^ Glasilo Osvobodilne fronte okraja Trbovlje PoStnlnn platana v gotovini. ( t Trbovlje, 3. decembra 1948. Štev. 40. Govor maršala Tšta ob obisku v Trbovljah Trbovlje, 26. novembra. Kakor smo poročali, je predsednik vlade FLiRJ maršal Tito obiskal v sredo v spremstvu predsednika vlade LR Slovenije Mihe Marinka, podpredsednika vlade LRS Ivana Mačka in dr. Marjana Breclja, notranjega ministra Borisa Krajgerja, trboveljski rudnik. Potem, ko je maršal Tito obiskal separacijo, elektrarno, cementarno in centralne rudarske delavnice, je odšel pred zahodni obrat trboveljskih premogovnikov, kjer ga je pričakovala večtisočglavo množica. V Imenu zbranih rudarjev in ljudstva okraja Trbovlje je na lepo okrašeni tribuni pozdravil maršala Tita predsednik okrajnega ljudskega od. bora tov. Povše in je po obljubi, da bodo delovni ljudje Trbovelj zastavili vse svoje sile za izpolnitev nalog petletnega plana, Izrazil željo navzočih, da bi slišali besede tov. Tita. Maršal Tito je izrekel priznanje delovnemu kolektivu Trbovelj za njego. vo vztrajno in naporno delo v tem velikem premogovniku, ki je nekdaj kakor tudi druga podjetja v naši državi glužil bogatitvi domačih in tujih kapitalistov ter njihovemu brezobzirnemu izkoriščanju naših delovnih ljudi. »Vem, je dejal maršal Tito, da je vaš plan, ptan trboveljskega rudni, ku zelo visok, zelo težak in se vam zahvaljujem, da st« ta plan doslej izpolnili ter ga izpolnjujete 100%-no. Vaše delo bo velikanski prispevek k nadaljnji graditvi naše države, zaradi tega nadaljujte to vztrajno in požrtvovalno delo — in naša zmaga je za. jamčena. Vi sodite med iv Se najbolj, še rudarsko kolektive, toda vsi m. dar ji naše države niso enako razu. moli svojo veti kanske naloge. V Jugo. slavij! so kraji, kjer ne izpolnjujejo ptaua — v tem primeru mislim samo na rudarstvo kot najvažnejšo rudar, sko panogo na tej etapi graditve so. cializma v naši državi, kajti vse, kar imamo, s čimer lahko nekaj kupimo in si nabavimo, leži v nedrih našo zemlje in mi moramo to dobiti in prodati, kar lahko pogrešamo, da bi lal\-ko kupili stroje in vse, kar potrebujemo, da dvignemo našo državo na visoko industrijsko in kulturno ra ven. Tega torej, še niso vsi doumeli, lahko pa jim rečem, da je to doumela velikanska večina našega ljudstva, velikanska večina naših delovnih ljudi. Zategadelj bi hotel, da bi te moje besede, ki jih govorim vam, a se tiče. jo drugih, razumeli kot poziv, da za stavijo vse svoje sile pri pridobivanju naših rudnih bogastev, da lil čim prej zgradili našo srečno domovino.« 11tu le nato govoril o težu-vu.i v preskrbi in rekel, da to vprašanj? še do danes ni rešeno tako. kakor bi mo ralo biti, da pa je stanje danes boljše kakor lani in da imamo sredstva in možnosti da bomo stanje še zboljšali. »To vam povem zato. je rekel maršal Tito, da bi vedeli za primer, čc nekje ne gre vse v redu In ni tega, kar ie trenutno potrebno, da krivda ni v tem, ker tega nimamo doma, ampak najbolj pogosto v nesposobnosti nekaterili ljudi, ki se baviio z razdeljevanjem. Objektivno krivdo je treba iskati tudi v našem prometu, ki mora premagati velikanske težave. V naši državi promet še nikoli ni bil tako obremenjen, kakor danes. Naši prometni delavci in železničarji sc morajo nadčloveško truditi, da bi lahko rešili najnujnejša vprašanja, t. 1. da bi opravili notranji promet pravočasno in lahko Izvozili, kar imamo pripravljenega za Izvoz.« »Tu ie iskati, je nadaljeval maršal Tito. najpogostejši vzrok. če vam kai manjka. So pa tudi taki primeri, da tiste tovarne, ki proizvajajo življenjske potrebščine, nimajo dovolj surovin. V naši državi še nimamo dovoli surovin, n. pr. za proizvodnjo tekstilij, bombaž in volno pa moramo kupovati v drugih državah, za zelo visoke cene. Maršal Tito je nato poudaril zapletenost našega gospodarskega Življenja, tesno medsebojno povezanost vseh gospodarskih panog, neobliodno potrebo natančnega izvrševanja planskih nalog ter pomen intenzivnega dela v naših premogovnikih tudi v letu 1949, in nadaljeval: »V letu 1949 se bomo morali lotiti z vsemi silami graditve naše težke industrije ter graditve in mehanizacije naših rudnikov. Z vsemi silami moramo pričeti graditi stanovanjska poslopja za naše delovne ljudi tudi po manjših krajih in rudnikih kakor tudi v mestih. Moram vam reči. da ie v naši državi zelo veliko pomanjkanje stanovanj. Velikanska množica delovnih ljudi ie prišla v mesta, kjer so bile odprte nove tovarne In nova velika podjetja, stanovanj pa niso gradili. Hiteli smo, da bi zgradili nalprci tovarne, nismo pa hneU sredstev za graditev stanovanj. Vprašanje le. če bo delavec lahko vzdržal delo v tovarni, če se ne bo mogel pošteno naspati. Vzdržal bo nekaj mesecev ln tudi eno leto. toda dalje ne. Imamo namen zgraditi našim delavcem stanovanja, v katerih se ne bodo samo za silo odpočili, ampak stanovanja, v katerih bodo tudi boliše živeli in ki bodo pomenila visoko raven rešitve stanovanjskega vprašanja pri nas, višjo kot doslej. Naš čili ie. zgraditi lepa. čista tn higienska stanovanja pri vseh rudnikih in kjer koli, člmprei mogoče.« Nadalje je rekel maršal Tito o vprašanju varčevanja med drugim nasled- uie: »Vprašanje varčevanja ie tudi zelo važna stvar. Ne govorim samo o varčevanju denarja, ki je tudi želo važna stvar, pač na mislim na varčevanje z materialom. Pri nas gradjmo, kakor veste, na vseh straneh. Nekateri gradijo neplansko in porabijo dvakrat več materiala, kakor pa bi ga porabili, če bi si napravili plan in če bi racionalneje Izkoriščali material. Poznam mnogo primerov, da z materialom razmetavajo. Naši državljani se morajo torej globoko zavedati tega. kar je v tem trenutku najbolj bistveno in kar ie treba najprej zgraditi.« Na koncu je maršal Tito želel trboveljskim rudarjem, da bi ohranili sivoj polet tudi v letu 1949, izvršujoč sto odstotno naloge, določene v planu, kakor je bilo tudi doslej. »Tovariši in tovarišice, rudaril Trbovelj! Še enkrat vam želim mnogo uspeha pri vašem delu. S trdno vero. da bomo uresničili naš petletni plan ter zgradili socializem v naši državi, vam želim mnogo sreče v bodoče v novi socialistični Jugoslaviji.« Navzoči so pozdravili besede maršala Tita z navdušenim vzklikanjem tov. Titu, Komunistični partiji Jugoslavije ter petletnemu planu. Ko so maršal Tito in drugi gostje zapuščali Trbovlje, seje ljudstvo od njih prisrčno pozdravljalo. Obisk maršala Tita, ptoanemben dan za revirje Strain 2 BORBA ZA PLAN — ZA SOCIALIZEM Slovenski redniki so z velikim elanom in požrtvovalnostjo tekmovali v 6 dnevnem tekmovanju v čast 29. novembra V stenj: uti A je zimig^vafec rudnik Trbovlje Šestdnevno tekmovanje v počasti« tev dneva republike je pokazalo, da so slovenska rudniki z voljo in elanom tekmovali in skušali doseči čim lepše uspehe, s tem Pn doprinesti svoj pristavek — čim več premoga nuŠj industriji, obenem pa doseči ietni plan. Tekmovanje, katerega so napovedali prvaki v skupinah A, B in C vsem rudnikom Slovenije, je dalo prav dobre rezultate. V ne>-delio 2. novembra se je na sedežu republiškega odbora rudarjev v Tr-bovbah sestala tekmovalna komisija, ki ie na podlagi rezultatov in po točkah, ki so zapopadene v tekmovanju. določila zmagovalce. Tekmo, vanje ie bilo v sledečih točkah- ka. te:i rudnik Ik> od 22. nov do vključno 27. nov. dosegel največjo produkcijo, najboljši delovni učinek in najboljšo delovno disciplino. V skup. A je bdo prvo mesto priznano rudniku v Trbovljah, ki je v času tekmovanja pokazal najboljše rezultate. 22. nov. ie dosegel me« sečni Plan 98.4?/«. med tekmovanjem pa mu je uspelo, da je radi visoke zavesti celotnega delovnega kolektivu prišel na 101.4?/«, s čimer je p ret segel pkm za +2.62%. Rudniški učinek je presegal za +16.5?/». Neupravičenih izostankov ie Bilo 0.93 in opravičenih pa 5.3 %. V p:vem_ dnevu tekmovanja se ie dvignila črta na grafikonu na 104.5?/«, drugi dan komaj na 89 %, tretji dan pa na 99.4 ”/*. Četrti dan je bila zopet dosežena dnevna planska storitev in to 100.2%, rekord pa je bil dosežen v petek s 112.6?/« dnevne produkcije in zadnji dan tekmovanja 101?/». kar »e vse omogočilo, da bo tudi mesečni plan dosežen. Visoka zavest rudarjev je ona sila, ki omogoča, tako lepe rezultate. Med seboj so tekmovali obrati, posamezne številke in celo nameščenci in sindikalni funkcionarji, ki so sc v soboto zvečer udeležili prostovoljnega dela. da tud« onj do« prinesejo svoj delež k planu. Z nič manjšim elanom niso tekmovali ostali. Rudnik v Velenju, ki mu je prit>adk> drugo mesto v tekmovanju, je presegel plan za 15%, rudniški učinek se je /boljšal za 0.08?/», neupravičenih izostankov ima 3 %, opravičenih pa 3.28 ?/« Na t cljecu mestu je rudnik v Hrastniku, ki k' imel ob začetku tekmovanja doseženo mesečno produk- tno 82,1 ?/», zadnji dan tekmovanja pa 83.6 %? Rudniški učinek ni bil dosežen za 6.4 %, neupravičenih izostankov ima 1.7?/». opravičenih pa 2.3%. V času tekmovanja je za 15 odstotka dosegel predpisano produkcijo. Delovni kolektiv rudnika v Hrastniku se ie z veliko vnemo za« vzel za to tekmovanje. Rudarji so se izmenjavali na deloviščih, ker so lto-telj na vsak način zmanjšati razliko do planske višine, ta pa jim bo težko Tomažič Martin, petkratni udarnik dosegljiva, ker jim še vedno primanj kuje delovne sile. Četrto mesto je odpadlo na rudnik v Zagorju, ki je ob pričetku tekmovanja imel 93.64 %. [ki zaključnem dnevu pa 93.2?/». Učinek se ni izboljšal. Po razmotrivanju tega vprašanja pa je bilo objasnjeno čemu ni bilo mogoče doseči boljšega rezultata prizadevanja. Sklicana bila širša konfedenca, kjer so razpravljali o tekmovanju. Tu so udarniki navajali, da bi naložili toliko vozičkov, kolikor bi jim jih dali. Da ni bil dosežen boljši rezultat, je torej vzrok v tem, da primanjkuje vozičkov. Krivi pa so tudi večkratni de« fekti, ki so bik ob tekmovanju na separaciji Zboljšati organizacijo iz voza in dostavljati dovolj vozičkov. pa bo tudi rudnik Zagorje lahko v bodoče krepko posegel v tekmovanje. Na petem mestu je rudnik Senovo. V skupini B se je najbolj odrezal rudnik Kanižarica z dobro delovno disciplino, s prizadevanjem slehernega. in vkljub jamskemu požaru je rudnik Kanižarica v času tekmovanja dosegel za + 9.3 ?/o več, kakor je imel predpisane planske proizvodnje. V tem času ie zboljšal rudniški učinek za + 14% in imel samo 0.06?/» neupravičenih izostankov, upravičenih pa 0.04?/«. Delovni kolektiv Kanižarica je bil še posebej pohvaljen, kot vzorni kolektiv tuii v pogledu sindikalnega dela. Drugo mesto je dosegel rudnik l.iboje. ki je ob tekmovanju presegel plan za 1.67 %, zboljšal rudniški učinek za 28.6% in imel samo 0.24 neupravičenih, upravičenih izostankov pa 0.4?/». Tretje mesto ie pripadlo rudniku v l.aškem, ki je času tekmovanja presegel plan za 4%, zboljšal rudniški učinek za 22.84, za rudnikom v Libojah pa je zaostal samo za 9.9 točke. Delovni kolektiv rudnika v Laškem ie pokazal izredno zanimanje za tekmovanje in je imel vse izglede, da si tudi se daj pribori prvo mesto, zasluži pa vso pohvalo Četrti ie rudnik Krmelj, peti Ilirska Bistrica, šesti Zabukovca, na sed mem mestu pa je rudnik Pečovnik. V skupini C si je zasluženo pri svojil prvo mesto rudnik v Mežici, drugo rudnik v Crni-Kaolinu in trege mesto rudnik v Idriji. Rudniki Senovo, Kočevje in Pleše niso poslali poročil ter so zato izpadli pri določitvi ocene. Zmagovalci vsake skupine so pretek nagrade, in to: rudnik Trbovlje lepo izdelano skrinjico, v miniaturi izdelano vrtalno kladivo z rudarsko svetilko, poleg tega pa knjižno zbirko. Rudnik Kanižarca rudarski voziček in knjižno zbrko. Rudnik Mežica rudodsko svetilko in knjižno zbirko. Ob ocenjevanju pa je tekmovalna komisija poudarila, da tudi ostali delovni kolektivi zaslužijo vse priznanje vkljub temu, da niso dobik nagrad, ker so sc vsi vestno in temeljito pripravljal na tekmovanje. Vsem rudarskim kolektivom Slovenije, ki se trudijo, da bi dali čim več pre« moga naši industriji, pa gre vse priznanje vsega delovnega ljudstva, kd se bori za čimprejšnjo izgradnjo socializma Godek Franc, trikratni udarnik, v krogu svoje družine proglašenih. Tem udarnikom se je pri. družil enkratni racionalizator Levec Oskar, ki je izdelal osnutek noža za rezkanje zarez na reakabiem droju, g katerim se prihrani lahko 47 de. kovnih ur; drugi racionalizator je Ocepek Ivan II, ki je bil tudi prvič proglašen, s svojim znanjem, nad.mm. stuje v konstrukcijskem oddelku kom. struktorja, gaj naštudira sam razne načrte, ki jih skicira ter zaradi tega lahko odpade konstruktor. Med tremi novatorji, ki so bili proglašeni, je Osredkar Valentin že četrtič uovator. Po svoji kastni iniciativi si j,, zamislil in napravil načrt izven svojega Vso omnou ud roiKoiD rdcioua^Zitor em to novatoriem borcem za ureso čin e socia>»ma Dan proglasitve republike so revirji prasnov * h proglasitvijo udarnikov, ki so b uglašeni ta dan v Zagorju, Hrastu i Trbovljah, že med letom so pro. i udarniki-, katerim so se sedaj j < užili novi udarniki, med njimi tudi večkratni. Tako je bilo na dag 29. novembra svečano proglašenih 216 udarnikov in 17 racionailza. tor jev 1 er novstorjev. Zelo svečano je bila izvršena proglasitev v Trbovljah, kjer so se zbrali udarniki, ra cioiinlJzutorjl rudnika Trbovlje i» Centralnih rudarskih delavnic v dvorani Delavv-ko-usjužbenske restavracijo. Ob otvoritvi proslave je zaigrala godba Internacionalo, nato pa je predsednik sindikalne podružnice ru d ar jev tov. Okorn Vilko pozdravil vse prisotne g-jste udarnike in njihove žena, jim čestital k uspehu, ter iz. razil željo, da tudi v bodoče tako vztrajno širijo duh udarni šiva, nova-torstva in racionalizatorstva ter s tem pripomorejo k izvršen ju letnega plana in čimprejšnji izgradnji socializma. Direktor rudnika Trbovlje tov. uprave rudnika, jim čestitaj ter po udaril njihovo zaslugo, kakor vsega ostalega delovnega kolektiva pri do. seganju mesečnega plana v rudniku Trbovlje. Nato je sledila proglasitev udarnikov, katerih je bilo proglašenih za rudnik Trbovlje 81, 2 novatorja in 8 racionalizatorji. Od trga dva pet. kratna udarnika, 15 štirikratnih udar. ■likov, 22 trikratnih, 22 dvakratnih in 20 enkratnih udarnikov. Foleg udar ■likov pa je bilo še 123 pohvaljenih in nagrajenih. Po izvršeni proglasitvi je pozdravil udarnike v imenu repu. bliškega odbora Zveze rudarjev Slo. venije tov. Alič Tone. Ob tej priliki je izročil delovnemu kolektivu rudnika Trbovlje nagrado, katero sl je priboril rudnik Trbovlje v šestdnevnem tekmovanju v čast dneva republike. Darilo je obstajalo D. lepo izdelane šatulje, v kateri se je nahajala v miniaturi na podstavku izdelana jamska svetilka ln vrtalno kladivo. Poleg K ga darila pa je podaril tudi knjižno zbirko. Želel jim je, da tudi v bodoče olji jo in dokažejo, da hoče- nih rudarskih delavnic tovariš Pečar Otmar je nato prečita) imena udarni, kov Centralnih rudarskih delavnic in to 1 petkratni udarnik, 6 štirikratnih in 1 dvakratni udarnik ter 11 prvič illlilS IMSIif v Levec Oskar, racionalizator delokroga za Izdelavo nakladalca ▼ dolžini S m za delovišče v jami. \a pravil jo nadalje načrt za dodatni rezkalni stroj k skobdnemu stroju /er načrt za nihalno žago, g katero se bo olajšalo delo in prihranilo na času. Enkratni novator Kesel Hinko je iz. umil napravo za rezkanje valjčnih le. žajev za agregat MV 16. Z uporablja-njem te naprave se izboljša kvaliteta dela za 60% in prištedi na času 30%. Biček Tone je spregovoril v imenu t.. -------- med prvimi. Direktor Central Večkratni udarniki rudnika Trbovlje VSE SILE ZA DOSEGO LETNEGA PLANA Kahne Ivan Je tudi prvič proglašen ra novatarja in Je napravit pripravo za struženje glavnih ležajev pri avto. motelskih motorjih. S tem načinom dela je dosežena za 40% točnej&a iz. delava in prihranjeno na delovnem Času za 60%. Tem udarnikom, raci o. naliziLtorjem in novatorjem pa se je pridružilo še 5 nagrajencev. V zaključni besedi je govoril tov. Pečar Otmar, ki jSm je čestital v Imenu KP ter pozval vse, da tudi na. prej širijo duh udamištva, novator. stva in raciotiallzatorstva ter s svo. jim delom pokažejo, da so resnični socialistični delavci, ki so na revolucionaren način prekinili s starim načinom dela. Dsi-ivni kolektiv rudnitka Hrastnik je proglasil 67 udarnikov voril pomočnik direktorja tov. Dular Lojze, ki jim je čestital k proglasitvi Rudnik Hrastnik, ki se v tem mesecu še vedno bori za dosego i4ana, ker mu primanjkuje delovne sile, ni mogej kljub visoki zavesti celotnega delovnega kolektiva udarnikov in no. vatorjev v mesecu novembu doseči plana. Vendar je v šestdnevnem tekmovanju v čast dneva republike dosegel t:etje mesto ki to v A skupini. Svečana proglasitev udarnikov na da« 29. nov. se ic izvršila v kinodvorani pri Logarčiku, ki je bila slavnostno okrašena. Vse navzoče goste udarnike, njihove žene ju ostale rudarje je pozdravil tajnik sindikalne podružnice rudarjev tov. Mlinarič, ki je naglasil pomen obletnice republike, katera je praznik vseh delovnih L udi in je zato ravno ta dan najbolj prime en, da se proglašajo udarniki. borci socialistične graditve. Glavni inženir rudnika Hrastnik, Gostiša Doris, je v spodbudnih besedah čestital vsem udarnikom, poudaril pa je, da je potrebno že prve dni v mesecu dosegati plan, kajti zadnje dn. sc plan ne more doseči, vzlic dobri volji in prizadevanju delovnega kolektiva. Proglašenih je bilo 7 udarnikov sedmič, 7 petkratnih, 8 Štirikratnih, 15 trikratnih. 16 dvakratnih in 13 prvič proglašenih udarnikov, 25 rudarjev in nameščencev pa je bilo pohvaljenih. V imenu uprave Zasavskih premogovnikov je sprego« in želel, da rudnik Hrastnik, ki je šal tekom meseca razliko za 13.7 %. V času tekmovanja za 29. november so delavci sklenili, da zmanjšajo razliko ter so se izmenjavali v jami na delovnih mestih. Kljub temu pa jim ni uspplo doseči plan. Celotni bazen je pod [»lanom za — 2.5 %. Letni plan pa jo dosežen za čas od L nov. pa do 30. nov. 1948 99.2 Ve. Borba za plan se nadaljuje. Gre za to, kateri rudnik bo prej oznanil s sireno, da je dosežena zmaga. Na boljši de ovn Industrie stekla — p an 29. novembra ko ektiv ,e zpolnil Delovni kolektiv steklarne Hrastnik je častno izpolnil obljubo. Obljuba, da bo plan izpolnjen dne 29. novembra je bita častno izpolnjena; visoka zavest celotnega delovnega kolektiva in njegovo neutrudljivo pri. zadevanje sta premagali vse ovire pri delu. Na praznik republike 29. novembra, ko delavci plana še niso dosegli, je bilo delo v polnem razmahu. »Moramo ga doseči«, so se pogovarjali med seboj udarniki in novatorji, >. ob. nimunur — z utrjevanjem zavesti delavcev in pa novega odnosa do dela. Odkar je delovni kolektiv steklarne »prejel tekmovanje, so vsi podvojili delo, vedoč, da obljube v normal, nem času ne bodo mogli izpolniti. Na širšem sestanku uprave in sindikata so ugotovili, da bo treba delati tudi ob nedeljah in se oprijeti nadurnega dela. Pri tem so delavci sklenili, da bodo delati brez 50% poviška. V me. seču novembru se je pokazalo, da bo tudi finančni plan dosežen in se jim ljuba nam je sveta in jo moramo iz- ! je povišek zato vseeno izplačaj. Mno. polniti.« I go »o k uspehu pripomogli tudi udar- Obljuba, katero je celotni aktiv dal j niki in novatorji. Na praznik repu. ob priliki proslave, ko je bil 16. dni j blike je bilo proglašenih 54 udora L. pred rokom izpolnjen polletni plan, je i kov in nekateri od njih so celo pet-bila 29. novembra ob 9.15 uri izvrže- j kratni. na. Sirena je zatulila, delavci so ža- ! Petkratni udarniki; Sihur Anton, rečih obrazov hiteli na skupni zbor. i; Vidmajer Ferdinand, Hudi Alojz H, Pred tovarno so se zbrali v gručah, ■ žlindra Jože, Hudi Alojz I, Grum nato pa a sindikalno zastavo :n god- Ivan, Camer Jakob, šketoiko Avgust. Osredkar Valentin, štirikratni raclonalizator Prvi izmed rudnikov zasavskega bazena, dosegel polletni plan, doseže tudi letnega. Od strani republiškega odbora rudarjev Slovenije |>a je [»ozdravil udarnike tajnik tovariš Kamnik Stane, V ZTgdfju pa so preglasili 49 udarnikov Proslava se je v.šilu že v dopoldanskih urah v domu fizkulture, kjer so se zbrali številni rudarji. Predsednik sindikalne podružnice rudarjev, večkratni udarnik Guzaj Edi je v svojem govoru poudaril, da je potrebno naprij vse sile, če hočemo, da bo rudnik Zagorje dosegel letni plan. Udarniki, ki so se pridiužili armadi tisoče v udarnikov širom celc )ugo-slavije. dokazujejo nov odnos do dela, kateri se iz-aža v socialističnem tekmovanju za dosego in izvedbo plana. Proglašenih ie bilo 49 udarnikov, med njimi 1 sedemkratni, 7 šestkratnih, 2 petkratna. 4 štirikrat* ni, 8 trikratnih, 9 dvakratnih in 18 prvič proglašenih. Proglašenih pa je bilo tudi 7 raciona-tizatorjev. Udarnike in vse navzoče je pozdravil Pet«k Alojz v imenu republiškega odbora rudarjev Slovenije, govorili pa so še direktor ludmka Klančišar Martin in sekretar rudniškega komiteja KP tov. Čebela Anton. Udarniki, proglašeni na praznik republike, je poudaril tov. Čebela, so del armade delavcev socialističnega tekmovanja, ki rušijo norme in dokazujejo s svojim delom, da je močnejše orožje kot vsaka atomska bom-ba delovna zavest in prizadevanje narodov Jugoslavije, da si z doseganjem planskih nalog čimprej izgradijo socializem in lepšo bodočnost čudnih T*bovl e e iresegel mesečni tarna ove 'ber Borba za dosego plana v rudnikih zasavskega bazena se za letošnje leto bliža zaključku. Dosedanji iz-gledi kažejo, da bo rudnik Trbovlje doseg«! letni plan. voudar bo treba nai»et,i vse sile in obdržati delovno disciplino na višini meseca novembra. Tako je rudnik Trbovlje presegel mesečni plan v mesecu novembru za 3.2 %. Največ zaslug za presego mesečnega plana »ma zapadoi obrat, ki je plan presegel za 11.3 V«. Ostra borba za dosego [Mana pa se je razvijala na vzhodnem obratu, saj je bil ta obrat 1. nov. t. 1. 31.4% pod planom. S svojo požrtvovalnostjo in izboljšanjem delovne discipline je do--segel kolektiv vzhodnega obrata, da je presegel mesečni plan za november za 0.8 Ve. Obrat Doberna-Neža pa je visoko pod Planom in to — 37.4 'Ve. Onemogočena je skoraj vsaka produkcija zaradi pl/ovja, ki je nastalo zaradj dežja. Storitve jamskih obratov so se zvišale v mesecu novembru popram mesecu septembru Zapodilo za 19.3%, Vzhodno pa za 3 odstotke, celotna rudniška storitev bo na čelu krenili na obrat. Zbrali so se domalega vsi. Navdušenje in ve. selje je btlo opaziti pri slehernemu, ko je godba zaigrala Internacionalo. Štirikratni udarniki; Umek Ivan, Papeš Franc, Petrič Štefan, Boba Jože. Trikratni udarniki: Smodiš Julij, Potem pa je tojnik delovnega ko. Volfant Franc, Mdbauer Adolf, Lipar lektiva spregovoril delavoem: Anton, Oprešnik Anton, Trinkar Adi, za I1.6V« Delovna disciplina se je zl>oljšala, saj se je število neupravičen nih izostankov v novembru mesecu /manjšalo napratn oiktobru za 53.9 Ve. Rudnik Zagorje v mesecu novem« bru ni dosegel plana za 4.7 Ve. Bil je 1. nov 7.4% [>od planom ter je tekom meseca novembra zmanjšal raz l»k<> za 2.7?/». Da tudniku Zagorje ni uspelo doseči plana, gre to predvsem na račun raznih defektov id 'pomanjkanja vozičkov. K hub dobri delovni disciplini in prizadevanju posameznikov niso uspeli. Od posameznih ob. atov je dosegel plan edino Podstrana, ki ga je presegel za 9.7 %. V rudniku Hrastnik se vrši borba žo več mesecev. Pomanjkanje delovne sjle ju stara dediščina predapril-ske Jugoslavije se še danes občuti. Rudnik Hrastnik ni dosegel plana za 12.8 Ve. Kljub temu pa lahko trdimo, da se je rudnik Hrastnik uspešno boril zn dosego plana. Saj je bil 1. nov. 26.5?/» pod planom in zmanj« »Zmaga je dobljena, obljubo, ki smo Martini Peter, Sere Štefan, Pivec Jo. jo dali tov. Titu, smo izvršili in priče- že, Pap Oto, žužman Miha. n jamo novo borbo za plan 1949. Po. Dvakratni udarniki: špeglič Karol, dvojimo zato naše napore še v bodo. Volfant Viktor, Zupanc Franc, Kirn če, da tudi mi d opri nesemo svoj le- Adolf, Kerin Vinko, Brinovec Vida, lež za čimprejšnjo izgTadnjo sociali z- Kovač Janez, Benčina Emil, Rohrer m a«. Vzkliki: »Tito — plan« so od. Ernest, Jager Ivan, Komat Miha, Ke-mevali po širnem obratu. ber Blaž, Strgaršek Bruno. V imenu uprave je direktor tovar- I Enkratni udarniki: Gerhard Jože, ne tov. češnovar Franc čestital k Rancinger Ludvik, Tovornik K-irek uspehu vsemu kolektivu, kateremu Ovnik Alojz, Godler Albin, Kosmač gre vsa zahvala, ker je bil plan pred- Franc, Abram Stanko, Leskovšek časno izpolnjen. Franc, Groznik Danijela, Gornik Te. Plan proizvodnje je bil dosežen dne remija, Maurer Marija, Rancinger 29. novembra ob 9.15 uri s 100.08%, Pavka, Ulaga Marija, Levstik Marija vrednostno 102.17%, sortmano pa 95- Čoh Mirko, Ločičnik Maks, Zalaznik odstotno. Jernej, Babič Olga. Vzrok, da ni bil plan izpolnjen 100- Tudi racionalizatorja Velej Jože In odstotno tudi po sortimentu je v tem, Velej Tone sta med njimi. Velej Jože ker se je vrsta blaga med letom več- jepoleg ostalega dela tzboljšil poL krat menjala. Zavest delovnega ko- automatski univerzalni stroj, a kute. lektiva, da je treba plan izpolniti, po- rim je že pred nekaj meseci povečal kaže majhen odstotek — 3,7% bolnih proizvodnjo kozarcev. V novembra je in samo 0.4% neupravičenih iz ostrin, dovršil nov model za izdelovanje kov v celem letu. V zadnjih dveh me- manjših predmetov. Preuredil je tudi aecih se je disciplina še zboljšala ter stroj zn vsesavanje zraka za motor je bilo samo 0.0% neupravičenih iz. in s tem olajšal delavcem delo. N joči stan kov. gov brat Velej Tone je izpopolnil hla. To dokazuje, da je neupravičene iz- dblno peč, tako, da je iz stare naredil ostanke možno odpraviti tudi do m L po lastni zamisli popolnom a novo in Slavnostno zborovanje v steklarni j.;- om kozarcev znižal od 25 nn 5%, i imer lx> tovarna prihranila letno v«, sstotisoč dinarjev. Oba uc/vatorja sta bila nagrajena in sta dobila di. p!:>me. Tema dvema se je pridružilo še ostalih 335 pohvaljenih in nagra. jenih. Kugelj Jože je kot topllniCar stekla mnogo pripomogel za dobro kvaliteto Izdelkov in ga upravičeno lahko imenujemo dušo steklarne. Kot mlad kmečki fant je šel po svetil in končno prišel v steklarno, kjer se je že tako izpopolnil, da se lahko kosa z vsakim kemičarjem. Normirec Slana Janez je eden tistih ljudi, ki nikdar ne popusti pri delu. V tovarni je uredil norme in prikazal tudi delavstvu potrebo normiranega dela, ki je sedaj že skoro povsod uvedeno 95%. Tudi njoga lahko imenujemo pionirja socialističnega tekmovanja. Iz laboratorijskega oddelka je bil nagrajen steklar Hanc, bivši nemški vojni ujetnik, ki se je prijavil, da ostane v Jugoslaviji. Izdeluje laboratorijske predmete, ki jih nikdar nismo izdelovali. Mnogo zaslug ima tudi za novo pridobljeni kader, Id danes iže uspešno prenaša svoje znanje na proizvodnjo. Pri pop. proslavi je bilo razdeljenih med delavce, ki so obiskovali tečaj za kvalifikacijo — 92 diplom. Med njimi, ki so jih sprejeli, je tudi nekaj starih steklarjev, ki imajo že po 35 let dela in še več. Najboljšim oddelkom in tretjinam so se podelile prehodne zastavice. — Skupine so si tudi za vnaprej napovedale tekmovanje v okviru proizvodnje, kvalitete produktov, vzgoje kadrov in delovne discipline. Skupine vodijo najboljši delavci — udarniki in novatorji. Pri popoldanski proslavi, ki se je vršila v prostorih še nedograjene to. vame, so zbranim delavcem govorili direktor tovarne tov. češnovar Franc, tov. tajnik Rajh Franc in v imenu KP sekretar celice tov. Kastelic. Po. udarili so velik pomen delavske zmage za našo socialistično izgradnjo. S proslave so poslali pozdravne brzojavke CK KPJ, CK KPS, tov. Titu in Glavnemu odiboru ESZDNJ z obljubo, da bodo še dalje vodili borbo za do. seganje planskih nalog, za izgradnjo socializma, za lepšo in srečnejšo bodočnost Na okrajni konferenci AFŽ v Trbovljah so izvolili delegatke za m. kongres AFŽ V nedeljo dne 28. novembra so se zbrale ženedelcgatke trboveljskega okraja na okrajni volilni konferenci, ki se je vršila v praznično okrašeni dvorani Okrajnega LO. Da bi lahko sledile poteku konference vse tr1wr veljske žene, so bili razpeljani po vsej doljni zvočniki. Konforenci so prisostvovali in jo uvodoma pozdravili član politbiroja Okrajnega komiteja KPS tov. Skalin Mirko, sekretar Mestnega komiteja tov. Zemljak Andrej, podpredsednik OLO tov, Burkeljc Viktor, zastopnik republiškega odbora Zveze rudarjev tov. Martinčič, člana Okrajnega 10 tov. Narat in Zupančič, sekretar ZB fcoV. Kavzer Karl. predsednik Okrajnega odbora LM tov. Lesjak Zvonka in zastopnik OSS-a. Po uvodnih po* zdravih je prihitela v dvorano skupina 9 pionirjev ki so prinesli delegat* kain pionirski pozdrav v imenu vseh trboveljskih pionirjev. Njihov pozdrav in govor male pionirke sta žela navdušen aplavz vseh navzočih. Po izvolitvi delovnega predsedstva, kandidacijske komisije in komisije za sestavitev resolucij in sklepov, je podal izčrpen in jedrnat politični refe* rat član politbiroja Okrajnega komiteja tov. Skalin Mirko, katerega so žene čestokrat prekinjale z vzkliki Partiji in njenemu voditelju maršalu Titu. Med referatom je posetil konferenco tudi sekretar Okrajnega komiteja KPS tov. Povše Dušan, katerega so delegatke pozdravile stoje in s skan* (tiranjem »Tito — Partija«, nakar je spregovoril zbranim delegatkam nekaj pozdravnih besed z željo, da bi konferenca rodila čim lepše uspehe. fz organizacijskega poročila, ki ga je podala tov. Rojnikova, okrajna sekretarka AFZ. le bila razvidna vsa zgodovina ženskega gibanja v trbo* veljskih revirjih. Zajemala je delo v stari Jugoslaviji, katerega so usmerjale tov. Tončka Čečeva, Lidija Šent-iurčeva in druge, katere je učila in vzgojila Partija, dalje delo med oku* pačijo ter okrepitev in razvoj organizacije AFZ od osvoboditve do danes. Končno pa je poročilo vsebovalo naloge, ki stoje pred organizacijo v nadaljnjem delu. Po podanem poročilu so bile raz* deljene posameznim aktivistkam in celotnim odborom, ki so sc v doseda njem delu dobro izkazali, pismene pohvale., najboljšemu vaškemu odboru v Račioi v Loki pri Zidanem mostu pa lopa oljnata slika . Sledila ie živahna diskusija, ki je pokazala visoko politično zavest trbo- veljskih žena. Nato so bile izvedene volitve v Okrajni plenum, v Okrajni odbor AFZ in izvolitev delegatk za III- Kongres AFZ Slovenije. Za dele* gatke so bile izvoljene sledeče tovarišice: Lidija Šentjurčeva. minister za komunalne zadeve LRS. Majcen Tončka, članica Glavnega odbora AFZ Slovenije, Musar Ema. Rojnik Angela. Vezovišek Fani. Narat Mara, Gregl Boža, Lasič Milka, Rešeta lončka, Pušnik Nežka. Škufca Betka, Kržišnik Kati, Orožen Marija, Keše Pavla. Završnik Slavka. Pajk Marija, Mahkota Pavla. Ceh Lojzka. Roglič Tončka in Mrežar Polda. Po končanih volitvah so bile odposlane pozdravne resolucije CK KPS. Centralnemu odboru AFZ v Beogra* du. Glavnemu odboru AFZ v Ljubljani in pozdravno pismo II. Kongresu MDFZ v Budimpešti- Nato so bili sprejeti sledeči sklepi, ki bodo vodilo organizaciji v bodočem delu: 1. Poživitev dela vaških in terenskih odborov. 2. Ideološki dvig žena s študijskimi sestanki. 3. Organiziranje predavanj o dru* žinski vzgoji po centrih in vaških odborih, na sedežih šol. 4. Posvetitev pažnje zaščiti matere in otroka ter žencdclavke z ustanav* Ijanjem krpalnic in šivalnic v cen trih. ustanovitev Dečjega doma v Tr bovljah, DID-a v Radečah in otroški igrišči v Trbovljah ter Hrastniku. 5. Organiziranje novoletne jelke za naimlajše. 6. Zaiinteresiranje žena za vključevanje v proizvodnjo. 7. Zvišanje naročnic za »Kmečko ženo« za 340. 8. Ustanovitev aktivov, ki so na posameznih terenih najbolj potrebni. 9. Organiziranje slavnostnih aka* demiji v čast III. Kongresu AFZ. 10. 100% izvedba vseli ukrepov ljud ske oblasti, in 11. Utrditev fronte demokratičnih sil z neizprosno borbo proti hujskačem nove vojne in razkrinkavanje njihovih namenov. Izpolnitev vseh planskih nalog in napoved borbe vsem notranjim nasprotnikom z ak* tivnim vključevanjem v vse panoge gospodarstva. V zaključni besedi predsednika delovnega predsedstva je bila ponoyno poudarjena važnost konference, ki se je vršila na dan pred 29. novembrom, ob 5- obletnici zasedanja AVNOJ-a. nakar je bila ena najboli uspelih kon* terene Organizacije AFZ v trbovelj* skem okraju zaključena s petjem ’ himne. Svečane proslave dneva republike v trboveljskem okraju V. obletnico zasedanja AVNOJ-a so v trboveljskem okraju proslavili zelo svečano, številne proslave, združene s proglasitvijo udarnikov in dosego letnega plana so dale močan odtenek obletnici rojstva nove socialistične Jugoslavije. Svečana proslava se je vršila v Trbovljah že na predvečer dne 28. novembra ob 6 zvečer v Delavskem domu. Zbralo se je številno občinstvo, ki je manifestiralo k velikemu prazniku. Proslavo je otvoril predsednik OF Trbovlje tov. Dolinar Ivan, slavnostni govor pa je pcdai tov. Šuštar Stane, član Okrajnega odbora OF Trbovlje. Pri proslavi eo sodelovali pionirji, gimnazija pevski zbor Zarja, orkester glasbene šole, člani sindikalnega gledališča in fiz-kultura. Za zaključek so pevci Zarje zapeli himno »Hej Sloveni«. Tudi proslava v Hrastniku, ki se je vršila v Domu kulture, je prav lepo uspela. Na dan 29. novembra so se vršile proslave s proglasitvijo udarnikov v rudniku Trbovlje, Zagorje, Hrastnik, v steklarni Hrastnik so proslavili dosego plana, v kemični tovarni v Hrastniku pa dosego plana obrata Apnenic. Proslave so se vršile tudi v Radečah pri Zidanem mostu ter ostalih krajih. Vse proslave so pokazale visoko zavest in ljubezen prebivalstva do nove Jugoslavije in tov. Tita. Mnogi delovni kolektivi so sprejeli nove obveze in s tem dokazali, da hočejo čimpreje izgraditi močno socialistično Titovo Jugoslavijo. Z delom so praznovali Praznik II. zasedanja AVNOJ-a so na Kleku nad Trbovljami praznovali z delom na gradišču zadružnega doma. že v nedeljo zjutraj 28. novembra so se zbrali člani OF in mladina ter prav pridno delali na gradišču. V ponedeljek, na dan obletnice rojstva Titove Jugoslavije, pa se je število pro. stovoljeev še povečalo. V obeh dneh so izvršili 108 prostovoljnih ur ter pri tem odkopali in prevozili 40 kubičnih metrov zemlje. Po končanem delu po. se je izvršila proslava obletnice rojstva nove Jugoslavije. Članice AFŽ so zbrale ob tej priliki 570 dinarjev kot prispevek za Dijaški dom v Trbovljah. OB V. OBLETNICI USTANOVITVE NOVE JUGOSLAVIJE SO BILI POGOŠČENI STARČKI IN SOCIAL NE POMOČI POTREBNI V HRASTNIKU IN TRBOVLJAH Okrajna uprava socialnega fonda je sklenila da bo na dan 29. novembra obdarila vse podpirance splošnega socialnega skrbstva z enkratno izredno podporo iz njene blagajne v skupnem znesku 110.000 din. Tega dne so se zbrali vsi podpiranci splošnega skrbstva, katere je pozdravil v Trbovljah predsednik okrajne uprave SF tov. Goišek Ernest, v Hrastniku pa članica krajevnega od* bora OF tov. Vizoviše.k Fani. Oba sta na kratko obrazložila jk>-m©n 29. novembra, katerega praznuje vsfe ljudstvo v Jugoslaviji. Poudarila sta, da izvira pomoč iz prispevkov prostovoljnih članov socialnega fonda OF, ki ima kot dobrodelna on-, ganizucija namen, pomagati socialno šibkim in jim lajšati položaj, v katerem se trenutno nahajajo. Vsi prisotni so sprejeli poleg denarne podpore tudi vino in meso. ka» terena so jim podarile krajevne oblasti Obdarovanci so se obdaritve zelo veselili jn niso našli primernih besed. s katerimi bi izrazili svoie veselje. Domov so se vračali srečni in zadovoljni z zavestjo, da skrbe zanje današnje ustanove bolj kot kdajkoli prej. Ob tei priliki želimo, da pristopijo v članstvo »Socialnega fonda« še vsi nečlani, zlasti pa mladina, da s svojimi prispevki pomaga številnim si* romašnim ki so po krivdi prejšnjega krivičnega in nesocialnega družbene, ga reda ostali brez sredstev za preživljanje. Tudi uslužbenci rešilne postaje zaslužijo naslov udarnika Kakor vse ustanove, ki imajo v svojih vrstah udarnike in prostovoljne delavce, ki s svojim delom prispevajo vse svoje moči za čimprejšnjo izgradnjo socializma, tako se tudi rešilna postaja RK okraja Trbovlje lahko ponaša s tovariši in tovarišicami, ki so v letošnjem letu naredili 6.000 prostovoljnih brezplačnih ur pri svojem delu. S svojo pripravljenostjo v vsakem času, so marsikateremu kravočasno nudili pomoč in marsikoga rešili tudi smrti, ko mu je bila nudena pravočasna zdravniška pomoč. V času od januarja do septembra letošnjega leta so z rešilnimi avtomobili prevozili 23.788 km in nudili svojo pomoč 1.186 bolnikom. Pri tem delu so se najbolj odlikovali tovariš Dornik Pavel, ki je naredili največ prostovoljnih ur in to 2.444. dalje Pečnik Ladislav 504, Vrezak Franc 468, Puncer Marija 472, Traun Marija 426, Ogorevc Ani 396, Razboršek Pavla 390, Jesili Jože 290, Kolšek Ivanka 276, Božiček Fani 280 in Radonovič Pavel 162 prostovoljnih ur. Te številke nam dokazujejo, da se tudi uslužbenci rešilne postaje v polni meri zavedajo pomagati z vsemi silami za izvrševanje naloig, ki se pred nje postavljajo. Med letom je samari-janska ekipa sodelovala pri vseh prosvetnih in fizkulturnih prireditvah, v tednu rdečega križa, v tednu čistoče ter v tednu gasilstva. Poleg tega pa so sodelovali v zdravstvenih ekipah v Št. Juriju pod Kumom, na Dolah pri Litiji in Razborju, kjer so nudili pomoč. Ta njihov obračun dela, ki je bogat, naj jim bo nadaljnja vzpodbuda pri njihovem delu. i^rrgada se je vrnila Štirikrat udarna In enkrat pohvaljena »Zasavska fizkulturna brigada«, katera je sestavljena iz več okrajev Slovenije, se je v sredo 1. decembra vrnila domov. Brigada se je nahajala na gradnji avtoceste Bratstva in edin-stva ter je bila na delu dva In pol meseca. Brigada je štela 230 mladincev in mladink. V Trbovlje pa jih je prispelo le 150, ostali pa so se nazfor. mirali že v Zidanem mostu. Med brigadirji je 34 udarnikov in večje število pohvaljenih. Z uspehom je brigada rušila norme ter se pokazala uspešno na kulturnem in fizkultur. nem polju. Takoj po vrnitvi 1. decembra je bila na okrajnem Jjudskem od. boru brigadna konferenca, kjer so brigado pozdravili sekretar okrajnega komite ta. Dušan Povše, podpredsednik OLO Trbovlje tov. Burkeljc Viktor ln tov. Klemen, član okrajne, ga komiteta SKOJ-a. Brigadirji so takoj po konferenci odšli na gradnjo ceste Mihe Marinka, ki se gradi od Trbovelj do Zagorja preko Slačnika. Sprejeli so obvezo, da bodo v roku 10 dni napravili predor, da bo cesta usposobljena za promet. S petjem in vriskanjem so se odpeljali na delo ta so že takoj prvi dan pošteno zagrabili ZAHVALA SLEPE MLADINE Slepa mladina so iskreno zahvaljuje za topel in prisrčen sprejem, ka. terega je bila deležna ob priliki sva. jega oibiska v Trbovljah, kakor tudi za vsestransko pozornost in naklonjenost. Prav posebno pa se zahvaljuje organizatorjem prireditve in mladinskemu aktivu za prekrasna darila. Naš obisk v Trbovljah nam bo ostal v neizbrisnem spominu. — Vsem še enkrat prisrčna hvala! 111. redno zasedanje okrajnega ljudskega odbora je pregledalo uosedame rezultate izva anja okrajnega petletnega olan^ V soboto 27. nov. 1948 se je sestala v Trbovljah okrajna skupščina k svojemu lil. rednemu zasedanju v letošnjem letu. Zasedanje se je vršilo v dvorani okraijnega ljudskega odbora. Udeležili so se ga izvoljeni odposlanci sekretar okrajnega komiteja tov. Dušan Rovše, ljudski poslanec Alič Tone, zastopniki množičnih organizacij in JA. Po izvolitvi delovnega predsedstva je podpredsednik okrajnega ljudskega odbora tovariš bunkeljc Viktor podal obširen političen referat in nakazal glavne pro* bleme trboveljskega okraja, ki so se pojavili v razdobju od zadnjega zasedanja. Nakazal je naloge v zvezi s V. kongresom KPJ ter se dotaknil vseh važnejših akcij trboveljskega okraja. Odkupi v letošnjem letu so bili izvedeni mnogo bolie kot lansko leto. Vendar so se še ugotovile napake, ker sc je ponekod premalo pozornosti posvečalo pravilnemu az.poredu oddaje. V nekaterih KI O ščitili večje posestnike in jim , topi so voli manjšo oddajo pridelkov kakor bi v resnici morali. Širše pa je razpiavljalo o delovanju protiljudske duhovščine, ki je v zadnjem času postala v trboveljskem okraju zelo aktivna. Obravnaval se je primer župnika Torkarja iz Izlak in Arha Jožeta, župnika iz Čemšeni-ka. Omenjena sta pozivala ljudstvo, naj posluša tajile radijske oddaje, če sc hoče seznaniti s političnim stanjem v Jugoslaviji. S svojim raz.di rahlim delom sta hotela razbiti mno> žične organizacije in vriniti v nje protiljudske elemente. Zbirali so okrog sebe ljudi in jih hujskali proti obvezni oddaji in proti posojilu ter Hm razlagali, da je bil stari način za družništva v stari Jugoslaviji boljši. Organizirali so poseben biro, kateri jc zbiral žito. ki so ga kupičili in s tem ovirali obvezen odkup. Ker sta zaslutila, da ju bo ljudska oblast razkrinkala, sta se skrila v ilegali in tam nadaljevala svoje protiljudsko delo. Nekateri kmetje so zapadli pod njun vpliv in ju 'podpirali materialno in moralno. Zato so tudi ti prišli njima vred pred sodišče. Na sodišču sta obtoženca priznala, da sta živela skrajno nemoralno življenje. Arh je imel priležnico in imela sto sploh razmerje s poročenimi ženami in z njimi popivala. Ko je Torkar izvedel, da se je oblast začela zanimati za njegovo razdiralno delo, je skušal svoje breme prevaliti na drugega, na Sajovica. Posledica tega jc bila, da se* ie živčno zrahljani Sajovic obesil. Škofija, ki jc bila o tem ob* veščena, ni polerenila v tem oziru ničesar. V preiskavi zanikata obtoženca vsako krivdo. Vendar sta morala na podlagi prič 'in teže dokazov priznati, da sta lagala." Nič boljši ni župnik Golob v Zagorju, ki odvrača ljudi od prostovoljnega dela. Obenem zavira rešitev stanovanjske krize Zagorju, ker se šopiri v neštetih sobah. ki mu kot samcu niso prav nič potrebne. Župnik v Hrastniku vztrajno razlaga svojim vernikom, kaiko Živi bedno življenje in da trpi pomanjkanje, istočasno pa sj v Zagre* bu nabavlja umetniške izdelke, za katere troši stotisočc. Tudi župnik v Št- Ootordu spada med tiste, ki mu sedanja ljudska oblasti nj prav dosti pri srcu in nikakor ne more razumeti današnjega delovnega po-feta in elana ljudskih množic. Pravo nhsprotf© tem duhovnikom pa je žup* mk i7, Dola pri Hrastniku, kj, se kot elan Or redno udeležuje kohferertte duhovnikov, članov DF. Ktsr je ^pii svojem delu iskren in*ne ovira, ljudstva' nji deK. mu j® predsedstvo VJa-de t-RS poslalo ših uspehov, je brez dvoma vzrolk •prevelika popustljivost napram večjim kmetom. To se ie predvsem izražalo pri odkupih, kjer je uspelo doseči odkup mesa samo 76‘!/o. V popustljivosti prednjači radeški sektor, ki je kulakom predpisal oddajo le od 60 do 70 kg, manjšim kmetom pa tudj preko 300 kg mesa. Vse pre* malo nudijo KLO-ji pomoči kmetijskim zadrugam. Ne zavedajo se, da zadruga na vasi prvi steber socializma na vasi. Iz poročila tajnika lO tov. Sornn Ivana je bilo razvidno, da so poverjeništva okrajnega ljudskega odbora vršila svoje delo le vse preveč administrativno ter so imela premalo stika s terenom. Radi tega so bile tudi močne napake pri raznih odkupih, v lx>:bi proti špekulantom in v nepravilnem poslovanju nekaterih KLO-jev. Kakor je bil odkup belih žit po zaslugi dobre priprave terena iz* veden zadovoljivo ter smo dosegli v tej akciji prvo mesto v tekmovanju ostalimi okraji, tako je bil odkup krompirja radi premajhne politične priprave in popuščanja proti večjim kmetom izvršen le 85?/o. Odkup klavne živine dobro napreduje, odkup volne pa je dosežen 121 %. Kontrahaža Prašičev ie izvedena le 78 Ve. Znatno pa se ie povečal državni in zadruž ni sektor. Treba pa bo posvetiti več pozornosti razširitvi trgovske mreže in tudi kmetijskim zadrugam. Lokalnemu gospodarstvu se ie posvetila vsa skrb. Na področju lokal ne industrije Obstoje tri podjetja, ki so industrijskega značaja. To so Apnenice KLO-ja v Zagorju, ki so svoj postavljeni plan že izvršile; proizvodnja bj se lahko še povečala, toda zaradi pomanjkanja materiala za gradnjo peči in drugih tehničnih pripomočkov delo počasno napreduje znfeclc 100:000 <11- Poleg tega so še industrijskega značaja valjčni mlin v Zagorju in žaga na Jesenovem, katera je z odločbo skupščine postala samostojno podjetje. Vsa ostala podjetja pa spadajo pod pojem krajevne obrti. Čevljarska delavnica MLO v Trbovljah ie dosegla plan radj pomanjkanja materiala samo za 35 ?/o. Da pa bo letni pl /ved-njo in distribucijske plane lokalni in. dustriji in proizvodni obrti, te nad izvrševanjem zadanih plansk:h nalog uvedla strogo evidenco 4. Na podlagi izvršene rajon-zm-tje v sviho smotrnega dviga kmet' ske proizvodnje je sestavila s pove ie-ništvom za kmetijstvo Ok ajnj pet* letni plan, katerega iz1 'šii< v pomeni osrednjo nalogo n' i O in KZ za dvig življenjskega s m irda delovnega človeka. Nad izvajalnem plana samega bo p av tako vodila strogo evidenco ter dajala po*r Ima navodila in pomoč vsepovsod 5. Skladno z deistvom, da so naši Ri O-ji v pretežni men ra/" cli pomen ustanavljanja lokalu h oTe-tii, nenehne k:epitve social"s ' sektorin na terenu, si ie tu’ " a planska komisija v sklopu ceL ""'ga OLO.je. zadala nalogo, ten" iti vse mo/nos*i lokalnih virov v p:• *iz-vodnji in jih zajeli v široko m ežo uslužnostne obrti 6. Glasom navedene«" ter dcistva, da zahteva socialistično gos-edor- ^.stvo skrajno varčevanje s ,. nami. mate•inlom. go-ivom lovno silo. kar le teiiieli za s's tično znižanje proizvodni s'-« in hkrati nov vir socialistične mulacije, bo dolžnost tu z ' formirane komisije v sklon*' lovnim kolektivom nosamezn l' ietii, da vodijo nenehno bo L’ >vi» -’e-ua- ” Vov aku-• - no de- n«d-za znižanje polne lastne cene p-oj/vo-dov, kontrolo in evidenco nad izvrševanjem zadanih nalog V nadaljnjem bi v kratkem oodali število, oziroma v procentih iz ože-no izvedbo plana ob zaikliučku lil. tromesečja 1948 Planske na o^e v etn ‘4« ki so dosežene v proračunskem de* lu investicij v višini 9.615.000 dšn ter v lastnih sredstvih po planu g odbe-nih del v višini 2,000.000 din, torej skupno 11.615.000 din, obsega o 17 gradbenih objektov, od katerih ie 9 ob zaldjučku III. tromesečja doseglo plan 100%. Od ostalih planskih objektov so doseženi sledeči rezultati v izvršitvi tekoče (ra plana ob zaključku III t:o-mesečja: 1. Šola Zidani most 93%. 2. Obnova 10 šol 70?/o. 3. Avtogaraža Llrastnik 30%. 4. Vodovod Hrastnik —. 5. Vodovod Zagorje 4%. 6. Vodovod Št. Lambert —. 7. Vodovod Trbovlje—Posetje. 8. Kanalizacija Trbovlje —. Za naštete objekte nam je zajamčena 100% izvedba plana. Pereče pa je vprašanje vodovoda v Zagorju, kj ima vse materialne možnosti za 100'Vo izvetlbo, nima pa potrebne delovne sile. Kl.O Zagorje se ob tei priliki ponovno poziva, da s pomočjo pa tijske organizacije in masovnih organizacij organizira potrebno delovno silo. Izvcnptanska investicijska dela so zaseženo v lastnih sredstvih izven plana v višini 19,490.000 din, kjer so zasežene tudi subvencije podjetij in družbenih oganizacij in sredstev po kreditnem planu v višini 4,026.000 dinarjev, jo jamčijo prekoračenje plana v tekočem letu Ce omenimo samo nekatere izven planske objekte, kakor so: adaptacijo d uštvenega doma v Trbovljah, cesta skozi Trbovlje, Dom kulture v Trbovljah in številne druge ndap* taciic in nabave, moramo ugotoviti, da so KLO-ti in 01.0 globoko razumeli želje in potrebe delovnega ljudstva okraja za zboljšanje pogojev na vseh poljih družbene dejavnosti Ako združimo planske in izven. planskt investicije v tekočem letu, moramo ugotoviti, da znašajo skupno 28,571 000 din, od katerih odpade za kapitalno izgradnjo 11,891.000 din za izgradnjo za dvig družbenega stanita do 16.680.000 din. Skupno je izčrpanih investicij ob koneu lil. tromesečja 36“Vo. Od tega je kapitalna izgradnja izčrpala 43%, izgradnja za dvig družlienega standarda pa 30V* Nap edno pa b| bilo, da bi ne presojah izvrševanje plana le zgolj po črpanju investicij, temveč ga moramo presojati po dejansko izvršenih nalogah. Nizek procent izkorišče. nih investicij nam pa ponovno dokazuje okorelost njihovih koristnikov. Ako bi pri planskih, kakor tudi pri izvenplanskih delih navajali številke. bi te pokazale potek črpanja kreditov; prime:jalj bi jih z višino dovršenih del na posameznih objektih in bi ugotovili veliko neskladnost med enim in drugm. Zopet vzrok okornost posameznih ko istni-kov kreditov, kj ne vnovčujeio izvršenih del potom bančnih ustanov. S takim nepravilnim postopanjem, ki ima na drugi strani tudi posle, dice uporabljanja obratnih sredstev posameznih podjetij na račun investicijskih kreditov, oviiamo normalno poslovanje naših podjetij in ustanov. kakor tudi njih nadaljnji razvoj. Zdi se nam potrebno, da ob tej Prilikj opozorimo vsa poverjeništva in vse KLO-je podjetja in ustanove, ki spadajo v kompetenco 011.0 Trbovlje. na strogo plansko disciplino, kj je predpogoj izvedbe petletnega plana. > V opravičilo t enutnega zastoja dela na nekaterih naših gradnjah, bodisi planskih ali izven planskih, l>a navajamo objektivni vzrok, katerega naj bi prisotni sprejeli z razumevanjem Potrebe po kadrih naše zvezne in republiške industrijske proizvodnie kakor tudi zveznih in republiških gradenj, od katerih za-visi b ez dvoma izvedba našega plana, so nam velevale odstopiti pretežni del gradbenega delavstva zvez* ni m in republiškim podjetjem in to na iniciativo predsedstva vlade, odnosno Mimst: stva za delo pri LRS. Klub navedenemu dejstvu pa bomo plan v letu 1948. s pomočjo nrostovoljnega dela naših zavednih frontovrev /vršili in prekoračili. Izvrševuraje plana I:: Apnenice KLO Zagorje, Čevljarska delavnica ML O Trbovlje. Mizarska delavnica MI O Trbovlje. Cementni izdelki Korbar Štefanija, Zagorje Apnenice KLO Zagorje so svoj postavljeni plan za letošnje leto že izvršile. Dri apnenicah se ie pristopilo k montaži izvlekov, s čimer bodo dvignili proizvodnjo za 50%. Problem ie v tem, da ne dobimo obljubljene Samotne opeke za ob-ložitov peči — nujno je treba .dobaviti 45 ton. V to svrho imamo zagotovljene investicije 420.000 din po kreditnem planu. Dalje ie treba delavstvu v kamnolomu nabaviti po* trebne dežne plašče in nuditi vse one ugodnosti, ki jih imajo ostali delavc, v Zveznih podjetjih. Čevljarska delavnica MIO Trbovlje izvršuje plan v okviru dodeljenih kontingentov usnja in je doslej izvršila svoj proizvodni plan v količini 2072 parov v vrednosti 856.000 dinarjev ah za 29% proizvodnega plana. Mizarska delavnica MLO Trbovlje svojega plana ni izvršila. Vzrok je v tem. da nismo prejeli pravočasno lesa iglavcev, prav tako pa tudi ne trdega lesa. Napaka pa je tudi v tem, da podjetja, oziroma uprave same niso posvetile dovolj pažnje planskemu izvrševanju, niso iskale lokalnih virov materiala, ampak so čakale na dodeljene kontingente- Na odločilo urgenco koristnika planske proizvodnje in tukajšnje planske komisije ie sedaj planska proizvodnja v teku ter 100% dose* žena do 15. decembra 1948. Cementninarstvo Korbar v Zagorju dosegla plan ter je odpreinlje* nih 83 ton cevi olj 28% plana proizvodnje. Na zalogi pa se nahaja še večja količina izdelkov, pripravljenih za odpremo. Podjetje bo s pravočasnim sprejetjem potrebnega cementa svoj plan doseglo. Za obnovo tovarne kleja v Zagorju se vrše priprave in smo prejeli doslej dva elektromotorja. Manjkata še dva. Dalje manjka tudi nekaj električne in druge inštalacije, kj ie tu potrebna. Provizoričen proiačun je dovršen, o čemer natančneje poroča poverjeništvo za obrt in industrijo. Ostala podjetja krajevno usluž* nostnega značaja delujejo v okviru danih materialnih možnosti. Pereče ie zlasti vprašanje dela v čevljarskih obratih, ker ni na razpolago potrebnega materiala. Poleg že obstoječe kapacitete proizvodnje apna se pri apnenicah Zagorje usposabljata dve poljski apnenici, ki bosta predvidoma do konca leta gotovi. Plan kmetijske proizvodnje Vprašanju našega kmetijstva se je posvetilo vso pažnjo. Ne smemo pozabita, da industrializira našo deželo na sto tisoče novih delavcev, ki istočasno spreminjajo strukturo našega prebivalstva, kajti število prebivalstva mest in industrijskih središč narašča, kar je jasno po vsem v skladu z našim razvojem. Na drugj strani pa nas razdroblje- nost kmečke zemlje, last Pretežno malega in srednjega kmeta ter njegova nizka produktivnost, stalno opozarjata na resno vprašanje prehrane mest in industrijskih centrov. Zato Ik> potrebno na polju kmetijske proizvodnje najti nove ukrepe, ki bodo vzporedno z delovnim pole* lom naših kmetov jamčili prekoračenje predvojne proizvodnje. Z oziram na omenjeno dejstvo je nujno poudariti, da sicer mnogo govorimo o tem, da je potrebno v odnosu do poljedelstva izvršiti prelom, kateri pa brez dvoma zahteva predhodni ideološki preobrat naših delovnih kmetov. V izvrševanju plana s povečanjem hektarskih površin posekov na področju OLO Trbovlje je bilo zasejane z žitaricami 2253 ha površine v letu 1948. pa le 2075 ha. Zmanjšanje hektarske površine z žitaricami je v korist po vrtnin jn krmskih rastlin. Od teh površin je bilo v letu 1947. posejanih s povrtnino 387 ha, v letu 1948. pa 889 ha. S kanskimi rastlinami ie bilo zasejane v letu 1947. 1304 ha površine, v letu 1948. pa 1947 ha I/ tega sledi, da se bo v okraju prvenstveno gojilo povrtnine in krmske rastline, ker zemlja in klima odgovarjata za gojenje teh panog kmetijstva Povrtnina je za preskrbo industrijskih centrov Tr* bovlje. Hrastnik in Zagorje važen življenjski artikel, zato mu moramo zagotoviti dobavo. Krmske rastline se uporabljajo za dvig živinoreje. O jesenski setvi je ugotovljeno, da je sko aj izvršena. Ovire so v vremenskih neprlKkah ter pomanjkanju delovne sile in vprežne živine. Če ne bo nadaljnjih vremenskih nepribk bo jesenska setev izvršena 100%. Glede odkupa moramo ugotoviti, da se je z vso resnostjo pristopilo k delu ter beležimo odlične uspehe. Pri odkupu belih žit — 307%. Odkup krompirja ni zadovoljiv in znaša le BS"/«. Sicer je treba upoštevati pri krompirju slabo letino pridelka. Zlasti so prizadeti višinski kraji kakor St. Lambert in Dol pri Hrastniku. Ugotovljeno je tudi prikrivanje krompirja in sicer pri kulaških posestnikih. ki so ga nameravali prodajati po črnoborzijanskih cenah na škodo delovnega človeka. Odkup živine v našem OLO znaša 60"/i'. Vzrok nizkega procenta je pomanjkanje plemenske živine. OLO si je zadal nalogo nabaviti plemen* sko živino ter jo zamenjati za klavno. Komisija za ugotavljanje hektarskih donosov ni delovala pravilno, ker se je premalo zanimala za izvršitev svoje dolžnosti. Celotna izvedba sloni tako samo na enem članu, ki je itak dovolj zaposlen. Zadnje poročilo je bilo odpremljeno z večjo zamudo. V petletnem kmetijskem planu predvidena rajonalizacija okraja je izvršena in sicer v pet rajonov. Z zavestjo zboljšanja življenjskih pogojev delovnega človeka pristopa tukajšnja planska komisija k ugotavljanju prirodnega bogastva in razmestitvi proizvodnih sil ter bo v ta namen najprej ugotavljala znana pri rodna bogastva ter njihovo geografsko jazprostrtost, zbirala podatke o možnih in verjetnih še ne odkritih nahajališčih prirodnih bogastev s poprišča OLO Trbovlje. Ugotavljala bo razmerje med prjrodm* mi bogastvi in stopnjami izkoriščanja teh bogastev. Ugotavljala bo razmestitev proizvodnih sil v odnosu do prirodnih bogastev in centrov potrošnje. Ugotavljala razmerje med pri rodnim bogastvom in proizvodnimi silami okraja. Ugotavljala mrežo prometnih zvez v odnosu do prirodnih bogastev ter možnosti razvoja teh. Glasom navedenega se izdelajo v tekočem letu tabelarni pregledi: a) Število in pregled proizvodnih podjetij OLO. b) Tehnični pokazatelji za lokalno industrijo in obrt. c) Pregled vodnih sil in hidroenergije v OLO. d) hlektroenergija — pregled proizvodnih postrojenj v OLO. e) Premogovniki in pridobivanje kovinskih in nekovinskih rudnin v OLO. f) Obseg in struktura gozdnih po vršin v OLO. g) Stanje, prirast in izsekanje mase lesa v gozdovih na območju OLO. h) Število in struktura kmetijskih gospodarskih površin v OLO. i) Pregled strojnega parka po šte* vilu in učinku v državnih in zadružnih lokalnih kmetijskih gospodarstvih. j) Povprečen hektarski donos po kulturah v posameznih sektorjih. k) Stanje živinoreje in proizvodi živinoreje v Ol.O. l) Pregled površine in pridelka v državnih in zadružnih gospodarstvih. Vse navedene naloge se postavljajo kot dolžnost slehernemu [poštenemu državljanu naše družbene dejavnosti, kajti v tem smislu morajo veljati tudi za nas Stalinove besede, da »ni takšnih trdnjav, ki bi jih boljševiki ne mogli zavzeti«. Duh junaštva in borbenega poleta, ki nas je vodil v čalu NOB, mora biti tudi nadalje naša vodilna sila v borbi za plan — za socializem, Ta duh je prodiral ncraziušljivo in ie gradil, kar se zdi našim nasprotnikom neizvedljivo. Te plemenite borl>e za jutrišnji dan se zavedajo danes armade delovnih ljudi ter jamčijo hitro izgradnjo — socializma. V diskusiji so poverjeniki jn od-jposlanci iznesli svoje predloge in dokazali, da se s poročili referentov v celoti strinjajo. Nato jc [pozdravil skupščino Bačniik Albin, trikratni udarnik, v imenu rudarjov zasavskega bazena. Naglasil je, da sc naši rudarji zavedajo važnosti sklepov, ki jih bo sprejela skupščina in kj bodo pospešili borbeni ih»» lvod delavskega razreda v socializem. Danes stoji na čelu oblasti delavski razred, vse to nam daje pogum in moč. ki ie silnejša od atomske bombe. Ta zavest nam pomaga odkrivati nove sile jn jih razvijati do najvišje stopnje. Maršal Tito nas je [pozval, da naj plan presežemo in mi bomo napeli vse svoje moči, da to tudi izvršimo. Ne bomo štedili sil, ker se zavedamo, da boljša bodočnost leži na nas samih. Pozval ie vse na« vzoče v imenu udarnikov, da razvijajo udamištvo na vasi in v šolah. Od sodelovanja vseh zavisi uspeh sprejetih sklepov, ki bodo sprejeti na zasedanju. Poverjenik za dek> je nato govoril o pomanjkljivostih in o napakah, ki so se dogajale pri mobilizaciji delovne sile, o zaščiti delavcev in nalogah, ki se postavljajo [>red ljudske odbore. Poverjenik za socialno preskrbo in zdravstvo je govoril o čimprejšnji organizaciji novih domov igre in dela, ki so nujno potrebni z ozirom na to, da je vedno več žena vključenih v produkcijo. Poverjenik za prosveto je nakazal pomen sodelovanja KLO s šolami ia kulturmvprosvetnimi sveti. Poročilo o financah nam je prikazalo prvotne napake, ki so sc dogajale Pii določevanju davka, pa jih sedanji davčni sistem odpravlja in zboljšuje stanje. V nadaljevanju zasedanja popoldne so bile še izvršene sprc.mcmbe v IO, namesto odsotnega Kožuha Mi» lana je hil za predsednika planske komisije izvoljen tovariš Zupančič Ivan. Zaradi organizacije novih poverjeništev se je IO razširil ter so bili izvoljeni tovariš Povše Dušan, Čebin Darko in Gostiša Bogomil. Spicjctc so bile še odločbe o ustanovitvi samostojnega lesnega podjeb ja v lesenovem, o tovarni kleja v Zagorju in okrajne opekarne. III. Zasedanje okrajnega ljudskega o4-Ipora Trbovlje je dalo bogate smernice odposlncem zn njihovo delo na vasi in pomoči KLO. Kudarska šola v Trbovljah Stura Trboveljska premogokopna družba vprašanju rudarskega naraščaja ni posvečala kakšne posebne pozornosti, kakor je bila to pač v kapitalistični družbi navada. Mladina je bila za kapitalističnega delodajalca samo predmet lažjega, uspeš-, nejšega izkoriščanja. Zakon razvoja je v razredni družbi silil kmečko si-romaščino, da je odvišno delovno silo pošiljala v tovarne. Tako je bil rudniku zagotovljen cenen proletarski naraščaj, ki se je moral v najtežjih okoliščinah boriti vsaj za skromno mero strokovne kvalifikacije. Mladi rudarji so se morali dob ga leta ubijati z najtežjimi deli, preden so se pretolkli do kopača, in rudniške delavnice so delale skoraj s samimi profesionisti, ki so se samo z lastno voljo in talentom mukoma prebili do znanja. V ljudski državi so se te razmere bistveno spremenile. Ko je premogovnik postal ljudska last, se je njega vodstvo med prvimi nalogami pobrigalo za ureditev vprašanja o strokovni vzgoji rudarskega naraščaja. Za vzgojo kvalificiranih jamskih delavcev skrbi industrijska rudarska šola, ki sta ji priključeni še kovinarska in elektrotehniška. Po treh letih šole je absolvent usposobljen za k oj laškega pomočnika, za strokovno delo v iami, do katerega je v stari jugoslavijj prišel rudar šele po dolgih letih službovanja pri različnih najtežjih delih v rudniku. Prav tako se učenci kovinarske in elektrotehniške šole po treh letih usposobijo za profesionalne kovinarje in elektro* tehnike. 7.a šolo se zaoimajo mladi kmečki in delavski fantje ne samo fz vse Slovenije, temveč tudi iz drugih republik. Spričo njenega velikega pomena pa naj bi ii delovna mladimi naše ljudske države posvetila še večjo pozornost. Učencem je od prvega dneva zagotovljena življcnska eksistenca, po končani šoli pa je absolventu dana prilika, do nadaljuje študij na delavskem tehnikumu v Trbovljah, s katerega lahko najbolj talentirani odidejo na tehnično fakulteto jn postanejo inženirji rudarske, strojne ali elektrotehnične stroke. Da lij učencem, ki prihajajo iz d:ugih krajev, olajšala življenje in študij, je rudniška uprava na Ouidi v Trbovljah ured la sodobno zasnovan internat, v katerem stanuje 70 učencev, poleg njih pa je nastanjenih še 36 dijakov tehnilkuma, kj. nima lastnega internata Med učenci industrijske rudarske šole je v tem zavodu 50 rudarjev, 14 kovinarjev in 6 elektrotehnikov. Kakor izjavlja uprava internata, se gojenci dobro drže discipline in reda. Vsak drugi dan imajo šolo od 8. do pol 12. dopoldne in od 2. do 5. popoldne. Tri dni v tednu pa hodijo na osemurno delo v rudnik oziroma v delavnice, kjer imajo priliko, da teoretično znanje, ki ga dobijo v šoli, v praksi preizkusijo. V prostem času se doma pripravljajo za jiaslednji dan, pri čemer jim pomaga nadzoistvo internata. Preostale ue pa posvečajo svoji izobrazbi izven stroike: šahu, fizkultu-ri in podobno. Poleg internata imajo dob:o urejeno nogometno igrišče, marljivo pa gojijo tudi odbojko. Doslej so nabavili že nekaj telovadnih copat, hlačk in majic, treba pa si bo omisliti še drugih f./kulturnih potrebščin. Gojenci imajo na razpolago adio, ki mu bo treba pribaviti še zvočnike. Prav tako je internatu treba nekaj instrumentov, ker ie med mladino mnogo zanimanja za glas-l>enj pouk. Internat ima svojo knjiž- Zadružništvo ima v Izlakah svojo tradicijo. 2c pred 50 loti je bila ustanovljena živinorejska zadruga. ki je imela svojo stavbo, v kateri je pošlo; vala. Takoj po osvoboditvi so se zbrali člani stare zadruge in pričeli zopet z delom, ki pa ie teklo po sta rili kolesnicah, ker so sl predstavljali zadrugo, kakršne so bile ter niso upoštevali novega časa. ki je prinesel in vnesel pridobitve osvobodilne vojne v sleherno povojno delo. zlasti Pa še v zadružništvo. Ko ie vzniknila zamisel, graditi no ve zadružne domove, ki naj postanejo žarišča vaškega gospodarstva in prosvete, so se tudi v Izlakah odločili naprednejši vaščani, da si zgradc zadružni dom. ki bo dostojno predstavljal napredni duh njihovega naselja. V mesecu maju je dozorela misel, da bodo prenovili dosedanji zadružni dom. ga povečali in usposobili za vse potrebe, katerim bo moral ustrezati v bodočem zadružnem razvoju Delo. ki so si ga zamislili, je potekalo sprva slabo. Odbor OP se še do danes ni vključil v gradnjo, funkcionarji KZ pa se zadovoljujejo z delom drugih, dočim svojih članov ne znajo zaktiviziratf. čeprav stanujejo prav ti nico, kj iazpolaga s strokovno, politično in leposlovno literaturo Vsa pozornost je posvečena tudi kulturni .n politični vzgoji gojencev. Vsaiko soboto imajo skupno konferenco, na kateri obravnavajo probleme svojega življenja in dela, hkrati pa poslušajo aktualno politično predavanje. Prav tako ima)o svoje študijske krožke, v katc h obdelujejo zadnji čas statut LM.f. Zgradba na Guidi je samo provizorij, v Trbov Ijah pa poleg okrajnega poslopja že polagajo temelje za novo. veliko mode: no poslopje internata, v kate rem bo prostora za okrog 300 go iencev Poleg internata bo tam sta la tudi nova ruda ska ndustriiskn šola, za katero so krediti že odob reni. Upravičeno ie uponie da bo za niamnje za ruda sko šolo v Trbov ljnh vzdržema raslo Učenci preje majo po letih šole od 1500 do 2500 dinarjev štipend.ie na mesec, inter nat pa jim nudi vso oskrbo, za ka tero potrošijo samo de' te štipen dije. Vsak goienec internata dobi ob vstopu dve delovni oblek., par čev lic v in perilo, piavknr pa ie v teku akcija, da bo vsak dobil tudi svoio nražnjo obleko najbljžje novemu donm. Potrebo gnu ditve stn razumeli edinole organizaciji AFZ in I.MS, ki sta zgrabili za delo in dogradili stavbo, kateri ie potreb no le še malo, da bo izročena svojemu namenu. Neopravičljivo ie tudi dei stvo. da so od vse uprave za gradnjo doma aktivni le 3 člani, ki po svojih inočeb sodelujejo pri gradnii. Tako i< Grošelj Jakob izposloval, da so ■ pri rudniku izgotovili 20 oken. v delu pa ima še vsa vrata. Tudi Prašnikar Ivan z vso svojo družino marljivo sodeluje, dočim statističarka Kramar Polda poleg vloženih 78 ur prostovol' nega dela opravlja še vse statistični posle, organizira potrebne vozniki itd. Da bo zadružni dom kmalu otvor ien. pa ie treba izreči priznanie ne dvomno tudi Krivicu Vinku, ki h opravil kliub 90% invalidnosti 25 ur prostovoljnega dela. OOletnemu upo kojencu Omahnu Martinu. Kramarju Stanetu. Kramarlu Marijanu. Belini Francu. Prosencu Francu. Jerini Jo žetu. Brvarievi Fani in Zvonaricv' mn Ivanki in Ivi, ki so skupno opra vili 446 prostovoljnih ur Izmed voz nikov na sta se dosedai naiboli odi’ kovala Hribar Štefan in Grošelj Tone Zadružni dom v Izlakah je dograjen Trinkaus Vinko: Poslal je V taborišču ie vs-lcd slabe hrane zbolel na želodcu in bil operiran. Po operaciji je imel stalne bolečine v želodcu. Leta 1944. je prišel z materjo domov. Oče in drugi brat sta umrla v taborišču. Čudili simo se, da ie čvrstega Gašparja pobralo. Saj ie bil močan ko medved. Ko nam je Edi pravil o življenju v taborišču smo razumeli, zakaj je pobiralo tudi najmočnejše. Kmalu po prihodu domov je Edi odšel v partizane. Videl sem ga novembra v Beli Krajini. Tako upadlega sem komaj spoznal. Želodčni krči niso ponehali. Kadar je nanesel pogovor na Edija, so zmajevali z glavo im drug drugemu zatrjevali: »Stavim, da ne bo dočakal konca.« Temu ni nihče oporekal, bili so si edini, da ga bo res pobralo. Vseeno je Edi zdržal v brigadi do pomladi 1945. Nato je bil poslan v bolmieo im Kordom in kasneje v Dalmacijo. Odpuščen ie bil v začetku leta 1946. Za delo v rudniku ni bil sposoben. Postal je rudniški kurir. Videli smo, da ga boli, ker ne more v rudnik. »Kako rad bi nakladal premog in tekmoval z ostalimi,« mi je enkrat zaupal. »Taiko pa ... sa] vidiš, da nisem za pravo delo. Prokleti Nemci,« Je zaklel. Izboljšalo se Tj bo zdravje, izboljšalo, som mu zatrjeval. »Saj s tem se še tolažim,« uti jc udarnik odgovoril. Moj oče je bil rudar, da malo takih. Njegov sin pa — kurir. Nervozno je grebel po laseh in na obrazu sem mu bral, da ga boli. Jeseni smo sestavljali brigado. Zbirali smo mladince in mladinke. Za celo četo jih ie bilo iz Hrastnika. Tudi Edi je hotel biti poleg. V njem ie vse vrelo: ali naj gre ali ne? Nazadnje sc je odločil. »Tudi jaz grem.« je dejal na sestanku. »Videli boste, da Vam ue bom delal sramote. Ne bo treba delati drugim mesto mene.« Brigada se ie odpeljala proti Bosni in Edi ie postal brigadist. Brigada je bila dodeljena na gradnjo 14 metrov visokega nasipa. Rok za izgotovitev ie bil kratek: le 14 dni. Zato ic bila norma: tri kubike na mladinca, Edi je to normo stalno presegal za štirideset do šestdeset odstotkov; zgodilo pa se ie, da je prišel tudi preko sto. Kadar ga ic zagrabil krč, se ie molče sklonil in čakal, da je popustil, nakar je zopet zgrabjl za lopato in tekmoval z ostalimi. Tinkrat v brigadi bolnikov ni bilo! Vsj so šli na delovišče. Gvido ic z ranjeno nogo prikrevsal za brigado. vzel tolkač in tolkel nasuto prst. Mislil je kakor ostali: »če Eda lahko, bom pa še iaz.« Včasih mu je Ači dejal: »Kaj se boš silil, ko pa nisi zanič ...« Takrat ie Edi skočil proti njemu in vzkipel: »Če ne boš takoj tiho, te bom sunil « Nato ie potrto in mol če delal naprej Proti koncu ie Ediia zvilo Vsak večji napor mu ie škodoval Če se ie posilil m pošteno zgrabil, ga ie pri ielo in moral je popustiti Postajal ie vse boli molčeč, le včasih se ip razgovoril »Da, dal« ie dejal, »da sem zd:av kot ste vi. tokrat bi vri. deli. Tudi Štedleria in Možine s*' ne bi ustrašil.« »Z jezikom je lože,« ga je zbadal Ači. »Če bi ljudje vse. kar govore, tudi naredili, bi bilo danes že mnogo več narejenega.« »D:ži jezik,« mu ie grozil, »drugače ie pretepem . ..« Vsi so jezno pogledali Ačija, češ. zakaj ga dražiš, ko veš, kako je z njim. Fdi je videl in razumel te po glede. Odstranil -se ie in odšel iz ba rake. »Enkrat jih boš skupil,« so zatrie. vali Ačiju. »Ne bom jih ne.« jim je mirno odgovarjal. »Poznam ga kot svoj žep Zvečer mu povem kakšno veselo, pa bo zopet vse dobro!« Za udarnika Edi ni bil proglašen. Žalost in veselje sta se borila v njem. Bil je žalosten, ker ni postal udarnik, a vseeno vesel, ker ie bila brigada udarna. Po vrnitvi s proge je zopet nastopil službo pri rudniku. Zopet je bil kurir. Med mladinci, ki so delali v rudniku je začela krožiti vest, da bodo postavili mladinsko številko. Na sestanku aktivo so določili, kdo bo Duša gradnje pa je Zupančič Albin, ki vodi gradnjo, skrbi za material in ie dosedaj opravil nad 150 ur dela. Skupno je vloženih v gradnio J 1.710 prostovoljnih ur. Zadružni dom bi bil lahko že iz.ro> čen svojemu namenu, če bi se zanj pobrigali sindikati. Dva člana sindikata. ki odgovarjata Pri rudarski po-Iružnici v Zagorju za pomoč zadružs rim domovom, nista do danes storila ničesar, kljub temu. da so graditelji »uetovano zaprosili, nai bi Hm pre-krbcia vsa! zidarje. Dom ie dograjen. Zidarska dela so :otova. mizarska pa bodo tekom tega edna. O otvoritvi, ki se bo vršila v rihodniih dneh na svečan način, bo’-,r> še poročali HUD „1. Hohkr£Vt“ u doseirel I. mesto v Mar boru Oh koncu redakcije našega lista smO sprejeli iz Maribora vest, da si je Sindikalno kiilturno*umetniško društvo »Lojze fiohkraut« iz Trbovelj na III. republiški reviji v Mariboru priborilo prvo mesto v Sloveniji- Za svoj uspeh je dohHo prehortno zastavico in denarno nagrado 50 00« din. Društvu, ki tako častno zastopalo našo dolino prav iskreno čestitamo. Podrobno poročilo o tekmovanju in loseženih uspehih bomo priobčili V prihodnji številki našega lista VABILO Fotogrupa Trbovlje priredi v četrtek, dne 9 deecmt>ra ob 6. uri zve. če v Fizkultumem domu poučno pre. davanje o fotografiji. Vabimo vse ljubitelje lepe fotografije, da se predavanja udeležijo Predava tov. ing. Jenčič Odbor. OBVESTILO vsem ilrtegatom, ki 90 MM izvoljeni na mladinskih volitvah delegatov za okrajno konferenco, javljamo, da SO vrši konferenca dne 5. decembra ob pol 9 v dvorani OLO Trbovlje. Za vse delegate udeležba obvezna Okrajni odbor LMS Trbovlje. OBVESTILO Vsako soboto ob 6 zvečer se vrši v fizkulturnem domu sestanek vseh smučarjev. Odbor. delal na mladinski številki Določili so le naiboljše Našli so se. ki so tvornih, da bi se mladinske številke obnesle Edi v to ni dvomil Bil je prepričan, da bodo uspele Sai je videl, kako so delali na progi. Žde4 e le, da bi bil poleg, da bi tudi on K>kazal, kako se dela po novem. Mladinske šlevjlke so norme stojno piesegale čim večji so bili uspe« hi tem bolj ie vrtalo v njem »Kje sj pa ti? Kurir sem, samo kurir,« si je odgovarjal Zapeklo ga je in šele takrat ic prav začutil, kaj ga 'oči od ostalih. »Poizkusil bom, pa naj bo. kar hoče Se enkrat grem na operacijo.« se je nazadnje odločil. IVU ie §e v dvomih ali bo uspela pa je šel vseeno. »Če ne bo jjolje, me vsaj vest ne bo pekla da nisem ničesar poizkusil.« Po-operaciji mu ie zdravnik povedal, da je bil napačno operiram »Prokleti Nemci.« je siknil skozi zobe in se pridušil, zakaj ni že prej odšel na ope:acijo. »Pa mislite,'da bo dobro,« je vprašal zdravnika. »Mislim, da bo. Prav zagotoviti ti ne morem, kajti včasih se tudi zdrav, nikl zmotimo. Stvar je v tem kako se ti bo rana celila.« Nestrpno je čakal, da se zaceli Rana se je zadovoljivo zdravila in Edi se je začel popravljati. Tudi zdravnik mu je dejal, da bo dobro. Ko sem ga po daljšem času s:ečal na cesti, mj je vesel zagotavljal: »Na boljo mi gre. Ali ne vidiš, da sjg popravljam? Kmalu bo dobro F.j, to bomo zgrabili...« ISe nadaljuje.) nefo mladine v dijaškem domu Trbovlje Na skrajnem severnem Koncu lr-boveli stoji mična stavba z ograje-niiim vrtičem in s prijetnim dvoriščem, Ri ga nenehno spremlja glasno žuborenje Trboveljščice. Stavba ie bolj podobna modernemu gorskemu hotelu kot mračnemu internatu iz starih časov. Nič čudnega, če je lastnik poslopja MLO že leta 1945.. prežet z idejnostjo narodno osvobodilne borbe, to krasno stavbo, opremljeno z najmodernejšimi kopalnicami, s centralno kurjavo m s svetlimi prostori, ki so kot nalašč prikrojeni za najvažnejše delo mladine — za učenje, prepustil okoliškim dijakom gimnazije, ki so ali sirote ali pa zelo oddaljeni od šole. V tako lepih prostorih, ki so žal so dani vsi pogoji vzgajati mladino k telesnemu in duševnemu zdravju, jo voditi k resnični zria* nost> in jo oddvajati od mračne preteklosti in v njej na osnovi bogatih izkušenj iz narodno osvobodilne borbe ra7viiati nniširš’ oatri- Pionirji pri igri, v ozadju Dijaški dom otizein skratka dani so vsi pogoji da dobi mladina novo vzgojno smer kjer je možno delati le v skupnosti za Skupnost. V današnjih internatih ie možno le delo. ki povezuje vse — vzgojitelje in gojence — v nedeljivo celoto. Tu potoka delo ob gonilni sili mladinskega kolektiva načrtno in organizirano, tu sc ustvarja medsebojno tovarištvo in pravilen odnos do discipline in učenja ter do vsega ostalega dela. Dober domski aktiv lahko zares samo pomaga upravi pri njenem odgovornem vzgojiteljskem delu. Letos je v dijaškem domu 53 rednih gojencev in gojenk: od teo je 47 gimnazijcev, dva sta dijaka Ekonom sir ega tehnikama, štirje pa so osnovnošolci. ki so vojvodinske sirote. Poteg rednih gojeeev pa oskrbuje dijaški dom še druge dijake s celodnevno oskrbo ali vsaj s cenenim kosilom. Prav za prav ie to število že pre Visoko za normalno kapaciteto do ma, vendar je uprava sprejela najpotrebnejše dijake pod streho, ker je »gčunala, da ii bo MLO lahko odstopil še ostala dva prostora za 10 postelj in za bolniško sobo; oba prostora sta bila dodeljena trboveljskemu gasilnemu društvu pa ju le ta po Cel mesec ne uporablja za svoje delo. ibedtem ko spi 6 gojencev na treh posteljah in čaka na rešitev prošnje 15. avgusta tega leta. Tudi mnogi drugi dijaki čakajo na sprejem v internat; poleg študija morajo opravljati še važno in naporno organizacijsko delo pri mlaidinski organizaciji, pri tem pa morajo zaradi oddaljenosti ejcl šole trositi dragoceni čas. Prošnjo "'“rave obsujejo številne komisije vidnega rezultata, kar zelo po* to vpl?va na moralo internatske Ime. PŠ poglejmo življenje v internatu! zaiišlejglenimi okni, ki že od * pozornost, je pravkar ;>voljni gojenci živah. mfajrši fc popoldanskemu pouku, ostal' pospravlja jo z miz. dru-se že pripravljajo na igro z žogo ali pa na turnirsko partijo šaha ter se kosajo .v svoji precej razviti spretnosti med seboj, saj bo kmalu učna ura, kj jo z zvoncem oznani referen-tinia za učenje. Že je vsak na svojem mestu, v prijetni toplini se pričenja učenje. Grobna tišina: vsi delajo, gojenci in vzgojitelj, vsak v svojem področju. v-mes se čuje šelest zvezkov in knijg. Vmes so odmori, ki jih gojenec izkoristi za kratko vprašanje; lov vzgojitelj ali pa tudi gojenci sami pojasnjujejo. Vse z redkimi izjemami preveva ena sama volja čim več jn čim globlje spoznati vsebino učnih predmetov. Prav lepo ponarozuje ta silnj elan parola na strani: »Od discipline do uspeha vodi Pn sam korak«. Parola je plod mnogih izkušenj, saj gojenci vedo da je čas kratko odmerjen in da ga je treba dobro iz* koristiti za izvedbo delovnega načrta. O napakah v delu govori sten-čas Tudi razvedrilo je potrebno ,n ie prav tako pestro: tov. Rafael skr-bi za fizkulturo. harmonikarji oživ* Majo nanodno in partizansko pesem, tov. Drago po z vso skrbnostjo in z v,dnini uspehom vodj modelarski krožek, ostali pa bero novo mladinsko čtivo. Po večerii ie vsak dan izobraževalni krožek iz političnega ali poljudnoznanstvenega področja, pionirji pa študirajo v četrtkih statut svoje organizacije Razpravi janie ie vedno živahno. V petkih imajo vsi organizacijski sestanek, kj ga je odbor pripravil že prejšnji dan. Gojenci premotrjjo svo* je uspešno ali neuspešno delo. Referenti poročajo vsak za svoje področje (učenje, kultura in prosveta, ekonomija, šah in fizkultura, zdravstvo), desetarji poročajo o delu dežurnih desetin, kj so opravljale razna dela v vsem tednu, ocenjevalna komisija pa je vsak dan registrirala uspehe v disciplini jn v učenju. Zdaj poroča o rezultatih ocenjevanja: najboljši prejemajo pohvalo, najboljše desetine prehodno zastavico, najslabši pa so klicanj na odgovornost. Tako poteka dan za dnem po začr* tani poti. Vedno je kaj novega! Včasih se mora spremeniti napovedani delovni načrt: gojenci gredo v gledališče ali v kino ali na druge prireditve. v kolikor niso v načrtu predvidene. Od časa do časa obišče internat zdravnik ali komisija ali pa starši gojencev. Sobote pa so prav veseli dnevi: takrat gredo gojenci domov k staršem, da jim povedo, kaiko jim gre. Če pa ostanejo v internatu, priredijo kulturni večer z deklamacijami naših najboljših, z enodejankami, s petjem in muziko, kj seveda vzbudi željo po plesu ali po drugem mladostnem izživljanju. Ob nedeljah je tudi potrebno učenje pa tudi prostovoljno delo v poslopju. za kar skrbi referent za zdravstvo. V popoldanskih prostih urah gredo gojenci na kratek izlet ali v kino; dvakrat pa so priredili celodnevni izlet: enkrat v Planinsko vas k odkritju nove šole, drugič na Kal, kjer so si ogledali lepo novo planinsko postojanko. Takrat pa ima tov. Elka zelo veliko posla in skrbi, saj mora kot referent za ekonomijo oskrbet' 50 ljudi s prehrano, kar ie mnogo težje kot doma; pa tudj v domu samem ie zelo skrbna ekonomka, saj je večkrat treba vse skrbnosti pri delitvi štrukljev k, drugih sladkih dobrot, kot jabolk, čokolade itd., česar je malim sladikosnednežem vedno premalo. V ponedeljek je zvečer bralni krožek. Z branjem knjige »Še pomnite, tovariši!« oživlja bralec neminljivo slavo slovenskih partizanov v našem Zasavju in po vsej deželi. Gojenci bi kar nenehno poslušali glas dobrega bralca, toda čas in delovni puograun zahtevata svoje. Treba ie iti k počitku, pred tem pa je potrebno še marsikaj opraviti: pospraviti, pomesti, očistiti obutev, umiti se in — zaspati. saj bo prihodnji dan spet posijala luč med internatsko mladino. V internatu se razvija ob ustreznih pogojih vedno lepše življenje. Potreben je dober organizacijski prijem z natanko preračunanim delovnim na- črtom m seveda disciplinirano izvajanje programa. Mnogo je še težav in pomanjkljivosti v kvaliteti dela, toda eno je treba pribiti: mladina se prebuja iz nekdanjega dijaškega mrtvila, v medsebojnem tovarištvu dviga svoj polet, saj se zaveda, da je le organizirano načrtno delo v pomoč upravi^ — še več: premostiti more vse težave na poti k novemu družbenemu redu — k socializmu. '4 Ma ir FIZKULTURA m ŠPORT Mar jesenski prvak I. slovenske lipe Porušeni : Neporočenim 7*5 V ponedeljek 29. nov. bi se morala odigrati povratna prijateljska tekma med Klodivorjem in Rudarjem, vendar Kladivarja iz nerazumljivih raz* logov ni bilo. Občinstvo je pričakovalo nastop Celjanov ter se je zbralo na igrišču lepo število gledalcev. Odigrala pa se je nato tekma med poročenimi in neporočenimi. Z rezultatom 7 : 5 so zmagali oženjeni jn š tem dokazali, da imajo boljšo rutino kot neoženjeni. Sodil je Sajovic. Id j>a jc imel zelo slab pregled. Rudar 7 4 2 1 21:10 10 Polet 7 2 3 2 15:12 7 Železničar (Ml 7 3 1 3 17:14 7 Kladivar 7 3 1 3 14:11 7 Železničar (Lj) 6 3 1 2 13:12 7 Nafta 6 2 2 2 11:16 6 Sobota 7 2 1 4 15:18 5 Udarnik 7 2 1 4 12:22 5 Dokončna tablica jesenskega pr* venstva se ne more spremeniti; edino Železničar Ljubljana lahko še z zmago nad Nafto osvoji drugo mesto, kladivar se je z zadnjega mesta povzpel na četrto mesto Mladinsko prvenstvo celjskega ekrožja Rudar : Kovinar (štore) 5:0 Zaradi gostovanja nogometnega društva Rudarja v Celju proti Kla* drvarju v Trbovljah minulo nedeljo nj bilo nobene druge tekme, razen tekme za mladinsko prvenstvo celjskega okrožja. Na štadionu Rudarja ie nastopilo mladinsko moštvo Kovinarja iz Štor proti mladincem Ti bo* veljskega Rudarja. Igra je bila zelo zanimiva ter so skozi vso igro i>:e-vladovali mladinci Rudarja. Po zanimivi in napeti igri je zmagalo moštvo Rudarja z rezultatom 5 : 0. Sodnik Benčina iz Hrastnika ie sodil zadovoljivo ter nj imd težkega posla. Kladivar : Rudar 4 : 2 (2:0) Moštvo trboveljskega Rudarja ic v nedeljo gostovalo v Celju ter odigralo prijateljsko tekmo proti Kladivar* iu. Rudar ie nastopil s štirimi rezerv vami ter še zdaleka ni pokazal tiste igre, kakor prejšnjo nedeljo v Mariboru, ko je izvojeval zmago proti Poletu. Rudar je nastojrjl v naslednji postavi: Lindič, Žaubi. Dolinšek, Sore II. Vodišek, Blatnik, Hudarin, Butkovec, Keršič, Sori, Optesnik. Rezultat tekme je bil 4 : 2, polčas 2 : 0 za Kladivarja. Vendar po rezultatu nj smatrati, da bj Rudar igral podrejeno vlogo; obramba ni zadovoljila in gredo vsi štirje dobljeni goli na račun ožje obrambe. . Ali že veste ... da so v nedeljo 21. mov. gostovali iz Trbovelj v Mariboru dve ekipi in to dramska in nogometna ekipa ter je prj nogometni tekmi aktivno posegla v borbo mariborska publika in dodala tekmi živahen zaključek, dramska sekcija, ki je gostovala v okviru tekmovanja v fizkulturnern domu v Studencih, je pa s svojo iigro in podajanjem dobila priznanje od občinstva; čfca v trboveljski ambulanti brišejo prah po mizah pacijenti, čeravno je za to delo plačana moč; da sindikalna podružnica papirnice v Radečah smatra, da je referent za preskrbo samo za to, d»a dobavlja vino; da je osebni avto papirnice Radeče zelo občutljiv, ne prenese vseh ljudi, ampak samo boljše; da se je v ponedeljek po proslavi ud»arnikov v Trbovljah nekdo zmotil in odnesel klobuk. Imenovani je bil opazovan in ga lahko vrne na sindikalni podružnici v Trbovljah; da organizacijo v Hrastniku po proglasitvi udarnikov ni bila na višini; da je moštvo Rudarja zato izgubilo prijateljsko tekmo v Celju, keir so namesto malinovca pili bnnkovc pred tekmo; Daimače vesti V času od 13. novembra do 20. novembra so se poročili TRBOVLJE; Pernuš Jožct-Mavreiij, javni tožilec s Mastnak Frančiško - Miroslava, nameščenim. Zrnrzlak Jožef, krnet s Kobal Jožefo, kmečko ličerio. Offado Janez, strojevodja z vdovo Povše. roi Groblar Frančiško, posest- Žertek Božidar, rudar z Medved Jožefo, delavko. Zakrajšek Franc, elektrikar z Šar-lah Karolino, nameščenk«. Kadunc Leopold, zidar s Tratnik Frančiško, delavko. Medved Albin, rudar z Doilctic Le-opoldino, gospodinjo. Cirar Albin, ključavničar z Resnik Silvestre, delavko. Suša Jožef, zidar s Požun Marijo, delavko. Remar Franc, rudar z vdovo Ceglar, roj. Novak Olgo, delavko. Zupanc Alojz, rudar z vdovo Marčen, roj. Florjane Ivanko, gospodinjo. ZAGORJE: Dolar Jože. delavec z Grčar Angelo, gospodinjo. Zajec Stanislav, kovač z Zajec, roj. Podimenik Danijelo, delavko. Na dan 27. novembra so sc poročili; Zagorje: Hribar Friderik, mda,r, s Klančišar Ivano roj. Balant; Vodenik Jernej, rudar, z Bauer Anico, delavko; Zadobovšek Franc, rudar, z Drnovšek Ljudmilo, gospodinjsko pomočnico; Steban Franc, kovač, z Ramšak Vido, gospodinjo; Šink Viktor, delavec, z Baš Marijo, Zoro, delavko; Zorc Viktor, posestnik, s Prestar Veroniko, gospodinjo. Trbovlje; Golob Karel, rudar, z vcL Gačnik Amalijo roj. Bogve, gospodinjo; Jakš Alojz, delavec, s Klanje Terezijo, delavko; Brinar Karel, de. lavec, s Sladič Marijo, gospodinjsko pomočnico; Drnovšek Ernest, trgovski pomočnik, z Zakonjšek Marijo, trgovsko pomočnico; Babič Ernest, rudar, z Zrnrzlak Berto, gospodinjsko pomočnico lS&*Mtro Trbovlje Uprava Zasavskih premogovnikov telefon 54 — Tiskarna Slovenskega poročevalca — Odgovoru 11 rednik šušiar Slane