimi pretiranimi izpadi lahko samo moti delo ameriške diplomacije. Napori, da bi približali stališči, glede Nemčije in pripravili novo štiristran-sko konferenco s SZ, se utegnejo izjaloviti zaradi neznatnih incidentov,
kakršni se dogajajo v New Yorku okrog dvojne afere gospe Kosenkine
•imuni, je seuaj mosKovsKa ir.ivua oa- okrog dvojne afere g' krila javnosti vohunsko afero, v ka- j in gospoda Samarina»,
nilo diktaturo nedonavskih držav nad donavskimi. Zapadnim velesilam ne diši pravica veta pri OZN; kjer imajo večino, zato bi pa rade vsilile veto v Podonavju, kjer so v manjšini. Ni čudno torej, če je konferenca s 7 glasovi proti 3 sklenila, da bo stopila nova konvencija v veljavo, ko jo bo ratifid ciralo 6 držav, to je navadna večina. Splošne ratifikacije niso pred^ pisale niti mirovne pogodbe. Le-te so stopile v veljavo, ko so jih ratificirale tri države.
Končno je glavni odbor sprejel s 7 glasovi tudi dodatni protokol, ki izrecno proglaša konvencijo iz I. 19lI za neveljavno. Kakor je Višinski pripomnil, je s tem konferenca podpisala «osmrtnico kon-: vencije iz 1. 1921».
Plenum konference je nato dne 18. t. m. dokončno sprejel v celoti osnutek konvencije, kakor ga je odobril glavni odbor. Zastopniki vseh sedmih držav so slovesno podpisali novo konvencijo, ki je tako godna za ratifikacijo. Zastopniki vseh treh velesil pa so odklonili podpis, češ da njihove vlade ne priznavajo nove konvencije in da vztrajajo pri stari iz 1. 1921.
Očitek francoskega zastopnika, češ da je konferenca imela «ubogljivo večino», je povzročil hrupne proteste s strani ljudskih demokracij. Bolgarski zastopnik je odgovoril, da nove demokracije ne bodo več kolonije zapadnih imperialistov, češki zastopnik je opomnil zapadnjake na Monakovo in končno je Višinski pripomnil, da je konferenca sorejela štiri spre-minjevalne predloge zapadnih velesil.
Tako se je zaključila donavska konferenca, ki je trajala točno 20 dni. S tem so tudi formalno odstranili vmešavanje zapadnih velesil v Podonavje in Balkan. Zmagalo je načelo: Donava podonavskim narodom. Zapadne velesile bodo zaman skušale spletkariti pri OZN proti novi donavski konvenciji.
- :!: * *
BODOČI PREDSEDNIK ZDA
BRE ; BRK?
Pri predsedniških volitvah v novem, bru bodo imele ženske odločilno besedo. Od 94 milijonov 641 tisoč volivcev je 48 milijonov ženskih glasov. Zato je razumljivo, da si kandidati za bodočega predsednika ZDA skušajo pridobiti ženske simpatije.
Tako vlada v republikanskih krogih velika zaskrbljenost zaradi brk njihovega kandidata Deweya. Mnogo volivk sc je namreč izrazilo, da bodo volile zanj samo s pogojem, če si obrije brke. Deweyeva tajnica je pri tej žen. ski delegaciji izjavila, da bodo ta predlog «skrbno preučili».
In stvar ni tako enostavna, ker spravlja Deweya v veliko zadrego. Republikanci moškega spola so namreč za to, da Dewey obdrži brke. Tako je protestantski pastor Louis West iz Bo* stona, ki sedaj tudi sam nosi brke š prižnice v cerkvi pozval vernike, naj si pustijo rasti brke «à la Dewey, da s tem «očitno dokažejo svojo privrže« nosi republikanskim idejam in izrazijo tako solidarnost s svojim kandidat tom za bodočega predsednika ZDA»,
** *
TERORISTI V SLUŽBI CIC-a
Češkoslovaško notranje in voja no ministrtyo sta izdali poročilo o preiskavi terorističnih tolp, ki so prišle na Češkoslovaško iz ameriškega zasedbenega področja in delovale skupno z ameriškimi vohuni. Veleposlaništvo ZDA v Pragi je to zanikalo. Nato pa je odgovorilo češkoslovaško zunanje ministrstvoj V preiskavi proti morilcem majorja Srama se je ugotovilo, da je Milan Choc, ki je izvršil ta umor 27. maja 1948, odpotoval v CSR z vednostjo CIC-a in da je bil malo pred odhodom iz Nemčije pri ci-covskem oficirju. Ta mu je dal nasvete in mu obljubil po umoru za-' točišče na ameriškem zasedbenem področju. Pri Chocu so našli zapiske, ki bi mogli zanimati samo tujo obveščevalno službo. Nadalje se je ugotovilo, da je dajal nasvete Miloslavu Baraku, plačanemu agen« tu CIC-a št. 642, ki naj bi ubil generala Ludvika Svobodo, kapitan CIC-a, katerega pravo ali prikrito ime je Willy . in ki je delal V
Straubingu v CI€-oyi centrali.
o «Veliki Aziji»
Sanjajo
Tokio, glavno mesto Japonske, je 50 odst v razvalinah. (Za to razdejanje je zadostovalo 7 letalskih napadov.
Na večini teh razvalin je vtisnjen ognjeni datum: 9, marec 1945. Tisto noč, ko so bombe v Tokiu uničile do tal cele mestne četrti, je padlo na Jokohamo 2.500 ton zaži-galnih bomb in dobesedno obrilo 40 odst. hiš.
Toda v teh razvalinah življenje ni izumrlo. Ljudje živijo v zelo primitivnih razmerah. Američani so rekvirirali še tistih nekaj celih zgradb za svojo vojsko in tako so bili Japonci prisiljeni, da sl zgradijo lesene bajte. Večina družin pa Živi po kleteh in rovih. Samo specialisti in državni uradniki stanujejo v hišah, in sicer ima vsaka družina pravico samo na eno sobo... Večinoma so brez elektrike in plina, po vodo pa morajo najmanj 300 tn daleč.
In vendar je v tej razdejani deželi že polno proizvodov za izvoz. To je tako imenovani «Mac Arthur Export», kakor ga imenujejo Japonci: Američani «izvažajo» tisoče ton japonskih proizvodov v ZDA in v zameno pošiljajo tisoče ton vojnega materiala, ki ga kopičijo v ogromnih skladiščih ob vseh japonskih letališčih.
Kljub nasprotnim ameriškim trditvam so Japonci zelo slabo hranjeni. Njihova borba za obstanek je težavna Ameriški okupator ni Storil nič za poljedelsko in industrijsko obnovo. Načrt generala Mac Arthurja hoče namreč popolnoma podrediti japonsko gospodarstvo ZDA, tako da dokončno priklene novega vazala k stricu Samu.
V takih obupnih gospodarskih in nezdravih razmerah se japonsko prebivalstvo množi z neverjetno naglico. 2e desetisoče repatriiranih Vojakov iz Južne Azije, Mandžurije, Koreje in Kitajske je nevarno povečalo prebivalstvo japonskega otočja. K tej množični repatriaciji je treba pristaviti izredno plodovi-tost japonske rase.
Japonska, ki obsega manjše ozemlje kot je Velika Britanija, šteje danes skoro 80 milijonov prebivalcev. In neverjetno število otrok dokazuje, da to število nenehno raste.
K tej demografski stiski se pridružuje vedno večja brezposelnost. Predvidevajo, da bo število brezposelnih Japoncev kmalu naraslo na 10 milijonov, in to je petina vsega delovnega prebivalstva.
Vendar si Američani zaradi tega ne belijo glave. Menijo, da bodo vsa ta vprašanja rešili z naglo ponovno industrializacijo dežele. Vendar ne bodo obnovili tekstilne industrije, ki bi utegnila resno ogrožati ameriške industrijce. Mac Arthur jo hoče nadomestiti s strojno Industrijo, ki bi bila nujno odvisna od uvoza surovin.
Japonci pa niso nasprotni tej zamisli, kot bi utegnil človek sklepati. Ta načrt jim namreč ponovno daje upanje, da bodo uresničili svoj sen: «Veliko Azijo». Za strojno industrijo primanjkuje namreč jekla. Toda Japonska ima pred nosom azijsko celino s svojimi neizčrpnimi zalogami surovin: zadostuje, da greš ponje...
Večina Japoncev se pohlevno pokorava Američanom. Tu ne gre samo za tisk in državno upravo, ki so za roke in noge privezani k
ZDA, marveč tudi ostalo prebivalstvo poslušno in vestno izvaja vse ukaze «Makkase», to je Mac Arthurja, ki je zanje stvarni mikado (cesar) — torej božansko bitje.
Ze nekaj mesecev se pa opaža sprememba v vedenju Japoncev do novega «vladarja». Medtem ko niso prej politični voditelji in tudi navadni državljani nikoli razpravljali o Makkasovih ukazih in jih slepo izvrševali, kažejo sedaj neko nestrpnost, kot da predolgo pričakujejo obljubljeno darilo...
Ne gre tu morda za kako nezadovoljstvo zaradi težkega gospodarskega stanja v deželi: Japonci so bili že prej vajeni suženjske pokor-
ščine svojim vlastodržcem in izkoriščanju.
Njihova nestrpnost je usmerjena čisto drugam: Oni komaj čakajo, da bodo zastave «Vzhajajočega sonca» lahko korakale proti zapadu, da ustanovijo «Veliko Azijo». To je namreč obljubil Mac Arthur sam japonskemu ljudstvu in njegovi vladi, brž ko je prevzel oblast nad poraženo Japonsko.
Sicer pa zadržanje Američanov nikakor ne navaja Japoncev, da bi zanikali svojo preteklost. Kako naj politične burke, ki se igrajo med vlado in okupatorjem, s trgovino glasov v japonskem parlamentu, nizkotne spletke med vladajočimi strankami, ki so vse trdno povezane z ameriškimi koristmi, — kako naj vse to prepriča Japonce, da uživajo «demokracijo?».
Dvoličnost Amerike do Japonske hkrati povzroča politično in moral-
no zmedo med prebivalstvom. Po eni strani so Američani uvedli pravi kolonialni režim, po drugi pa imajo svojo delo za «sveto civiliza-torsko misijo». Vsekakor naj bodo kolonizatorji ali misijonarji, Američani javno kažejo, da je zanje Japonska rezervirano lovišče, ki ga ne kanijo zlepa spustiti iz rok.
* 4= ❖
HITLER SAMO !8 LET PRISILNEGA DELA
Hitlerja in Evo Braun bo septembra sodilo v odsotnosti sodišče za de-nacifikacijo v Morakovem.
Eva je obtožena, da je 1. 1935 kupila hišo v vrednosti 35 tisoč mark, ki jih
ji je daroval Hitler. Hišo bodo verjetno zaplenili kot del «nacističnega imetja». Zadevo Hitlerja, ki ga ni nadlegovalo mednarodno sodišče za vojne zločince v Nuernbergu, bo moralo preiskati sodišče njegovega rojstnega kraja, ki ne bo moglo izreči višje kazni od 10 let prisilnega dela.
Obsodba največjega nacističnega zločinca na tako smešno kazen je celo na zapadu vzbudila veliko komentarjem in resno postavila vprašanje, ali imajo zapadne velesile politiko dena-cifikacije samo za šalo.
4: 4: 4:
NAJHLADNEJŠE POLETJE V STOLETJU
Preroki, ki so napovedovali po muhastem juliju pasje dneve za avgust, so bili močno razočarani.
Najhujše nevihte in poplave, kar jih pozna letošnje poletje, — kj je najhladnejše v tem stoletju, — so prizadele Anglijo in široke predele evropske celine ravno na večer pred 15. av_ gustom. V Angliji so poplave povzročile neprecenljivo škodo na polju, razrušile železniške proge in stotine ljudi je zbežalo na strehe svojih hiš, ki jih je okrog in okrog obkrožala voda, da se rešijo povodnji. Rešilne skupine so plule s posebnimi čolni po 43 km daleč po poplavljenih predelih, da rešijo prebivalstvo celih vasi in vsaj nekaj živine.
Toda tudi ostala Evropa ni v boljšem položaju. Prvič v 20 letih je 45 cm snega zaprlo vse alpske prehode v Svici, Franciji in Italiji. V Zgornji Savoji je strela ubila celo čredo 350 ovac.
Iz Belgije so ušli skoro vsi inozemski letoviščarji in so nevihte uničile večino pridelka. Pa tudi iz Prage, Budimpešta in Varšave poročajo o velikih nalivih z izredno nizko temperaturo. Menijo, da bo tako vreme trajalo v Srednji Evropi še prihodnji teden.
S tem pa je močno prizadet tudi tako imenovani «zračni mošt», po katerem pošiljajo zapadne velesile z letali živila zapadnim sektorjem Berlina. Zaradi neurja so morali znižati ta letalski promet na tretjino — na 187 letal dnevno — in če bo slabo vreme še trajalo, bodo sploh morali ukiniti ves promet.
NEPISMENOST V ANGLIJI
Po podatkih posebne komisije, ki ji načeluje liverpoolski nadškof, je v Angliji nad tri milijone odraslih ljudi nepismenih, kar znaša 17 odst. polnoletnega prebivalstva.
MAC ARTHURIZACIJA JAPONSKE
Alt so bombe odločile vojno?
Angleški poveljnik letalstva v drugi svetovni vojni Arthur Harris spada med najnovejše ponarejevalce zgodovine, ker je v svoji khjigi o zavezniških bombnih napadih zapisal, da so bombe odločile zmago. Pripoveduje, kakor da je Sovjetska armada zmagala po nje-Sovi zaslugi in po zaslugi njegovih težkih bombnikov. Poveličuje in precenjuje pomen bombardiranja v letu 1942, trdeč, da je bila Rdeča
hnnada tisto jesen na koncu svojih sil. To se upa trditi o armadi, ki je kmalu na to zmagala v Stalingradu in dejansko odločila Zmago. Trdi tudi, da je glavno zadugo sovjetskih zmag pozimi 1945 V Sleziji treba pripisati bombardiranju nemških tovarn za sintetični benzin.
Toda dejstva govorijo drugače! t-ETO priprav IN STALINGRAD.
Nesmiselno bi bilo podcenjevati tomen zavezniških bombardiranj, Baj je Stalin 6. novembra 1943 re-hel: Zavezniki so bombardirali in dalje temeljito bombarda ajo y®žna industrijska središča. Nem-®jie in tako znatno slabe vojaško šilo sovražnika«. Drugič je Stalin P^nii pomen bombardiranja X. maja 1944 z besedami, da zapadni zavezniki »sistematično bombardira-j° vojaške objekte Nemčije in ta-ao rušijo nemško vojaško silo«.
Nesmiselno je podcenjevati per hien zavezniške letalske ofenzive ih neumno je, če ga precenjujemo. Na zapadu so bili v prvih letih po llprazu Francije strategi, ki so me-pdi, da bo mogoče premagati hit-črjevsko Nemčijo samo z bombar panjem;. In res je bilo bombar-hanjg dolgo časa glavni vojaški Prinos zaveznikov v vojni proti
Hitlerjevim armadam. Glavni namen tega bombardiranja je bilo pomirjenje britanskega ljudstva ki je zahtevalo odločilnejše vodstvu vojne. Bombardiranje je tudi opravičevalo odlašanje invazije v Evropo, ker so se na ta ifačin mogli zavezniki izgovarjati da je treba
zgraditi močno letalsko armado-Toda sovietski strokovnjaki so ves
čas vojne poudarjali, da osi ni mogoče poraziti niti z blokado niti s bombardiranjem, temveč samo * bitko. Potek druge svetovne vojne je dokazal, da je bilo stališče si»-vjetskih strokovnjakov pvavilno-
Odločilen prelom v drugi svetovni vojni je bila bitka za Stalingrad. Kaj je -prispevala zavezniška aviacija k temu hitlerjevskemu porazu?
»Bombardirali bomo Nemčijo po dnevi in po noči z rastočo silo in metali bomo nanjo mesec za mesecem težje tovore bomb«, je slavnostno izjavil W. Churchill na dan, ko so nemške horde napadle Sovjetsko zvezo. Toda ko je Rdeča armada vodila najtežje boje s hitlerjevci, zavezniške letalske ofenzive ni bilo. Tudi vse leto 1942 je. ni bilo.
»Potrebujemo 4.000 težkih bombnikov in do konca 1941 jih bomo imeli«, so govorili. Britanska vlada s Churchillom na čelu je začela graditi veliko letalsko armado in porabila je zato mnogo materiala. Toda kam se je vse to izgubilo? Zakaj je v januarju 1942 izvajalo ofenzivo, ki jo je obljubljal Churchill, samo 69 težkih bombnikov? In v decembru 1942, ko je Rdeča
armada v Stalingradu trla najboli-še nemške divizije, je bombardiralo Nemčijo 261 težkih bombnikov. Seveda to je bilo »leto priprav«!
Edina važna akcija britanskih bombnikov je Dii napad na Koein 30. maja 1942. ki se ga le udeležilo izjemoma 1000 letal. Toda to je bila osamljena epizoda, in do marca 1943 je bilo samo nekai večjih bombnih naletov.
Tako razumemo, zakaj zavezniško bombardiranje ni moglo po-vzečiti velike škode nemški industriji. ki se ie 1941 in 1942 obdržala na isti višini, deloma pa se je celo dvignila.	•
Trdimo z vso gotovostjo, da zavezniška bombna ofenziva ni odločila stalingrajske bitke.
KJE JE BILO UNIČENO NEMŠKO LETALSTVO?
Sovjetski informacijski urad je 22. junija 1943 obiavii nemške izgube v dveh letih vojne: 6,400.000 padlih rh ujetih, 56.500 topov, 42.400 tankov. 43.000 letal.
Teh 43.000 letal, ki jih je Rdeča armada uničila na vzhodni fronti odgovarja produkciji vseh letal — hidroplanov, šolskih, prevoznih in drugih — v Veliki Britaniji v dveh letih. Leta 1941 je bilo v Britaniji Izdelano 20.000, v letu 1942 pa
23.000 letal vseh vrst.
Seveda so te strahotne izgube nemške letalske armade povzročile na zapadu oslabljenje nemške obrambe proti zavezniškemu bom-Dardiranju. Tako se je začela ofenziva na Essen 5. in 6. marca 1943. ko so imeli zaradi sovjetskih uspe-iiov zapadni zavezniki premoč v
zraku. Harris ie imel tedaj 570 težkih bombnikov.
Propad nemškega letalstva se je nadaljeval: do 22. junija 1944 je Rdeča armada uničila še 17.000 nemških letal.
1944 je Harris imel 1119 težkih bombnikov, ameriška armada bombnikov pa je bi!a še močnejša.
Taka je bila letalska ofenziva, ki je bila omogočena z dveletnimi vojnimi napori Rdeče armade. Rdeča armada je uniči’a 60.000 nemških vojnih letal in 15.000 letal nemških satelitov.
NEMŠKA VOJNA INDUSTRIJA
Sedaj pa poglejmo, kako je bilo z nemško industrijo v teh letih. Ali se je produkcija vidno zmanjša’a ali ne?'Kdaj se je začela zmanjševati? Statistika govori:
zlitine	jeklo	premog	kavčuk	aluminij	avto- mobili 102
21.8	17.5	188	195	22	
23,3	14	213	240.5	40	88
31,8	24.4	248	310	69	86
32,1	25,2	248	420	98	81
34,6	28	265	432	(17	93
28,5	20,9	269	480	104	77
Leto
1939
1940
1941
1942
1943
1944
(Številke govore o tisoč tonah. Upoštevali smo tudi dežele, ki jih ie Nemčija zasedia).
Kaj dokazujejo te številke? Nemška industrija se ni znatno zmanjšala. Zavezniško bombardiranje
Nemčije ne bi moglo samo odloči-
ti zmage nad hitlerjevsko Nemčijo in njenimi sateliti. Armada 4.000 bombnikov ne bi mogla nadomestiti druge fronte in dobiti vojne. Zavezniška letalska ofenziva se je razvila šele tedaj, ko je Rdeča armada uničila nemško obrambo na zapadu in zmagala pri Stalingradu.
PROCES PROTI
isiaškia lersrists«!
Pred senatom .Vrhovnega sodišča LR Hrvatske se je 13. avgusta nadaljeval proces proti ustaškim in tožilec je precari razširjeno obtožni-tcžilec je prebral razsrjeno obtožnico proti nadaljnim petim vodilnim ustaškim funkcionarjem, špijonom in teroristom. Otoženi so bili: upravni poveljnik ustašev Kavran, ustaški veliki župan in tajnik v policijskem ministrstvu NDH Sabo-lič, glavni pobočnik ustaškega stana Blaškov, legionarski nacsatnik E'ahir Alagič in ustaški logornik Šmid.
Kavran je bil od leta 1932 med voditelji frankovskih študentov in je 1937 položil ustaško prisego, povezal se s Paveličevim centrom v Avstriji in razpečaval propagandni material. Sodeloval je pri izdajanju ustaškin časopisov -in letakov, s katerimi so pripravljali fašistično okupacijo. Njegovi najožji sodelavci so bili poznejši ustaški policijski šefi in koljači. Po okupaciji je prevzemal židovske . trgovine in si prisvojil trgovino v Zagrebu, postal logornik in nato stožer-nik v Zagrebu. V maju 1943 je postal upravni poveljnik vseh ustašev. Tako je postal odgovoren za vse zločine, ki so jih ustaški stožeri, logori in tabori izvršili nad našim ljudstvom. Ob zlomu NDH je pobegnil v angloameriško cono Avstrije in začel delovati s tujimi špijoni in agenti. Hotel je zrušiti državno in družbeno ureditev v FLRJ in vzpostaviti ustaško državo. Poleg Sušiča in Frkoviča je bil osrednja oseba ustaške organizacije na čelu s Paveličem. V tujini je po naročilu špijonske službe imperialističnih držav zbiral najhujše ustaške klavce, organiziral teroristične skupine in jih pošiljal v Jugoslavijo. V maju 1945 je v Avstriji skril 500 kg zlata in dragocenosti, ki so jih ustaši naropali v Jugoslaviji. To zlato je shranil v frančiškanskem samostanu Wolf-sberg. Za to je vedel tudi frančiškanski general v Vatikanu.
Kavran je obiskal vsa ustaška taborišča v Avstriji, v Italijo pa je poslal ustaškega generala Pečnika-rja. Ta je s tujo špijcnažo in nekaterimi kardinali ustanovil dvajsetčlanski ustaški odbor. Predstavnika tega odbora je sprejel tudi papež in od njiju dobil memorandum, v katerem je odbor prosil papeža, naj prepreči izročitev ustaških zločincev jugoslovanskim oblastem. Papež je rekel, da bo ustaške težnje in ustaško borbo «s svoje strani podpiral». Kavran se je večkrat sestal s Paveličem pri Salzburgu. Ta mu je naročil, naj vzdržuje zveze s tujimi špijoni v Italiji. V oktobru 1946 je s Paveličem odšel v Italijo in s pomočio Vatikana ter duhovnika Draganoviča in tuje špijonaže pošiljal teroriste v Jugoslavijo.
Kavran je vtihotapil od maja 1947 do julija 1948 v Jugoslavijo 17 terorističnih skupin s 96 teroristi in špijoni, ki so jih organi UDV vse do zadnjega takoj po prestopu meje ujeli.
Sabolič je dobil nalogo, da poveže delo vseh vtihotapljenih špijon-skih skupin; zbiral naj bi njihova poročila in jih pošiljal v inozem-sto. Ta poročila naj bi bila vojaškega, gospodarskega in političnega značaja. Krajše in važne vesli bi pošiljali po radiu, druge pa po kurirjih. V državi bi morali organizirati tako imenovani matični odbor, voditi notranjo špijonsko službo, vzpostaviti sodelovanje s četniki, z nekaterimi duhovniki in mačkovci. Ta «matični odbor» bi imel najožjo zvezo s tako imenovanim delovnim odborom v tujjm-
Tuja špijonaža je poslala zločinca Blaškova v Jugoslavijo, da skupno s Saboličem organizira špi-jonski «matični odbor hrvatskega odpora». V začetku leta 1947 se je Blaškov povezal s špijonom neke tuje države v Salzburgu. Meseca maja 1948 pa je špijonaža neke tuje države zahtevala, naj ustaški špijoni vzpostavijo sodelovanje med ustaši in četniki. To nalogo sta prevzela Blaškov in Sabolič in se v Salzburgu s četniškim predstavnikom Pantičem sporazumela za ilegalno pošiljanje četniških špi-jonov in teroristov v Srbijo.
Stari policijski krvnik Alagič. ki je preganjal in mučil komuniste v stari Jugoslaviji, je 1941 leta stopil kot kapetan v nemško vojsko in sodeloval v enotah feldmaršala Pau-lusa na pohodu od Harkova do Stalingrada. Bil je učitelj na tečaju divizije Tiger in Vražje divizije,, ki sta zagrešili težke zločine nad našimi narodi. V začetku 1948 je vstopil v teroristično organizacijo v tujini in deloval zlasti med muslimanskimi ustaši.
Šmid je sodeloval pri pokolju 186 kmetov Srbov v aprilu 1941, pri množičnih odgonih Srbov in Zidov ter pri drugih zločinih. V tujini se je pridružil ustaški teroristični bandi in poslal okrog 50 teroristov Kavranu. ki jih je nato odpravil v Jugoslavijo.
Po tržaškem ozemlju
KRONIKA
*	Skrb za moralo je pri gospodih na mestni občini že kar nekam pretirana. Ker so v tem pogledu v De Gasperijevi Italiji postali strožji, jih hočejo Uidi v Trstu verno posnemati. Mestna občina je privlekla v ta namen na dan odredbo iz leta 1940, ki so jo izdali se fašisti. Posledica te odredbe in vnete skrbi so komični prizori, ko policija ugotavlja, koliko milimetrov so prekratke hlačke pripadnic nežnega spola, ki kolesarijo ali pa hodijo na kopanje.
*	Po veliki škodi, ki jo je povzročilo neurje v nabrežinskem okraju, so predstavniki Kmetijske strokovne zveze Enotnih sindikatov zahtevali od oblasti, da bi prizadetim kmetom vsaj odpisali davke, če jim že ne dajo nobene pomoči. Zastopnik vojaške uprave pa je odgovoril, da to ne bo mogoče, ker primanjkuje finančnim oblastem denarja. Medtem ko niso oblasti hotele priskočiti na pomoč, pa so delavci iz tržaških ladjedelnic zbrali v enem samem dnevu za oškodovane kmete 10.000 lir.
*	Preteklo soboto so v prostorih Delavske športne zveze v ul. Conti 11 otvorili razstavo delovne mladine Tržaškega ozemlja. Razstava je zelo okusno opremljena in kaže veliko strokovno sposobnost mladih delavcev. Lepa so tudi ročna dela deklet, zlasti onih iz Pa-drič.
*	Pred okrožnim sodiščem so sodili skupini mladincev, ki je izvršila nad trideset tatvin v vrednosti več milijonov lir. Upoštevajoč njih mladost, so jih obsodili na mile kazni. Obravnava pa je vsekakor pokazala, kako se mladina v teh težkih gospodarskih razmerah moralno kvari.
*	Državni uslužbenci grozijo s stavko, ker jim je vojaška uprava odvzela nekatere dodatke, zaradi česar mnogi zgube do pet tisoč lir na mesec. Tako se bodo tudi državni nameščenci, ki so zelo slabo plačani, končno zbudili in odločneje nastopali v obrambo svojih pravic.
*	V Pobegih je bilo zaradi eksplozije bombe ranjenih troje otrok. Otroci so jo našli na nekem travniku in začeli razbijati po njej s kamenjem. Prepeljali so jih tržaško bolnico.
*	Policija je preselila svoj glavni stan iz ul. 30. Oktobra na trg Dalmacije št. 3. V ul. XXX Oktobra je ostal le še štab CID-a.
*	Cestni blok pri Gropadi odprt. Policija sporoča, da je od ponedeljka 16. t. m. zopet odprt za promet cestni blok št. 10 na cesti iz Gropade proti Jugoslaviji.
Pred vojaškim sodiščem se te dni zagovarja 11 civilistov in 9 po. licijskih agentov, ki so kradli iz ameriškega vojaškega skladišča lesnem pristanišču pod Skednjem bakren material. Pri tatvinah je sodelovalo tudi nekaj ameriških vojakov, ki pa jim bo sodilo posebno vojaško sodišče. Obtoženi policaji so bili v pristanišču na stroži in so pomagali pri kraji. Vsi obtoženci so seveda po stari navadi izjavili pred sodiščem, da se ne čutijo krive.
*	Tržaška brigada «Trije bratje Mahnič» se je té dni vrnila s prostovoljnega dela na avtocesti Bratstvo in enotnost.
*	Na križišču ulic C. Battisti in Rossetti sta v sredo okoli pol dveh popoldne trčila skupaj kamion in tramvaj. Na srečo ni bil nihče ranjen, škoda pa tudi ni bila velika
*	Nemški ujetniki se vračajo preko Trsta domov. Videli smo že več takih transportov. V torek se je zopet pripeljalo iz Port Saida 1900 nemških vojnih ujetnikov, ki so nato z vlaki odpotovali v domovino.
Jasna beseda
(Nadaljevanje s 1. strani) kaos v vrste naše partije?
Interes je lahko imel samo imperializem, interes so imeli lahko samo naj. hujši sovražniki delovnih množic. Danes pa v Trstu sledi Vidaliju na žalost še de! delovnih množic. Zaradi tega je potrebno odkrito spregovoriti, kdo je Viđali.
Vitlali skriva svoje početje za riema-geškirai besedami. Dobro poznamo na še delavce v Trstu, vzgojene v inter-nacicnalističnem duhu. Sovjetska zveza je bila zanje vedno velik vzgled. Prav zato pa jih je bilo lahko zavesti; ne bomo jih obsojali, obsojali pa bomo one, ki so jih z demagoškimi besedami zavedli.
Mi smo bili vedno za Sovjetsko zvezo in za Stalina, včeraj in danes; bili srno za Tita in za Stalina. Naši voditelji v krvavih bitkah proti razred-nemn sovražniku so bili in so vedno z delovnim ljudstvom. Izdajalec Viđali kajti samo tako ga lahko imenujemo, — pa je zavedel množice na napačno pot, poslužujoč se pri tem zastave Lenina in Stalina ter zastave internacionalizma, da bi jih laže prevari!.
Tovariši, komu služi Vidalijevo početje? Samo angloameriškemu imperializmu in reakciji! Viđali in njegova banda sta razdvojila partijo, UAIS, Enotne sindikate itd., skušata razdvojiti demokratične sile cone A od cone B, skušata oddvojiti Italijane od Slovencev in Hrvatov, skušata oddvojiti naše ozemlje od našega naravnega zaledja.
Ti gospodje gredo skupno z «Voce libera», z «Messaggero Veneto» in podobnimi, to pa lahko koristi samo an-glcameriškemn imperializmu, raznim Ccsulicbem, kakemu CLN za Istro In podobno. To, česar ni zmogel imperializem s svojo policijo, s svojo vojsko, z zatiranjem delavskega razreda in kmetov, se je posrečilo Vidaliju z njegovim satanskim načrtom.
2ivimo v enem izmed najbolj ža lostnih trenutkov naše borbe, v zelo grenkem razdobju našega revolucionarnega gibanja. V zgodovini delavskega gibanja lahko naštejemo le malo tako žalostnih dogodkov.
Tovariši, to so oni, ki hočejo razbiti našo partijo, razbiti vse pridobitve dolgoletne borbe naših narodov.
To provokacijo so organizirali Angloamerikanci. Kaj je imel iskati Viđali pri Special Branchu v Trstu, kaj je imel iskati pri voditeljih GRDA v Tržiču, pri izkoriščevalcih delavskega razreda?
Vidalijeva preteklost ima mnogo dobrega na sebi, toda njegova bližnja preteklost kaže samo slabe strani. Mno. gi med vami se bodo vprašali: «Zakaj ste držali v vrstah partije podobne voditelje, mar jih niste poznali prej?« Storili smo to, ker nismo hoteli razdvojiti vrst naše partije, storili smo to tudi na pritisk italijanske ko munistične partije.
Vidalijevo zadržanje med vojno je pokazalo, da je raje ostal v Južni
Ameriki, namesto da bi pričel v Europe in se boril skupno z ostalimi tovariši Tudi Jaksetich nam je dejal, ko je izvedel, da se Viđali vrača iz Amerike: «Za našo partito so dnevi enotnosti šteti; tovariši, skušajte storiti vse, da odide v kakšno drugo deželo.
Viđali je mora! priti v Trst, da bi nadomestil Pratolonga, da bi nadaljeval njegovo borbo proti naši partiji. Zelo dobro poznamo tega pustolovca. Medtem ko so se tovariši borili s puško v roki v hribih, je on igral -acay mznf a «EjsiantaoJi ugasisucies» riki. On ne pozna notranjo borbo v naši partiji.
Poglejmo zdaj, kakšni so vaši voditelji. Tovariš Babič je star borec, leta 1941 je vzel puško v roko ter organiziral in vodil osvobodilno borbo v Bosni.
Kdo je tovariš Regent, ki danes brani našo partijo? Regent je oče naše partije; on je ustanovil prve socialistične skupine na našem ozemlju. Ob strani teh tovarišev so še drugi, ki so se vedno borili proti nacifašismu in proti imperializmu.
Danes se Viđali zaletava prav v te tovariše, skuša jih oblatiti in ni ga sram pri tem nobene klevete. Toda on ni sam; z njim je ves njegov štab, njegovi priganjači. Star pregovor pravi: «Povej mi, s kom se družiš, in povedal ti bom, kdo si». Okoli Vidalija so se zbrali oni, ki smo jih že nekdaj izključili, ljudje okoli Pratoionga, oni, ki smo jih izločili iz vrst naše partije ali ki prihajajo naravnost iz fašističnih vrst. Morda se boste vprašali; «Kako vendar, da so bili ti ljudje v naših vrstah?» Tovariši, ko smo te ljudi spoznali, smo hoteli proti njim postopati, toda našli so zagovornika v Vidaliju. Vsi ti ljudje nimajo prav nobenega opravka z resolucijo informacijskega biroja, mnoge med nijmi smo razkrinkali, našli pa so oporo v Vidaliju.
Viđali rad govori o manjšini in večini, rad govori o demokratičnem centralizmu. To govori prav on, ki je brez vednosti vodstva odšel drugam po navodila. Prav on je skupno s Pra-loicngon pripravil načrt za zasedbo uredništva «I! Lavoratore» in drugih naših sedežev. Prav ta mehikanski udar je v korist imperializma.
Toda njegova današnja večina ni več tista, kot je bila nekoč. Silno žalostno je videti, kako zapadajo mnogi tovariši v pasivnost. Toda prav to je hotel Viđali in njegov štab. Mi se danes borimo na pravi poti in prepričani smo, da bodo tudi ti tovariši našli pravo pot.
Viđali govori mnogo o demokraciji. Oglejmo si malo, kakšne demokratične metode uporablja on. Morda je demokracija, če organizira škvadre, ki pretepajo naše tovariše? Danes se dogaja prav isto, kar so počenjali fašisti v letih 1921-1922.
Viđali govori eno, počenja pa drugo. On in njegova banda govore danes slabo o Jugoslaviji in o coni B,
kajti tam je po njihovem teror. Toda v coni B se mu ni posrečilo razbiti enotnosti partije, mi pa smo bili s sovražniki enotnosti partije še predobri. Vi vsi veste dobro, kakšen terer je v coni B.
Govoriti pa je treba tudi o Komunistični partiji Italije, ki je v vprašanju Trsta zavzela napačno stališče, siaiššče, ki so ga kritizirale vse komunistične partije, posebno pa še boljševiška partija. «Informacijska urad» KPI v Trstu je bil zgolj skupina frakcionašev proti naši partiji. Po podpisu mirovne pogodbe smo pod pritiskom KPI sprejeli v partijo one ljudi, ki so se zbirali okoli «L’infftr-tnatore del Popolo». Danes je gotovo, da so ti ljudje nadaljevali borbo za revizijo mirovne pogodbe in da so našli svojega ideološkega voditelja v Vidaliju.
«Il Lavoratore», ki je bij vedno giasnik revolucionarnih sil v Trstu, glasnik napredka in razredne borbe, danes ni več v rokah resničnih revolucionarjev. Tovariši, žalostno je, kar piše danes «Il Lavoratore» Danes je ta list sredstvo za klevetanje najboljših borcev za svobodo, za blatenje vsega onega, kar nam je bilo do včeraj sveto. Kieveta se KPJ, kleveta se ljudska oblasti v coni B, klevetajo se revolucionarne pridobitve na našem ozemlju. Ta list je zašel na isto odvratno pot, ki jo hodi «La Voce libera».
Tovariš Ukmar je nadaljeval: «Mno. go se govori v zadnjem času o partijski imovini. Vi vsi veste, da se partija vzdržuje s članarino in pri-
Vidalijeva skupina je vnesla razdor tudi v Zvezo partizanov Tržaškega ozemlja. Kakor v vseh množičnih organizacijah, kjer hite s kongresi in zborovanji, so preteklo nedeljo vidalijevci sklicali nezakonito sejo glavnega sveta, da bi izvolili nov odbor.
Ta seja je neveljavna, saj sta glavni svet že sklicala predsednik in tajnik Zveze partizanov Tržaškega ozemlja tovariša Ukmar in Laurenti. Na tej seji je večina glavnega sveta izvolila nov odbor.
Novi odbor seveda ni pogodu razbijačem, ki so hoteli zanesti razdor tudi med partizane in so izvolili svoj odbor, to je, izvolili so same sebe, saj jih je bilo na seji še manj kot petdeset. Nimano namena na dolgo pisati o tej klavrni seji. Hoteli pa bi le poudariti, da so bile na njej podane
spevki svojih članov. Reakcionarji so govorili, da smo plačani z moskovskim, In beograjskim zlatom; v Italiji so govorili svoj čas celo o nekakem zakladu iz Donga. Viđali gre danes po isti poti. Mi lahko danes dokaže-3o, da so njegove trditve laž; lahko torej tudi dokažemo, kako smo te prispevke uporabili. Vi vsi veste tudi, da sta nam delavski razred in jugoslovanski delovno ljudstvo v borbi pomagala. Viđali in njegovi vedo dobro, da ni nobene partijske imovine, poslužujejo se pa prav istih argumentov kot reakcionarni tisk.
Nadalje pripravlja Viđali nekak kongres, in to v nasprotju z večino članov Centralnega komiteta, kongres je potreben, kadar se menja linija partije. Mi danes nasprotujemo temu kongresu, ker hočemo obraniti in razviti to, kar nas je stalo toliko krvi.
Tovariši, KP STO Vas poziva, da se strnete še tesneje okoii njegovih vrst v borbi proti oportunistom, v borbi proti frakcicnašem tipa Viđali in podobnih, ki zlorabljajo zastavo Lenina in Stalina kot krinko. Tovariši, borili se bomo dosledno za enotnost množičnih organizacij, za enotnost UAiS-a in Enotnih sindikatov, za spoštovanje mirovnih pogodb. Vsi oni, ki nočejo spoštovati mirovnih pogodb, so Izdajalci. Tovariši, s te tribune lahko zatrdim, da sem k nam ne bo nikoli ne karabinerjev, ne vojakov De Gasperlleve Italije, pa naj bo to Vidaliju pogodu ali pa ne. Podpirali bomo — kot smo vedno podpirali — borbo tržaških delavcev proti imperializmu in za okrepitev demokratične fronte na našem ozemlju.
Podpirati in branili bomo vedno s Sovjetsko zvezo pod vodstvom tovariša Staiina in Jugoslavijo pod vodstvom tovariša Tita.
razne netočne izjave.
Trditev, dg «ne bi zmagali brez pomoči Sovjetske zveze», je nesmiselna, ker bi morda kdo utegnil misliti, da je kak partizan to zanikal. In ravno to bi ti hujskači radi pripisali vsem onim, ki ne nasedajo njihovemu razdiralnemu delovanju. Ti razbijači dobro vedo, da se vsi ljudje pri nas in v Jugoslaviji zavedajo, da brez Sovjetske zvese narodnoosvobodilna borba in zmaga sploh ne bi bila mogoča in da tega tudi ni nikoli nihče trdil.
Hinavščina razdiračev se kaže tudi v tem, da z besedami priznavajo velik delež, ki ga je imelo (jugoslovansko ljudstvo v osvobodilni vojni. Dejansko pa blatijo to ljudstvo in vse one, ki so vodili njegovo narodnoosvobodilno borbo.
Partizanska zvestoba
Silovito neurje v Nabrežinskem okraju
Pod plaščem nosi bič prikrit, ni bič iz zrn ledenih zvit, qorje, če iezna ga privzdigne, če z njim po polju plodnem švigne, Gregorčič
Žalosten pogled se je nudil pretekli teden vsakemu, ki šel od
Križa proti Seslianu in dalje proti Mavhiniam. Slivnu, Prečniku in Trnovici, do tiste umetne pre-graje, ki loči tržaške Slovence od onih, ki žive v svobodi, in ji pravijo začasna meja. Vihar in toča-ki sta divjala z besno silo po teh krajih, sta zapustila na hišah, po trtah in njivah rane, ki jih pridni kmetovalci ne bodo mogli tako kmalu zaceliti.
V Križu se je vihar zaletaval v strehe hiš, ki čepe na obronku, kjer začne svet padati strmo proti morju. Pometel ie po tleh kope in strehe so začele kazati rebra. Ze leta 1945 si je kriška mladina uredila na slikoviti terasi, s široko odprtim pogledom proti morju, svoje letno gledališče. Postavili so si lep oder. zložen iz borovih debel. Tudi SNG je kaj rado prišlo gostovat, na ta krasen prostor med gostoljubne Križane. Sedaj je oder brez strehe, ki jo je odnesel vihar,
in izpostavljen bičanju dežja ter pripekajočim sončnim žarkom. »Toda ne za dolgo«, pravi mladina, ki. se že pripravlja, da bo z udarniškim delom popravila svoje
gledališče »nočemo, da propade naše delo in kmalu bomo napravili
novo streho«.
Na sosednji hiši je sosed že tretji dan na strehi, kjer odstranjuje raz-, bite kgpe in ji nadomešča z movimi. Danes bo delo končano in zopet bo družina lahko mirno spala pod varno streho. Ko smo šli dalje, nam je prijazna ženica ponudila cel pehar hrušk. »Vzemite jih s seboj, sicer so zimske in trde, toda kuhane so prav dobre. Vihar nam jih je vse oklestil in morali smo jih pobrati, da nam ne segni-jejo«.
V bližini nabrežinskih kamnolomov so tudi pospravljali strehe. Tam je nekaj hiš razbil vihar več kot do polovice. S strešniki je križ. Težko jih dobiš in dragi so, zato pa ljudje popravljajo za silo, kakor vedo in znajo. Od ceste proti morju in v bližini nabrežin-skega mostu nam okleščeno drevje in polomljene trte kažejo smer, kod je šel vihar mimo. Trte so o-stale skoro brez grozdja. Vse je bilo na tleh in ženske so pobrale, kar je ostalo, da ne segnile in da bo vsaj za prašiče.
V esljanu je pri neki novi hiši, ki ni še popolnoma dokončana, neurje razbilo več oken in iztrgata pločevinasto roleto. Skozi odiirta okna ie voda poplavila sobe in jih razdejala. Od tu dalje v smeri proti Senipolaju in Trnovici je bilo naihuje. Ze v Mavhinjah nam je pravila gostilničarka, da , je padala kot orehi debela toča.
Na vrtu za hišo je bilo pravo razdejanje. Izruvani koli, polomljene trte, ajda na bližnjem polju, kot da bi Sel s koso po nji. »Najmanj cb pol pridelka smo za letos. Na trtah pa se bo poznalo še drugo leto«.
Med Slivnim in Prečnikom so čepele po njivah skupine žensk in obirale ter brskale po Zemlji za fižolom, ki ga je toča zabila v zemljo. Ob straneh so ležale vrste trt Z izruvanimi koli. Vse naokrog so ležali ostanki grozdov, ki ie že začelo gniti. Blizu poti je stal zastaven možak, že precej prileten, in z mrkim očesom ogledoval uničene trte in polomljeno sadno drevje.
»Kako je oče?«
»Vrag je vzel vse skupaj. Sest let sem gojil in prevezoval tele trte, sedaj je pa vse uničeno«, je. siknil starček med zobmi. Ozrl se je po nas in nato pristavil: »Vidite, na svetu ni pravice, pa tudi pri bogu je ni. Trideset let sem delal na železnici in sedaj mi dajo komaj 10.000 lir na mesec. S tem naj živim še snaho in tri vnuke, ki mi jih je pustil zet, ko je padel v partizanih. Vzel sem v najem zemljo, da bi se preživili. Dobro je kazalo letos in računali smo, da se bomo z vinskim pridelkom oblekli in obuli. Sedaj pa ie šlo vse. V vsej vasi je ostala komaj desetina pridelka«.
Malo dalje na vasi je stala hiša.
Na pročelju, ki je obrnjeno proti jugozapadu, ni ostala cela niti ena šipa. Vihar je zanesel točo, gi je
bila debela kot pest, v okna, jih razbil in nametal kose ledu v ser be in shrambe. Po strehah je udarjalo in razbilo strešno opeko, da vidiš na svisli.
»Komaj deset minut je trajalo neurje«, je dejal sosed, »pa je bilo kot sodni dan in tudi stari ljudr ie ne pomnijo tako debele toče. Samo tu v naši okolici je več desetin milijonov škode. In nikdo sč ne pobriga, da bi nam pomagal. Kadar moramo plačevati mi, tedaj so hitro tukaj in tudi slovenski znajo takrat. Sedaj so tudi prišli, samo mimogrede seveda, in tako} odšli v Trst. Pomoči pa ni še od nikoder. Včasih, ko smo imeli nt! sami upravo občine, je bilo drugače in smo si znali pomagati. Sedaj, ko nam zopet vladajo tujci, naš poznajo le, ko je treba plačati..
Popoldansko sonce je že šiltld proti morju in okleščeno drevje je metalo dolge sence preko poti. V Sempolaju' nas ie ustavil stati znanec, ki je sedel ob kamniti mizi pred kočo.
»Ali ste videli škodo?« je dejal in pokazal z roko po polju. »Povejte zaveznikom, naj si pridejo ogledat naše kmete in njihovo trpljenje, preden bodo razpisali ia terjali davke. Nam je treba podpore, ne pa davkov«.
»Vina bo zelo malo, fižol' krompir sta uničena« je podkrepila njegove besede žena. ki ie pridrsela mimo. Nedaleč od hiše ie prevrnjen električni drog kaza* sledove razdejanja ...
Sončno nedeljsko jutro. Zrak je tako. prosojen in čist, da se natančno razločijo obrisi kraških grebenov tam daleč preko Koprskega zaliva. Na cesti proti Ižoli je polno ljudi. Prihajajo v povorkah, v skupinah in posamezno. Iz vsega okrožja prihajajo, da bodo skupno tnanifestirali in slavili pričetek dvomesečnega tekmovanja.
Izola se je že pripravila, da sprejme dostojno svoje drage goste. Vsa je v zastavah. Barve se prelivajo druga v drugo in se čudovito ujemajo z zelenjem nasadov, z modrino morja in sinjino istrskega neba.
Na glavnem trgu je preko vsega Pročelja najvišje zgradbe razpeta modra zavesa. Sredi nje Leninova slika, na levi Stalinova, na desni Titova. Pod njimi se razteguje napis: Naprej v borbo za obnovo, napredek in bratstvo! Pod to parolo Se bo vršila današnja manifestacija. Njo si je istrsko ljudstvo izbralo v teh dneh, ko so ga skušali izzivati, prinesti vanj razdor, ga odvrniti od začrtane poti in ga Oro-Pati demokratičnih pridobitev.
Zgodaj je še. Zelja, da bi mi nič ne ušlo, me je pognala prehitro od doma. Gori, na križišču cest, je zbirališče povorke, toda tja me ne miče. Mičejo me priprave na trgu. Rada bi ujela nekoga, ki bi mi kaj več povedal o dvomesečnem tekmovanju in o stvarnem delu, ki ga bodo v tem času izvršili. Zadnja na vodila prihajajo. Vsi moji znanci s<> zaposleni in nihče si ne more odtrgati časa, da bi mi odgovoril na moje vprašanje. »Boš že videla«, me na kratko odpravljajo. Jaz pa lo s težavo krotim radovednost. Polagoma sprevidim, da je zaletavanje odveč in da je-najbolje, če Pustim ljudi v miru pri njihovem delu.
Zavijem v drevored in sedem na hladno klop v senci. Sosedov ne poznam. Tudi ne morem razbrati iz katerega kraja v Istri so, zdi se mi, da so doma nekje ob obali. Pogovor teče o tržaških delavcih. Bodo li Prišli pogledati našo manifestacijo? Nekdo razlaga vest, ki jo je prine-sel Lavoratore. »Pisal je celo, da manifestacije ne bo, samo da bi odvrnil ljudi. Vseh pa le ni mogoče zapeljati. Izvedeli bodo kljub temu. Nekaj jih pride prav gotovo. Ti ponesejo v Trst resnico o nas. Na laž bodo postavili vse one, ki so si upali trditi, da ne bo manifestacije.«
Od daleč so udarili prvi akordi godbe. Pogovor je utihnil. Vstali so kakor na znak in odšli v tisto smer. Tudi sama sem se napotila Po drevoredu navzgor, bliže k mogočni ljudski reki, ki se bo zdaj pa zdaj razlila preko vse ulice.
Zvoki godbe postajajo razločnej-ši. Dve veliki sliki se zibljeta na čelu povorke. Stalin in Tito tesno drug poleg drugega. Zdi se, da ni-
sta samo na slikah, temveč da resnično korakata pred vsem ljudstvom, ki ju tako zvesto nosi v srcih in jima tako verno sledi. Zbralo se je pod rdečimi zastavami, pod svetlimi znamenji bratstva, skupne borbe in enotne volje. V napise in transparente je ujelo klic tega slavnostnega dne, vrisk svoje duše, ki se je za vedno otresla mračnjaštva, teme in ponižanja ih hoče zdaj k soncu in svobodi.
Predstavniki partije, predstavniki ljudske oblasti in množičnih organizacij, partizani v starih, oguljenih uniformah, na katerih so neizbrisni sledovi neštetih borb, med njimi pa oddelek Narodne zaščite v paradnem koraku. Sami mladi brhki fantje so. Lepo jih je pogle-
dati. Njihovi obrazi in obrazi mladine, ki se je vrnila z dela, so kakor z roso umiti. Lepi, kot je lepo to sončno jutro in kot je lepa prihodnost, kateri gre to ljudstvo nasproti. Ižolanski ribiči in kmetje iz okoliških vasi, vsi z bodrim, mladostnim korakom in s pesmijo, ki poje o delu in bratstvu, ki družita vse istrsko ljudstvo.
Tako so šli skozi vso Izolo in se zbrali na trgu pred tribuno. Napolnili so vse stranske ulice in segali preko trga tja dol do morja. Besedo je dobil tov. polkovnik Le-nac, predstavnik jugoslovanske vojne uprave. Ljudstvo ni moglo pričakati, da spregovori. Hitelo je s pozdravi in ovacijami. V njegovi osebi je pozdravljalo vso jugoslo-
vansko armado, ki ga je osvobodila in ustvarila pogoje, da je prejelo zemljo ter postalo po tolikih stoletjih samosvoj gospodar. Polkovnik Lenac je rekel v hrvaščini: «Veseli me, da vas lahko pozdravim v imenu Jugoslovanske armade. Našo armado veseli, kadar vidi tolike tisoče ljudi, ki so prišli, da manifestirajo svojo voljo, da ne dovolijo niti od daleč, da bi se od katere koli 'strani mogli naši nasprotniki dotakniti pridobitev osvo. bodilne borbe: ljudske oblasti, bratstva in enotnosti narodov, ki živijo na tem ozemlju. Na teh pridobitvah sloni, vse demokratično, življenje. To naši nasprotniki vedo in zato se poslužujejo vsakega povo-
da, da bi jim škodovali. Ped pretvezo načelnih diskusij prikazujejo Jugoslavijo kot državo, ki zapušča svetovno demokratično fronto. Hoteli bi uničiti ljubezen do Jugoslavije in vse ono, kar se v tej zemlji lahko od nje pridobi. Toda na našem ozemlju sloni oblast na širokih ljudskih množicah in je dovolj močna, da prepreči vsak tak pojav. Ne moremo dovoliti in ne bomo dovolili, da pljuje in blati tisto, kar je vsem sveto — Tita, ljudsko o-blast in demokracijo. Današnja manifestacija sovpada z zasedanjem Varnostnega sveta, kjer razpravljajo o našem ozemlju. Sovjetska zve. za in Jugoslavija bijeta skupno borbo proti kršenju mirovne pogodbe s strani imperialistov. Istočasno se
vrši v Beogradu podonavska konferenca. Ali ne nastopa tudi tam Jugoslavija skupno s Sovjetsko zvezo in z drugimi državami ljudske demokracije za obrambo svobode? Ali niso to dokazi solidarnosti demokratskih držav. Prav gotovo, kar je jasno, ne potrebuje dokazov. Z nesebično pomočjo jugoslovanskim narodom boste zboljšali raven svojega življenja, medtem ko bodo filozofi in načelni debaterji v naši soseščini delali le v korist imperialistov in v škodo demokratičnega gibanja delovnega ljudstva».
Njegov govor so po odstavkih prevajah v italijanščino. Vzkliki in viharna pritrjevanja so pričali, da ga ljudstvo odobrava, kako čuti in doživlja vsebino teh misli.
Polkovniku Lencu so sledili še štirje govorniki. V imenu okrožnega odbora za Istro je govoril Franc Kralj, v imenu Komunistične partije pa tov. Ukmar. Podrobno je orisal domačo situacijo tov. Lau-renti, tov. Buič je govoril v imenu okrožnega odbora SIAU, v imenu pripravljalnega odbora za obnovo pa tov. Stoka. Množice se niso mogle pomiriti, ko je rekel, da bomo odgovorili na vse provokacije in resolucijo Informacijskega urada tako, kot so odgovorili jugoslovanski narodi. «Gradili bomo. kar so nam fašisti požgali. Sole in kulturne domove. S tem bomo dali tržaškim delavcem največjo oporo v njihovi borbi proti imperializmu».
Pozno popoldne, ko so na vrtu ‘parka Arrigoni izvajali pionirji iz Šiške glasbeni program, sem le iztaknila človeka, ki je utešil mojo radovednost. Sedia sva tik morja, daleč od godbe, hrupa in živžava. Le posamezni glasovi so motili tišino in pa morje, ki je nemirno pljuskalo ob obalo.
«Kako se je porodila ideja dvomesečnega tekmovanja in kakšne so njegove naloge? To hočeš vedeti? Resolucija Informacijskega urada je tudi pri nas vzbudila nekaj polemiziranja in prepirov. Njih obseg se sicer ne da primerjati s tržaškim in je bil omejen na posameznike. Tu je ljudska oblast. Od nje so kmetje dobili zemljo. V zadnjem letu se je ogromno napravilo za izboljšanje položaja. Ljudstvo vse to vidi in si ne želi. nobene izpremembe. Celo sovraži vsakogar, ki bi ga hotel motiti pri ustvarjalnem delu. V takem razpoloženju je načrt dvomesečnega tekmovanja le potrditev ljudske volje, le zunanja manifestacija tega, kar ljudstvo ustvarja in hoče ustvarjati. Načrt vsebuje gradnjo osmih zadružnih domov: v Dekanih, Vanganelu, Cezarjih, Marezigah, Bujah, Materadi, Kraševci in Novi vasi. V Pučah ga itak že gradijo».
«Kakšni bodo ti zadružni domovi?» sem ga hitro prekinila.
«V zadružnih domovih bo ljudstvo imelo vse, ker potrebuje». Družili bodo ljudstvo pri politič-
D I K I -PRVE SLOVENSKE PO-! MORSKE AKADEMIJE IZ PIRANA SO ODPLULI- Z LADJO «VISEVICO» NA ENOMESEČNO POTO-f VANJE PO JADRANSKEM MORJU. OBISKALI BODO PULJ, ZADAR, SPLIT, KORČULO, DUBROVNIK, KOTOR, LASTOVO' IN NA| POVRATKU VIS, ŠIBENIK, RAB, REKO
nem, ekonomskem in kulturnem delu. V njih bodo prodajne in nabavne zadruge, skladišča, dvorane za prireditve, knjižnica in prostori za množične organizacije. Nadalje vsebuje načrt elektrifikacijo vasi. Prvi bo na vrsti Sermin pri Kopru. Popravili bodo ceste, urejevali vodovode in higienske naprave. Gospodarski načrt predvideva plačilo zaostalih davkov, odkup žita, pomoč pri pospravljanju poljskih pridelkov in razdelitev podpore najpotrebnejšim. Navajal bo ljudi k štednji, ki naj ojači vrednost denarja in s tem pomore k uspešnejši izvršitvi celotnega načrta».
«Zanima me še, kako je ljudstvo načrt sprejelo?»
«Mislim, da sem ti delno že odgovoril, ko sem rekel, da je načrt le potrditev ljudske volje. Diskutiranja in puhlih besed je bilo vsem že trikrat preveč. Tako je, kakor če zapravljaš čas, in ko potem čutiš, da si ga zapravil, se tega kesaš in se s podvojeno silo vrneš na delo. Osvežuje te in krepi tvoje življenjske sile. Prvi teden tekmovanja je posvečen organizaciji. Pripravljamo udarniške brigade, izdelujemo grafikone in podobne načrte. Za one, ki se bodo najbolj izkazali, je predvidenih ISO odlikovanj: 5 zlatih kolajn, 25 srebrnih in 100 bakrenih. Zaslužiti jo moraš s fizičnim delom. Vsak dobi knjižico, kjer bo vpisano njegovo delo in kakovost. Razumela boš naš polet, če ti povem, da jih je že mnogo, ki se potegujejo zanje».
Vstala sva in zavila proti prostoru, od koder je prihajala godba in glasovi udarne partizanske pesmi. On je stopal hitreje, sama pa sem drobila za njim. V mislih sem premlevala: «Skoraj tako je danes, kot je bilo včasih v partizanih, ko smo sovražnika odbili daleč od položajev». To sliko pa mi je v hipu zameglila druga. Spomnila sem se Trsta in sestankov, ki sem jim prisostvovala. «Lavoratore» je že vedel, zakaj je pisal, da praznika v Izoli ne bo, sem si v mislih rekla. «En sam tak dan, eno samo tako doživetje zadostuje, da se začne rušiti njihova, na pesek grajena zgradba».
Mara Samsa. .
j Neka tovarišica iz Škofij pravi, j da se ne strinja z našim pisanjem. Vrnila nam je nerazrezan časopis. Postavljamo ji tri vprašanja.
Prvo vprašanje: Ali je tovarišica brala časopis? Ker je vrnila nerazrezanega, ga najbrž ni brala. Torej se tovarišica ne strinja s tem, česar ni brala.
Drugo vprašanje: Ali je časopis razgrnila zato, da ga ni bilo treba ! razrezati? Potem je seveda časopis brala. Toda če ga ni marala razrezati, je že vnaprej sklenila, da ga bo vrnila.
Tretje vprašanje: Ali so jo drugi naščuvali, da je časopis vrnila? Prav gotovo, sicer bi tovarišica ne vračala nerazrezanega časopisa. i	________
Revolucionarna preteklost ie bi-fa in bo vedno tista sila, na kateri se krepi in raste vsako demo kratično gibanje in iz katerega črpa jasne perspektive za nadaljnji razvoj, Ob pogledu na delovanje, I W ga je v poslednjem času pričela razvijati organizacija ASIZZ, pa ie treba pribiti, da hoče zavestno zabrisati revolucionarno preteklost, da hoče obesiti našo žensko orga-
nizacijo nekam v zrak med nebo in zemljo, s tem da jo ruje iz tal, na katerih je zrasla. Jemlje ji tako vse perspektive in zanika vse njene dosedanje delo. Sicer nekje Ponižno priznava, da je bil glede slovensko-italijanskega bratstva dolžen uspeh, toda če razčlenimo njeno delovanje, vidimo, da se ie v zadnjem času ravno v tem naj-Več grešilo. Morda ni bilo nikjer drugje kot v ženski organizaciji ital i j ansk ersi oven. sle o bratstvo tako Srd o oskrunjeno.
Na sestankih, ki jih prirejajo Vidaliievi pristaši, še ni nikjer tako očitno prišlo do izraza sovraštvo do tistega dela Tržaškega o-Z€lnlja, ki je pod jugoslovansko vujno upravo, in sovraštvo do Jugoslavije, kot je prišlo na seji fTlavnega sveta ASIZZ. Tam je to sovraštvo izzvenelo v poziv jugoslovanskim narodom, naj se vrnejo gozdove. Priklicati hočejo nazaj štiriletno trpljenje jugoslovanskih narodov, ker nekaterim ljudem najbrž tega trpljenja ni bilo do-d®! ’ ?d° drugi more izreči danes «ko zeho kot oni, ki je malo ali
nič okusil, kaj so gozdovi, kaj je partizanska borba? Kdo more to želeti jugoslovanskim narodom kot oni, ki hoče, da bi ti narodi ne gradili svoie porušene domovine in njene boljše prihodnjosti? Samo v tem smislu lahko razumemo pismo, ki ga je del vodstva ASIZZ pisal tovarišicam v Jugoslaviji, roteč jih, naj posredujejo pri voditeljih Komunistične partije, naj krenejo na pravo pot. Razumemo tudi drugi del vodstva, ki tega pisma ni podpisal, ki je bil proti temu. da bi se tako pismo sploh pisalo, ker je spričo situacije v Jugoslaviji brezpredmetno in žaljivo. Kaže, da tisti del vodstva, ki je to pismo pisal, ne pozna razmer v Jugoslaviji ali pa jih noče
poznati ter jih namenoma potvarja zato, da bi v naših ženskih množicah zatrl in ubil vso ljubezen, ki jo v svojih srcih gojijo zanjo.
Zanikanje revolucionarne preteklosti je samo začetek sprememb, ki se morajo v ženski organizaciji izvršiti in ki se dejansko že vršijo. Niti z eno tiskano ali izrečeno besedo se sedanie vodstvo ASIZZ ne oslanja na včerajšnjo borbo, na tisto borbo, ki ni trajala morda mesec dni, temveč j^olna štiri leta. V njej se je marsikatera naša žena do kraja prekalila. V njej so se našle Slovenke in Italijanke že te-
V	I	p	©	©®
zenska organizacija !
daj, ko organizacije ASIZZ pravno še ni bilo. Skupno so zbirale za partizane. Njihovi sinovi so skupno trpeli in skupno umirali na položajih, po ječah in taboriščih. Organizacija ASIZZ in njeno sedanje vodstvo tega noče storiti, ker bi potem moralo priznati, da je borba jugoslovanskih narodov vzgojila tisoče in tisoče tržaških antila-šistk. Odkriti bi moralo tržaškim demokratičnim ženam, da se imajo njej zahvaliti za svojo organizacijo, da so danes članice milijonske družine demokratičnih žena na svetu in da so posta'e zavedne ter se bore za svoje pravice.
Organizacija ASIZZ ie 1945 leta takoj po osvoboditvi v resnici že obstajala. Njeno ime in njena reorganizacija je bila potrdilo dejanskega stana in zunanja manifestacija tistega bratstva, ki je naše žene v štiriletni skupni borbi in naporih že družilo. Mimo tega ne more nihče, tudi oni ne, ki se danes tei resnici umika, ker dejstva govorijo drugače.
Nastaja vprašanie, k.ie in kateri so tisti globoki vzroki, ki siiijo del vodstva ASIZZ, da gre nemo mimo pretekle borbe, da govori le o borbi poslednjih treh let in še o tej le v negativnem smislu. Po njegovem se naš? ženske množice niso ničesar naučile, ničesar nisu
imele od svoie oreanizacije, ampak samo prazno in brezmiselno garanje, ker ie bi'a pot. po kateri so jih vlekli že v osnovi zgrešena in delo neprimerno ženski naravi. Čudno ie le to, da so ne tri. tem več polnih sedem let hodile po tej poti in se niso nikoli prej zavedle da je zgrešena. Prišlo je nekaj od zunaj, nekaj, kar nima z našo borbo nič skupnega in čemur tudi Mednarodna demokratična ženska zveza ni daiala nobene važnosti. Zadostovalo ie, da je del vodstva naše ženske organizacije pljunil v svojo skledo, pliunil na prehojeno pot, na dosedanje pridobitve in na jutrišnji dan, ko bi morale naše žene žeti bogate sadove svojeg.T truda. Resolucija Informacijskega urada ni v naši ženski organizacij i napravila le zmede, temveč je vr g1 a na piano vse oportunistične težnje, ki so tri leta pod pepelom tlele in čakale samo, da pride zanje ugoden veter in jih razpihne. V teh težnjah se je skrivalo stremljenje, da bi našo žensko organi-zacilo prekrojili po vzorcu italijanske ženske organizacije UDI, ki predstavlja neko koalicijo strank, odgovarjajočo stopnji in razvoju italijanskega demokratičnega gibanja. Prikrojiti našo žensko organizacijo organizacijskim oblikam in delu UDI-ja pomeni pomakniti ka-
zalec na uri nazaj. Doslej smo korakale ob jugoslovanskih ženah, fci brez predsodkov kot enakopravne državljanke gradijo socializem. CMslej naj korakamo daleč, daleč za njimi skupno z italijanskimi ženami, ki se morajo še trdo boriti, da bodo v svoli borbi dosegle tisto stopnjo razvoja, na katero smo prišle tržaške žene. Kaj se za teni skriva, ni težko uganiti.
Se ma'o in odbi’a bo dvanajsta ura. Namesto cla bi našla naše ženske množice pripravil ene, da skupno z vsem demokratičnim prebivalstvom Tržaškega ozemlja izvo-jujejo zadnji boj za Spoštovanje mirovne pogodbe in s tem svojo pravno in dejansko enakopravnost-ki nam ie zajamčena po statutu, jih bo našla razkropljene in ne-našla več nekdanjih partizanskih enotne. V ženski organizaciji ne bo bork, ki jasnega čela in vedrih oči zrejo v prihodnost. Te po njiho vem v žensko organizacijo ne spadajo in tudi v njej, kakršna je danes, ne moreio biti. Odgovornost ki jo čutijo do svoiega ljudstva, jim to prepoveduje. Ne moreio sprejeti nase težkih posledic, ki jih bo sokriva tudi ženska organizacija, ker se je oddaljim z nekdanje borbene poli.
Pot, ki io naša ženska organizacija zdaj ubira in ki si jo s svojim razdiralnim delom vsak dan določneje začrtuje, pa bo morala vsaka naša žena dobro proučiti. Zato mora upreti pogled v bodoče dni. Odločitev U bo potem lahka.
Po slovanskem sveta
KRONIKA
NOVO TOVARNO ŠPORTNIH ČEVLJEV so otvorili v Zireh. Ima prostorne in svetle delavnice z najmodernejšo opremo Delo v njej se bo razvijalo po tekočem traku.
HITLERJEVCI SO UBILI 500 TISOČ sovjetskih vojnih ujetnikov v 45 koncentracijskih taboriščih ua Poljskem. Te podatke je zbral pojski komite za preiskovanje hitlerjevskih koncentracijskih taborišč.
BOLGARSKA DEMOKRATIČNA STRANKA IN BOLGARSKA DELAVSKA PARTIJA (komunistov) sta se združili dne 11. avgusta.
SADJE SO PRIČELI ODKUPOVATI V SLOVENIJI. Med najboljšimi so se pokazale pri odkupu do sedaj zadruge v Velki in Ledineku, ki so odkupile tudi lepe količine ostalib kmetijskih pridel-dov.
NÀ SAR-PLANINI je obilna paša za živino. Da se še bolje razvije, so ustanovili zadruge, ki se bo. do bavile z nakupom živine in prodajo mlečnih izdelkov. Do sedaj so pridelali med drugim tudi 2G.000 kg ovčjega sira.
32 % PREDVIDENIH KOLIČIN ŽITA so odkupili že v prvih dneh oa Hrvatskem.
DELEGACIJA ZVEZE LUŠKIH
skladiščnih delavcev iz a-
merike, ki Je pred kratkim obiskala Jugoslavijo, je poslala ES Jugoslavije pismo, v katerem se jim zahvaljuje za gostoljublje, in izjavlja, da je po njenem mišljenju uzaščita, katero uživajo delavci Jugoslavije v okviru socialnega zavarovanja — med najnaprednejšimi na svetua.
234 MODELOV POLJSKIH STROJEV preizkušajo sedaj pri delu na poljih v Sovjetski zvezi. To so novi stroji, ki so jih izdelali sovjetski strokovnjaki; med njimi so nove vrste traktorjev, sejalnih strojev, strojev za sajenje in ruvanje tobaka, koruze, krom-in skladateljsko teorijo.
679 ABSOLVENTOV višje glasbene šole v SZ je končalo letos svoje študije. Od njih je 213 pianistov, 142 pevcev, 1G3 profesorjev za orkestralno glasbo, 52 dirigentov in 197 profesorjev za glasbeno in skaladateljsko teorijo.
ŠTEVILO STUDENTOV BO LETOS V ŠOLAH ZSSR višje, kot je bilo lansko šolsko leto. £2.000 študentov bo obiskovalo pedagoške institute. 45.000 novo vpisanih dijakov bodo sprejeli tehnični instituti, 15.030 zdravniški, 16.000 poljedelski in 13.000 ekonomski in pravni instituti. Skupno bo letos vpisanih na univerzah 180.000 novih študentov.
PR! ZENICI REGULIRAJO REKO BOSNO. Zaposlenih je 15 mladinskih brigad. Kopljejo povsem novo strugo.
ZA 209 MILIJONOV DIN STANOVANJSKIH HIS grade vZagre-du. aievtina paujetja so zaceia zase graditi pisarniške prostore. Tako bo v Zagrebu v kratkem na razpolago za nadaljnih 6.875 kvadratnih metrov stanovanjskih prostorov tudi v starih hišah .
REKA. - RAB Je nova turistična pomorska proga, ki je bila uvedena preti kratkim Na tej progi bodo vozili štirje parniki.
*	Na Češkoslovaškem so doslej odkupili 16.042 vagonov žita, in sicer pšenice 69052 ton, rži 52422 ton, ječmena 37793 ton in 1159 ton ovsa.
*	Se ta teden bo prišlo n Češkoslovaško 100 vagonov jabolk iz Jugoslavije, nato pa še 150 vagonov sliv.
40 V Varšavi je na konferenci de. lovne mladine govoril sovjetski delegat Klimov, ki je povedal, da je v SZ že 1,200.000 mladih ljudi izvršilo plan za 1 1943. Konferenci prisostvuje 446 delegatov in opazovalcev, ki zastopajo 45 milijonov mladih ljudi in 46 držav.
*	Vietnamska mladinska delegata Ngujenvannuong in Leduc-chinh, zastopnika 2 1/2 milijonske mladinske organizacije, sta hodila peš tri mesece iz Vietbaca do Bangkoka, od koder sta se odpeljala z letalom proti Varšavi.
* Kinematografsko šolo bodo odprli letos v Zagrebu. V šolo se bodo lahko vpisali učenci, ki so dovršili sedemletko ali 4. razred gimnazije z nižjim tečajnim izpitom. Podobno šolo bodo ustanovili tudi v Ljubljani.
Seve kazenske prave
Kazensko pravo je celokupnost pravil, ki urejajo vsebino, obseg in na čin udejstvovanja državne kaznovalne pravice. Država ima namreč pravico in dolžnost, da v svrho mirnega sožitja državljanov in proevita države vzdržuje red in mir ter se v ta namen poslužuje tudi prisilnih sredstev, med katere spada tudi kaznovanje storilcev kaznivih dejanj To pravico države ureja ravno kazensko pravo, ki obsega veliko število raznih pravnih norm, ki določajo, katera dejanja so kazniva, kakšne kazm se uporabljajo proti storilcem kaznivih dejanj, kako se vrši preiskava, kdo ima pravic0 do kaznovanja, kako so urejena sodišča, kako se opravljajo ustne razprave, kakšne pravice imajo obtoženci in zagovorniki, kakšne pritožbe lahko vlagajo obsojeni, kak0 se izvršujejo kazni itd. Vidimo torej, da obsega kazensko pravo cei kompleks podrobnih predpisov, ki so navadno uvrščeni v več zakonov in med katerimi so brez dvoma največjega pomena oni, ki s0 uvrščeni v zakonik. Kazenski zahonik vsebuje namreč temeljna načela kazenskega prava neke države ter določa, katera dejanja so kazniva in kakšne kazni se izrekajo storilcem teh kaznivih dejanj, tako da predstavlja osnovo vsega prava neke države.
Vsekakor je za Jugoslavijo velikega pomena izdaja novega kazenskega zakonika, ki ga je ljudska skupščina FLRJ sprejela v novembru lanskega leta. Sicer to še ni celoten kazenski zakonik, temveč le njega splošni del, kar pa pomena prav nič ne zmanjšuje. Vsi kazenski zakoniki modernih držav se namreč dele na dva dela: splošni del vsebuje temeljna načela kazenskega prava neke države in predvsem določbe splošnega značaja, ki veljajo za vsa kazniva dejanja.
Zaradi velike važnosti, ki jo ima kazenski zakonik v državi, je tudi novi jugoslovanski kazenski zakonik izšel že v tretjem letu obstoja nove Jugoslavije. Morda bo kdo mislil, da je to pozno, toda izdaja novega kazenskega zakonika predstavlja ogromen napor in veliko delo. Prvotnih projektov za novi kazenski zakonik je bilo najprej kar deset, iz teh pa so nastali trije osnutki. Ti osnutki so bili že v letu 1946 poslani vsem republikam, katerih zakonodajni odbori so jih na sestankih pravnikov preštudirali ter obdelali in stavili svoje opazke, dodatke in spremembe. Tudi na univerzah, sodiščih in javnih tožilstvih širom po vsej Jugoslaviji so proučevali osnutke novega kazenskega zakonika. Na podlagi te'n pripomb in dodatnih predlogov pa je bil slednjič izdelan končni predlog, ki je bil tud> natisnjen in dan javnosti v diskusijo, Sele nato je predlog sprejela tudi vlada in ga predložila ljudski skupščini, ki ga je tudi sprejela. Vidimo torej, da je bila pot do izdaje novega kazenskega zakonika precej dolga in da so najboljši pravniki Jugoslavije ob sodelovanju vsega ljudstva
sodelovali pri njega izdelavi. Vsekakor ne smemo pozabiti, da je v stari Jugoslaviji izšel enoten kazenski zakonik za vso državo šele leta 1929, torej po desetih letih obstoja države.
Nedvomno je izdaja novega kazen skega zakonika velikega pomena. Poleg splošno priznanih temeljnih načel, ki tvorijo osnovo za mirno sožitje ljudi po vsem civiliziranem svetu, n. pr. da se ne sme krasti, ubijati, da je zaščitena osebna svoboda itd., ščiti kazenski zakonik tudi politično, družbeno in socialno ureditev države s tem, da predpisuje kaznovanje vseh onih, ki skušajo motiti ali rušiti to ureditev. Kazenski zakoniki so torej odraz družbeno-politične ureditve neke države in so zato v posameznih državah precej različni. Iz tega izhaja, da je bila tudi v Jugoslaviji nujna zamenjava starega kazenskega zakonika, ki je bil rezultat meščansko kapitalistične ureditve države, z novim, ki je plod današnje družbene ureditve države.
Oglejmo sl splošni del novega ka zenskega zakonika Jugoslavije. Vsebuje 106 členov, razporejenih v sedmih poglavjih. Prvi členi govore o nalogah kazenske zakonodaje nove Jugoslavije, določbe drugega poglavja pa o kazenski odgovornosti. Nedvomno so določbe tega poglavja najvažnejše, kajti tu je vsebovano temeljno načelo, da mora biti vsako kaznivo dejanje družbeno nevarno, sicer sploh ne moremo govoriti o kaznivem dejanju; nadalje je tu vsebovano tudi temeljno načelo, da se napram mladoletnim in duševno bolnim osebam, ki store kaznivo dejanje, ne uporabljajo kazni, temveč vzgojno poboljševalna sredstva oziroma napram drugim zdravstveno zaščitne mere. Slednjič so v tem poglavju tudi predpisi glede kaznivega dejanja storje-
nega v skrajni sili ali silobranu ter o tem, kdaj je smatrati dejanje štor-Jeno naklepoma in kdaj iz malomarnosti, kar je velike važnosti za vrsto in višino kazni. O načinu, kraju, času In poskusu izvršitve kaznivih dejanj govori tretje poglavje, ki vsebuje tudi predpise glede nasnovateljev in pomočnikov storilcev. Najobsežnejši in obenem velikega pomena je tudi četrto poglavje o kaznih. Tu so vsebovane določbe o vrstah in trajanju posameznih kazni ter 0 poboljševalnih ukrepih glede mladoletnih storilcev kaznivih dejanj ter o zdravstveno zaščitnih merah naprtm duševno bolnim storilcem. Tudi o pego-jih izreka pogojne obsodbe in, v čem ta obstoji, govore določbe tega poglavja, ki podaja tudi temeljna na Cela glede izvrševanja kazni. Peto poglavje določa, kdaj zastara pravica do pregona kaznivih dejanj, kdaj je možno doseči izbris kazni (tkz. rehabilitacijo) in kdaj se obsojenec lahko pogojno odpusti na prostost, četudi mu kazen še ni potekla. Členi predzadnjega poglavja vsebujejo določbe glede krajevne in časovne veljavnosti novega kazenskega zakonika, v zadnje poglavje pa so uvrščene prehodne In zaključne določbe.
Se nekaj o značilnostih novega kazenskega prava Jugoslavije.
Novi kazenski zakonik služi predvsem zaščiti ljudstva in demokratični ureditvi države, ima pa še ves drugih posebnosti. Nedvomno najvažnejše je tako imenovano materialno pojmovanje kaznivih dejanj, ki ga uvaja novi kazenski zakonik. Po kazenskih zakonikih meščanskih držav se storilec nekega kaznivega dejanja sme kaznovati samo, če je njegovo dejanje uvrščeno v posebni del ka zenskega zakonika in v njem označeno kot kaznivo dejanje. Ce v poseb-
nem delu ni izrecn0 kot tako nave-» ceno, se storilec na noben način no sme kaznovati, čeprav je njegovo de» janje še tako škodljivo ali nemoral» no. Jugoslovanski kazenski zakonik temu v nasprotju določa, da Je druž» pena nevarnost temeljna značilnost vsakega kaznivega dejanja; za kazno4 vanje storilca torej ni več neobhodno potrebno, da je njegovo dejanje uvr» ščeno v posebni del kazenskega zakonika. temveč že zadošča, da Je oružbeno nevarno. Nesmiselno bi namreč bilo. da bi storilec ostal ne» kaznovan samo zato, ker njegovo de-4 Janje zakonodajalec n! uvrstil v posebni del kazenskega zakonika. Seveda je točno določeno, kaj je smatrati kot družbeno nevarno dejanje. Kot tako se namreč označuje v-sako dejanje, ki ogroža ali ruši državno ali družbeno ureditev, neodvisnost alt varnost države, osebnost njenih držav* Ijanov in njen pravni red.
Velika skrb je v novem kazenskem zakoniku posvečena tudi osebnosti storilca, kajti namen kazni ni poniževanje ali duševno in telesno trpljenja storilca, temveč doseči poboljšanje padlega storilca in njegovo prevzgojitev v koristnega člana človeške družbe. Zaradi tega ima sodišče, ---seveda v okviru z zakonom določena meje, _ preste roke pri odmerjanji! kazni in izreče tisto kazen, ki jé primerna storilčevi družbeni nevarnosti, upoštevaje pri tem vse posebnosti storilčeve osebnosti. Tako smé sodišče celo po zakonu predpisan« smrtno kazen zamenjati s kaznijo na prostosti ali pa sme namesto predpisane izreči kazen milejše vrste. Včasih lahko izreče celo pogojno obsodbo, če smatra, da se bo storilec tudi brez izvršitve kazni vzdržal izvrševanja novih kaznivih dejanj. Novi kazenski ' zakon pozna tudi popolri izbris kazni, v isto vrsto ukrepov pa spadajo tudi poboljševalne in zdravstveno zaščitne mere.
Slavko Rvpel.
» LETNICA IAIELISIT REPUBLIKE
MODERNI KAMION ZA PREVOZ
‘A
LESA V KARELIJI
V
Stiri leta po osvobojenju
Ljudska demokratična Poljska se je razvila v veliko slovansko rodbino, katere pomemben in znamenit pripadnik je.
Obletnica julijskega manifesta, ki je določil bodoče obrise poljskega političnega, gospodarskega in kulturnega življenja, je postala državni praznik.
Najvažnejše osnove manifesta so bile že izpolnjene, zemlja, ki je bila brez odškodnine odvzeta veleposestnikom, Nemcem in izdajalcem, je pomagala ustvariti stotisoče novih kmečkih gospodarstev; obrtniška podjetja, energetični viri in banke so bile podržavljene. Na zapadnih mejah, na rekah Odri in Nisi stoji Poljska kot zvesta straža vsega slovanstva.
Julijskemu manifestu se ima zahvaliti poljsko ljudstvo za razveseljiv povojni kulturni razvoj. Za časa vojne in okupacije so nemški barbari uničili ali težko poškodovali vsa šolska poslopja; Nemci so ubili 17.000 kulturnih delavcev, profesorjev in učiteljev, toda poljsko šolstvo je bilo že obnovl pno
in je že marsikje prekoračilo predvojno raven; tako na pr. v Varšavi, kjer je bilo 1938 na 1.000 prebivalcev 1,7 učiteljev, sedaj pa jih je 3,2. Podoben pojav je mogoče ugotoviti tudi drugod. Srednje šole imajo več dijakov kot pred vojno, čeprav je število prebivalstva padlo od 34,000.000 na 24 milijonov. (Divjanje nacističnih razbojnikov je na Poljskem zahtevalo 6 milijonov žrtev.) Precej srednjih šol so odprli na deželi, kar najlepše priča o tem, da je nekdanje mnenje o srednjih šolah, v katerih so mogli študirati samo otroci bogatih staršev, popolnoma izginilo in da je srednja šola postala last ljudstva. Pouk na Poljskem je brezplačen. Mnogo se je Storilo v strokovnem šolstvu. Leta 1947 je 3367 strokovnih šol obiskovalo 326.000 dijakov; razen tega je po vsej državi zelo gosta mreža ctrokovnih tečajev. Na 32 visokih šolah (pred vojno jih je bilo samo 26) je bilo v minulem šolskem letu 83.000 slušateljev (pred vojno 48 tisoč).
Prosvetno delo se osredotoča v
glavnem med odraslimi v tako imenovanih popoldanskih osnovnih in srednjih šolah. Poljske množične organizacije vodijo neusmiljen boj proti nepismenosti, ki je zla dediščina fašističnih režimov.
Uspešno napreduje tudi izdajanje knjig ■— lani so izdali 50 milijonov različnih knjig, t. j. dvakrat toliko kot v letu 1928, ko je izšlo v predvojni Poljski največ knjig, in sicer 24 milijonov. Zelo je zraslo število dnevnikov, tednikov in revij. Nekateri imajo tudi 100.000 izvodov naklade. Posebno pozornost posvečajo gledališču, kinu in knjižnicam.
Obnova in nadaljnja izgradnja poljskega narodnega gospodarstva napreduje tako hitro, da na pr. izdeluje poljska industrija danes več produktov kot pred vojno. To je priznal celo Newyork Herald Tribune, katerega prav gotovo ne moremo osumiti naklonjenosti naprednim demokracijam; člankar pravi, da je poljska industrijska produkcija presegla produkcijo 1. 1938 za 50%>

25. julija je minilo 25 let. odkar je bila ustanovljena Kareljska avtonomna SSR, ki se ie 31. marca 1940 prevorila v Karelo-finsko SSR.
Pod sovjetsko oblastjo se je Karelija popolnojna spremenila: razvila se ie industrija, ustanovili sd kolhoze, začelo' se je kulturno življenje. 1939 se je produkcija lesa dvignila na 13 '/s milijonov kubičnih metrov. V republiki je bilo mnogo mehaniziranih podjetij za predelovanje lesa, okrog katerih so zgradili delavska naselja s šolami, bolnicami, trgovinami in klubi. Začela se je nova panoga industrije:	celulozno-papirna.
2e več stoletij , so ruski gospodarstveniki razmišljali, kako bi združili Belo in Bdltsko morje. Tò drzno zamisel so izvedli boljševik! in zgradili v 20 mesecih skozi neprehodne gozdove in močvirja be-lomorsko-baltski prekop. Ta prekop. imenovan po Stalinu, je odigral v razvoju kareljskega gospo" darstva veliko vlogo. Ob njem so zrasla nešteta podjetja, električne postaje in mesta, n. pr. Medvežje-gorsk, Segeža in Belomorsk.
Karelija nekoč ni imela cest. Za zvezo med posameznimi kraji so služile reke in jezera ter — steze, po katerih je bilo mogoče iti peš in še samo poleti. Sovjetska oblast je zgradila mnogo dobrih cest io železniško omrežje.
Sedaj ima Karelija 770 šol, 15 srednjih specialnih šol in dva višja učna zavoda. Tehnike in vu-ze (univerze) obiskuje 3000 viso" košolcev Sedaj ima republika svoje pisatelje, umetnike, skladatelje, igralce
Med domovinsko vojno -o nacisti zasedli velik del republike in zapustili za seboj razvalino. Do temeljev so razrušili 200 industrijskih podjetij, 255 šol, 144 bolnic, 84 naselij in na tisoče stanovanjskih hiš. Mesti Medvežjegorsk in Kondopoga so spremenili v prah m pepel, Petrozavodsk pa so 40 odst. uničili.	i
V treh letih po osvobojeni u Kareljci že mnogo obnovili- P6 lelko za prvi dve leti so preseg * (103 odst.). Mnogo podjetij so n® samo obnovili, ampak tudi razsi rili in izpopolnili. Julija 1946 -ponovno zaplule ladie po belom skem-baltskem prekopu-.
Umetnost
Prosveta
Bosna in Hercegovina sta zavzeli v novi Jugoslaviji položaj svobodne republike, ki se sama upravlja, pri tem pa trdno sodeluje v duhu bratstva in enotnosti z drugimi jugoslovanskimi republikami, ter pomaga graditi skupno socialistično državo. To je v zgodovini teh dveh dežel velik prelom in zanesljiva pot iz dosedanje bede in zaostalosti v lepšo prihodnost. Perspektive, ki se odpirajo s te zgodovinske prelomnice, pomenijo ne samo dvig gospodarskega in socialnega potenciala teh zanemarjenih m izkoriščanih, čeprav po naravnih zakladih bogatih krajev marveč tudi novo kulturno rast na starih usedlinah bosanske kulture Fevdalni odnosi, ki so v srednjem veku pehali Bosno zdaj pod oblast srbske gospode, zdaj v zvezo s hrvatsko in nato celo z ogrsko vladajočo plastjo, dokler ni od 15. stoletja dalje zavladal turški osvajalec, so se podaljšali v tej deželi Vse do naših dni. Gospodujoče sile Avstro-ogrske po okupaciji 1. 1875 in prve Jugoslavije, ki je prevzela njih dediščino po razsulu habsbur-Ske monarhije 1. 1918., so skušale ohraniti kar moči veliko »starega«, pa ne toliko zaradi slikovitih zgo devinskih kontrastov, kolikor žara di tega, ker je tako fevdalno stanje z vsemi svojimi že trhlimi ostanki olajševalo vladanje v tej deželi in nadaljevalo izkoriščanje njenega najdražjega zaklada: Ijud St va. Slovencem sta najbolj prikazala to bolj kulturno kot zemljepisno oddaljeno deželo dva spisa Andrejkova nekoč zelo čitana, vendar pa po duhu avstrijakantska knjiga o »naših fantih v Bosni in Hercegovini« — nadrobni opis malone idiličnega pohoda cesarskih čet na to obodno ozemlje ugašajočega otomanskega imperija in Frana Maslja Pod limbarskega obsežni roman »Gospodin Franjo«, po katerem je udarila postarana roka cesarske Avstrije 1. 1914-, ker »gospodin Franjo« ni več mislil in čutil tako kakor nekoč cesarski oficir Andrejka.
Kulturni problem Bosne in Hercegovine — to je uskladitev njunih protislovij, izvirajočih iz dolge fevdalne preteklosti in težke zgodovinske usode, iz svojevrstnega križanja in preplétovanja Vzhoda in Zahoda, iz sožitja' pravoslavja, katoličanstva in mohamedanstva — š precejšnjimi Židovskimi naselbinami V mestih —, iz umetno zanetenega šovinizfna Srbov in Hrvatov, ki je v drugi svetovni vojni tragično nabreknil in povzročil pokolje, kakor jih ne pomni niti ta dežela, v kateri se ni nikdar pretirano varovala človeška kri. Toda prav sredi mučnih orgij tega od
| I
Etnografski muzej v Ljubljani je začel z izdajanjem Slovenskega etnografa, &sopisa za etnografijo in folkloro. Ta revija je nekako na-Saljevanje revije Etnolog, ki je izhajal pred vojno, vendar pa so temelji in smernice nove etnografske revije v skladu z najnovejšimi sodobnimi raziskavanji. Izšel je prvi zvezek za leto 1948 na 140 straneh. Časopis urejuje Boris Orel s sodelovanjem Milka Matičetovega. Ta zvezek vsebuje več razprav, ki se dotikajo slovenskih obrobnih pokrajin in ki so bile napisane v času mirovnih pogajanj.
Milko Matičetov obravnava v razpravi o etnografiji in folklori zapadnih Slovencev narodno blago beneških, goriških in primorskih Slovencev. Iz te razprave smo v prejšnji številki prinesli prvi del osmega poglavja, ki govori o ljudski pesmi, bajkah, legendah, pravljicah in pripovedkah. Mladi videmski etnograf Gaetano Perusini piše o rezijanskih izseljencih v 16. stoletju, France Bezlaj pa o ljudskem pevcu Petru Negru iz Tera ter objavlja fonetične zapiske njegovih pesmi,
Svetozar Ilešič razpravlja o oblikah zemljiške razdelitve, na Koroškem, Josip Sašel pa nadaljuje svode prispevke, ki jih je objavljal že K Etnologu.
pisatelj romanov Most na Drini in Travniška kronika
fašističnega duha obsedenega šovinizma, v času, ko so se Paveličevi ustaši bahali z zbirkami človeških oči, ki so jih nosili v škatlah kot svoje divjaške trofeje — prav v tem času se je v bosanskih planinah kalil ne samo nov bosansko-hercegovinski človek, marveč tudi nov jugoslovanski človek sploh. Kalil se je v epični narodnoosvobodilni borbi in nosil na svoji glavi simbol novega sveta: rdečo zvezdo, ki se je več kot četrt stoletja poprej dvignila na vzhodu in kot znanilka velike borbe za novo, dokončno učlovečenje človeka zasijala nad vsem planetom. Bosna je bila dolgo časa središče narodnoosvobodilne boirbe jugoslovanskih narodov. To je izredno povzdignilo njen pomen in jo silneie kakor kar koli drugega povezalo z ostalo Jugoslavijo.
Živahni razmah nove, z ljudskim duhom prežete kulture v Bosni in Hercegovini navezuje deloma na stara izročila, ki jih ni malo, čeprav so po svojih oblikah enako oddaljena tako srednjeevropskemu kakor mediteranskemu kulturnemu tipu. Samostojno, čeprav ob medsebojnih vplivih, so se razvijali trije kulturni krogi: srbski, hrvatski in mohamedanski, pri čemer je bil slednji najmanj izdelan, ker mu je nedostajalo etične podlage in se je razlikoval samo zaradi svoje tesnejše verske povezanosti z muslimanskim vzhodom. Vsak teh kulturnih krogov je prispeval nekaj svojega k pestremu mozaiku bosansko hercegovinske tradicije. Naj gre za korenito prozo Petra Kočiča ali Sv. Coroviča, za hercegovin-
sko poezijo Alekse Santiča, za muslimanske povesti Osmana Hadžiča itd., povsod srečujemo poleg krajinskega tudi svojski bosanski ali hercegovski ljudski element. Toda naj višji vrh je dosegel v dosedanjem razvoju književnosti teh dveh dežel Ivo Andrič, danes hkrati eno najpomembnejših imen v vsem slovstvenem svetu Jugoslavije. Andrič je literarni predstavnik Bosne in Hercegovine, največji obiskovalec njenih kulturnih izročil in njenih današnjih teženj, pisatelj-umetnik, v katerem se je združilo in dozorelo tisto najžlahtnejše, kar le dalo v vekovih svojega razvoia mučno in krvavo bosensko-hercego-vinsko življenje. Zaradi tega ie
Andričevo delo vredno tem večje pozornosti.
Ivo Andrič se Je rodil 1. 1891. v Sarajevu. V tem slikovitem mestu, ki že samo nazorno predstavlja prevladujoče nasprotje Vzhoda in Zahoda, je dovršil srednjo šolo, filozofijo pa je študiral v Zagrebu, na Dunaju in v Krakovu. Njegov mladostni razvoj pada v razdobje okrog »aneksijske krize«. Njegov rod so gibala in vznemirjala vprašanja, ki se jih tako živo dotika v 18. in 19- poglavju svojega spisa »Most na Drini«, v pogovorih mladih ljudi, ki v bosenskih trgih in mestih, med živimi ostanki fevda’-nega reda in zbirajočimi se silami mlade domače buržoazije, iščejo odgovor na socialna in nacionalna vprašanja, razbijajoča s svojimi ekonomskimi silnicami njegove življenjske iluzije. To je rod , ki ga bo močno zgrabilo in zvrtinčilo leto štirinajsto ter bo v viharju prve imperialistične vojne doživel prvo tragično preizkušnjo svojih idej. Druga imperialistična vojna je za tekla ta rod, kolikor ga je še ostalo, kot petdesetletnika. Tudi skozenj je udarila neizprosna zgodovinska ločnica dveh svetov: napredka in reakcije, demokracije in kaotičnega meščanskega liberalizma. Ivo Andrič je eden izmed teh, ki so s svojevrstno močjo doživljali oba velika socialna potresa: prvi ga je izoblikoval kot človeka in usmeril njegovo literarno delo, drugi je izžel iz njegove zrele, bogato razgledane in življenjsko izkušene osebnosti njegove najboljše slovstvene stvaritve.
Andrič se je pojavil v hrvatski odnosno v srbski literaturi (zakaj sprva Je v duhu tedanje hrvatsko-srbske koaliciie pripadal obema, kakor je kot Bosanec - Hrvat obilno zajema! iz kulturnih tradicij bosenskega srbstva) nekaj let pred prvo svetovno vojno. Njegove pesmi najdemo tudi v zbirki »Hrvat-ska mlada lirilca« (1914), ko je predstavila dvanaistorico mladih talentov, izmed katerih jih je le nekaj dozorelo v ustvarjalce večjega formata. 2e na prvi stopnj» pesniškega razvoja se je prevesil v prozo. V svoji prvi knjigi »Ex-Ponto« (Zagreb 1918) je še ohranil lirizem slovstvenih začetkov, dasi mu daje močno primes zamišljenih razglablianj o življenju, ki ga je
vodilo med vojno skozi ječe in kaznilnice. Iz vezane besede je tu docela prišel v nevezano, vendar v njenem slogu še utriplje ritem liričnega izraza, obfne pesniške podobe pa pričajo o čistem poetičnem navdihu. Toda »Pot Alije Džerzeleza«. ki je izšla 1- 1920. v Beogradu, jasno nakazuje razvoj močnega pripovednika. Poslej je pisal Andrič samo prozo- Razvil se je v mojstra novele- Njegovo no-velistično delo, ki ga je ustvarjal na robu svoje diplomatske kariere (bil je nekaj časa tudi poslanik v Berlinu) je količinsko bolj pičlo kot pa bogato. Ivo Andrič je čgo-daj spoznal skrivnost slehernega mojstrstva:	stvarjaino disciplino,
proces kristalizacije, tehn’ko piljenja, slogovnega in jezikovnega izpopolnjevanja. Andrič ni pisal veliko in s tistim nervoznim nemirom, z neugnano željo po vnanjem uveljavljenju, ki kvari dobršen del sodobne literature. Nekatere njegove nove’e, zlasti »Mrst_ na 2epi«, Mara, milasnica«, »Kod kazaka i. dr. sodijo med najboljše, kar je dala ta slovstvena zvrst na vsem slovstvenem jugu.
V čem je moč Andričeve nove-listične umetnosti? Vsebinsko pač v tisti svojevrstni motivičnosti, ki jo je Andrič zajemal iz tako bogato kontrastiranega družbenega življenja v svoji Bosni, nadalje v tankočutno dognani pripovedni kompoziciji in v psihološki pog'ob’jeno sti oseb, ne da bi sicer gojil takrat na zahodu priljubljeni psihologi-zem. Formalna mikavnost njegovih spisov pa je predvsem v slogu in ieziku, ki kažeta poleg živega utripa in človeške toplote, vzbujajočo simpatijo do vsega, kar pove, tudi žlahtno kulturo in vestno skrb za polnost in lepoto izraza- Tematično ne obravnava Andrič nič revolucionarnega, kakor sploh ni puntar skega duha; njegova pripovedna umetnost je prej umerjen in lep konec starega sveta, podobna večerni zarji nad bosenskimi gorami, kakor pa viharno jutro novega človeštva. Andrič najrajši opisuje staro minulo življenje z vsemi tistimi svojevrstnimi, v marsičem edinstvenimi oblikami, ki jih jt, dobilo zaradi križanj med Zahodom in Vzhodom prav na bosenskih tleh. Opisuje ga z močnimi, dejal bi slikarsko-monumenta’niml
W&Vìj	[||
Prekmurski etnograf in slavist obravnava etnografski značaj slovenskega Porabja, to je tistih slovenskih krajev, ki so še sedaj na Madžarskem. Te vasi so: Gornji in Dolenji Senok, Slovenska ves, Sa-kalovci, Stefanovci, Verice, Ritka-rovci, Andovci in Otkovci. Avtor govori o naseljih, hišah, poljedelstvu, lanu, lovu, noši, jedilih in različnih običajih.
Urednik Boris Orel obravnava delo, probleme in naloge etnografskega muzeja, Milko Matičetov pa nas seznanja z revijo Sovjetska etnografija. Zadnje strani prvega letnika so posvečene umrlim etnografom: Ivanu Sašlju, Jožetu Rusu in Avgustu Pavlu.
Slavistično društvo v Ljubljani je začelo pod uredništvom univ. prof. dr. Antona Ocvirka pri Državni založbi Slovenije izdajati Slavistično revijo, ki je nadaljevanje Časopisa za slovenski jezik, književnost in zgodovino. Tudi ta revija upošteva nove izsledke in pri-dobitke. Naloge revije obravnava urednik v uvodnem članku. Univ. prof. dr. Rajko Nahtigal, akademik in prvi predsednik Slavističnega društva, ki mu je posvečena prva številka, je prispeval nekaj pripomb k pretresu spisa črnorizca (meniha v črni obleki) Hrabra o abecedi Konstantina Girila, Univ. prof, dr.
France Kidrič obravnava Prešernovega kritika Buchenhaina, ki je februarja 1847 objavil prvo pomembno kritiko Prešernovih Poezij. Prof. Kidrič ugotavlja, da je bilo ime Buchenhain pseudonim za Jožefa Babnika, Prešernovega sošolca, ki je postal ljubljanski nemški malomeščanski literat.
Stane Mihelič obravnava v obširni razpravi Kmetijsko družbo in ustanovitev Novic 1843 leta, Albert Kos pa začenja razpravljanje o družbenem nazoru slovenskih protestantov. Obe razpravi sta podrobni in temeljiti. Ker Kos v marsičem načenja čisto nova vprašanja na poljuden način, bo ta razprava zanimala tudi vsakogar, ki se hoče poglobiti v slovensko preteklost.
Lino Legiša govori o nekaterih vzporednostih v pesmih Josipa Stritarja in Otona Zupančiča s francoskima pesnikoma Hugojem in Coppéejem.
Zadnji del zvezka prinaša življenjepis in seznam spisov prof. Rajka Nahtigala ob njegovi 70-let-nici, ki jo je praznoval lani. Med zapiski imamo Aškerčeva pisma Vidicu, nekaj doneskov k razmerju med Cankarjem in Groharjem ter popravke in dostavke k Cankarjevi bibiografiji. Zvezek ima tudi obširno kritiko Slodnjakove izdaje Prešernovih Poezij ter bibliografijo za leto 1945;
JULIJSKA ŠTEVILKA RAZGLEDOV
Na koncu meseca julija je bila dotiskana julijska številka, toda izšla je z zamudo. Uvodno razpravo »Poročilo gen. Aireya in stvarnost«, ki govori o mirovni pogodbi z Italijo, o gospodarski politiki anglo-ameriške vojaške uprave ter o javnih financah Tržaškega ozemlja so napisali Dušan Hreščak, Lojze Berce in Boris Zajec. — Boris Pahor je objavil devetnajst strani obsegajočo novelo Orient-ekspres. Novela, ki je zelo zanimiva zaradi popolnoma nove snovi v slovenski književnosti — obdeluje moralni propad, ki ga je prinašal med slovensko vaško mladino fašistični dopolavoro —, je do sedaj najdaljši tekst sodobnega tržaškega pisatelja. — Andrej Budal je objavil razpravo o življenju in delu goriškega humorista Damira Feigla, ki ga je italijansko sodišče obsodilo na leto dni ječe (zaradi tiskovne pravde).
Pesmi sta prispevala Zdravko Ocvirk in Marička Žnidaršič. Med poročili je kritika premiere Kranjčeve drame »Pot do zločina«, ki jo je napisal Vladimir Bartol. Poučen je pregled likovne dejavnosti v Trstu v prvi polovici letošnjega leta; sestavil ga je Zorko Jelinčič. Jože Pahor poroča o konferenci mladih književnikov Slovenije, Vladimir Bartol pa o občnem zboru Društva slovenskih književnikov. Julijska številka obsega 64 strani.
prijemi; zdi se, kakor da tke kras* ne bosanske »čilime«. Nasproti pojavom in osebam skuša biti kar se da umetniško objektiven, v čemer spominja bolj na Flauberta kakor pa, postavimo, na Balzaca ali Stenkala. Toda vzlic temu je An* drič daleč od slehernega dekadent nega larpurlartizma- Tudi njegovi spisi so podpluti s sodobnim analitičnim duhom, tudi njegov realizem se ne izogiblje potrebi jasnih in določenih socialnih opredelitev.
Ima pa nekaj, kar je po naliki bolj večerno kakor jutranjo: ima žlaht. nost, ki je dana zrelim stvarem; pri njemu ni več kipenja in vretjaf to je ustaljeno vino, sončno zlato, kj ga je umerjena roka nalila v kristalne čaše.
To velja prav posebno za najboljša Andričeva dela, ki so nastala v letih druge svetovne vojne, vendar pa tedaj ne le zaradi kulturnega molka, marveč tudi zaradi ce’otnega svojega značaja niso mogla iziti- Izšla so po osvobojenju in presenetila vse, ki so že prej poznali in cenili Andričevo pripovedno umetnost. Ta mojstrski novelist se je pojavil s samimi velikimi teksti. Ce novelist preide V romanopisca, se pogosto ne ume
izogniti največjj nevarnosti na tej poti: da piše razvlečene novele, ki niso ne to ne ono.Andrič je presenetil tudi s te p'atì. Njegova »Na Drini Ćuprija« (slovenski prevod T. Potokarja pri SKZ v Ljubljani 1- 1948.) je sicer, če pretresemo to delo s formalno — kritične strani, manj roman kakor pa spretno povezana vrsta novel, ki imajo skupno kristalizacijsko središče v malone simbolni podobi kamnitega vi-šegrajskega mostu, čez katerega so šli vekovi in zgodovinske usode. Toda »Most na Drini« niti noče biti roman: to je kronika majhnega bosenskega mesta, kronika, ki zajema štiri sto let njegovega življenja. Nujno je, da so tu bolj opazne nadrobnosti kakor pa celota in da je teža dela v posameznih opisih in zgodbah, kakor je na pr. tista o lepi Fatimi, ki bi se lahko — kakor še ta ali ona —: odtrgala od celote in zaživela kot samostojna novela. Najpomembnejši Andricev roman — to pot pa roman v tipičnem pomenu besede — je »Travnička kronika«. Dogaja se v časih Napoleona in njegove Ilirije, ko so Francozi v Travniku ustanovili svoj konzulat, nakar ga je iz kljubovalnosti postavila še Avstrija- Tako je majhno bosensko mesto dobilo izreden pomen. Življenje teh tujcev — posebej še francoskega konzula Devila — v tem mestu, na robu velikih valovanj tiste razgibane dobe, je v okviru, ki ga tvori sam Travnik s svojimi socia’nimi in kulturnimi plastmi, s svojo tipično bosensko vsedlino, opisano taka močno in prepričljivo, da bi mogla samo izčrpnejša razčlemba dostojno prikazati značaj in pomen tega nespornega chef-d’oeuvrea. Za »Trav ničko kroniko«, pa tudi za »Na Drini čuprija« zaostaja tretji An-dričev roman »Gospodjica«.
V vseh treh romanih pa je Atl' drič do kraja dognal odlike in mi-kavostj svojega sloga in jezika; V vseh je uveljavil vse, kar je dosih-mal označevalo njegovo priznano novelistično umetnost in zlasti dosegel prikupno ubranost med H-rizmom in psihologizmom, med človekom in naravo, med individu-jem in družbo. V vseh živi v svoji naj subtilnejši obliki to, kar bi lahko imenovali po starem: duša Bosne z vsemi svojimi pisanimi nasprotji, s praotaro bogumilsko upornostjo in turškim fatalizmom, s sanjarstvom in akcijo, s sevdalin-sko erotiko in primitivno strastnostjo, z ovenelo jesensko kulturo ^ otomanskih fevdalnih vršičkov —; kulturo svojevrstne orientacije bla-Ziranosti — in z vrelim ljudskim duhom nezadovoljstva in upora, ki neugnano kipi iz duše bosenskih gorcev. V ob’iko vsega tega na pisani podlagi zgodovinskih podob, spajanju preteklosti in sodobnosti je Ivo Andrič prekosil vse druge. Tako je postal po vsej pravici največji umetnik glasnik Bosne in Hercegovine.
Bo.
il MiiiiIIi
Odmev dveh ameriških senzacij je prišel tudi k nam: v ZDA so zaprli 12 članov politbiroja Komunistične partije ZDA in «odkrili» «špionsko afe- I ro v korist ZSSR». Obe aferi sta bili dobro pripravljeni. Prva bi morala dovesti do sporov na kongresu Walla-ceove napredne stranke v. Filadelfiji. Toda nakana se ni posrečila. Wallace je javno povedal zastopnikom tiska, da ima KP pravico do obstoja, kongres pa je šel še dalje in v svojem programu zapisal:
BRANILI BOMO PRAVICE KOMUNISTIČNE PARTIJE!
Člane politbiroja KP so obtožili, da pripravljajo nasilen zlom vlade. Ko so za vsakega člana politbiroja dali 5.000 dolarjev kavcije, so jih pustili na svobodo in sedaj pripravljajo proti njim proces. Obtožnica je brez podlage, ker stranka, ki ima po podatkih sekretarja Dennisa 69.000 članov, ne more pripravljati nasilnega prevrata v državi s 145 milijoni prebivalcev, tudi če bi imela tak program.
DOSEGLI SO OBRATNO:
Kongres, ki so ga tako močno napadali, se je še bolj strnil in soglasno in mogočno izpovedal to, kar so hoteli sklicatelji.
Namen ameriške reakcije, ki je dala zapreti komuniste, je bil onemogočiti Wallaceovo gibanje v ameriški javnosti. To pa jim ni uspelo, ker mnogo drugih vprašanj stiska malega ameriškega človeka. Delovni ljudje iščejo izhoda iz položaja, v katerega jih je zapeljala politika Trumanove vlade.
To nas vodi k drugi senzaciji — k «vohunski aferi v korist ZSSR». Tudi to afero so dobro pripravili. Reakcija je hotela nekaj takega, kar bi ODVRNILO POZORNOST od dogajanja v kongresu. Naslovi preko cele strani v vseh listih, so kričali o špijonstvu in vohunih, o komunistih v vladi in o kanalu iz Washing. tona do Moskve. Zaslugo za to ima odbor, ki preiskuje «protiameriško dejavnost». Ravno sredi najbolj senzacionalnih vesti pa je ministrstvo ju. stice izdalo suho poročilo:
«Po triletnem raziskovanju, ki je požrlo pol milijona dolarjev in ki ga je vodila tajna federalna policija s svojimi uradi, se ni ugotovilo nič, kar bi moglo služiti za osnovo obtožnice. Preiskava je bila ustavljena».
S tem bi morala biti stvar končana. Toda to se ni zgodilo Zagrabil jo je protiameriški odbor. Policija ni našla nič — vendarle je protiameriški odbor zadovoljen s tistimi papirji, ki niso bili ministrstvu dovolj za obtožnico.
Kongres se je moral boriti z inflacijo, s pravicami črncev v južnih državah in še z drugimi stvarmi. Kongres si je umil roke, roke si je umil tudi predsednik Truman. Toda vprašanje draginje in inflacije je ostalo.
Ljudstvo se ni pustilo zaslepiti z «izsledki» protiameriškega odbora, reakcija ni uspela z napadi proti napredni stranki. Nasprotno, nasilje in Trumanova zvijačnost sta dokazali a-meriškemu ljudstvu polom in dvoličnost Trumanove igre.
70"LET
IGA
TABORA ¥ DOLIMI
Ljudstvo iz Doline in Brega bo 29. avgusta proslaviio 79-letnico dolinskega tabora in ustanovitve prosvetnega društva »Vodnik«. Ob tej priliki objavljamo članek o taborih.
Marčna revolucija ni prinesla odrešitve delovnemu ljudstvu. Za njo so se začele borbe za narodno enakopravnost. Tedaj so spregovorile množice o narodnem in deloma tudi socialnem programu: o Zedinjeni Sloveniji. Misel o združitvi vseh slovenskih pokrajin v eno/ upravno telo in zahteve po narodni enakopravnosti so zanesli tabori med najširše ljudske plasti. Tabori so bili velika zborovanja pod milim nebom, ki so se vršila na temelju društvene in zborovalne svobode iz decembrske ustave 1867 in v soglasju s S 19 temeljnih državnih postav. Ta člen pravi, da so vsi naredi enakopravni in da se nobenemu ne sme krajšati pravica, da sme narod braniti in gojiti svojo narodnost in svoj jezik ter da država priznava enakopravnost vseh jezikov v šoli, v uradu in v javnem življenju.
Tabori so se vršili najprej med Cehi. Prvi slovenski tabor je bil 9. avgusta 1868 v Ljutomeru, Sledila sta tabora v Žalcu, v Savinjski dolini in 18. oktobra 1868 v Šempasu. Sempaski tabor pomeni za Slovence važen mejnik v razvoju narodne zavesti. Važen je tudi zaradi tega, ker so takrat nastopili primorski Slovenci s podporo vsega slovenskega ljudstva in zahtevali enakopravnost z Italijani. Po tem taboru so si Slovenci pridobili spoštovanje in ugled pri goriškem italijanskem ljudstvu. Največji slovenski tabor se je vršil 17. maja 1869 v Vižmarjih nad Ljubljano in se ga je ude1ežilo 30.000 ljudi. Kmalu za tem so začeli nemški nacionalisti dejansko napadati Slovence, s silo so ovirali slovensko narodno delovanje in nasprotovati nadaljevanju taborov. Pri tem jih je podpirala vlada. Kranjska in primorska vlada sta grdo gledali prirejanje taborov — zbali sta se preroda ljudskih množic —, vendarle se je vršilo nekaj taborov, med njimi sežanski pri Frnetičih.
Nato je prišla doba nemškega centralizma, tabori so za deset let ponehali. Toda zaradi napada’ne-ga iredentizma in vedno hujšega narodnega zatiranja in socia’nega izkoriščanja so se tabori obnovili na Primorskem. Na taboru v Dolini, ki je bil 27. oktobra 1878, so obravnavali jugoslovansko vpraša-
nje — saj so bile tedaj najbolj važne homatije zaradi Bosne in Hercegovine •—, napadali so italijanske iredentiste, ki so stegovali kremplje po slovenski zemlji in Trstu, ter zahtevali skupno z drugimi Slovenci svobodno, in združeno Slovenijo.
Pomudimo se nekoliko pri taboru v Dolini!
Že 1875 leta je politično društvo
Istri, kamor je prodiral iredentizem iz Kopra in Trsta, borba posebno ostra. Zato je Edinost sklenila sklicati tabor v Dolino, ki je tedaj spadala v koprski okraj. Tabor so pripravili v dveh tednih in so kajpada neumorno delali, zlasti župan Lavriha, učitelj Bunc in dekan Jurij Jan, Med tednom je /i-lo kislo vreme» v nedeljo pa je izza oblakov posijalo sonce in pri-
, SPOMENIK PADLIM PARTIZAN OM IZ DOLINE IN SPOMINSKO' ZNAMENJE NA DOLINSKI TAB OR.
Edinost, katerega predsednik ie bil Prosečan Nabergoj, sklenilo, naj bi se vršil tabor V okolici Trsta. Toda tak tabor se zaradi pritiska ob'asti ni mogel vršiti. Tudi Edinost še ni bila zadosti močna in organizirana. V letu 1878 je društvo začelo obračati pozornost na slovensko in hrvatsko istrsko prebivalstvo, ker je bila v
vabilo taborite, ki go pohiteli v velikem številu v Dolino. Iz vseh o-koliških krajev in iz Trsta so prihajali Slovenci z zastavami in petjem. Ob treh popoldne je bil prostor sredi vasi, kjer stoji danes spominsko znamenje, poln zborovalcev, menda jih je prišlo okrog 10.000. Po vasi in okrog govorniškega odra je valovalo na tisoče
zastav in zastavic; Taboru je predsedoval Viktor Dolenec, podpredsednik političnega društva Edinost.
Viktor Dolenec je pozdravil zborovalce in jih vzpodbujal k prete-slu, da ne sme niti ped slovenske zemlje priti v last tujcu. Rekel je, da so tabori pomenljivi in važni tudi zato, ker tako zvedo poslanci mnenje ljudstva, njegove želje in terjatve. Ta tabor pa ima še
posebno veljavo, ker si na njem podajajo roke Slovenci in Hrvati !z Istre. Zborovanje dokazuje tudi, da se je začela borba za Istro.
Dekan ie poudaril, da je namen zborovanja, da dosežemo in pospešujemo edinost med Slovenci, ki zahtevajo enake pravice z drugimi narodi.
Odločnejše so bile besede govornika Trobca:	Vlada ne spoštuje
slovenskih pravic, Ze pred desetimi leti je naš narod po taborih sklepal o zedinjenju Slovenije, razvijal, je svoje potrebe in terjal pra* vice, kakor jih zagotavlja § 19-Vendar ie vlada prošnje, sklepe in ♦er j at ve prezirala. Tržaškim okončanom kratijo pravice, odpravili so župane, mesto hočejo razširiti v okolico, da zmanjšajo pri volitvah glasove v mestni, deželni in državni zbor. Zato ie predlagal: Vlada naj nam da Zedinjeno Slovenijo, volivni sistem naj se predrugači tako, da bo pravičen slovenskemu narodu; vlada naj natančno in vestno pretrese lanski protest okoličanov glede razširjenja mesta; za izboljšanje šolstva mora tržaška okolica dobiti lasten šolski svet, kajti pod italijanskim šolskim svetom se slovenske šoie ne bodo izboljšale.
Resolucijo so taboriti sprejeli soglasno.
Glavni politični govor Je imel nato Viktor Dolenec;
Našemu narodu bi mogli duševno in gmotno koristiti z dobrimi narodnimi osnovnimi in srednjimi šolami, z znižanjem davkov, s povzdigo kmetijstva, z dobrimi in mnogimi cestami, železnicami, denarnimi in drugimi zavodi itd. Toda to se ne more zgoditi pod sedanjo vlado, ki de'a le v korist ene same stranke in požira mnogo de-nar ja. za neplodne namene. Sistem
!e močno oslabel državd in sedanje notranje razmere kažejo, da država ne more naprej po tej poti, da Je treba pred breznom kreniti na drugo, boljšo oot. Potrebna je dru-
gaču Ureditev države, in sicer fe-ii_era‘ “čna, 2 enim močnim s>-edi-ščeJl1, "vesti se mora popolna av-tono ha,	naj ge večje de-
Želf 11 grupe, ki bi morale ustre-^fodnostnemu načelu, kajti sed8 le majhne deželice, posebno juž0*-' ^'morske, ne bi zmogle popoln avtonomije in bi bil državni s^?\. ^Tveč zapleten. Ena taka deZ® r.federalistično urejeni dr-Javi i bi!a tudi Slovenija. K njei ili	koroško-štajerski	Slo-
Kranjsko in celo Primorsko z v f Vre<i. Edina primerna obli-ba ili e^efalistična, saj tudi drugi nar00 najviše cenijo federalizem k°fJ^jkodi najbolj primerno obli-k° .j avne ureditve. Slovenci b‘ IlWÌ5dnP ^a*{0 združeni v eno samo "8 «a? te*° uspešno napredovati, osnovi si dobre šole, urade „inanJsati število uradnikov in stro šk®, ^Pravo. Potem bi se nehale nar , o zatiranje in vladanje dveh ',al"taW -nad vsemi drugimi, ki le p°sV 2e nezsosno. Tudi z ire-deni^jnoni bi bila borba lažja.
K 'Noveniji bi pripadala tudi ne-k8‘era, 'hesta in majhni okraji, v !r8 . i Prebivajo Italijani, delonio ali rfuUčno. Italijansko ljudstvo 56 nlS^kai bati, da bi jim Slovenci «“«anost zatirali. Vedno zatira0.1 0venci smo poskusili nesre-č° 1 ,etr!o, kako grenko je biti za-zasramovan, zato ne pri-V0SC o enakega zatiranja nobenem11 narodu.
le Dolenec predlagal reso-lu£l’ ’ so jo zborovalci navdušeno ^Prejeli;
■v^in Narodni zastopniki v dežel-0)0 ,.r ržaynih zborih naj po zg’e-^U-iiki	poslancev pri vsaki
pr h	terjajo zedinjenje
vse, ' °Venskih pokrajin z Istro vl.£ e.n° samo politično in ad-in.IIVn»atLlVri0 celoto. Tudi zastopni-lt' da SIovanov naj delajo za Avstrija preustroji v fe-derausticno državo.
^čič° 'e.®ov°ril v hrvaščini Peter Per 0 istrskem šolskem sistemu.
ki je krivičen za Hrvate in Slovence, ter predlagal: Nemška gimnazija v. Pazinu, ki je nepotrebna,» naj se pretvori v hrvatsko; hrvatskim srednješolcem naj se dovoli obiskovanje reške hrvatske gimnazije; na moškem učitedjišču v Kopru naj se poučujejo vsi predmeti v materinem ieziku, 'Slovenci in Hrvatje naj se učijo italijanščine kòt drugega jezika, Italijani pa slovenščine ali hrvaščine; isto-velja za žensko učiteljišče v Gori-cil! Osmovne šole v Istri naj se preurede tako, da se bo poučevalo v hrvaščini v taliko hrvatskin občinah. kolikor ie na razpo'ago hrvatskih učiteljev.
Zbor je pozdravil Ljudevit Vuli-čevič iz Trsta, po redu Dubrovm-čan, ki je rekel o Trstu, da je kakor nohet na slovanski roki in da torej pripada slovanskemu zaledju; zato do Trsta nimajo nobene pravice iredentisti, ki ga hočejo spraviti pod Italijo.
Po dolinskem taboru, ki ie navdušil primorske Slovence, se je zrak na jadranskem obrežju nekoliko očistil. Narodna zavest je napredovala. Tabor ie dokazal, da niti nemški element, ki mu je vlada dajala vse prednosti,. niti italijanski iredentisti, ki so hoteli Trst priključiti k Italiii, ne morejo biti gospodarji vzhodne jadranske obale, temveč da ta obala pripada Slovencem in Hrvatom, ki Žive tu že dolga stoletja, ki se tu mučijo in garajo ter ustvarjajo narodno bogastvo.
Na tabor so prišla odposlanstva s Klanca, iz Pasje vasi, iz Kubeda; zastopane so bile Barkovlje, Rojan, Sv. Ivan, Bazovica, Skedenj. Prišli so tudi Vipavci, Kraševci, Goričani, Notranici. Tabor so pozdravili z brzojavkami Nabergoj; Zarnik. Jurčič, Bleiweis in mnogi drugi.
Dolinski tabor ie pomagal graditi trdnjavo proti iredentizmu ter dal pobudo za Ijuds-koprosvetno delovanje v Bregu. Takrat se je ustanovilo prosvetno društvo »Vod-
nik« kot čuvar in širitelj načel, ki so si jih zborovalci osvojili na taboru.
Taborska doba pomenja nov način političnega dela, takrat so odprli vrata čitalnic in sob ih šli med množice. Poiitično delo se ie razmahnilo, iz ozkih krogov je šel novi duh h kmečkemu in de’avskemu ljudstvu. V politično življenje so pritegnili sedaj ne samo meščanstvo in izobraženstvo, temveč vse sloje, Pri tem je šlo v prvi vrsti, da avstrijska vlada in vsi nasprotniki začutijo moč množic, da množice narede krepak vtis in da poudarijo svojo silo. Na taborih so glasovali ža združenje vseh slovenskih pokrajin, za enakopravnost slovenskega jezika v šoli in uradu. Govorilo se. je o narodnem gospodar-stvu in o kmetijskih vprašanjih.
Tabori so bili za domači kraj svečanost, skrbno so jih pripravili s kresovi, zastavami, slavoloki. Domačini so sprejemali goste, ki so prinajali na okrašenih vozovih ali peš. Možnarji so pokali, igrala je godba, ljudstvo je pelo in plesglo. Na taborih sta vlada'a red in disciplina. Tisoči, ki so prihajali peš ob blizu in daleč, so vztrajali kljub dežju ali vročini.
Tabori so imeli velik vpliv na kmetsko ljudstvo, vlivali so mu ponos, pogum, borbenost in navdušenje. Z'asti priljubljeni govorniki so bili Zarnik, Raič, Lavrič, Vošnjak in Tonkli.
Vlada ie spoznala, da množice zahtevajo in da si zahtev ne izmišljajo politični voditelji. Tabori so bile prve slovenske politične šole o državljanskih in narodnih pravicah, Dramile so narodno zavednost
Vsemirslca Paketa
Ze v mladih letih smo sanjarili o potovanju v vsemirje, k temu so nas podžigale fantastične knjige Julesa Verna, zlasti njegov roman o potovanju na Mesec, Ko smo dorasli, smo spoznali da so te sanje brezplodne, zato človeka obhajajo čudna čustva, ko vstopi v strojni laboratorij prof. Ackereta v Zuerichu, docenta za aerodinamiko. Spoštovanje pred resno znanostjo in mladostne sanjarije st ne dajo združiti, ko zagledamo imenitne priprave v laboratoriju.
Obiskovalcem, ki so govorili s profesorjem, je učenjak rekel: Potovanje v vsemirja bo kmalu mogeče. Morda zelo kmalu. Seveda moramo razlikovati kratko in dolgo potovanje. Kratko potovanje pomeni potovanje teles v ozračje, ki ne zapuste zemeljskega zračnega prostora. Dolgo potovanje pa bi preseglo te meje in bi bilo pravo vsemirsko potovanje.
Kratko potovanje
z letečimi telesi brez ljudi je že sedaj mogoče. To sq rakete tipa V 2, ki so jih Američani izpopolnili in ki doseže višino 170 km. S temi raketami je mogoče zapustiti zemeljsko ozračje, kajti v taki višini je zrak tako redek, da ne moremo govoriti o ozračju. Američani grade raketo, ki
bo zletela 400 km.
Toda kako bi bilo mogoče potovati v vsemirje na raketi z opazovalci? Tudi na to vprašanje je odgovoril Ackeret;
«Ta zamisel se sicer v petih letih ne bo še uresničila, kajti vsi poizkusi so se doslej ponesrečili, ker letečega telesa ni mogoče dovolj učinkovito zavirati pri povratku na zemljo. Vendar vprašanje ni nerešljivo. Medtem ko ima raketa pri dvigu razmeroma skromno in za človeka znosno brzino, pada pri povratku na zemljo po zakonih prostega pada. Zavoro predstavlja samo zrak in ta zavora je žal premalo učinkovita. Tudi prazna leteča telesa niso prišla na zemljo nepoškodovana. Blazno brzino bi mogli zmanjšati tako, da bi krilati izstrelek Spustili na zemljo v tangenti, morda bi ga celo pustili krožiti nekaj krat okrog zemlje, da bi preletel čim daljše zračne plasti. Toda zanesljiva zavora tudi s tem ni omogočena, kajti izstrelek začne zaradi trenja žareti kot meteor. Morda bi bilo zaradi zaviranja treba iznajti posebno raketo, ki bi začela delovati šele pri povratku.
Toda tudi prazna raketa nam nudi zelo zanimive možnosti. Prazna raketa V 2 lahko ponese s seboj aparate, ki jih naravnamo tako, da začno de-
lovat» izven ozračja. Z njimi bi mogli fotografirali Mesec ali zaznamovati «tam zunaj» kake druge podrobnosti. Tudi če bi bil V 2 uničen pri povratku, bi mogli opazovanja rešiti s pomočjo radija. Zlasti bi mogla služiti televizija. Z raketo bi izstrelih tudi televizijski aparat, s katerim bi ostaT v zvezi. Ta način so uporabljali v pretekli vojni za opazovanje sovražnih postojank. Raketna tehnika je sploh v zvezi z visoko frekvenco, ih tema tehnikama se bo verjetno Pr’' družila še tehnika računskega stroja, ki bo omogočila izračunanje razdalje.
Na vprašanje
«Kakšno korist prinaša prazno potovanje?»
je profesor odgovoril: S tem bomo dobili sredstvo za opazovanje v vsenhr-ju, ki ga ne moti atmosfera. Največji in najboljši daljnogledi nam pri raziskovanju osončja ne morejo pokazati, kar je mogoče z neposrednim opazovanjem, kajti tam fotografski posnetek nima motenj. Tu mislimo na mnogokrat razpravljano vprašanje 0 Marsovih «prekopih», o katerih še ve no ne vemo, ali ne gre morda samo za varljivo prikazen. Fotografirali bom° mesec, sonce in planete. Dobili bom0 čudovite slike in posebno lepe bo 0
uI r .rie- Seveda danes še nismo v^’ -*<er š® n‘smo pognali take r2 bon, 2ažele>-.o smer. Toda z radar-ie°Lva,.0 hhko popolnoma točno za-slc 1 Pot izstrelka.
dolgegj potovanja v vsemirje
Oeltohko drugačna. Razvoj Z? se b»0, iet tako presenetljiv, da ne tU<1* misel uresničila, se-ve » . ako kmalu, saj z dosedanjimi sre »ie P^emo le 500 do 1000 km od Z* i’,, a'k' se popolnoma oprostili iCn; krn6 tež00sti» 30 Potrebni mili-rK0bi^aVa bi blla prvih 50.000
Km nbb®no vn05»8”’ ne bi bU° 5C0'00°
naglo izgub^	-ie’ ker Zemlja tam
-„scali „v. lja Privlačno silo. Da bi P p; „ toočje zemeljske privlačno-S P v J,°raIa imeti raketa brzino 11
ek k ndi' V2 ^	2 km
v sce-' Krnai,, .
pospešen jp . bo mogoče doseči 4 km. . ali bo ohrosti je odvisno od tepci j mogoče doseči večjo vroči-pri te,b •freva"iu plinov v raketi, coc 8toinsKptreba misliti tudi na P°-veči® vCrašanenerEi'ie- Morda i® nai-Kater* ^	"f® — vprašanje snovi.
peki®0siti 0gb°
Kdt »hvo , poE°n li 4- b tUi *e£e tel° bi uporablja-lovati, <Jru rak®t, ki bi začele de-«t drugo in bi jih po
vnela in obdržala ta za pogon rakete?
izgoretju zavrgli. Dve ali tri rakete bi služile za izstrelitev izven zemeljskega območja, druge za stopnjevanje hitrosti v vsemirju. Nekaj raket bi morda služilo pri vrnitvi v zemeljsko območje kot zavorno sredstvo, ki bi zaviralo prosti pad. Seveda bi bila taka raketa prava pošast in bi tehtala nekaj stotin ton. Ce bi mogli uporabiti atomsko energijo, bi bilo seveda drugače.
Da bi pristale večnadstropne rakete na drugih nebesnih telesih, je seveda zelo dvomljiva stvar. Mogoče pa bodo n d» ega dne imeli na Mesecu pristaja-iišče. Toda tam vendar ni živih bitij! Verjetnejše bi bilo pristajanje na kakem planetu, toda tu je vprašanje razdalje skoraj nepremagljivo. Na Mesec bi prileteli v 80 urah, na Mars bi potovali več mesecev, do Venere leto dni. Na Marsu je zelo malo zraka in zelo preprosto rastlinstvo, temperatura je nižja kot na emlji. Venera je vedno obdana z oblaki vodnih par, zato o njej malo vemo, najbrž je še v premogovni dobi in tam brez prestanka dežuje.
O pristajanju na nebesnih telesih in planetih si ne smemo delati iluzij. Toda potovanje v vsemirje ni več sanjarija iz romanov Julesa Verna in H. G. Welisa.
NAPIS NA SPOMINSKEM ZNAMENJU
in pospeševale borbenost proti tujemu kapitalu," ki ie pod plaščem nemškega imperializma ali italijanskega iredentizma, hotel zasužnjiti slovenski narod. V obmejnih slo1» venskih pokrajinah — na Štajerskem in Primorskem — so Slovenci v taborski dobi zavzemali postojanko za postojanko, zlasti v Trstu in okolici. Slovensko liud’ stvo si je pridobilo novih sil in moči za politično in gospodarsko borbo. Največ uspehov pa so tabori dosegli pri narodnem in kulturnem prebujanju slovenskega ljudstva. Takrat so stopile v politiko množice. Zato moramo ocen jati tabore s stališča množic in mnogokrat ni važno, kaj je rekel ta ali oni »politični voditeli«. Nekaj po’ litikov pa je, tedaj spontanost množičnega hotenja potegnila za seboj. Za obrobne slovenske rodove, tudi za prebivalstvo v Bregu, je bila ta doba pomembna, ker so ponovno dokazali, da spadamo vsi Slovenci v eno skupno domovino — Zedinjeno Slovenijo in da je mogoč napredek samo v zvezi z vsem slo* venskim narodom.
Trentarske čece in triglavske žene
Za izlet na Triglav ie bilo mnogo reklame, kakor je pač pri «Planinskem društvu» lepa navada. Kar smilijo se mi uredniki, ko jih tovariš predsednik nahruli, da so «pozabili objaviti notico».
No, pa preidimo k stvari! Stožilo se mi je po naših planinah, pa tudi po Bovčanih, Sočanih in Treniarjih. Ko sem se mislil prijaviti, mi je prijatelj rekel, da ima posebno priiiko in da me bo spravil v Bovec. Odpotovala sva že v petek popoldne. Gore so bile ovite v oblake, deževalo je. Ko se je za trenutek pokazal Triglav, je bil ves v snegu. V Bovcu sva se ustavila. Na oknih hotela so slonela tržaška dekleta, ki so tam na letovanju, In žalostno gledala v oblake. «Ves teden je deževalo», so pravila, — «jutri pa moramo že nazaj. Lepo je tu, hrana je tečna, teka pa ne manjka. Kar zadovoljne smo». Ko sva jim povedala, da misliva še nocoj do Soče in potem na Triglav, so nam odsvetovala, češ deževalo bo. Jaz pa, star planinec, star tudi po letih, čeprav še samec, ker me ni nobena hotela, sem vedel, da bo naslednji dan lepo vreme, her je sneg padel zelo nizko.
Ko sva jo prilomastila do Soče, se je jasnilo. Krasna je ta pot, najprej se vije ob Koritnici, nato ob Soči. Dolina je ozka, komaj je prostora za cesto in strugo, na obeh straneh so stene.
Zavila sva v gostilno. Za točilno mizo je stala lepa, zajetna in rdečelična Čeča ter se mojemu prijatelju kar preljubeznivo nasmehnila.
«Ali ga poznate?» jo vprašam skoraj v zadregi.
«Da, da, saj ga vse čeče poznajo, ko pa zna tako lepo plavšati». On se samozadovoljno namuzne.
Spala sva v čisti in prijazni sobi. Za hišo breg in štiri hiše, za njimi pa že skalovje Grintovca, ki se je belil v mesečini.
Sklenila sva, da zavzameva Triglav nekako iz daljine. Sla sva po lepi dolinici Vrsnika, vsej zeleni, edinem kosu vasi Soče, kjer je malce prostora za njive in travnike. Na desni Orni vrh, ves porasel s temnimi smrekami, ki deli to dolino od doline Lepenke, na levi nekaj hiš Na skali. Počasi se vzpenjava proti planini Za skalo. «Mulattiera» gre v serpentinah, polagoma, skozi smrečje in bukovje tik ob potoku. S svojimi starimi pljuči komaj dohajam mladega tovariša, ki je že mesec dni na letovišču in Je zelo spočit. Po dolgem sopihanju se prikaže planina. Tri staje in hram, okoli in okoli ovčji in kozji gnoj. Pred hramom naju pozdravi star mlekar in naju prijazno povabi v motranjost. Pod velikim kotlom, polnim mleka, prasketa ogenj, okoli ognja sedijo trije pastirji. Ponudijo noma mleka in pravijo: «Če bi prišla malo prej, bi vama dali tudi topie skute».
«Kako po kaj gre, ste kaj zadovoljni?»
«Zakaj bi ne bil, «odgovori mlekar. Pred vojno sem pod Italijani siril na planini Za grebenom, ker pa je bil sir prepoceni, nisem nič zaslužil in sem šel delat v jamo Babelj. Sedaj pa sem se vrnil na pianino. Nam ni šlo nikoli posebno dobro, pridelali smo komaj nekaj čomp. sir smo morali dajati poceni za polento, ki smo jo vsak dan trikrat otepali, a malo je je bik). Pa še toliko davkov so nam naložili! Sedaj je res malo kruha, a polente nam ne manjka, davkov pa ni. skoraj nič, saj vedo, da dosti ne pridelamo». To je rekel preprosto in v veri, da bo vedno bolje. Povedal je še, da prodajajo sir po vezanih cenah in tudi po prostih cenah, celo v Bohinj.
Poslovila sva se od prijaznega mlekarja in pastirjev. Na Kaninu je gorelo sonce, nà Grintovcu se je talila tanka plast snega, Kaluder in Vogel sta bila še v senci. Kraseu razgled. Okoli naju vse do Lanževice in Kala same skale, po pobočjih sami gozdovi, v dolini Soča.
Vzpenjala sva se proti Velikim vratom in po urici beda se je odprla pred nama dolina sedmerih Triglavskih jezer, pokazali so se Bogatin, Krn, Škrbina, Crna prst, Komna. Skoraj tekla sva po skalovju navzdol do planine Lepoučnire ter se napila sveže vode ob studencu.
Ob studencu se mi je omehčalo srce in, če ne bi bil zakrknjen samec, bi se mi orosilo oko. Vzdihnil sem in dejal svojemu sotrpinu:	«Veš, tod
sem nekoč hodil z nekim črnookim dekletom Ravno tu sva si hladila žejo, Mnogo ki je že preteklo, zapusti-
la me je, jaz pa še sedaj vzdihujem po njej». Tovariš, realen človek, pa se mi je le smejal.
Sla sva dalje. Izža smrek se je pokazala lepa koča ob Triglavskih jezerih, vsa domača in prijetna. «Gospodinja» je prinesla juho, se mi nasmehnila in dejala: «Ali niste bili tu že lani?» Spoznala me je. Bil sem tedaj brez beliča, imel sem pa lepo aluminijasto škatlo. Zamenjal sem jo za krožnik mineštre s prikuho. Kar žal mi je bilo, da tudi letos nisem prinesel škatle, ker se ji je prva pokvarila.
Na Lepi špici so se začeli zbirati oblaki, toda nisva se ustrašila in krenila sva naprej. Steza se je vzpenjala proti Hribaricam, mimo jezera na Zelnarici.
«Odkod pa so prišle te ovce?» Sem se začudeno vprašal «saj tod ni planin». Pastirček pa mi je povedal: «Trentarske so, iz planine Trbiščna». •Kaj pa je to nam Trentarjem, in še pastirjem povrhu, kakor da bi preskočil kup gnoja, «se je odrezal fan-
te in me skoraj s pomilovanjem pogledal, češ «če je tvoj meh za nič, kaj laziš tod po hribih».
Začele so padati deževne kaplje, nato so naletavale redke snežinke. Bila sva na Hribaricah. Tod so pozimi krasna smučišča. S Hribaric sva prisopihala na Kanjavec. Z Doliča se nama je prijazno nasmihala obnovljena Tržaška koča, katero so ta dan odprli. Spustila sva se po skali in prišla do koče.
Tam je bilo vse živo. Ko sva s tovarišem vstopila, so naju proglasili za «delegata». To je pomenilo ležišče in večerjo, kar sva kot «nesramna novinarja» rade volje sprejela.
Živo in veselo je bilo v koči. In ko je padal mrak, so se pokazali prvi «Triestini». Med njimi je bil tudi naš slavni turist, novinar, ki hodi na planine vedno v dolgih hlačah. Vsa čast mu, samo štiri urice je rabil iz Zadnjice. Za njim se je prismejala znana prosvetarka, nato pa še Idrijčani. In ti so privlekli s seboj še svoje otroke ia celo po Komarjevi, ki ni kar tako.
Rižot je zelo razveselil zlasti- delegate. Vince je razvezalo jezike, ljudje so se seznanjali in se udomačili.
Zjutraj smo mahnili na Triglav. Nekaj nas je šlo po bližnjici, nekaj po Kugyjevi. Tudi jaz sem bil radoveden, kakšna je ta vražja «direttissima», o kateri so toliko pripovedovali alpin-ci. No, nič posebnega. Rekel bi, da te sama vrv vleče na vrh. Ponekod sta kar po dve.
O razgledu s Triglava ne bom pisal, ker je to že opravil «planinec z dolgimi hlačami». Otvoritev koče je bila res svečana. In še nekaj moram povedati.
Neki «stari» planinec je vodil kar sedem Tržačanov. Imel je s seboj tri zemljevide. In glej, ko Je prišel v Zadnjico, je videi na desni «mulattiere», na levi «mulattiero». Mislil si je. Ta na desni je normalna, ona na levi pa je «Komarjeva». Krenili so po «Komarjevi». Toda Komarjeva je bila v sredi. Sli so proti Ozebniku in k sreči našli markacijo, ki jih je pripeljala pod Vodnikov Vršac k gornjim Triglavskim jezerom in čez Hri-bkrico. H koči so prišli opoldne. Vrb Triglava jim je ušel.
rrigiav»»»»u neun zena, z-iaroroga in blodečega divjega lovca pa nisem videi. Tudi «turist v dolgih hlačah» teh prikazni ni videl.	KVAS
Stran naših kmetovalcev
0 SILOSIH m SLADKI SILAŽI
Rdeča ali laska detelja
Avgust je najprimernejši čas za setev rdeče detelje. Priporočljivo je, da si vsak kmetovalec obseje s to deteljo primeren kos zemljišča, saj pride le na ta način zgodaj spomladi do zelene krme, ki je večkrat že prepotrebna, posebno če so se seniki med dolgo zimo izpraznili.
Pri pripravljanju zemljišča za setev rdeče detelje moraš v prvi vrsti misliti na dobro seme. Kupuj vedno očiščeno seme. Ako si nabaviš takšno seme. moraš biti gotov, da bo vse vzklilo.
M ado zdravo seme rdeče detelje se spozna po enakomerni rumeni barvi. Ako je seme temnordeče. je gotovo staro. Kaljivost dobrega semena znaša nad 85, či-stot pa lahko nad 95 odstotkov. Oluščenega semena zadostuje za vsak ba 35kg. Dobro je, da se ne obsejejo njive hkrati z laško deteljo, marveč da se obsejejo razne njive v primernih presledkih, z razliko nekaj dni. V takem slučaju je več časa neprezrela laška detelja za zeleno krmljenje, Seme laške detelje se seje z roko, a bolje je, če se uporabi za to sejalni stroj, ker se precej semena prihrani. Posejana detelja naj se pobrana. da se seme na lahko zakrije z zemljo.
Napredni živinorejci so že pred mnogimi leti spoznali, da sušenje trave in pridobivanje sena, kakor je pri nas še v navadi, ni najbolj koristno in najboljše. Kako rada se pase živina na mladi pravkar dobro ozeleneli travi- Kako se dvigne mlečnost pri kravah ob taki paši! Gotovo mora biti v taki travi nekaj posebnega, kar živini tako prija. Cim bolj pa trava raste in dozoreva, tem več izgublja teh posebnih koristnih snovi. Zakaj ne bi dajali živini samo take mlade, sočne, poganjajoče trave vse leto, tudi v zimi?!
Pri nas je glede trave in sena še vse postarem. So leta, kot ja bilo na pr. letos, ko pridelamo le toliko krme, da smo lahko brez skrbi do spomladi; a večino košenj pa nam vzame suša in s prehrano živine je križ.
Leto za letom tarejo našega kra-škega kmetovalca skrbi, kaj bo krmil, kam bo šel po krmo in predvsem po denar za nabavo iste-
Do nekakega zaključka pa moramo vendar priti, kajti tako ne more napredovati naše kmečko gospodarstvo- Po'agoma bomo morali tudi pri nas misliti na zidavo silo sov, v katere bomo vložili čim več
zelene krme; detelje, pitnika in vseh mogočih vrst drugih zelenih odpadkov- Le če bomo tako storili, bomo povečali zalogo naše krme. Z dobro in izdatno sočno krmo bomo predvsem povečali donos mleka, ki je že itak naš edini vir. Očividno je, da se nam bo izplačalo vzdrževanje mlečne živine!
Gotovo ste. že čitali ali slišali o raznih tipih silosov, kot je na pr. ameriški, švicarski in tako imenovani kremonski.
Pri ameriškem tipu se vlaga zelena krma v visok okrogel stolp, ki je po večini iz betona. Krma se dobro stlači, na vrhu pokrije s senom ali plevami in nazadnje še obteži.
Pri 'švicarskem načinu vlagamo, krmo y štirioglate betonirane prostore, podobne majhnim sobam, katerih širina in dolžina meri navadno 4.5 m, višina pa je kakih 5 m.
Glavna razlika med ameriškim in švicarskim načinom insiliranja je ta. da deluje na pravilnost sprememb, ki se vršijo v krmi v prvem primeru teža krme sama (ker je stolp precej visok; do 15 metrov in 'še več), v drugem primeru pa pokrov, ki izvaja s pomočjo raznih naprav velik pritisk na krmo. Med
prvim in drugim načinom so razni prebodi, tako na pr. kremonski tip. Glavna prednost silosa kre-monskega tipa je ta, da vanj lahko vlagamo krmo, ki ni več sveža, ampak je že na pol suha.
V obeh vrstah silosov podlega krma kvašenju, vsled česar se ugreje. Velik tiak, ki ga izvaja pri ameriških silosih visoka plast krme, pri švicarskih pa pritisk pokrova, povzroča, da' se krma ne skisa-Torej v ameriških in švicarskih silosih ne dobimo kisle, ampak prijetno dišečo sladko insilažo.
Na mesto ocetne in maslene kisline, ki sta zastopani v kisli krmi v večji meri, prevladuje v sladki insilaži prijetno dišeča mlečna kislina, ki blagodejno vpliva na prebavo.
Sladko insi’ažo pokladamo brez skrbi lahko tudi mladim in brejim živalim in Se nam ni treba bati kostolomnice ali zvrženja, ki lahko nastopi pri preobilnem krmljenju s kislo krmo.
Zakaj se je sladko kvašena krma tako hitro razširila? Kake so njene prednosti pred navadno suho krmo — senom?
Pri pokladanju zelene krme v
silose krmo bolj izkoristimo. S sušenjem sena je vedno združena izguba njegove redilne vrednosti. Najboljši deli vsake krme so tisti, ki pri sušenju po večini odpadejo, posebno ob deževnem času, ko traja sušenje dalj časa. Preračunano je, da ohrani seno le približno 75% redilnih snovi, ki jih je imela zelena krma. Pri pripravljanju sladke insilaže se izgubi samo 10, največ 12% redilnih snovi.
Manjvredna krma, kot so razne močvirne trave, dalje gozdna trava in oistrice iz suhih rebri se pomešajo med dobro, sočno deteljo alt | travo v silos in postanejo tako j uporabne za živino.
I Ker v silose nakladamo zeleno 1 mo, nismo odviani od dežja in zato to lahko travnike kosimo pravočasno. Na ta način povečamo množino druge košnje in s tem pomnožimo pridelek krme. Poizkusi so neizpodbitno dokazali, da molzne krave, ki se v zimski dobi krmijo S sladko insilažo, povečajo množino mleka za 1/2 do 1 Utr- Ce so imele prej slabo mleko, se poveča celo za dva litra in 'še več- S tem je seveda povečan tudi dohodek živinorejca-
Živina, ki se krmi pozimi s sladko insilažo, je mnogo bolj zdrava kot ona, ki dobiva samo suho krmo-Živina, ki jé insilažo, je rejena, dlaka ima lep masten lesk, sploh je v dobrem stanju in zdrava. Cé
Žilni molj nam dela škodo
Kmetovalci iz miljsko-dolinskega okraja se letos močno pritožujejo, da jim žitni molj (linea granella) dela precejšnjo škodo. Da škodo vsaj omejimo, je treba proti temu škodljivcu nastopiti pravočasno in odločno. Ne odlašajmo s pokonče-vanjem, da ne bo prepozno! Zdi
se mi, da ga poznamo vsi, mogoče bo pa vendar še kdo vprašal, kakšen je prav za prav ta žitni molj.
Prav tako nevaren škodljivec žita v shrambi kot žitni žužek, le da je žitni molj metuljček in to prav majhen in droben, tako da z razprostrtimi krilci meri komaj dva cm. Prednja krilca ima pisana zadnja pa siva. Kot metuljček živi žitni molj samo poleti in se v tem času vtihotapi skozi odprto okno v žitno shrambo, kjer samica odlaga jajčeca na žito.
Marsikdo bi dejal, da takega metuljčka še nikoli ni videl v svoji žitni shrambi. Seveda ne, ker se podnevi — bolje ob svetlobi — moljev metuljček skriva, mirno sedeč na stropu ali stenah kašče. Leta in jajčeca odlaga le tedaj, kadar je v kašči tema. Zato je žitni molj prav za prav vešča ne pa molj.
Iz jajčec se izležejo črvi, ki iim pravimo tudi ličinke ali gosenice. Ti črvi, ki so bele barve z rjavkasto kapico, razjedajo žitno zrnje od zunaj in sicer tako, da se moljev črv zaprede z žitnimi zrni v nekako kepico, sredi katere tiči in žre zrno za zrnom. V takem zapredku je tudi do 20 in še več žitnih zrn, razen tega pa polno blata
okoli moljevega črva. Po takih zapredkih je moljevo žito hitro spoznati. Ako take kupčke povohamo, nam smrdijo! Tega slabega vonja se od moljevega blata navzame vse žito in tudi moka iz moljevega žita ima neprijeten vonj in okus.
Kako pa je treba torej žitne molje uničevati in zatirati?
Najprej moramo do konca spoznati njihovo življenje. Prej sem rekel, da moljevi črvi ali ličinke razjedajo žitno zrnje, ki ga zavijajo v zapredek okoli sebe. Nekako septembra meseca so ličinke tìorasie, tako da merijo približno poldrag centimeter v dolžino. V tem času prenehajo žreti in /ležijo sem in tja po površini žita,, kjer iščejo primernega mesta, da bi se Zabubile. Kadar lezejo, puščajo za seboj svojo prejo, tako da je vča-sin ves žtni hup preprežen kot s pajčevinoi Tudi po tem spoznamo. Ha je žitna shramba okužena z ‘molji.
Molj čez zimo navadno sploh ne ostane na žitu, temveč si najde kak kotiček ali špranjo v steni, kjer si napravi zapredek in preživi v njem zimo še kot ličinka. Sele spomla di se zabubi in v začetku poletja se prikaže molj na dan spet kot metuljček. Ako sedaj očistimo in razkužimo kaščo, bo to jesen moljevih ličink zares konec.
Kako bomo zatirali žitnega molja? Prav tako kakor žitnega žužka, fižolarja in graharja. Do polovice napolnjene vreče z okuženim žitom stavimo v gorko krušno peč. Pri toploti 550 c poginejo približno v eni uri ne samo. metuljčki in ličinke, marveč tudi bube in jajčeca. Najbolj zanesljivo sredstvo proti žitnemu molju pa je ogljikov žve-plec (solfuro di carbonio), za ka terega nabavo lahko zaprosite pri kmetijskem nadzofništvu za nakazilo, s katerim boste kupili v za dragi ogljikov žveplec po zmerni ceni.
Vprašali boste, kako pa prav za prav uporabljamo ogljikov žveplec? Na vsak kubičen meter prostornine (10 hi) uporabimo ne glede na to, ali so posode polne ali ne, 40 do 50 dkg tekočine. Na posodo po 100 kg žita, torej po 4 dkg ogljikovega žvepleca. Tekočino vlijemo v kozarec aii drugo posodo in jo pokrijemo z mrežico ali go-stopreluknjanim kosom lepenke. Posodo položimo v (10 do 20 cm pod površino) sod ali drago posodo, v kateri razkužujemo žito, pogrnemo z odejo ali s kako drugo
stvarjo, tako da je posoda nepro-dušno zaprta. Tekočina se v nekaj urah spremeni v strupen plin, ki uniči vse, kar miglja v zaprtem prostoru. Po par dneh odstranimo pokrivalo in prezračimo žito,
Pri uporabi ogljikovega žvepleca, posebno pa ko odstranimo pokrivalo s posode, se ji ne smemo približati s prižgano lučjo ali cigareto, ker je plin vnetljiv in lahko nastane eksplozija. Plin je nevaren strup tudi za ljudi in živali in je treba zato žito razkuževati v prostorih, kjer teh ni.
Poleg že omenjenih načinov razkuževanja žit se zadnje čase že zelo uporablja tako imenovani DDT prah »marca bianca«. Ker je njegova uporaba danés precejšnja in učinkovita, hočem objasniti o njem vsaj nekaj tehničnih značilnosti in način uporabe:
t. Razkužilna mož je dolgotrajna.
2.	Z lahkoto se razprši med maso žita. ki ga razkužuiemo. To dosežemo že z samim mešanjem z lopato ali pa grabljami med potresani em.
3.	Z lahkoto ga tudi ločilo od semena. Zadostuje, da žito prevja-mo.
DDT deluje na raznovrstne škodljivce kot so žitni žužek, žitni molj in drugi, ki napadajo žita. koruza ječmen, oves, fižol in druga vskla-diščena semena. Vprašamo se, kako se prav za prav uporablja DDT? Cisto enostavno! Kot sem že zadnjič omenil, uporabljamo DDT proti fižolarju tako, da potresemo seme in dobro premešamo z lopato. Enoko napravimo pri žitu. Žito pa moramo premešati tako dobro, da se prah popolnoma oprime zrnja.
Kdaj bomo pa razkuževali z DDT? Dasi z DDT dosežemo po-
polno razkuženje žita, čeravno je isto že močno napadeno od molja, svetujemo, da razkužujemo ob
vskladiščenju! Na ta način si prihranimo neprestano pregledovanje kašče in tudi naknadno razkuževanje žita, ki je bilo že močno napadeno po molju.
Rabimo 100 gr DDT za stot pšenice. To količino pa moramo po potrebi povečati (do 200 gr na stot), če je žito že močno napadeno.
Važno je vedeti še ta da žito, ki ga razkužujemo z DDT »bele znamke«, popolnoma ohrani svojo ka-lilno moč.
To je bilo na kratko povedano o rabi prahu DDT pri razkuževanju žit. Vem. da se pri nas še najraje razkužuje z ogljikovim žveplenem — in po pravici povedano, dostikrat pa sploh nič —. Ne smemo zanemarjati tega tako važnega opravila, ki nam ohrani žito v kašči zdravo. Naj kdo poizkusi s prahom DDT, tako se bo sam prepričal o učinkovitosti tega novega sredstva proti neštetim škodljivcem žitaric in drugega zrnja sploh.
ji 'odvzamemo sladko krmo, je ne* mirna in le nerada žre seno.
Pri pokladanju zelene krme v silose postanemo popolnoma neodvis* ni od vremena. Ce nam vreme dopušča, pustimo krmo na polju, d& ovene, če pa je dež, jo spravljamo kar tako v silos. Ker mora imeti krma v silosu samo 75 do 80 od* stoikov vode, mešamo premokro krmo s suho rezanico ali s pleva* mi. Travo iz suhih leg spluh m treba puščati, da ovene, ker ima itak malo vode. To je glavni in najboljši razlog, zakaj so se silosi tako hitro razširili. Koliko skrbi prihrani silos kmetovalcem v onih krajih, kjer mnogo dežuje In se seno le redko kdaj dobro posuši. Koliko truda in dela odpade s sušenjem in neprestanim obračanjem mokrega sena, ki mu dež ne pusti pod streho.
To so kratko naštete prednosti, ki jih ima sladka insilirana krma pred suhim senom. So sicer še druge, toda te popolnoma zadostujejo, da začne vsak napredka željen kmetovalec razmišljati o njih in se zanimati zanje-
KLAJNO apno
Vsaka žival potrebuje za tvorbo kosti, mesa in krvi fosforne kisline in apna. Ti dve snovi so sicer v vsaki krmi, a ne vedno v enaki množini. Poznamo krmo, ki vsebuje prav malo omenjenih snovi. Ce pokladamo živini trajno le tako krmo brez vsakih drugih dodat kov, se ne more pravilno razvijati, boleha in hira.. Ce je krava, ki jo krmimo s tako krmo, breja, trpi tudi zarod v svojem razvoju-
Zadostno množino apna in fosforne kisline vsebujejo dobro travniško seno, posušena detelja posebno pa lucerna, fižolova in grahova slama ter sezamove in makove tropine- V nezadostni množini jih je v repi, pesi. krompirju, v žitni slami, senu iz kislih trav (z močvirnatih zemljišč) ter v onem senu, ki smo ga pridelali na takem zem Ijišču, ki mu primajkuje apna in fosforne kisline na pr. ilovnata zemlja.
Živinorejec, ki pozna navedene lastnosti krme, mora takoj ugotoviti, ali dobiva njegova živina dovolj fosforne kisline in apna. Ce ni tako, lahko po potrebi krmo izpopolni. Živina, ki ji pokladamo seno in močna krmila, dobiva zadostno množino fosforne kisline in apna. Živina, posebno pa mlad)
prašiči, ki j ili hranimo večinoma hrano, ki se rada skisa v črevesju.
s krompirjem, repo, peso in delno z zrnjem, nimajo dovolj teh snovi. Tem jih je torej treba nadomestiti, pa naj bo na ta ali oni način. Izpopolniti je mogoče tako krmo vsaj delno z drobno zmleto in izprano kredo. Ce pa hočemo doseči popoln Uspeh, nimamo drugih sredstev, kakor da pokladamo živini fosforno kislino tako imenovano klajno! Dobro kKajno apno vsebuje približno 40 do 42% v želodčnem soku raztopljive fosforne kisline-
Priporočljivo je pokladati klajno apno živini v sledečih primerih:
1.	Ako ima žival šibke kosti, posebno pa če trpi za kostolomnico.
2.	Ce je žival breja; taka žival rabi fosforne kisline in apna ne le za lastno telo, temveč v prvi vrsti tudi za razvoj zaroda; posebno po teh snoveh čuti živina v drugi brejnosti in med dojenjem.
3-	Mladi živini, da se njeno okostje dobro razvije in utrdi-
4-	Ko pokladamo živini slabo seno ali rezanico ali pa seno s pustih travnikov.
5.	Molznim kravam, ker rabijo te snovi za mleko.
6.	Ko napajamo živino z mehko vodo (deževnico)'.
7.	Ako pokladamo kislo (pride-t lano na močvirnem svetu) ali tako
8.	Ce živina boleha-
9.	Ako pokladamo živini repo, peso, krompir ali korenje.
10.	Ako se živina slabo razvija, če ima premalo krvi in ako postaja plemenska živina mršava brez vidnih znakov bolezni.
Kdaj naj začnemo pokladati klajno apno? Kakor hitro zapazimo, da živina boleha ali kaže kakšno razvado, ji moramo pokladati apno-Goveji živini, ovcam ter prašičem ga pokladamo na ta način, da ga najprej neko' iko poškropimo z vodo, ga nato primešamo detelji» oblodi ali rezanici- Konjem potro simo klajno apno po senu, ki smo ga prej poškropili z vodo-
Koliko klajnega apna pokladamo živini dnevno? odraslemu konju 15 do 20 gramov, odrasli goveii živini 25 do 40 gramov, pitanemu volu 40 do 50 gramov, odrasli ,jV£/ in odraslemu prašiču po 10 do 21 gramov, žrebetu in teletu po 8 do 15 gramov, jagjetu in mladem, prašiču po 3 do 6 gramov, pišč®-'^ 0.50 do 1 grama, kokoši 1 do grama.
Ni potrebno, da apn0 _ vsakokrat
posebej tehtamo. Jemljimo g/* žlico. Navadno velika žlica vse u ^ okrog 20 gramov,, mala pa okrog 10 gramov klajnega apna.
Stran naših gospodinj
it*
I

I

hu hi IB
Petek: Testenine s paradižnikom, solata, jabolčni štrukelj. Večer-j a : Prežganka, ocvrte ribe, paradižnik.
Sobota: Zelenjadna juha, zrezki, ocvrt krompir, kumarice. V e č e r-j a : Krompirjevi cmoki, jetra v omaki, radič.
Nedelja: Grahova juha z rižem, pečenka, mešana solata, krompirjev pire, orehova potica. Večerja: Goveja juha z jajcem, ruska solata, čokoladna strjenka.
Ponedeljek:	Krompirjeva juha,
mesne pogačice s paradižnikovo omako, sadje. Večerja: Rižot in solata iz paradižnikov in kumaric.*
Torek: Juha iz zelene,* nadevane melancane, češpljevi cmoki. Večer j a : Ribe, mešana solata, kompot.
Sreda: Fižolova juha z rižem, dušene buče, ocvrt krompir, sadje. Večerja: Rižot z guljažem. mešana solata.
Četrtek: Zdrob na juhi, kuhana govedina, kruhovi cmoki s paradižnikovo omako. Večerja: Polenta z nadevanimi paprikami.
Solata iz paradižnikov in kumaric
Kumarice olupimo, odstranimo peške, jih narežemo in zložimo v skledo poleg narezanih paradižnikov. Vse poškropimo s citronovim sokom. Kumarice potresemo z majaronom, paradižnike z narezanim peteršiljem. Preden nesemo na mizo, zložimo izmenoma kumarice in paradižnike ter jih poškropimo s
>ZADNJI POZDRAV POLETJA IN POLETNIH OBLEK. PRIHOD-^ NJIC BOMO PRINESLI PRVE JESENSKE NOVOSTI.
kisom in soljo.
Juha iz zelene
1 do 2 gomolja zelene očistimo, razpolovimo in skuhamo v 1 litru vode, ki smo ji dodali nekoliko masla in soli. To juho precedimo in
jo zlijemo v kozico, kjer zarumenimo na maslu 2 žlici moke in kuhamo 10 minut. Juho osolimo, stepemo v njej eno jajce in še enkrat zavremo. Na koncu jo potresemo z drobno sesekljano zeleno.
O vonj n in duhu
Naravoslovec Linné in fiziolog Zwardenaaker sta vse znane duhove živalskega in rastlinskega izvora in vse kemične stvari trde, tekoče ali plinaste oblike razdelila v sedem oziroma deset značilnih vrst. V te vrste duhov uredimo lahko vsak duh, ki razdraži, naš vonjalni živec in ki ga v možganskem centru zaznamo kot prijetnega ali zoprnega. Razločujemo eterične, aromatične, ambrozične in fragantne prijetne duhove — kot na Primer različna eterična olja, sadeže, vosek, začimbe, janež, kafro, ambro (božanska jed) mošus, cvetice, vaniljo, benzoe; na drugi strani pa slabe zoprne duhove l) po česnu in čebuli; sem spada tudi kakodil ihtiol in asa foetida imenovan hudiček drek, 2) po duhu starih kozlov kot špajka, faščobne kisline, koštrunov loj, 3) priskutni duhovi, ki povzročajo slabost, bruhanje —
BERITE
LJUDSKI
TEDNIK
I
;a
..•n,
<>tL
vr
•* s,
risiti
Dr..
i r;
i W.
različne, mrhovine, črevesno blato — star urin, scatol, 4) gnusni kot mak, *Pium stenice in 5) smolnati duhovi kot žgana kava, genol itd.
Vsi ti dobri in slabi duhovi so za naš nos in vonj občutljivi. Govorimo tudi o ostrih duhovih, ki ne dražijo s^mo vonjalnih živcev, ampak isto-tasno tudi občutljive živce trigemina; sWi spada klor, brom in jod, salmiak, kren, jesih gorčica i dr. Dober vonj Je potreben določenim poklicem, zdrav-hiku kemiku, lekarnarju, bolničarki, ^esinfektorju, laborantu; nadalje potrebujejo dobro razvit duh vrtnarji, cvetličarke, dišavarji, kuharice, usluž. benci in poskuševalci v vinski, čajni, kmetijski, tobačni stroki. Saj razločujemo danes nad 200 različnih par-temov od juhte do vijolic; nad S00 vrst čajev po barvi in okusu, duhu in aromi, preko 60 različnih naravnih na-Uuznih in buteljskih vin — ne toliko Po alkoholni jakosti kot po okusu in uhu buketi in aromi. Vonj in okus
določata o nastavitvi in dobri plači teh nameščencev, ki morajo zelo paziti, da se z nahodom, prehladom ali drugimi strupi kokain, morfij ne okvarijo občutljivega organa vonja.
Delavci v tovarnah mila, kleja, kožarji, strojarji, črevarji, čistilci kanalov in stranišč, konjederci, grobarji se s časoma privadijo neprijetnemu prodirnemu smrada svojega poklica in jim tozadevni vonjalni živci v nosu popolnoma otope, da sploh ne čutijo zoprnega duha. Podobno se privadijo medicinci, laboranti, anatomi in kirurgi na neprijeten duh mrličev pri raztelesenju in operacijah v secirnih sobah, mrtvašnicah. Prediren duh razkrajajočih se trupel, zločestnih novot-tvorb, ki občutljivemu človeku obračajo želodec in ostaja še dneve in dneve v nosu in spominu. Znano nam je, kako zoprn duh prihaja včasih iz nosa ali ust od gnojenja slabih gnilih zob in drgali, slabega želodca, od prepotenih pazduh ali od razkrajalnega izločka notnih nog. Smrad teh bolezni pr zanemarjeni higieni je večkrat neznosen za vsakega, ki pride v bližino; Boh nik sam ne občuti lastnega smradu, ker mu je vonjalni živec otrpnil; opaža pa, da se ga ljudje izogibljejo.
V srednjem veku so uporabljali za zdravila pri živčnih boleznih, spolni slabosti in za ljubezenske napoje prav ostudne in gnusne stvari; zoprne izločke živali in človeka kot urin, blato, spermo, ki, izločke lojnic in znojnic, izločke španske muhe, šorpijo-na, krastače, kače, itd. Kakor kažejo slike so te «Drekapoteke» — uporabljale vso to nesnago. Od vseh teh smrdljivih zdravil so se nam pa še danes ohranila bobrovina (Castoreum Bibergeil) izloček šlez v bližini spolovil bobra; mošus — enak izloček moškatnega kozliča in cibet afrikanske Zibeth mačke. Prah zdrobljenih španskih niuh ter rastlinski hudičev drek asa foetide, ambra in špajka. Kar evropejskemu nosu ne ugaja, prija pa radi svojega zoprnega duha narodom orienta in južnega otočja.
Uporaba premočnih dišav omrtvi vonjalne živce za te dišave in amehku-ži človeka. Na vzhodu v domovini teh močnih dišav, zibelki parfemov, še da. nes uporabljajo ta dražila. O kardinalu Richeiieu-in trdi zgodovinar, da mu je zaradi močnih dišav vonjalni organ toliko oslabel, da mu je ostal prijeten
samo še duh lastne nočne posode.
Da preprečijo smrad razkrajajočega se mrliča, so stari Egipčani svoje faraone balzamirali ali pa jih kot mumije preparila. Navada balzamiranja se je ohranila — in v sarkofagih in mavzolejih hranijo znamenite mrliče, da ne razpadejo.
Zenske nimajo samo bolj razločnega čuta za barve ter bolj razvitega sluha, temveč je tudi njihov vonj ostrejši od moškega. Za časa pubertete, čišče, mene in nosečnosti se občutljivost vonja navadno izpreminja; nastopa lahko preobčutljivost — hiperozmija, neobčutljivost — anezmija — za vse ali samo za nekatere duhove; nastopa tudi zamenjava različnih duhov — pa-rozmija navadno v smislu kakozmija — da se občuti namesto prijetnega -samo zoprn duh.
Nadaljevanje prihodnjič
Odkod kuhinjska soda ?
Eden najvažnejših proizvodov kemijske veleindustrije je vsekakor so da, ki je v najraznovrstnejše svrhe uporabljana snov. V velikih tovarnah, ki so posajene po vsem svetu, pridelujejo to belo. kristalinično spojino. Saj vam vendar ni neznana snov! Toda ne služi nam samo za pranje, kar menda mislijo gospodinje. Soda je važna izhodna snov za pridelovanje mnogo drugih proizvodov. Le bežno si oglejmo, čemu uporabljamo sodo in kaj vse lahk0 iz nje izdelujemo.
Iz sode, ki jo kemiki nazivajo na trijev karbonat/dobivamo Ižr.i kamen imenovan kavstična soda, ki poleg drugega služi tudi za izdelovanje mila. Velikanski pomen pa ima soda v industriji stekla, saj je važna surovina za tvorjenje steklene snovi. Nadalje uporabljajo sodo v keramični industriji. Z njo tvorijo steklovino, s katero je prekrito površje lončenih posod. S sodo pripravljajo razne zdravilne preparate. Velika uporaba sode je v tvornicah mila in splon v podjetjih, ki izdelujejo pralne praške in raznovrstne čistilne tekočine. Potem jo dodajmo v določenih množi nah vodi, katero ogrevamo v parnih kotlih. Soda namreč prepreči izločevanje bele apnenčeve plasti — ko-tlovca _ na notranjih stenah parnih kotlov. Tudi pri tvorbi tiskarskih črnil rabijo sodo. Nadalje jo uporabljajo v tekstilni industriji, za čiščenje lojevega olja, pri izdelovanju papirja, umetnih barvil in ulirama-rina, v kovinski industriji.
Dandanes uporabljamo le sodo, Ki Jo na umeten način izdelajo v kemijskih tovarnah. Toda v oni dobi, ko Se ni bila tako razvita kemija kot je v poslednjih stoletjih, so uporab-, ijall sodo, ki Je bila naravnega izvora. V malih množinah se nahaja soda v naravi kot mineral v bližini Segedina na Madžarskem. Sodo vsebujejo tudi neka posebna jezera v Egiptu in Venezueli. Na obrežju ter jezer se izloča soda v obliki-bele prevleke. V Egiptu pravijo tej jezerski sodi »trona« v Venezueli pa »urao«. Ze stari Egipčani so s pridom uporabljali to naravno sodo. Rabili so jo predvsem za izdelovanje zdravilnih maž. Pozneje so ugotovili, da se lahko tudi pepel rastlin uporablja prav tako kot soda. v rastlinskem pepelu Je nam reč neka sodi slična snov, imenovana pepelika. To tvarino lahko prav tako kot sodo uporabljam0 za izdelovanje mila, stekla, za pranje in Se za druge namene. Ob oceanski obali zapadnoevropskih dežel nahajamo izredno velike množine morskih rastlin predvsem alg. Zato so v teh državah pričeli natfirati te rastline, da so iz njih s sežiganjem dobili sodi sličn0 pepe-liko. Tovrstno sodo so proizvajali predvsem v Španiji, Franciji in na Škotskem. V Španiji so nazivali to sodo »barilla«, na normandski obali, na isti način dobljena soda se je imenovala »varek«, soda alg pridelana
na Škotskem pa je dobila ime »Help«. Na ta način so dobivali sodo vse do začetka 19. stoletja.
Toda na ta način dobavljena soda ni mogla več kriti gospodarske potrebe. V dobi francoske revolucije so porabili za izdelovanje razstreliv izredno velike količine pepelike. Proti koncu 18. stoletja se Je tudi izredno povečala poraba mila, katerega izdelovanje je bilo prav tako navezano na pepeliko, ki so jo dobivali iz morskih rastlin. Poraba mila je bila tako velika v Franciji zato, ker se je izredno razmahnila bombažna inoustri-Ja. Franciji je naenkrat primanjkovala soda, katero zaradi mednarodnih prilik ni mogla dobivati Iz tujine. V tej stiski je razpisala francoska akademija znanosti natečaj za najboljšt način industrijskega pridobivanja sode. V tem tekmovanju znanstvenikov je leta 1791 zmagal francoski kemik Leblanc. Po načinu, ki ga Je Iznašel ta mož, so pričeli pridobivati sodo sprva v Franciji v kemijskih tovarnah. Leta 1924 je začela obratovati v Angliji industrija sode pri Newca-stlu in Liverpoolu.
Oglejmo si pridobivanje sode po Leblanc-u.
Najprv0 obdelujejo morsko sol (kuhinjsko sol) z žvepleno kislino. Pr, tem nastajata dve snovi: solna kislina in natrijev sulfat. Solna kislina je vsem znana, natrijev sulfat se pa prodaja tudi pod imenom Glauber-Jeva sol ali grenka sol. To Je namreč ona snov, ki jo rabimo kot odvajalna sredstvo. Grenko sol nato zmešajo z zdrobljenim apnencem in premogom. To mešanico žare v posebnih krožnih pečeh. Pri tem nastaja poleg drugih proizvodov tudi soda. Iz te tvarine dobe sodo s temj da jo izpirajo z vodo. Vodno raztopino sode zatem uparijo. Voda izhlapi, v kotlih pa preostane soda. Ta način pridobivanja sode je precej zamuden ter porablja zelo velike količine premoga. Zato ni nič preveč zaželen v deželah, ki so revne na premogu.
Od leta 1862 dalje so pa pričeli izdelovati sodo po Solvay-jevem načinu, ki ga je izdelal Belgijec Ernest Solvay. Saj je ponekod v rabi naziv za sodo — Solvayjeva soda. Ta način Je izredno preprost in prav nič zamuden. V raztopino morske soli uvajajo plin amoniak in plin ogljikov dvokis. Pri tem se izioči iz tekočine težje topni natrijev bikarbonat, imenovan tudi soda bikarbona. V vodi pa preostane raztopljen salmiak, ki tudi nastaja pri tem kemijskem procesu. Sedaj ločijo izločeni natrijev bikarbonat od tekočine ter ga v posebnih pečeh močno ugrejejo. Na ta način se natrijev bikarbonat pretvori v vsestransko uporabljivo sodo.
Iz stranskih proizvodov Solveyeve ga načina pridobivanja sode lahko zopet dobimo oba potrebna plina, namreč amoniak in ogljikov dvokis (dioksid). Torej ni tu nikarkršnih izgub.
KONSERVIKANJE MASLA
-e
kako zboljšaš okus žarkega masla
Maslo, ki ni bilo skrbno pripravljeno ali ki ga niso izdela’i v snažnih mlekarnah, kaj kmalu dobi
neprijeten žarek okus, posebno še v poletnih, vročih mesecih. Zarko-sti mas'a ne povzroča mleko, temveč zelo živa bitja, imenovani mikroorganizmi, ki so predvsem v vodi, ki služi za izpiranje mas a. Nadalje spremeni maslo svoj okus tudi zaradi zraka in svetlobe. Da preprečimo okvare masla, ie torej potrebno, da ga hranimo v temnih in hladnih prostorih. Vsekakor je pa izredno važno, kako maslo izdelujemo. V mnogih mlekarskih podjetjih dosežejo dolgotrajno vzdržnost masla s tem, da ga mnogokrat izpirajo z vodo. Na ta način izperejo iz mas a mlečni sladkor, ki ie sestavina mleka. Na sladkorju se namreč naselijo omenjeni mikroorganizmi in ga pr.č-
no razkrajati. Ko porabijo mikroorganizmi ves s’adkor y maslu, tedaj prično ta mala bitja napadati tudi maščobe in beljakovine, iz katerih se mas’o sestoji. In tedaj dobi maslo oni neprijetni duh in
previdni pri izpiranju. Ako izpiramo preveč krepko, tedaj lahko izgubi maslo svoj znači ni duh
Zelo dolgo ohranimo maslo v hladilni omari, kjer ga hranimo pri 20 C pod ničlo.
Ponekod maslo solijo. Soljeno maslo, ki ga hranimo v neprodus-no zaprtih glaziranih lončenih posodah se drži da jšo dobo. Važno pa je, da uporabljamo cisto sol.
Ako sol ni čista, tedaj dobi maslo neprijeten grenak okus. Maslo moramo krepko stisniti v posodo. Zraku preprečimo doston do masla. da površino v lončeno posodo stisnjenega mada poliiemo z raztopino soli.
Škotski način hranjenja mas’a je izredno pripraven za gospodinje. Po tej meicdi maslo najprvo krepko zgnetemo ter tako iztisnemo iz njega vso žuro in vedo. Na vsak kilogram masla dodamo v prah zdrobljeno mešanico 15 gr belega sadkorja, 15 gr kalijevega nitrata (»salnitro«) in 30 gr kuhinjske so’i. Z zmesjo teh snovi moramo maslo ze’o dobro pomeša-
okus. Kljub temu moramo biti j ti, nakar ga damo v posodo. Tudi
v- posedi je treba maslo stisniti, da iz njega izženemo ves zrak. Posodo pokrijemo in spravimo j? hladnem pn. sioru.
Zelo dolgo pa se maslo ohrani, če ga talimo. Seveda se pa pri tem surovo maslo spremeni v kuhano maslo in dobj tudi drug okus. Za vse jedi je kuhano maslo prav tako ugodno kot surovo maslo. S tem da surovo maslo talimo pri 90 do lOO» C odločimo maščobe od beljakovin in razne nesnage, ki je morda v maslu, obenem pa uničimo v vročini mikroorganizme, ki povzročajo žarkost. Surovo mas’o moramo precej časa ogrevati, da se izločijo vse beljakovine in žara. Iz razta’ienega masla k nčno odstranimo peno m ga pre jemo v drugo posodo.
Kako pa lahko izboljšamo okus maslu, ki je posta'o žarko? Maslo vložimo za nekaj časa v vode., v kateri smo raztopili nekaj natri, e-vega bikarbonata (soda bikarbona) in mešamo toliko casa, da izgine kislost. Zatem umijemo s čisto vodo, osolimo in hranimo kot že omenjeno.

Sestra Jula se je ozrla po jarku — tudi v jarek je stopila velika pomlad Tuđi v poseki je zašumelo zelenje in so se odprli cvetovi, tudi v poseko je našla močna sončna luč svojo pot in preletel jo je ali se ustavil v nji ptič in zapel.
Jarek je bil pet sto metrov dolg, v sredi se je razširil in kakor odpočil, bil je položen, vodoraven; a v početku gori in tu doli nad cesto je padal kaj strmo, in strmo zasekan v lapor je bil desni in levi breg.
Nad jarkom je bila žaga in mlin, a nad žago je tekel živahen potoček vse do koles po ravnini. Potem pa se je spustil, zdrvel v tolmun, zagrmel in pršil na vse strani, upokojil se šele v sredini, kjer je jarek počival in tu se je potoček za spoznanje spremenil: nabreknil je v teman, molčeč, globok in širok tolmun za fužino, gonil je kovačnico. Pod njo je poskakujoč in neugnan, a zamazan, ubiral svojo pot navzdol, se silno razširil, ulenil, dvignil v roji, ki je gonila veliko žago na več koles.
Jarek je bil zarezan v podnožje hriba. Iz strmih skalnih pobočij pod vrhom gore se je jemal srebrn curek. Pod drugo žago, pod jarkom, je prišel dokončno v dolino, gonil še nekaj koles in se vil med jelšjem dalje; nad mlinom je bil zgolj »sin planin« — imel ni še nobenega posla z ljudmi: vil se je povprek po pobočjih, zašel včasih v skalovje, se naglo sprostil, srebrno čist prečil planinsko senožet, se ugreval v soncu, ko se je široko razlil čez vodoravne apnenčeve pragove, in se spet zbiral v tesno strugico pod hrastjem in borovjem.
In slavec je pel v seči. Vodni padec pod mlinom je bil prekrit z grmovjem vseh vrst, klenom, česminom; kopriva in hebat sta bila vmes in nad vsemi je cvela divja češnja, mlado drevo. Popoldne ni slavec pel zdržema kakor po noči, dvignil je glas, oddal del dolge popevke kakor v snu in spet umolknd v polmraku grmovja in pršečem se šumenju lijaka pod njim.
Tam je bila soteska skoro v popolnem mra' ku, kajti med skočnikom, grmovjem in vrh visokih previsnih bregov je pokrivalo zemeljsko zarezo visoko košato drevje, topoli, bresti in vodni javor, tvoreč gosto streho nad vlažnim breznom, kjer so imele mreže korenik v črnem laporju obilje soka in hrane.
Oglasilo se je potrkavanje žolne. Priletela je bliže — njena rdeča lisa je švigala skozi poltemo kakor plameneč — potrkala ob topol, plezala ska-kaje više, metala glavo na obe strani, se preleta-la, trkala, plezala, odletela.
Črni tolmun spodaj pa je zaklokotal. Na bregu nad kovačnico se je bil napravil majhen vrtinec, hiteč se sukljal vase. požiral vodo, črno od saj, ki so jih stresali vanj, in polagoma upadal. Malo, široko kolo se je zganilo, zavrtelo enakomerno in zajemalo v žlice vode. ki je pršeč se lila iz železne, debele cevi.
Nad streho kovačije je bil nizek, širok d;m-nik. pokrit s plosko pločevinasto strešico, iz katere se je sedaj vil črn, gost dim. Oglasila se je v taktu pesem kladiv, ostra, a nakovalo je odzvanjalo kakor brenčanje rojev čebel, ki ne gredo z mesta. Dim je prihajal tudi skozi nizka vrata črne delavnice in polagoma napolni) kotlinico z duhom po oglju in katranu
Šele ko se je tolmun izpraznil in se je poka-zala na dnu siva, gosta grez, je jelo kolo v svojem teku pešati, udarci kladiv so postajali redki in zapornica na teg, doslej odprta, je zašklopota-la, vratca so padla vase in pesem dela, ki je za kratek čas premotila ubranost vode in tišino drevja, je umolknila.
Voda v tolmunu je začela zopet rasti, siva grez na dnu je ginila, dim se je poizgubil kvišku in v kovačiji je b:lo čuti nekaj odsekanih glasov.
Preko tolmuna, koj ob kovačnici — če si se stegnil, si segel z roko z nje na streho železarne — je bila speljana brv s cevkastimi oprijemali :n peljala na drugi breg. Tam se je soteska za h pec razširila in kvišku po rebri je v gostih vinkalicah spela steza do vasice, ki je bila položena na najvišjem mestu brega.
Tu ob tolmunu, preden se je steza dvignila vkreber, je sedel na pručic: moški silne rasti, širokih pleč in svetlokostanjevih las. Bil je v sami srajci s privihanimi rokavi in je nekaj delal pred sabo.
V malem okroglem košku je imel povitek konjske žime in ko jo je pretaknil nekolikokrat med prsti, je košaro odmaknil skoraj za hrbet in vzel v naročje leseno škatlo, v kateri je bilo pretlačeno svinjsko ščetinje Pomencaval je nekaj časa kupec belih ostrih dlak med prsti in ga nato delil na določene obroke, ki jih je nameščal na žlebasti deski. Nato je skupke ščetin v sredini povezoval, jih med sabo pritrjene, zopet nameščal v rebrasti deski in vzel v roke t.2nko deščico, ki je bila simetrično, gosto, a redkeje ko sito, enakomerno preluknjana.
Dvignil je sitasko deščico prot/i nebu, po-
	j	j		
1 1	1 !		
Rfoveia O ANSI* A	AM J A
J
u
gledal skoznjo, pomislil, kakor da nekaj sešteva, in jo odložil.
Obraz se mu je razjasnil, vzel je izpod žime v okroglem košku knjigo in jel čitati. Čim dalj. je čital, tem bolj je postajal pozoren, zdelo se je, da ga branje močno prijema Postrmeval je predse in zopet bral, zbrano in resno.
Pod orehom pri hiši, visoko gori na bregu nad njim se je pokazala v domačem modrem predpasniku ženska srednjih let si šla z roko preko ust in zrla na samotnega, zamišljenega bralca.
Ko je videla, da se moškemu roke ne gibljejo, da je sklonjen predse in pazljivo bere, se je kakor zaskrbljeno ustavila in počakala. M:nilo je pet, deset minut. Mimo nje so prišle kokoši, brskale, se oddaljile, z rokami in predpasnikom jih je nagnala. Nato si je nabrala v dlan drobnih kamenčkov, pomerila predse in spretno zagnala. Moški ni koj opazil. Šum vode mu je uspaval vse. A pri tretjem kamenčku, ki je padel poleg knjige, se je ozrl in pogledal kvišku.
Žena mu je pokazala začuden obraz in na-paMa z r lami kritnjo, kakor da b: hoteli s krtačo osnažiti. Moški pa je Le odmahnil in bral dalje. Izraz nejevolje mu je ostal na obrazu — ženska mu je vzela pažnjo in zmotila ubranost.
Toda ni odnehala. Spet je zbirala in iskala naokrog drobnih skrlic in jih spuščala, bolj obzirno, proti tolmunu v senco in hlad. Zopet se je bralec okrenil odmahnil, skušal nadaljevati branje. A ker je moral čutiti, da stoji ona še zmerom za njegovim hrbtom, je knjigo odložil in vzel v roke desko s svežnji ščetin in počel šteti.
Nekaj časa je ostal pri tem. Prirezal je malo konjske grive, se ozrl in, ko je opazil, da je sam, je branje še bolj vdano in napeto nadaljeval.
Ker nista moški in ženska izgovorila nobene besede, je bila popolna predanost knj'gi tembolj opazna.
Moški je med branjem včasih vstal, kakor da mu ne da sedeti. Postal, sedel in sledil s kazalcem besedi na papirju. Kazalec se je včasih popolnoma ustavil, glava se je pričela majati, kakor da ne odobrava, potem pa se je lice nenadoma otožno zresnilo, prešlo v lahen, odobravajoč usmev in pri tem ostalo.
Knjigo je odložil. Ležala je odprta ob strani in delavec je strmel predse. Nenadno je dvignil pest, jo vihtel nekaj časa in spustil.
Oči so mu bile motne. Ker so bile svetlosi-nje, so odsevale toliko izraziteje. Užigale so se, zaplamenele in ostale skaljene od premočnega duševnega valovanja.
Spet je bral, žalostno očitajoče zvračal glavo z desne na levo in se v odklanjanju dolgo ni ustavil. Pošla mu je vsaka kretnja, sledil je ves čas vrsto za vrsto s kazalcem po prebranem in bil zamaknjen, ko je spet zaklokotal tolmun pred njim, globoko vsrknil vrtinec, spustilo se je kolo in črn dim iz fužine je napolnil ves prostor.
Žena vrh brega je bila zopet tu, stopala je počasi po ovinkasti stezi in se postavila pred moškega. Glavo je vprašujoče dvigala in spuščala, ponovila kretnjo, šla z roko preko krila, kakor da ga hoče skrtačiti, moški se je turobno nasmeh-Ijal in pogledal v stran.
»Zakaj ne delaš krtač?« je spregovorila nato sama zase in vzela knjigo v roke
Knjigo je poznala, ker je šla pred časom po naselju iz roke v roko sama jo je bila prebrala, poznala jo je in jela z glavo majati, kakor češ:
»Slabo, povem ti, slabo je to!«
In ker je bil krtačar gluhonem, ni dal razum-Ij'vega glasu od sebe, temveč je kremžil ustne in nekajkrat nerazumljivo gagnil.
Ženska je nato vsiljivo kazala na svoje srce, na čelo in možgane ter rekla:
»Da, v srce, v glavo gre to!« in se ozrla.
Iz kovačnice je pristopil počasi po brvi, ozirajoč se v tolmun, prileten moški, začrnel od saj po- obličju in rokah.
Ženska je zrla naokoli, ponavljala kretnjo, kažoč na srce in v sence nato hotela omahniti, zdele se je, da hoče reči:
»Od tega lahko umreš!« — in se je ozrla po kovaču, ki je stal tik njih.
»Vid;te, Boštjan«, je povzela in se obrnila k novodošlecu, »ne morem mu dopovedati, da ne bi toliko bral, ko vem, kako ga prevzema in buri«.
»Vi že veste, kako je to«, je odvrnil kovač,
»saj ste mu sestra«.
Stopil je bil iz kovačije, ker so mu v prsih naiegaie saje in d:m in je bil vajen, da je prihaja! k gluhonememu o tem času vsako popoldne, ko je ta posedal za vodo v senci in pripravljal svoje trde sršeče ščetine.
»Na branje sploh ne bi dal dosti, če bi bilo življenje na svetu, kakor je bilo njega dni«, je m end »Tako pa, a!; beri ali pa živi kakor mačka v Žaklju«.
»Že«, odvrne sestra Jula, »žc, a to je za tiste, ki gredo med ljudi, ki gredo v svet. Tam se vse obrne kakor denar, kar človek zna. A Tevž! Kaj bi Tevž! Branje se mu obrne vse navznotraj, zvija mu ude, lomi, kakor krč«.
»Je,, je, branje ima svojo moč, če je kaj prida, vleze se pod kožo, a za fanta je tudi težko, ščetarsko delo morebiti kliče branje, kakor čevljarsko šivanje tudi. Eno z drugim«.
»In sploh je vsako pomlad tako nemiren, kakor da mu močno sonce vžiga žile in kri. Delati prav vse poletje ne more dosti«.
Sestra Jula je imela črne oči in te oči so bile prav žive, ko se je uravnavala v ta umni razgovor s počasnim Boštjanom, zamišljenim, tihim kovačem, ki so mu lezle kaplje potu po čelu in licih, pob'rale saje s sabo in mu črtale globoke brazde v svetlo polt. Stala sta tako v tesnem razgovoru med sabo in poleg njiju je sedel ščetar. prebiral s prsti ščetine, očitno mislil nekaj drugega kakor obsojenec.
»Kmet ima pozimi razgovora več, poleti pa dela na polju...... a Matevž, kaj mu de razgo-
vor? In za delo ima svoje krtače«, je mancai kla-diivar dalje, kakor da ne ve, kam bi z besedo.
Toliko odločneje je vedela to sestra Jula.
»Ne, veste, ta knjiga ima samo to v sebi, kako pretepajo in zapirajo delavce v fabrikah in kako se delavci med sabo zbirajo, pripravljajo. Sama mati je zraven, pretepena oba, mati in sin. in najhujša pomagačka prav ona, zato nosijo bukve njen naslov. Kaj bi se buril in pretepal Tevž — preveč mu sega globoko«.
»Je, je, življenje utegne biti težko, posebno za ženske, če se postavijo spredaj«, je spet mencal Boštjan, si tri s čela potne srage polne saj in se oziral po tolmunu in više gor', kjer se je pršila voda na skočniku, skrita v temi grmovja in jo je le včasih preglasil slavec, čuvajoč in družeč se pri svojem gnezdu.
Majski popoldan, jasen, sončen, vroč je sijal nad streho- starega drevja nad slapom in dalje po planini v goro in dalje preko vsega neba, v polni prelesti. Tu spodaj v globeli je bilo to zaznavno po pramenih sonca, ki se je kradlo skozi odprtine v zelenem krovu, po sončnem svodu, ki je sijal visoko, po hladu, ki ga je spremešal in kakor odrinil topli val, ki je pai z neba po slavčji pesmi in dišeči divji češnji v cvetu — po vsem.
»Saj zato pravim, da ne bi bral teh knjig, kjer popisujejo toliko punta in prizadevanja, žalostnih bušk in odpovedovanja«, je menila dalje sestra Jula. Bila je očividno pomirjena, ko je tolmun zaklokotal in razpregel vrtinček pri zatvorni-ci, ko se je spustilo fužinsko kolo in jel zopet na-legati' črn d m.
Boštjan se je polagoma vračal preko brvi k delu, ženska je zopet spela po stezici kvišku in ščetinar Tevž je povezoval drobne šopke ščetin in jih zlagal v vrsto.
Popoldan je sijal mirno dalje.
Po brvi je prihajalo dekle v rdečem predpasniku in nosilo na glavi belo vrečo zrnja. Vreča ni bila napeto polna, malo je visela naokrog, zakrivala svitek in senčila obličje. Dekle je bito lahkega koraka, prijetne srednje rasti in je pred ščetarjem zajeto vrečo v dlani in jo postavilo na tla. Pokazali so se mastni kostanjevi lasje, popravila si je glavničke, okrenila je obličje malo više in bilo je videti lepo, mlado, ugreto obličje z napeto kožo, ki je bila kakor zamazana s širokimi, nepravilnimi pegami. Bilo je dekle res v druge-ih stanu, kar zajetno široko.
Razposajeno se je zasmejala, pokazala dve vrsti belih zob in se vsa zanihala Šla je s kazal” cem pred sabo, kakor je prejle prihajajoč uzrla sklonjenega moškega nad knjigo v pazljivem čitanju. Oč; so ji gorele, vsa je bila rast in sok.
Moški se je zdrznil, negotov odložil berilo in ji z muko pogledal v obraz. Občutiti je moral vso njeno polnost, ker je obstal z odprtimi ustnicami in odgovoril z izzvanim nasmehom.
A dekle je spraševalo z dviganjem glave:
»Kako, kako, Tevž? Zmerom tako sam?«
Gluhonemi je nagnil teme, kakor češ:
»Kaj hočemo, tako je pač«, in sledil kretnji dekleta, ki se je obrnilo proti skritemu slapu, od koder je udarjala slavčja pesem, polna tuge k združitvi.
Dekle se je zasukalo v stran in sedaj šele je opazil ščetar, sam močne telesne grade, kako Je mlada ženska nabrekla in obla. Nosila je svetto” rumene čevlje, in tudi to- jo je- kazalo vso v svetlo poudarjeni luči.	(DALJE).

MARÌB MAfEUOVA
KOMAN
»Antonu?«
»To se ve, zakaj se čudiš? Če Anton ne pošlje po to stvar, bom nesla v ribnik najmlajšega Bi-lanskega!«
Lenka je izbuljila oči od strmenja, toda pogled se je lomil ob Betinin kamniitni obraz in steklene oči.
»Lažeš!« je kriknila naposled.
»Lažem! On je lagal; obljubljal je, da me vzame«.
»Obljubljal?« je podvomila Lenka.
»Če veruješ ali ne, to je resnica«, je rekla Be-tina zdaj že tiše in izvihrano.
Obraz ji je naglo ugasnil. Obrnila se je k steni in mi več izpregovorila.
V tem hipu so planili skozi vrata otroci. Naj-starejši fant je nesel v roki kamniti lonec z obrobkom. Bila je to posoda iz mlina, mati jo je vsak dan rabila pri kuhanju.
Ta lonec, iz katerega so otroci pravkar pospravili jed, in ki je bil namenjem otročnicam, jo je takoj uveril, da govori Bedna resnico.
»Sramota ! Moj bog! To je sramota!« je zajokala v dlani.
»Zakaj bi tebe bilo sram? je to tvoja sramota?« je rekla Betina že trezno.
Lenka je gledala fante, ki so se ji pačili v obraz. Sovražno so gledale nanjo štiri stene, na katerih ni bilo ne sličice ne okraskov, prav tako sovražna je bila najnujnejša in nepospravljena oprava, vsa ta umazanost in beda, ki jo je hipoma tako razločno videla v svesti si neke krivde. Povesila je glavo in se obrnila k vratom.
Medtem sta dva dečka na klopi užigala na zidu žveplenke in lovila v usta žvepleni plin.
Betina jima je zagrozila s postelje s suho roko.
»To je dobro, Barčo. Ima okus po jajcih«.
»Lahko noč«, je rekla Lenka, ki je bila dobro vzgojena.
Toda nihče ji ni odgovoril.
Bila je tako razburjena, da ni mogla iti takoj domov, ker se je bala, da ne bi na njej poznali, kje je bila. Šla je po cesti, bežala je mraku naproti, ven iz vasi in dalje, naprej in naprej in pravkar doživeli prizori so se obnavljali v njej z neusmiljeno vsiljivostjo. Še vedno je čutila z domom kot s celoto in razburjala jo je misel, da se je tam zgodila taka sramotna stvar, ne da bi jo '/do popravil. Betina bi morala ležati prav za prav v mlinu kot njihova sorodnica in vsi bi morali zanjo skrbeti. Zanjo, a tudi za otročička, saj je bil prvi materin vnuček!
Vse to jo je gnalo vedno dalje, dokler je ni ustavila tema. Tu se je obrnila in se vračala domov prav tako naglo.
Žive duše ni slišala za seboj. V tem trenutku je bil seveda še daleč, ki jo je tako pazljivo zasledoval. Predpoldne jo je zaslutil iz _materine obleke, ko je mati prišla iz mlina, zdaj, zvečer, jo je zaslutil, komaj je prišel na tisto mesto, kjer se je obrnila. Poznal jo je po vonju las, ki ga je puščala za seboj, s svojim ostrim lovskim vohom.
Mladi kmet je preživljal nemirno dobo.
Ves dan je Hladika preganjalo čemerno razpoloženje, ki ga je metalo kakor premetava hu-dournik kamenje. Zdaj ga je nagajivo dvignilo v Prijetno peno sladkih predstav, zdaj ga je zaganjalo v bodeče nemožnosti, da ga je popadel bes. In naredil je, kakor vselej ob takih prilikah: vzel je puško na rame in šel v gozd. Molčeči, mračni gozd ga je pomirjal, dolgi izprehodi v samoti so ga utrujali do prijetne otopelosti. Vrnil se je poln tesnobnega koprnenja, zlomljen v svoji grabljivo-sti vsaj za en večer.
Na ramenih in v laseh so se mu nabrale suhe smrekove igle; omamljene vešče so se mu obešale
med šive. Suhe vejice so se oprijele puške v go- k njej, ki je bila sključena, prestrašena, a zelo ra-ščavi, kamor je prodiral v zamišljenosti, ko je dovedna, kaj se bo zgodilo in kaj se sploh more nehote zašel s poti; sive pajčevine so se nalepile zgoditi, če se bo branila z vsemi silami, s prl-
na grobo sukno kratke suknje. Vsega tega zdaj ni bilo videti, toda ti gozdni sledovi so se spojili z ostrim dekliškim vonjem, ki ga je spremljal. Njegov čvrsti korak je odmeval po tihi, trdi cesti. Nenadoma ga je obšel nemir. Samemu sebi se je
pravlj enimi nohti in zobmi.
Pristopil je molče tesno k njej in ko se je umikala, zagrabil z eno svojo široko dlanjo obe njeni nežni ročiči, da bi jo razorožil.
»Si mislila, da mi utečeš? Meni, deklica, ne
začudil. Od kod ta bozajen? Hladik se vendar ne uteče^ če bi tekla k;> brzoviak. Obračunala bo-boji, ko bi tudi bol v globokem gozdu, tu pa je ze va,(< je šepetal strastno.
blizu hiš. Vendar se je ozrl z lovsko opreznostjo, ki je ždela v njem poleg drugih skritih nagonov. Za seboj ni videl žive duše. Pospešil je korak. In tedaj je zapazil hkrati z očmi in vohom s sluhom in celo, se mu je zdelo, tudi s tipom dekliško postavo v mraku pred seboj. Videl je obrise ramen.
Stala je in se ni pregibala, pustila je ujete roke mirno v njegovi roki. Ni vedel, kaj bi še rekel. Za zdaj mu je bilo dovolj, da jo drži tako zvezano. Zadostovala bi bila ena sama ponižna ali proseča beseda in njegova pest bi se bila od-
delja in mnoga dekleta so blodila po cesti sama ™ >e vldel’ k<> ^ Je ^ tako, od I1™ v crm sre* ali v dveh, se razkazovala v prazničnih oblekah brni zarji nebesnega oboka kako nizko so se po-
in uživala proste ure, toda nobena od njih ni ime- veslle na bclem obrazu &ladke- emnf	b,1f
la takih nežnih ramen razen te edine v vsej oko- le mra^ia’ uPorna m Ponosna kakor tedaJ za Ani’
lici.
Hipoma se je vzravnal in njegova potrtost je
ne svatbe.
»Lenčka, Lenčka, gospodična! Nekaj si
ima-
izginila. Vsa divjost, ki jo je vanj položil gozd, va povedati!« je siknil razdražen spričo njene ne-je bila na preži. Puška je poskočila na ramenu, me upornosti.
Najrajši bi bil stekel, toda gotovost, da je prišla ura maščevanja, mu je dala moč in voljo, da se je premagal in pospeševal korak z neopazno preračunljivostjo, da je ne bi splašil in bi jo še pravočasno dohitel. Že vnaprej je okušal zmagoslavje. Naslajal se je, ko se je pripravljal na napad; mrmral je kakor kipeča voda pod pokrovom »n se davil z lastnimi besedami. Pripravljal se je, da jo ugrizne, poljubi, posili, raztrže.
A čeprav si je prizadeval, da bi zadrževal hitenje, je deklica vendar začutila nevarnost. Za hip se je obotavljala, nato je pospešila korak. V tem trenutku ni bilo daleč okoli videti človeka. Hrad-čanske hišice so se belile v daljavi v senci vrtov in sadovnjakov. Okrog nje je bilo tiho in prazno. Premerila je oddaljenost med njim in seboj. Ustrašila se je, ko je videla, kako daleč je zašla. Nato se je plašno ozrla. Strahoma in razločno ga je spoznala; ni se mogla motiti, vse jo je svarilo. Začela je teči.
Toda v hipu, ko je videl, da je izdan, je začel tudi on teči. Tedaj pa je ona v zmedenosti zavila v prvo slepo ulico med vrtovi v blaznem upu, da se mu bo skrila. Bežala je po prstih, da je ne bi slišal. Objela jo je hladna in vlažna tema. Stisnila se je v protje grmovja, ki je v oboku viselo čez plot. V tišini je slišala za trenutek zgolj utripanje svojega srca; trenutek se je zavlekel, ne-
Še vedno ni vedel, če bo kaj rekel, ali pa bo molče delal, kakor ga je spodbadalo njeno mlado bohotno, razneženo telo.
Opazovala je njegovo negotovost in se zdrznila, pripravljena da se mu izmuzne z mačjo zvijačo; hotela ga je presenetiti z begom. Tedaj pa je postal čuječ. Zdaj je uporabil tudi drugo roko in jo prijel za nežno in voljno ramo, ki se Je vdalo pod njegovo pestjo kakor vosek. Sladka, nežna struna, ki je prvič zadonela v njem liki plaho žuborenje, kot spomin na pesem ob mlinski strugi, se je strnila pri dotiku teh ramen s su’ rovim poželenjem. V sencih mu je zašumelo. Čur til je da ima suho grlo; z usahlim glasom je ra-kel brez šepeta:
»Vem, kako te bom kaznoval! Potem pa bol prišla!«
Tedajci jo je povlekel k sebi godrnjaje iti renče ko zverina, ki trže plen. Začel jo je po' ljubljati na čelo, na lica, na usta, povsod, kamo/ je mogel.
Otepala se je v njegovem naročju, se skušar la izviti iz njegovih prijemov, toda bila je v že-* leznem objemu.
Izmenoma je skrivala zgornjo in spodnjo ustnico za zobmi, da bi se njegovi poljubi dotaknili samo polovice ust. Rada bi bila skrila vso glar
mirno pesem prestrašenega srca je spremljalo ko- Vo v trnjevo ograjo, ki ji je trgala razčesane in vh
• T • v	1 ■ t	•	1 1	___1 “	_1	« • v 1	_ J - . 1	Z	v», ^ I i Tn n 1 n I
maj slišno dihanje pomladne zemlje in brstenje drevja. Strahoma je poslušala, koliko glasov odmeva in živi v tišini teme. Sleherno pokanje vejic, usipanje kamenčkov, vse je odmevalo in se budi-
hrajoče lase; praskala ga je, grizla in brcala. To-' da poljubi so ji pršeli na vrat, na tilnik, na ramena kamor se je le nagnila in kjer se trenutno' ni mogla ubraniti. Jokala je od jeze in bolesti,
lo tako, kakor se v samoti prebujajo plahi in bež- sramote in svoje nemoči. Skušal jo je držati V ni občutki in vtisi, ki ostanejo neopazni sredi vr- naročju, jo pritisniti bliže in bliže k sebi, obračal venja ljudi. Sleherni izmed teh novih, nežnih zvokov jo je pri prvem tihem udarcu prestrašil, da je izdana. Ker pa je bilo še vedno tiho, se je pomiri-
la in tako je stala tu dolgo časa sključena in nepremično. Tedaj so se oglasili na stezi težki v naskok hiteči koraki. Zdaj ni mogla več dvomiti, da je izdana.
Nežni zvoki narave so hipoma umolknili vpričo teh surovih korakov, ki so široko odmevali kakor udarci zvona; vsi ostali drobni zvoki so se boječe skrili v podzemlje. Komaj je dihala. Nekaj trenutkov je upala, da jo zakriva grmovje, toda šel je naravnost k njej. Zdaj je korakal prožno, samozavestno, ne počasi, ne prehitro. Bližal se je
ji je roke v zapestju in neusmiljeno lomil prste. Nič več ni poslušal nežnih nagibov, temveč zasledoval samo svoj namen.
Bil je tudi razpraskan, razgrizen, ker pa jd bil mnogo močnejši od svoje žrtve, še davno m bil utrujen, ko so njej začele pojemati moči. Te« daj se je njen silni in molčeči srd nenadoma ib* prevrnil v skoraj otroško javkanje. Illadiku pa ni bilo nič mar, nič ni videl ne slišal. V trenutku najhujšega boja, ko je deklica že omagovala, mu je na glavi zasijal kolobar bele luči električne sve--tilkc in ga oslepil.
Zakld je‘	(DALJE*
Volk v ovčjem kožuhu: kič v Rimu
Mnogim obiskovalcem kina se zdi naša ostra borba proti ameriškemu, angleškemu in drugemu tilmskemu kiču ne' pravilna. Ljubitelji filmov, po* senno amerianiu, pravijo, na
so napredni kritiki polni predsodkov, da so pristranski itd, Toda poglejmo na vso zadevo z drugačnimi očmi, z očmi a-meriškega filmskega teoretika in strokovnjaka harv/ardske u. niverze Bernarda Kreislerja, pa bodo naši nejeverni Tomaži mislili drugače:
Ameriški filmski proizvajaici hočejo dati z zabavnimi filmi občinstvu kar koli si želi, da bi dosegli čim večji
trgovski uspeh.
Geslo ameriških filmskih last* nikov je: Denar je na prvem mestu! Za denar, za dobiček so pripravljeni snemati kar koli in kakor koli. Nizki nagoni In človeške slabosti so enako vredni kot plemenita čustva. Njihovo prvo in odločilna vprašanje je: Ali bo film nesel? Dobro! Vrteli ga bomo. Zato se ne čudite, da v filmih, ki jim očita kritika površnost In ničvrednost, včasih barantajo z vzvišenimi človeškimi čustvi. Nikar naj vas ne moti plemenita misel v nekaterih filmih. Vprašajte se, kaj se skriva pod njo, vprašajte se po vzrokih, po jedru in resnici In spoznali boste, da je
jedro črvivo; samo pol resnice, velika laž.
Videli boste, da Je ta hlinjena plemenitost pretvarjanje, lov za lahkovernimi gledalci. Nepoučen gledalec postane žrtev filmskih proizvajalcev, katerih življenje je samo lov za denarjem. Kapitalistični proizvajalci imajo dvojni dobiček: gotov denar in množice gledalcev, ki so otopele in ne opazijo vprašanj socialne politike.
Kapitalisti si na ta način podaljšujejo obstoj. Politična nepoučenost povprečnega Američana je zato najboljši dokaz.
Na vprašanje, kakšni so Izgledi za evropski film v ZDA, je Bernard Kreisler odgovoril: Zanimanje za evropske zadeve, in tudi za umetnost, je po vojni zelo zraslo. Vendar široke množice dajejo prednost lahkotnemu, zabavnemu filmu. Zato imajo evropski filmi na povprečnega ameriškega gledalca majhen učinek. Zaradi tega vrte evropske filme večinoma v 400 do 600 manjših — rekel bi kulturnih — ameriških kinih za izbrano občinstvo.
Navajamo še nekaj Kreisler-jevih sodb:
Zanimivo je, da nekateri e-vropski narodi uporabljajo v filmski umetnosti svoje posebnosti. Tako n. pr. v Italiji filmajo opere; videl sem «La Boheme», «Traviato», sedaj snemajo «Seviljskega brivca». V Avstriji zelo uspeva filmska opereta, na Madžarskem pa u-porabljajo cigansko muziko.
Na Češkoslovaškem me je zelo presenetilo veliko število kinematografov. Zame je to dokaz, da imajo Cehi in Slovaki zelo radi dobre filme.
Velik upliv na Hollywood Je imel povojni italijanski film («Sciuscià», «Rim-odprto mesto», «živeti v miru»). Naučil nas je realizma. Odblesk italijanskega filma «Rim-odprto mesto» je ameriški film «Golo mesto». Na Nizozemskem sem videl češki film «Možje brez kri!». Mislim, da je to zelo dober film. Mnogo boljši, kakor «Rim-odprto mesto».
V ZDA je ime! velik uspeh sovjetski barvni film «Kameniti cvet». Izmed angleških filmov pa je zelo uspel film «Najmočnejši okovi», ki je pa — zanimivo! — v CSR pro-padel
Nedelja 22.V1II. Ob uri: 9.30: Kmetijska oddaja; 13:	Glasba
po željah; 17: To, kar vsakdo rad posluša; 19.15:	Koncert
pevskega zbora «Slava» . dirigent Fabris; 20.40: Iz vokalne lirike ruskih skladateljev; 21: Vesela ura.
Ponedeljek 23.VHI. Ob uri: 12.10:	Iz češkega glasbenega
sveta; 19: Zdravniška oddaja; 20:	Športna poročila; 20.10:
Slovenske in hrvatske narodne pesmi - poje Dušan Pertot.
Torek 24.VIII. Ob uri: 12.10: Pesmi jugoslovanskih narodov; 13: Iz slovanskih oper; 20.45: Fantje s Krasa; 21: Slušna igra (člani SNG); 22:	Violinski
koncert Karla Pacchiorija.
Sreda 25.VIII. Ob uri: 12.10: Ruske narodne pesmi; 13: Glas-pa po željan; 19: ženska oddaja; 20: Pevski koncert sopranistke Otte Ondine; 22.40:
Slovenski sindikalni kvintet.
Četrtek 26.VIII. Ob uri: 12.10: Znane skadbe slovanskih komponistov; 13: Klavir nekdaj in danes; 18: Operne arije in dueti; 19: Slovenščina za Slovence; 20: Pevski zbor od Sv. Ivana - dirigent Franc Venturini; 21:	Slušna igra;
22.15: Boccherini: Koncert za čelo in orkester.
Petek 27.VIII. Ob uri: 13: Glasba po željah; 18.15: Glasbeni portret Igorja Stravinskega; 20.10: Koncert sindikalnega pevskega zbora (prenos iz Ljubljane); 20.45: Samospevi za glas in klavir; 22.10: Koncert za godala in orgle.
Sobota 28.VIII. Ob uri: 13: Glasbene pravljice; 13.30: Slovenske narodne in partizanske pesmi; 18: Musorgski: Slike z razstave; 18.26: Zbori slovanskih komponistov; 20.10; Iz Schubertovih skladb.

25)	Oklopni vlak se pripravlja za napad in strojevodja Bogatirjev prosi Sanja, naj med vožnjo popravi zavore. Gar-. buz, poveljnik vlaka, mu da svojo zeleno srajco, da bo v temi manj viden,
26)	Spomladi se vlak bori v Buhari proti sovražnim toL paro. Sanj kot pravi vojak postane pomočnik strojevodje. Bogatirjev ima slabost, da skriva strogo prepovedano žganje, in Sanj mu zelo nerad skriva steklenico. Naenkrat zadene vlak na oviro, ki so je. postavili sovražniki, in se prevrne, Garbu? reši Sanja izpod ruševin in se splazi ž njim v peščeno jamo, kjer najdeta že Bogatirjeva z drugim pomočnikom Fjodorovinij
27)	Garbuz zve za zadevo z žganjem in črta Sanja iz sezna^ mov oddelka, žalostno sledijo Sanjeve oči vlaku, ko odhaja drugi dan na popravilo.
28)	Na neki postaji sreča Sanj Krilatega in se mu spet pridruži. Kradeta na raznih progah, pri delitvi plena se krva-i vo spopadeta in oba obležita.
29)	Ko se Sanj prebudi, se znajde v svetli'in snažni sobi,; kjer mu sedi nasproti Anton Fjodorovič, blaga duša, ravnatelj «Komune bivših brezdomcev», ki mu pove, kako so ga ranjenega našli v gozdu za bolnišnico.
30)	Ko je Komuna praznovala tretjo obletnico ustanovitve, so se gojenci navdušeno pripravljali na ta praznik. Pokrovitelji Komune, železničarji, so prinesli darila — Antonič je predaval, nato pa prebral imena izbrancev, ki jih je uprava priporočila za člane «Vsezvezne leninske zveze komunistične mladine». Med izbranci je bil tudi Sanj, ki je pri tej priliki šele občutil, kako zgrešeno je bilo njegovo dosedanje življenje. Zavedel se je, da je sedaj drugačen človek, prerojen v domu brezdomcev in da gre sedaj nasproti resničnemu življenju.

#ii S A H *1#
BRONSTEIN ZMAGOVALEC
hi nhormr v Saltsi°badenu pri Stockholmu se je končal. Dal bi obenem odgovor glede na udeležence turnirja kandidatov
■ ,ak° se ne bi °SlasUi nekat<=ri z novimi
virco Udelfžbe n» tJe t namreč sklenieno. te bo imelo pra-n ,7 i1 tem turnirju prvih pet z medconskega tur-
šist in fakf °Ì^ tP0^eje S0 miSiiIi tesniti to število na ffcL-u. ttk° lzklju£ltl Flnea, ki se letos ni udeležil turnirja
šestorice za svetovno prvenstvo in ki že lepo vrsto let ne igra.
Ko Je bil prejšnji teden 19. kongres FIDE (mednarodne šahovske zveze), je prišlo do različnih predlogov. Ko so sklepali o kraju turnirja za svetovno prvenstvo (to je turnir ki bi se ga udeležili udeleženci letošnjega turnirja za svetovno prvenstvo m pa prvih pet ali šest s turnirja v Stockholmu), sta bila dva kandidata, ki sta se ponudila za organiziranje tega turnirja, Madžarska in Argentina.
Argentina je pripravljena plačati stroške za vse udeležence turnirja. Ce bi bil turnir v Buenos Airesu, je zahtevala, da f10!!3'3 "a turnirju sodelovati predstavnika Argentine Najdorf in Stamberga Proti temu predlogu je nastopil predstavnik Jugoslavije, češ, da je mogoče udeležence določiti samo na podlagi turnirja v Saltsjòbadenu. Ker se je večina izjavila za povečanje števila udeležencev, so najprej sklenili, da bo na bliž, njem turnirju igralo 12 mojstrov nato pa so delegati sprejeli predlog, da bo igralo poleg velemojstrov s turnirja za prven-
stvo sveta še devet udeležencev turnirja v Saltsjòbadenu po njihovem vrstnem redu.
Sovjetska delegacija je protestirala proti temu sklepu in bodo o njem še razpravljali.
Po dolgi razpravi je korigres sklenil, da bodo sestavili komisijo, v kateri so predsednik FIDE dr. Rig in podpredsednik Ragozin. Girls Rogard in Wood. Ta komisija se bo znova sestala 1. oktobra v Stockholmu in sklenila, kje bodo igrali turnir, hkrati pa bo tudi določila število igralcev, ki se ga bodo udeležili.
Na kongresu so nadalje sklenili, da bodo prihodnje leto v mesecu maju igrali v Moskvi ali Leningradu turnir za žensko prvenstvo sveta. Jugoslovanska delegacija je biroju federacije predlagala, da bi Jugoslavija organizirala prvo povojno šahovsko ekipno olimpiado.
Naj bo že kakor koli, mislimo, da je gotovo vsaj to, da je prvih pet s končanega turnirja sigurnih kandidatov za svetovno prvenstvo.
Najbrž jih ni dosti, ki bi bili že pred začetkom turnirja lahko napovedali, da bo na turnirju v Stockholmu zmagal mladi Bronstein, ki se doslej še niti ni ponašal s ponosnim naslovom velmojstra. Poročila pravijo, da so v turnirski dvorani v zadnjem kolu, ko je igral Bronstein s starim velemojstrom dr. Tartakowerjem, prvikrat med turnirjem zaploskali, ko je dr. Tartakovver po 45. potezi ponudil roko mlademu sovjetskemu mojstru in mu prepustil partijo. Tedaj namreč mu nihče več ni mogel odvzeti prvega mesta. Bronstein je ostal edini neporaženi udeleženec turnirja.
Edino Madžar Szabo, ki je skoraj ves čas vodil, bi ga lahko dohitel in delila bi prvo in drugo mesto. Stvar teoretično niti ni bila tako težka, saj je imel za nasprotnika Lun-
dina, ki je do 19. kola dosegel le 7 remijev, vse ostale partije pa je izgubil. Toda prav v zadnjem kolu je Lundin odlično igral in zmagal. S tem si sicer ni mnogo pomagal, pač pa je huje prizadel Szaba, ki mu je prav na koncu «odjedel» prvo mesto.
Zanimivo je, da so prvih pet mest zasedli udeleženci vsak zase, to se pravi, nihče svojega mesta ne deli s kom drugim. In pri tem je značilno še to, da je peto mesto dosegel Li-lienthal, ki je prišel na turnir kot — rezerva, pa je s tem dokazal, da še nikakor ni za v rezervo. Obenem vidimo, da je med prvimi petimi samo Madžar Szabo, ki se je vrinil med same sovjetske velemojstre. Sele šesto do deveto mesto si dele poleg Bondarevskega (SZ) in Flohra (SZ) še Najdorf in Stahiberg, predstavnka Argentine (prvi Poljak, drugi Šved).
Dasi je bila to težka konkurenca, vendar ne moremo biti prav zadovoljni s plasmanom jugoslovanskih mojstrov, ki so dosegli šele 10. (Trifunovič) in 11. do 13. mesto (Pirc in Gli-' gorič z Biickom).
Končni plasma udeležencev medconskega turnirja je namreč tale:
Prvo mesto je zasedel Bronstein (ZSSR) 13.5 točk, drugo Szabo (Madžarska) 12.5, tretje Boleslavski (ZSSR) 12, četrto Kotov (ZSSR) 11.5, peto Lilienthal (ZSSR) 11, šesto do deveto mesto si dele Bondarevski (ZSSR), Flohr (ZSSR), Najdorf (Argentina) in Stahiberg (Švedska), ki imajo po 10.5 točK,-deseto dr. Trifunovič (FLRJ) 10 točk, enajsto do trinajsto mesto Pirc (FLRJ), Gligorič (FLRJ) in Bock (Finska) 9 in P01-14 in 15 mesto sta zasedla Ragozin (ZSSR) in Janowski (Kanada), ki imata po 8 in pol točk, 16. mesto Tartakower (remi: cija) 8, 17. Pachman (CSR) 7.5, 13. Stoltz (Švedska) 6.5, Steiner (Avstralija) 5.5, 20. Liindin (Švedska) 4.5 točk.
v
14. OLIMPIADA KONČANA
Ko imamo za seboj, že vse rezultate olimpijskih tekem in ko vidimo, kako so se tudi posamezna tekmovanja razvijala, lahko mirne duše trdimo, da je bil program za ■14. olimpijske tekme slabo sestavljen.
Ta trditev velja zlasti za dve pa. nogi: za lahko atletiko in plavanje. Tekmovalci teh športnih vej so tekmovali istočasno in zdelo se je skoraj, da so bila tekmovanja v lahki atletiki v škodo plavanja. Res je sicer, da so tekmovalci dosegli v plavanju odlične rezultate in so zato pravilno obrnili pozornost vse svetovne športne javnosti tudi na to panogo in ne samo na lahko atletiko. Toda zato je bil marsikateri gledalec prikrajšan zaradi istočasnih tekmovanj Za športni užitek. Res je tudi, da
si svetovna športna javnost ni mogla ustvariti pravilne slike tekmovanj v prvih dneh, ko je bil Program prenatrpan. Vendar je bil Program prvih dni izredno zanimiv. Ko se je kopčal, pa je vladalo na olimpijskih' tekmah pravo mrtvilo in se je zdelo, kakor da bi bile predčasno zaključene.
Poudarili smo, da so se konec koncev zaradi plavanja nekako rešili. Toda važno je, da niso stvari reševali organizatorji, kakor bi bila to njihova dolžnost, temveč športniki.
V teh dveh športih smo opazili znaten napredek jugoslovanskih lahkoatletov.
Ce primerjamo rezultate te olimpiade z rezultati na prejšnji olimpiadi, opazimo, da so Jugoslovani napredovali zlasti v teku. Šele potem pride na vrsto rezultat v metu diska in krogle. V kladivu so — lahko bi rekli — Jugoslovani na lati stopnji, kot so bili na prejšnji olimpiadi, medtem ko so bili v kopju in skokih malo slabši.
Ce gledamo na rezultate te olimpiade v skoku v višino, nas prav za prav preseneča, da so tako slabi. Toda vedeti moramo, da so se tekmovanja v skoku v višimo Vršila med dežjem in da je bil zato odskočni prostor razmočen, premehak in nemogoč za dosego kakršnih koli vrhunskih rezultatov. Za ilustracijo naj še navedemo, da je bil ravno med skoki v višino tudi finale na 5.000 m. Takrat je prišel fatopek ves oškropljen na cilj, saj le med progo vneto «čofotal» po lužah.
Pri Jugoslovanih smo pričakovali. da se bo Gubijan izkazal, zlasti, •m smo vedeli za znamke drugih lahkoatletov, ki so se pripravljali olimpiade v tej disciplini. Reči Pa moramo, da nas je Segedin pre-Senetil. On je novinec v jugoslovanski lahki atletiki in je v tekmi
z najboljšimi «šprinterji» sveta do. segel 6. mesto.
V	plavanju so postavili v skoro vseh disciplinah nove rekorde, razen v plavanju na 1.500 m prosto in loo m hrbtno. V plavanju na loo m prosto za ženske pa je bil olimpijski rekord izenačen. Razveseljivo je tudi to, da je celo več tekmovalcev v nekaterih disciplinah plavalo bolje od starih rekordov. Za primer naj navedemo, tudi plavanje štafet na 4x100 m za ženske, kjer je plavalo bolje od prejšnjega rekorda kar 5 ekip.
Ce mislimo na to, nas razveseljuje dejstvo, da so v plavanju pri šli Jugoslovani 3 krat v finale. Posebno važen je rezultat jugoslovanske štafete 4x200 m..
Nadaljujmo s kroniko:
V	četrtek se je začelo tekmovanje v telovadbi. Tudi to pot je londonsko vreme nagajalo in so zato tekmovanje preložili v Empire hall, ki je bila za to priliko svečano okrašena. Na prvo mesto so prišli Finci, na drugo Švicarji, potem Madžari, na četrtem Francozi, na petem Cehoslovaki, na šestem Italijani, na sedmem in osmem Danci in Američani, na devetem pa Jugoslovani, Vsega skupaj je bilo 16 moških vrst. Na posameznih orodjih so Jugoslovani dosegli: na krogih 117.60 točke, v preskoku čez konja 136.40, v vajah na konju 124.23, v vajah na bradlji 126.05 v vajah na drogu 113.20 in v prosti vaji 128.20. Imeli so nesrečo zlasti
na drogu in na krogih. Na krogih so dobiti tekmovalci naslednjo oceno: Grilc 17.7, Boltižar 16.9. Kujundžič 16.5, Longyka 16, Jelič Drago 16, Jelič Ivan 15, Subelj 12 in Janež 9.5. Med našimi tekmovalci so najboljši Grilec, Kujundžič in Longyka.
Med drugim so bila tudi finalna tekmovanja v jadranju in vožnji s kajakom. Vreme je bilo jadralcem nenaklonjeno, tako da se je mnogo jadrnic prevrnilo ali pa so se jim zlomila jarboa. V hokeju na travi sta se srečali v finalu Indija in Anglija. Indija je premagala svojega nasprotnika z rezultatom 4:0 in ohranila prvenstvo v tej igri, ki ga ima že od leta 1928. Za tretje mesto sta se borila Pakistan in Holandija. Tekma je ostala z rezultatom 1:1 neodločena.
V petek so bile odigrane finalne tekme za prvenstvo v nogometu. Za prvo mesto sta se borili Jugoslavija in Švedska, ki ji je uspelo po zelo ostri igri premagat. Jugoslavijo z rezultatom 3:1, čeprav je jugoslovansko moštvo dalo igro enakovredno švedskemu moštvu in je velik del tekme prevladovalo na igrišču. V drugi tekmi sta se srečali reprezentanci Danske in An-
glije. Danci so premagali svoje nasprotnike z rezultatom 5.3. Po teh tekmah je prvo mesto pripadlo Švedom, drugo mesto Jugoslaviji, tretjo mesto Danski in četrto mesto Angliji. To je največi uspeh jugoslovanskih nogometašev, ki so jih imeli na dosedanjih tekmovanjih.
Zanimanje zg finalno tekmo med Švedsko in Jugoslavijo je bilo nenavadno veliko. Kljub temu, da je ves dan deževalo se je zbralo na wembleyskem stadionu okoli 60.000 gledalcev. Z veliko pozornostjo so spremljali potek igre, vzpodbujali eno in drugo moštvo ter dajali izraza tudi svojemu nezadovoljstvu kadar je igra prekoračila dovoljene meje, kar so zlasti Svedi večkrat zagrešili. Igrišče je bilo polzko kar je precej oviralo igro. Jugoslovani so zaradi poškodb nekaterih
igralcev nastopili v tekmi s Svedi v naslednji postavi:	Lovrič, Bro-
zovič, Stankovič, Čajkovski, Jovanovič, Atanackovič, Cimermančič, Mitič, Bobek, Čajkovski, Vukas, Tekmo je sodil Anglež Linck, ki je dovolil Švedom preostro igro, kar je v precejšnji meri vplivalo na potek tekme in tudi na rezultat.
Potek tekme
Z napadi so začeli Svedi, ki se jim je nudila tudi prva priložnost, da pridejo v vodstvo. Njihova desna zveza je bil v neposredni bližini jugoslovanskega gola a je žogo poslal v out. V 4. min. so izsilili Svedi kot proti Jugoslaviji in takoj zatem še enega, ki sta oba ostala neizkoriščena. Svedi so obdržali iniciativo do 8. min., ko so se naši osvobodili pritiska in z lepimi kombinacijami ustvarjali nevarne situacije pred vrati Švedske. V 16- minuti je bil prvi kot za Jugoslavijo, ki je ostal neizkoriščen. Sledilo je nekaj obojestranskih napadov, pri čemer so Svedi osvajali teren predvsem s prodori na krilih. Jugoslovani ponovno prevzamejo inciativo in v 19. minuti po Vukasu spravijo žogo v mrežo, česar pa sodnik zaradi offsi-dea ne prizna. Delj časa se igra le na polovici Švedov vendar Jugoslovani zaradi netočnega streljanja ne dosežejo gola.
Sreča je bila naklonjena Švedom, ki so s hitrim napadom po levem krilu prišli pred vrata Jugoslavije in desna zveza Švedov Green je v 23. minuti dala prvi gol za svoje barve. Svedi ostanejo še nekaj minut v napadu in dajejo naši obrambi mnogo opravka. Jugoslovani so spet povezali svoje vrste in v 33. minuti izsilili drugi kot, ki je prav tako ostal neizkoriščen. V 36. minuti je imel Čajkovski lepo priložnost za izenače-
ZA BISTRE GE.AVE
1	z	3	ti	s			9'		h	9	10	3	V	14
IZ	9	11	S	8	9	«	z		Hi	3	z	iS~	a	IS
z	6	\6	iZ	?	S	ir	£	*	3	?	8	Of	40	3
■18	6	a	3	/r	3	4sr			?	6	/C	8	/s-	8
/3	6		S	iz	9	/3		e	/3	8	/s-	3	s*	8
20	i	2	20	3 _	1}	9	€	iO	8	16	8	ĆO	13	8
3	S	20	ti	6	4	Z	Ò	ti	S'	6	/3	3	24	3
	/5		10	3	2Z	9	£	e	8	23	4	3	JC*	i
è	4T	0	Z	3	/S~	/2	/	//,	Z	s-	3	48	IZ	49
fr	_3		tz	/	3	/<?	/	43	3	Z/	3	221	iz	Z8
			3	10	Ć	S	e	23	3	V	/3	3	JO	
X	6	18	IZ	z	3	23	ir	40	3	4C	3	16	'JZ	43
	6	16	ir	iz	*	3	10	3	46	JZ	13	zb	6	IS
51	3	lo	s-	3	48	3	tj	F	3	Iti	Ò	22	3	43
Rešitev ugank iz prejšnje številke
Križanka: Vodoravno: 1) Frak, jota 2) Ren, Laba, pn 3) Apatin, trot 4) na urem, Ugo 5) Vraz, vran 6) Edo, štor, na 7) veda, rjav 8) sva, eden, sk 9) tirani, Ante 10) in, dona, jar 11) rasa, Lino. Navpično: 1) Franc Levstik 6) Janez Trdina 11) Anton Aškerc.
II Kvadrati: 1) Krop, zbor 2) Riko, Alba 3) okis, peon 4) poslovodja 5) okov 6) vode 7) zapovednik 8) Bled, nebo 9) oboj, Ibar 10) rana, Korn.
Križanka - Vodoravno: 1) MLO, bez 2) drama, mozeg 3) Uran, tara, LRS 4) Vraz, Sirk, Aneta 5) av, dika, briga 6) Omega, Vinko 7) agava, Jago, RK 8) Derna, žara, očim 9) Rad, Baku, oris 10) Dakar, berač 11) tir, sen. Navpično: A) ura, aer B) Dravograd C) mraz, mandat D) elen, deva, kip E) om, si ga, bar F) Atika, žar G) ara Jak H) mrk, varuh I) boa, biga, as J) vez, Arno, Orel K) zelnik, Oran L) Gregorčič M) sta, kis.
g'	3 15 10 12 13 8 21, 19 6 J obrambna naprava;
5 11 22 6 14 6 7 8 9 2 12 21 8 — z izdajstvom prisluženi denar;
17	12 20 3 1 10 5 6 13 6 24 — invalid;
18	3 8 16 4 6 2 — pesnik gornjih verzov.
Kupon št. 81
za nagradno tekmovanje Ljudskega tednika
nje, toda žoga je šla tik gola v out. Ofenziva jugoslovanskega moštva traja naprej, dokler v 41. minuti Bobek na Cimermančičev predlo-žek iz neposredne bližine ne doseže izenačenja.. Jugoslovani imajo imciativo še naprej, dosežejo dva kota, toda rezultat se do odmora ne spremeni.
Ostra igra v drugem polčasu
Drugi polčas se je začel z ostro igro Švedov. Ze v 3 minuti je bil poškodovan Bobek, ki pa je po nekaj minutah spet nadaljeval z igro. Brž zatem je Švedska dosegla drugi gol. Pri hitri kombinaciji desne zveze Greena in vodje napada Nordahla je slednji v 5. mi. nuti dal drugi gol za Švedsko. Svedi so nato izsilili še kot, ki pa je ostal neizkoriščen. Druga žrtev ostre igre Švedov je bil Brozovič, vendar je tudi on po kratkem času ponovno vstopil na teren. Uspeh Švedov ni zmedel naše reprezentance, ki je ponovno prešla v napad in z lepimi kombinacijami ogražala vrata Švedske. Dveh zaporednih kotov niso izkoristili Sve. di so za trenutek spravili žogo pred vrata Jugoslavije, kjer je bil njihov igralec foultiran, zaradi česar je sodnik prisodil enajstmetrovko. Vodja napada Nordahl je s preciznim strelom dosegel gol in postavil končni rezultat tekme 3:1 za Švedsko. Odslej so Svedi začeli z zavlačevanjem igre. Kljub temu pa so Jugoslovani stalno prihajali pred njihova vrata, kjer pa pri zaključnih akcijah niso imeli sreče. Sodnik preostre igre ni preprečil, kar je imelo za posledico, da je obležal na igrišču tudi Stankovič, vendar poškodba ni bila tako huda in je lahko nadaljeval z igro Kljub premoči jugoslovanskega moštva, ki je bila proti koncu tek-
me še očitnejša, se rezultat igre do
konca ni izpremenil.
V petek so bile v Windsorju cest. ne tekme kolesarjev. Tekmovali so na 11.900 im dolgo krožni progi. Tekmovalci so morali prevoziti 20 krogov. Na tekmovanju je sodelovalo 125 vozačev.
Proga ni ustrezala pogojem, kajti zaradi defektov je prišlo na cilj samo 26 tekmovalcev. Droben pesek, s katerim je proga posuta, je povzročil veliko število nezgod, jugoslovanski kolesariji Prose-nik, Poredski, Zorič in Starin so imeli 11 defektov in so odstopili od nadaljnjega tekmovanja. Prosenik je odlično startal in je bil prvih pet krogov stalno v skupini prvih štirih vozačev, odnosno samo štiri metre za prvim. Tedaj je imel prvi defekt. Zaostal je za nekaj minut. Ko je popravil defekt se je pridružil Poredskemu in je skupno z njim stalno manjšal razliko v razdalji do vodilne skupine. Po dveh nadaljnjih krogih je imel Prosenik nov gumi-defekt. Pol kroga pozneje pa še tretjega. Zaradi teh defektov je toliko zaostal, da ni imel več pogojev za plasma. Zato je od tekmovanja odstopil.
Več sreče je imel Zorič, ki je prvih 13 krogov stalno vozil v skupini najboljših vozačev. V 13. krogu je imel tri defekte zaporedoma in je odstopil od tekmovanja.
Poredski je imel že v prvi polovici kroga istočasna defekta na obeh gumah in je mnogo zaostal. Pri nadaljnji vožnji so se mu defekti stalno ponavljali. Isto velja tudi za Straina.
Italija si je osvojila primat v boksu: Fermenti je tolkel Južnoafričana Denis Shapherda. Od Italijanov so se trije plasirali v finale. Uspel je samo prvi, medtem ko sta mora. la Zuddas in Bandinelli kloniti. Prvega je porazil Madžar Csik, drugega pa Argentinec Perez.
soboto se je zaključila 14.
olimpiada. Kakor nalašč se je zadnji dan pokazalo sonce in svetilo, kot bi mu bilo žal, da je zlasti v zadnjem tednu nagajalo.
Ždi se, da se je tudi sonce hotelo posloviti od 58 zastav, ki so še vedno plapolale — sedaj izprane — v lahnem vetriču.
Neki novinar je zapisal o svojih vtisih, preden so olimpiado zaključili: «Sicer pa nikoli ne bom pozabil Dillardovih peta, ki so se blazno dvigale in ga nosile k novemu rekordu, niti «Leteče Holandke» Blankers-Koen, najhitrejše žene sveta* niti Zatopkoye triunfalne
zmage. Zdi se, da so v tem trenutku ideje in prispodobe že nekje daleč, zdi se mi, kot da bi včeraj še gledal film, ki je vplival name zlasti s svojo globoko realnostjo»
Ob 13.30 se je pričel zadnji dan olimpiade. Na stadionu je bilo 60.000 ljudi.
Zmagovalci v posameznih olimpijskih panogah so pričeli stopati na oder, da prejmejo nagradè. Prvi je stopil Francoz Chevalier, vtaknil olimpijsko kolajno v žep in vojaško pozdravil. Godba pa mu je zasvirala marseljezo. Z njim se je povzpel na oder Švicar, nato pa še 44 zastopnikov drugih držav.
Takoj po odlikovanju se je pričela zaključna ceremonija. Na te-kališče so prišli nosilci zastav 58 narodov v istem redu, kakor prvega dne. z Grčijo na čelu in Anglijo kot zadnjo. Prvo so nesli grško za-stvo, potem angleško, kot zadnjo pa finsko in s tem vrstnim redono nekako simbolizirali antične olimpiade, letošnjo, ki se je pravkar končala, in ono, ki bo L 1952 v Helsinkih.
Predsednik olimpijskega odbora
Edstroem se je v svojem zaključnem govoru zahvalil vsem, ki so sodelovali na teh olimpiadah, nato pa je nadaljeval: «Proglašamo za zaključeno 14. olimpiado. Ze po tradiciji pozivamo mladino vsega sveta, da se leta 1952 zbere v Helsinkih in tam praznuje skupno z nami 15. moderno olimpiado. Naj gori v vseh mladih srcih olimpijski ogenj bratstva in veselja, naj ga nosijo s častjo in navdušenjem, za dobrobit človeštva».
Ko je Edstroem nehal s svojim govorom, so sneli olimpijsko zastavo, zaigrale so fanfare in rogovi ter izstreljena je bila topovska salva. Olimpijsko zastavo, ki so jo našli v podzemeljski blagajni neke banke v Berlinu ob koncu vojne, bo hranil londonski župan do _ 1. 1952. Olimpijski ogenj je pričel ugašati in zbori so intonirali olimpijsko himno.
Še nekaj zanimivih za konec olimpiade:
Funkcionarji olimpijskega odbora so pričeli s preiskavo glede pro-tižidovskih in hitlerjanskih manifestacij avstrijskih igralcev hokeja, ki so kričali med tekmo z Argentino: Hitler je imel prav in dol z Židi. To se je zgodjlo, ko je holandski sodnik izključil enega Av-
strijca zaradi njegove brutalne igre...
Za konec olimpiad pa lahko navedemo našim tkalcem točno številko, v koliko se je splačala Angležem ta olimpiada. Po uradnih podatkih organizacijskega odbora je prišlo v blagajne 517.843 šter-lingov in čez 400 milijonov francoskih frankov.
* Filmske predstave bodo mogli predvajati po najnovejših izumih filmskih tehnikov tudi podnevi. Dnevni film je velike važnosti, ker bodo film vrteli lahko povsod v zaprtem prostoru ali tudi na odprtem in ob kakršnem koli času.
V filmski literaturi se je mnogo pisalo o filmu pri malih narodih. Predstavniki velikih filmskih podjetij so po na. vadi zastopali mnenje, da mali narodi ne potrebujejo lastne filmske produkcije, češ da jim dovolj nudijo «filmske velesile» in da se njim «film» tudi ne izplača. SZ pa se ne strinja z mišljenjem filmskih monopolistov. Eden njenih velikih filmskih strokovnjakov je dejal, da mora tudi majhen narod svoje filme izdelati tako, da bodo razumljivi vsemu svetu.
ljudski
tednik
Odgovorni urednik KOREN JOŽE Tiska z dovoljenjem AlS-a Tržaški tiskovni zavod v Trstu, ulica Montecchi 6 Tel. uredništva 49-11
Rokopisi se ne vračajo
m
m
TE IZKAZNICE !
Stopil sem v bar. Pri mizi ni bilo nikogar. Vse prazno. Hvala bogu! Vsaj enkrat bom v miru popil svojo kavo in popušil cigareto, ne da bi mi bilo treba misliti na tisto nesrečno sito, ki ga zaman skušaš napolniti z vlivanjem vode in ki se v vsakdanjem jeziku imenuje novinarsko delo. Med naj lepšimi mojimi spomini iz vojaške dobe je tale: Dolg. nepretrgan, mučen pohod s težkim nahrbtnikom in puško. 10 kilometrov. Zdajci pride povelje: Odmor! Kakor snop se vržem v travo ob cesti, vse štiri stegnem od sebe in zijam v sinje, sončno nebo. Ah! Kako lepo je življenje! Tako približno mi je bilo sedaj pri duši.
Toda človek obrača, bog obrne. V mojem primeru bi se ta pregovor glasil: Dodo obrača, Remo Ro-moli obrne. Pristopil je namreč človek črnih las in črnih oči in me nagovoril v južni italijanščini:
Oprostite! Ali sem prav informiran. da ste vi dopisnik lista «Liusche tedeniche» in «La bora del Carso»?
Prav ste informirani. S čim sem vam lahko na uslugo?
- Predvsem mi dajte roko, da vam jo stisnem. Imenitno! Vaš list si je in si bo pridobil večne zasluge.
— Vsekakor hvala za laskavo priznanje. Ampak ne razumen, kaj mislite.
- Eh, osebne izkaznice vendar! Vaša borba je upravičena, močna, učinkovita, silna, magnifica, miracolosa! Le naprej! Težko bo šlo. toda zmagali boste. Morate zmagati.
— Vedno manj razumen. Vi ste vendar južnjak in ne morete postati državljan Tržaškega ozemlja, mi se pa borimo za to, da bi bile
izkaznice natiskane v dveh jezi- zahvalil. Prosim, zabeležite si, da
kih.
— V dveh jezikih ali v petih ali v desetih, to je vseeno. Glavno je, da zmagate in da se izkaznice zamenjajo. Ponavljam vam, da boste zmagali. Ha! To bo nekaj! Trionfo! Ravno tja okrog božiča, ko bodo sedanje nove izkaznice že izročene vsem prizadetim, bo naša počasna uprava izdala odlok, da dobimo zopet nove, dvojezične izkaznice. Eccellente! Ne vem, kako bi še vam
se naročam na vaš list.
•— Hvala vam. Preprtjazni ste. Ampak še vedno ne vidim jasno.
— Perbacco! Jaz sem vendar fotograf. Remo Remoli, fotografo diplomato. Vi ne veste, koliko zaslužimo ml fotografi s temi izkaznicami. Borite se naprej, do zmage! Sempre avanti! Ne pozabite, da sem vaš naročnik! Viva il Governo!
Dodo



AIREY: NAJBRŽ BO TUDI TOKRAT KLOPOTEC!
Z ZUNANJE POLITIKE
V tretjem razredu ljudske šole. Učitelj primerno obrazloži pomen in zhačaj velesile, in se hoče na koncu prepričati, alt so ga učenci pra-
vilno razumeli, in tudi, koliko poj. ma imajo o današnjem svetovnem položaju.
— No, kdo mi lahko imenuje ve-
JU C A PIŠE PEPI
DRAGA PEPA !
V	samo Moskvo zapadnjaki . vsled Berlina so zleteli,
ni pa znano, če so tudi kai uspeha doživeli.
Kot vse kaže, se prav- dobro tam na severu imajo saj za nove konference kar naprej še barantajo.
V	tisku pa o teh sestankih le prav malo se omenja, in zato pač vsak po svoje zdaj možgane si napenja.
Eno pa je le gotovo:
da precej so popustili, sicer ne bi tako vztrajno z boljševiki se menili.
Zračna zveza po tem takem neuspeh je doživela in atomska energija tudi je precej skopnela.
Blizu Trsta opazili enega so pešekano, zanj Vidah spet bo rekel, da ga dala je Ljubljana.
. Vse, kar namreč je škodljivo, iz Ljubljane so poslali.
Takšnih fraz se poslužuje zadnje čase rad Vidah.
Kdo pa njega je pripeljal, tega mož nič ne omenja, glavno je, da ugodno ustvarja v Trstu medsebojna trenja. Glede Donave pa složni vsi so od Moskve do Belgrada, vsi upirajo soglasno se politiki zapada.
V Trstu pa nekteri tiči zdraho delajo po svoje, skušajo ti razdvojiti naše proletarske sloje.
Ali prišli bodo dnevi, ko končala se bo zmeda, saj celo še mlada mačka tudi slej ko prej spregleda. Takrat marsikak govornik bo svoj dober glas izgubil in bo gledal, da bi prejšnjim se prijateljem priljubi!. «Izdajalce» spet bo hvalil, njihov spet bo z dušo celo, a zaupanja vanj .ljudstvo najbrž ne bo več imelo.
Kajti kdor enkrat pokaže sebe v pravi, slabi luči, temu sčasoma usoda gorke naloži po buči.
Draga duca, pojdi z mano to nedeljo na kopanje, greva v sveti Nikolaj z vapor jem, to bo pravo uživanje.
Za teror pa nič ne boj se, tega tam ne boš dobila, ko čez tukajšnjo si mejo, že si se ga iznebila.
Te pozdravlja
Tvoja JUGA.
lesile, ki jih imamo danes na svetu?
Splošen odgovor je bil takoj: Amerika in Sovjetska zveza.
— Še katera? — vpraša učitelj
— Anglija.
— Dobro. Se katera?
Splošen molk. Zdajci vstane ma-, li Frankec Sancin iz Skednja:
— Pevsko društvo «Velesila» v Skednju.
*	si: *
ODLOK O OSEBNIH IZKAZNICAH DOLOČA, DA SE BODO V PODEŽELSKIH OBČINAH IZDAJALE DVOJEZIČNE IZKAZNICE.
MED VRSTAMI:	V DOLINO.
REPENTABOR, NABREŽINO ITD. JE MIROVNA POGODBA ZE DOSPELA. V TRST JO BO PRINESEL SELE GUVERNER.
#	*
PAPEŽ JE SPREJEL JOŽEFINO BAKER. Po vsem svetu je časopisje priobčilo vest, da je papež sprejel v posebni avdienci pariško plesalko Joželino Baker. Listi posebno poudarjajo, da je Jožefina dobra katoličanka.
OPOMBE «KRAŠKE BURJE»:
Znano nam je, da marsikateri zaslužen mož, ki je tudi dober katoličan, ne more doseči avdience pri papežu. Seveda ima Jožefina Baker velike zasluge, saj je dolga leta plesala v Parizu in njena posebnost je, da se požvižga na kostume ter raje nastopa naga. Najbrž je papež s to avdienco hotel protestirati proti ozkosrčni De Ga-sperijevi vladi, ki po kopališčih na italijanski rivieri meri dolžino kopalnih hlačk.
* st* Si!
V redakciji časopisa «Il Lavoratore» so sklenili odstraniti vse pljuvalnike. Niso jim več potrebni. Odslej pljujejo le še v novo Jugo slavijo.
Tudi žrtev razmer
Gigi Scalogna, pristen Tržačan starega kova, si je privoščil majhen pretep v gostilni in je bi] obsojen na mesec dni zapora. Oni dan je dobil sodni odlok, naj se zglasi 15. septembra pri ravnateljstvu kaznilnice, da bo odsedel zaporno kazen. Ker je Gigi ravno zdaj brezposeln, si je mislil, da bi bilo dobro, če bi kazen lahko takoj odsedel. Manj škode bi bilo, mogoče bo v jeseni dobil delo. Sel je torej in izrazil svojo prošnjo v tem smislu. Ravnatelj kaznilnice mu pa odgovori:
— Zal mi je. Nimamo prostora. Vrnite se čez kak teden!
Gigi je ogorčeno vzrojil:
— Prokleti esuli! Se tu nam jemljejo prostor!
Napelo stenje
V Berlinu je bilo zelo napeto stanje. Sedaj, pravijo, da je že po-
pustilo. Povprašali smo o tem očividca, ki nam je pojasnil: «Stanje ie bilo res zelo napeto. To se je opazilo na meških osebah. Hlačne pasove so imeli tako tesno napete okrog hlač, da so bili Adamovi potomci videti kot ose. Pa je prispel živež z vzhoda in napeto stanje okrog trebuha je popustilo za nekaj lukenj. Nič več ni bojazni, da bi hlače prenizko zlezle. Stanje v Berlinu res ni več tako zelo na1 peto».
Kaj je višek internacionalizma ?
Višek internacionalizma je, Sicilijanec v Trstu zabrusi, v obraz tržaškemu Slovencu:	«Andie’
a Lubiana!»
Usteški proces v Zagrebu
Obtoženci v Zagrebu imajo različne na vesti. A eno jim je skupno: vsi so bili prijeti, brž ko so prestopili mejo.
Važno S n nuj noi
Razpis službe. Iščemo visoko izobraženega Slovenca, obdarjenega od narave z veliko prebrisanostjo in široko razvitim kombinacijskim darom, za prevajanje «Lavorato-rove» «slovenščine» v slovenski jezik.
Da bodo bralci bolje razumeli ta razpis, naj omenimo tole: Nekatere izraze se nam je posrečilo pogruntati, ampak to so le kaplje iz oceana. Tako n. pr. «Lavoratore» vedno in vedno ponavlja svojo zahtevo po «dediščini». Kjer je dediščina, mora biti prej mrtvec. Zaman smo iskali po dolgih «La-voratorovih» kolonah, ba bi izsledili mrtveca. Šaljivi Dodo nas je opozoril, da «Lavoratore» misli mogoče mrtvo točko, na katero je dospel. Ta ideja ni slaba, toda «La-voratorova» mrtva točka žalibog
NOVOSEGNI ROMARJI
širno sejo in prišli do zaključka, da «Lavoratore» misli na premoženje.
«Lavoratore» rabi n. pr. novo besedo «v tiho tapiti». Ne moremo se premagovati, da je ne bi tu svojim bralcem «v glasno tapili».
Prostor nam ne dovoljuje, da bi se podrobno bavili z vsemi «Lavo-ratorovimi» cvetkami. Obljubljamo pa našim bralcem, da bomo, če nam bo le prostor dovoljeval, objavili kar cel članek iz tega lista. «Lavoratore» nam tako ne bo mogel očitati, da jemljemo le posamezne izraze iz njegovih člankov z namenom, da bi ga po nedolžnem nima premoženja. Sklicali smo ob-blatili, a naši bralci bodo vendarle prišli na- svoj račun pri branju «Kraške burje».
Tisti, ki se hočejo potegovati za razpisano službo prevajalca, naj nam kot dokaz svoje sposobnosti pošljejo razlago za sledeče odstavke iz «Lavoratore» - jevih člankov:
1)	«Ta nevarnost bi se lahko popravila le z uvedbo dejanskega demokratičnega centralizma Partiji, ki bi privedla do tega, da bi se v gotovem trenutku pokazala v nevzdržnost situacije in da bi se podvzelo potrebne radikalne ukrepe, da bi se Partija ponovno usmerila».
2)	Na žalost do tega ni prišlo ih zakašnjenje za katero se ie izkazalo, da je bilo namerno za en del članov IK je povzročilo živahno obsodbo v osnovnih organizacijah Partije, ki oporana zveze
ni sprejela disciplino Partije, ki je bila nasprotna višji obliki discipline napram internacionalnemu komunističnemu gibanju.
3. Nekateri pridrži, samo nekatera dvolična stališča prestavljajo v zoni A maloštevilne izjeme s . strani tistih elementov, ki so se pustili zapeljati zaradi izkoriščanja sentimentalizmov.
Za danes dovolj! Naj nam bo le še dovoljeno, da se spomnimo našega ljudstva. Oj ti ubogo slovensko ljudstvo! V teku zgodovine so navalili nad tebe Huni. Avari, Ta" tari. Madžari. Turki, Nemci, Benečani, nacisti in fašisti. Vse si srečno prestala. In zdaj je vdrla ŠP «Lavoratorova» «slovenščina». Dal bog, da tudi to nadlogo srečno prestaneš!