Sorica* izhaja vsaki torek in loboto. Ako pade na ta dneva praznik, dan poprej. - üredniätvo se nahaja v „Narodni Tlskarnl", ullca Vetturini St. 9, kamor je naslavljati pisma. Bfefranklrana piftma se ne sprejemajo, enako se ne uvažujejo pisrna brez podpisa. BokopiHt dopisov se ne rračajo. ^^^ts^^^^^ » jt^^f ^^fl^ ^^^^^^>^^^^^k ^^^B ^^^^p*^^^^^L ^^B^^v* * .(•orlea* stsn* na ieto 10 K, za poi let» 6 K za četrt leta 2 50 • » * «. ... UprAVtttttvo se nahaja v „Narodni TtekarnT uiica Vetturini It. 9. le plačuje od čveteroitopne petit vrste po 14 vin., za večkratnt natis primeren popust. PoMamexne ItoTilke stanejo 8 vin. in se prodajtjo v raznih goriikih trafikah. St. 15. V Gorici, v torek cine 21. februvarja 1911. Leto XIII. Neupraviceni sodnici in ucileljici. Tržaška „Hdinost" je Že zopet sedla na sodni stol pred slovensko javnost. Pred nedavnem Je objavila uvodni čla- nek, nadpisan: Odkrita, resna beseda na adreso vseh. V tern članku se hu- duje na „blatenje gospodarskih in de- narnih zavodov ene stranke po časopi- sih druge stranke"..... „Liberalni listi" — pravi — „napadajo klerikalne de name zavode, klerikalni listi pa iiberalne. Pri tern diskreditirajo eni druge in po sledica temu je, da dviga ljudstvo denar iz slovenskih hranilnic in poso- jilnic ter ga ali shranjujc doma v noga- vicah ali pa ga nalaga v nemških ali laških denarnih zavodih." V teh besedah tiči jedro vsega članka, kateri se prav lepo čila in ka- terega marsikatero mnenje in trditev — ne vseh! — bi tudi mi podpisali z obema rokaina, ako bi nas ne motilf in hudo motil pogled na vßje stoječi nad pis: „lidinost". Saj je paC razlika in velika razlika: čitati laku rodoljubno inuralizovanje v nevtralnetn. nadstran- karskem listu, all pa v eni „lidinosli", katere hlinjeno „nadsinmkarstvo" je livala Bogu! — slovenska javnost i/.- po/nala noter do ubisli. Za nas vsaj ni prav nobeuega razlučka, all Citainu kaj takega v „Hdmosli", all pa v „Soči" ali v „Slow Narodu", to je, sedanja „Hdi- nost" natii jc prav tako strankarsku li- beralna, kakor sta nain „Soča" in W.V»- rod".Tega ninenja mora bm mdi vsakdo drugi. ki opazuje. kako je malodane ze popolnuma premmolo v „lidmosti" vsako nasprutovanje glasiloma kranjskih in goriskih liberalcev. Ob prvo se je „l:Ji- nost" v polupreteklem času že še kak- Senkrat obregnila zarad njega nerodnosti in neprevidnosti; „Soča" pa je „lidi- nosti" sakrosanktna. odkar je pnscl dr. (iregorin na (iorisko reševat putapljajočo so ladijo Gabrsčekove liberalne polmke. Ako bi „Soča" ali „Narod" objavila tako „odkrito, resno besedo", bi se jima ves slovenski svet smejal, „lidinost" hoče igrati ulogo ptiča noja in si domišljuje — ali se le dcla da jo smatra slo venska- jaynost za nadstrankarsko. Za- stonj foj&.itrud I Tudi nje „Odkrite, resne besede'S^e more javnost resno jemati, pač pa-za nekako predpustno burko ali pa poskus reševanja slovenske liberalne politike iz zagate in predstoječega po- loma. To zadnje menimo tudi mi. „lkiinost" hlini strah in skrb za bodočnost oböe slovenskih zavodov, v resnici pa jo je strah temne prihodnosti llberalnlh slovenskih gospodarskili usta- nov in Ž njimi zdruzene liberalne pol;- tike. Na te je začela trkati mascevalna roka pravxe. Liberalna „Mizarska za- druga" v Solkanu je poginila, liberalni „narodni pirulu", liberalna „Ljudska po- sojilnica", liberalna ,.Trg. obrt. zadruga* v (ioriei le se vegetirajo. .Agro-Ater- cur" in liberalna „Glavua posojilnica" v I.jubljani pa se nahajata v konkurzu. To provzroča v liberalni dusi „Hdino- stini" črne slutnje, zona jo obhaja, tra- pijo jo temne skrbi za bodočnost slo- venskega liberalizma. in v ton obupu kliče na pumoč v „Odkriti, resni besedi na odreso Vieh ' Vseh? — Da, tudi kienkalcev! Tudi ti naj pomorejo zdaj resiti liberalno orgamzacijo, katera je bila poklicana v zivljenje. da bi bila pumugla uničiti „klenkalno" siranko. In „Hdmost* se prav mč ne ženira tako zahtevo odknto zapisali, nasvetuje: „Dalje je dolznost vseh pamctmh narod- ntli gospoJaijev in pulitikov — brez ozira na strauko da store vse v svrho, da se preprečijo izgube \laga- teljev pri „(ilavni posojilmcr. - .Mi pa tnenuno, da je to dolžno>t Itbcrainih gospudarskih in poliiičmh voditeljes. ki so iz ljudslva izrabili prihranjeni deuar in ga postavili v veliko nevarnost. In ta dolznost — menimo trka tudi na dtiri liberalne tržaške družbe, katero je vzguj;lu v novejšem Casu „lidinost". Ali bojimo se. da bode ta diužba imela na- sproti kranjskim liberalnim pctrebam ziprte žepe. kakor jih je imel üregorm. ki) smo mu pngovnrjali: naj poskusi guriški liberalizeni vsaj denarno resni, ker ga Ze polmčno ni mogel. One pregrehe, katere očita „l:di- nost" slovenskemu časopisju. menda niso od danes all včeraj. Tako se je pisalo ?.e mnogo let sem Kako je torej to, da se je začela „Edinost" §e le ? novejšem času proti njim oglašati ? To uganiti nienda ni težko. Ona se je tola- žila prej s tern ; da škodi taka pisava tudi „klerikalnim" denarnim zavodom. Zdaj pa, ko je nastopila doba denarnih polomov, in sicer le liberalnih denaniih zavodov, zdaj je začela uvidevati, da je škoda za liberalno stranko neprimerno ogromnejša nego za „klerikalno" stranko. Zato je začela vpiti in klicati po po- moči. To njeno taktiko osvitljuje prav jasno njeno enakozadevno postopanje specijalno pri nas na Gonškem. Zrcalo tega nastopapja smo ji postavili že par- krat pred obraz, ali ona — „lidinost" — se je pustila ob zid pritisniti in je -- obmolknila. V mislih imamo pisavo „Soče" nasproti nasim gospodarskim zavodom v pretekiem času. Da „Hdino- stin" alarm nekotiko paralizujemo. ji hočemo navesti nekatere cvetke iz ta- kratne „Sočine" pisave. Komaj sta se bila razkolna bratca Tuma üabrscek na nasilnejši način po- iastila „(Joriske ljudske posojilnice". že sta pričela z „izločevanjem" naših so- misljenikov iz te posojilnice. Posojilnične dolžnjke. ki mso trobili v rog novih go- spodarjev. so brez usmiljenja iztoževali ter napravljali tern ubogim žrtvam ne- verjetno brezpotrebne stro>ke. Predno so Ki/loLili strankarstvo" iz denarnih za- vodov. so oskodovah nekatere Clane ,.(jor. ljud. pos* za 1° 0 deležnine. člane „Trg. obri. zadruge" pa so hoteli na drug način oškodovati. Kot zatočisče iztožemh in izinčenih članov „Gor. Ij. posojilnice" in ^Trsj. obrt. zadnijje" je bila otvorjena naša „Centralna posojil- nica". Zoper to se je zagnala nSoča- z njej lastno perfuinostjo : „Kdo more tern l;udcm kaj zaupati ? Kako se drznejo taki politiski barantači ustanavljati de- naren zavod ? Kdo more imeti vanj za- upanje? In faki možje dobe pravico imeti posojilnico! Kdo jim bo zaupai. kdo verjel ? Kakšno varnost imas pri takem denarnem zavodu, čegar voditelji niti ne vedo, kako se isti prav za prav imenuje? („Soča" jo je imenovala „Cen- tnfugo"!) Kdo sine zaupati takim slepi- čem ? .. . Pri „Centrifugi" bo večinoma takega jamstva, kakor pri Ijudeh Bu... kalibra, ki odgovarja: Tožite me, saj nimam nič!" — ^Soča" je šla v svoji zločinski gonji proti „Centraini posojll- nici" se dalje; ona je govorila ceto o „švindlu* v Centrifugi o sleparjenju z žlindro itd. „Soča" 31. jan. 1903 je pi- >ala: „Bankrotna banda goriških kleri- kalcev stoji v Gorici pred dvojim kon- kurzom in na deželi pred jednim . .. .* Leta 1904. 13. avgusta je pisala: n. ... poštenosti ni v klerikalnem zadružni- §tvu, zato pa gredo vse katoliške za- druge na boben, ubogi zadrugarji pa v luknje." Istega leta 9. marca se je spra- vila „Soča" na našo »Goriško zvezo* tako-le: „Žlindra" v „Centnfugi*. — Vi- norejci pozor! — Kar naenkrat se je pokazala iz „Centrifuge" — „GoriŠka zveza", ki hoče tržiti z vitrijolom in žveplom ! . . . . Ako hočejo imeti vino- rejci svoj denar na varnem. naj se ni- kar ne spuščajo v naročanje pri kleri- kalni .Zvezi". ker tem ljudem ni za drugo. nego izpuliti ljudem nekaj kron iz žepov .... Zato proč od „Goriške zveze" ! Klerikalnega švindia je že tako dovolj." Usodo „Centralne posojilnice" in „Goriške zveze" je morala užiti tudi „Krojaška zadruga". — Ta — ki pa ni bila v rokah našega političnega vodstva — je prišla v nevarni položaj po ne- premišljeni ali celo morda podučeni ne- marnosti nje poslovodje, ki je bil za- knt sicer. ali vnet liberalec in velik za- upnik ^Soče". Priskočila ji je na pomoč „Ccntralna posojilnica". To pa ni bilo prav GabrSČeku. ki je komaj pričakoval poloma „Krojaske zadruge". — Zato je skusal tudi pri tej priliki škodovati kre- ditu »Centraine posojilnice". trdeč. da je „Centr. pos." zabila 118 tisoč kron v navadno goriško „botežco". da je enga- žovana v bankerotnem podjetju z lastno ekzistenco. da je uničila „Krojaško za- drugo" in sebe spravila nakraj propa- da. Najpreje je alarmiral nemške upnike „Krojaske zadruge"; ko ji je pnskočila „Cen^r. pos." in upnike izplačevala, jih je svaril pred morebitnim popustom. A šel je še dalje. Napravil je na sodišče vlogo z zahtevo na otvoritev konkurza. Z vso to svojo gonjo se je Gabršček Kako smo kolesar.li po ßrdih. »Zgodovinska" črtica. Piše za pus! — č. (Konec.) Srečno smo prišli iz Gradnega na zaj v Šlovrenc. Prva skrb je bila se- veda: poiskati krojača ali šiviljo, da je prijatelju zašil hlače, kar se nam je kmalu posrečilo. Dobri znanec v Šlov- rencu nas je spet pogostil, zapeli smo par pesmic in ob 6. uri zvečer smo jo mahali iz Šlovrenca proti Dobrovemu. Ej, to je bila pot. Tema, luči ni imel nobenl Kako pridemo danes domov 1 A pristni brie nam je dajal korajžo, če- ravno ga nismo marali malo poprej še v kozarcih videti in smo ga kar zlivali, ko so nam ga usiljevali. Pod Dobrovem smo ob kraju ceste opazili kolesarja, ki je nekaj vezal. Kaj je bilo? Revežu se je zgodila nesreča. Po klancu doli z Dobrovega je vozil še precej nagio brez luči. „Ne vem kako — je rekel — sem s kolesom zaletel v „paračar", kolo zlomil, kapa mi je pa- Ula pod cesto, sam pa sem se poško- doval na kolenu in na roki". In res smo videli kolo na treh kosih. Pomagali smo mu kolo povezati in mu je zadeti na rame. nakar je g*)loglav odkorakal proti Krožadi. „!:antje", senl rekel. „jahajmo dobro kolesa, sicer nas ona zajahajo*. Seveda mho sli peš na Dobrovo. Pa kdo bi si upal gor porivati kolo in povrhu še sebe na kolesu ? Luna se je prikazala izpod oblakov in nam pra"v lepo razsvetlila dobrovski grad, ki }e stal pred nami z vso svojo mogočnostjo. „Kaj bo, če bomo imeli tako smolo na poti proti domu, kakor smo jo imeli, ko smo jo mahaii proti Brdom", je rtkel prijatelj. wNe boj se", je rekel drugi, „sedaj je noč, po noči pa smola ne ko- lovrati rada okoli in čipi v tem mrazu raje doma". Še ni dobro izrekel te be- sede je zadel z nogo kamen, se opote- kel in telebnil na kolo. Kri se mu je ulila iz nosa in tako smo staii vsi štirje na sredi ceste ne vedoč, kaj naj bi počeli. „Sakramiš nohamal", je rekel prijatelj; „nd tenjko špago, pa priveži si en prst hudo in videl boš, da se ti kri ustavi". Naj drži to ali ne, dejstvo je bilo, da se mu je kri ustavila. Konečno smo prišli v Medano. Bilo je uže skoraj 8. ura. Kajpada smo bili uže trudni. Hajdi v gostilno na okrep- čilo. Ta dan pa so v tej gostilni nekaj škripali s harmoniko v prvem nadstropju. Ubogi meh je trpel. Godec je enako- merno in zaspano vlekel narazen in potemskupaj stiskal mehovjeharmonike, . fantje in dekleta pa so se sukali, eden ; po Čez. drugi podolgič kakor je uže prišlo. Nekateri so bili potni. „Ne vem, i Če se splača potiti se tarn, kjer nič ne I nese", je rekel prijatelj in sedli smo za mizo v spodnjih prostorih, pognali po grlu nekaj izvrstnega brica, še eno kavo I in zapeli par pesmic in kmalu se je nabrala polna soba medanskih mlade- ničev. To je bilo veselje! I Bila je uže 10. ura in mi smo bili Se v Medani. No, tolažili smo se s tern, da doli gre rado. In res! Par dobrih medanskih mladeničev nas je spremilo do pokopališča in po strmem medan- skem klancu smo jo ob luninem svitu mahali proti Prevalu. livala Bogu, nič se nam ni zgodilo. Peli smo skoraj celo pot. Sicer smo marsikaterikrat poskočili. Ker se nam niso hoteli kamni po cesti umikati, smo šli pa kar preko njih. V pol uri smo uže bili v Musi. Na nekem zidu ob cesti je bleda lima obsevala postaranega rnožička. ki je z glavo ki- mal in hripavo pel „Ankora un litro di kvel bon" — potem se gotovc zvrneš v grapo — sem mu rekel ko sem smuk- nil mimo njega. Konečno smo jo primahali v Loč- nik seveda spet iačni. in nič me ni sram povedati, da smo ob 11. uri zve- čer v „Acfilu" snedli za goldinar pršuta in „šalama" in za goldinar sira „čuč*, pa spili §e dva litra vina in snedli štiri „tabelce" kruha. Potem pa so nas kolesa peljala proti domu čez soški most pri Barki. Sklenili smo, da dokler ne popravijo Brici svojih cest jih več ne obiščemoi vkljub temu, da imajo izvrsten vinček Pribito pa bodi, — in to dajem v znanje vsem kolesarjern, ki obiščejo s kolesi Brda — da briski vinček in jekleni konjiček ne „štimata". Da bi pa kateri ne mislil, da smo bili vsi štirje «leščani, ali pa vsaj iz ene vasi, bodi k sklepu pribito, da je o polunoči imenovanega dne peljal en ko» njiček enega na Peč pri Mirnu, drugi konjiček drugega v Rubije, tretji konji- ček tretjega v Sovodnje, Četrti konjiček Četrtega pa v iŠkrlje. idu sam banal, piŠoČ v „Soči": „Jä« mesArim Krojaftfco ladrugo In Oentrt- fago z najvööjha mesarsttm nožeta da so rane na klerlkalnen telesa vellke In skeleče.*) Zdaj pa vprašamo mi: Kje je bila „Edlnosr s svojo „odkrito in resno be- sedo" takrat, ko je Gabršček tako divjal zoper naše — pač menda tudi slovenske — denarne^zavode? Molčala je in se najbrže veselila: Prav, prav, vzame prej hudič to „klerikalno bando"! Ali to ve- seije ji je minolo in Žalost ji trže srce; naši denarni zavodi so v najbolj cve- tofem stanu. liberalni pa v najobupnej- §em položaju. 0, če bi bilo narobe, bi »Edinost* pač drugačno pesmico zapeia. Zato pa moramo „Edinosti" odkrito po- vedati, da nas je pustil nje Čianek po- polnoma hladne, ali še več, vzbudil nam je stud nad toiiko hinavščino! „Edinost" naj le naprej vrže raz sebe vse libe- ralno strankarstvo, naj dokaže, da zna pisati o goriški politiki resnično in pra- vično, da se more povzpeti s stališča „Sočinega* na vzvišeno mesto nepri- stranosti in nestrankarstva, potem naj piše „odkrito in resno besedo na adreso vseh"! Prej pa se mora vsak trezen či- tatelj nje jeremijadam le smejati. Kako zelo greši „Edinost" na lah- kovernost svojih čitateljev, kaže dejstvo, da ni dolgo, ko je sama zagrešiia, kar očita drugim. Pišoča o polomu nemške krščansko-socijahie centralne zadružne blagajne, je z vidnim veseljem poročala, da so prizadete tudi slovenske „kleri- kalne" posojilnice koroške. Od kompe- tentne strani s Koroškega je dobiia ub- vestilo, da ni to res. Ali ona ni še dan danes popravila svoje laži. Tako se vede proti „klerikalnim" denarnim za- vodom, propalo Uberalno „Glavno po- sojilnico" v Ljubljani pa skuša pred svojim čitateljstvom odvaliti od liberalne stranke in jo nazivlja dr. Hndnihovo posojllnico Zatorej kličemo „Edinosti": Proč z grdim hinavstvom! Ven z odkrito be sedo v brambo bankerotnih liberalnih zavodov in ne obče slovensk;h! *) Ta krvoločni lev je postal zdaj na go- spodarskem polju krotak kot jagnje, — zdaj, ko padajo v jamo, katero je nam kopal, njegova podjetja, njegovi »narodai piruhi« in liberalni de- narni zavodi, katerim je on gospodaril. Veliki Gabriček je postal »mičken* in v »Soči« dne 7. t m. prav milo prosi: >Bilo bi v interesu vseh slovenskih denarnih zavodov, da bi se prenehalo s Skodljiyim gospodarskim bojem !« Aha ! Pred sed- mimi leti ni hotel poznati tega interesa, in bi ga gotovo tudi zdaj ne hotel, ako bi mu voda ne drla v grlo. Nova deželna umobol- nica. Zadnjič smo opisali slavnost, ki se je vršila dne 16. t. m. o priliki ot- voritve nove deželne umobolnice. Danes poglejmo njeno zunanjelice in notranjo uredbo. Celi obširni kompleks zemljišča meri 41 njiv. 300 moških korakov meri širina ob cesti. To zemljišče je stalo 160.000 K. Spredaj je železna ograja, za katero je lep park, nasajen s cve- tlicami in z raznim drevjem. Za tern administracijsko poslopje, skozi katero vodi uhod v notranjščino norišnice. Administracijsko poslopje. V veži uhoda so obešena razna določila. Na desni strani so prostori za ravnateljstvo, lekarna je tarn, par sob za zdravnike in blagajna. Na levi strani je Čakalnica, soba za primarja, telefonska govorilnica, kemični labora- torij in drugi uradi. V I. nadstropju je stanovanje za zdravnika prirnarija in za vratarja. Uredba tega poslopja je zelo priročna in praktična. Pogled z uhoda v umoboinico. Ko stopiš v park umobolnice, se ü nudi lep pogled naokoli. Krasni cve- tlični nasadi, dva dolga aleja, mlada drevesa, vse lepo obdelano, prekopano, nasajeno Na1 desni in na levi strani pa so paviljoni tja doli do konca. Na desni so paviljoni eden za drugim za umo- bolne ženske, na levi pa za umobolne moške. Na sredi parka je mala kape- lica, za kapelico centralna kuhinja, za kuhinjo pa centralna kurilnica. Za par let, ko drevje v parku malo bolj zraste bo tu notri celi raj. Vešča roka je bila, ki je to tako lepo uredila. K po- sameznim paviljonom vodijo z belimi kamenčki posute ceste. Nasajenega je v parku mnogo vrst sadnega drevja, vsa- kovrstna zelenjad, drevesca, trte in drugo. Vsaka parcelica ima svoj napis, ki pove, kaj raste tu in kaj tam. Paviljon I. Na desni strani parka leži prvi paviljon, lepa, enonadstropna vilica. V tern paviljonu se bodo zdravile malo umobolne ženske, ki se same vzdržu- jejo. V pritličju je prostora za petumo- bolnic II. razreda in seveda enako to- liko postelj. Spalnice so lepo urejene, Tu se nahaja kopalnica, jedilnica itd. V J. nadstropju bodo nastanjene plaču- joče umobolnice I. razreda. Vse je ure- Pove/ti „Malice Slovenske4' za 1. 1910. (Konec.) Njegova skrb za dom svojega go- spodarja, za živino in družino je res čedno opisana. — V celoti se bere po- vest precej gladko in želeti bi bilo, da bi dr. Lah ostal pri tern žanru. Saj tako bridko potrebujemo dobrih pripo- vedovalcev, ki bi znali pisati tako, da bi jih čital s pridom „kmet in gospod". Da so tupatam kake napake, je odpust- Ijivo; vsaj dobro voljo je pokazal gospod pisatelj, da bi nam podal večje pripovedno delo in ne le tistih drob- tinic po 3—4 strani. Drugo pripovedno delo v letošnjih „Matičnih" publikacijah je prevod Ze- yerjevega romana „Jan Ma- ri j a P1 o j h a r". (Prevodi iz svetovne književnosti VII. zv.) Roman je res „Bruchstück einer grossen Konfession", kakor pravi Goethe. Jan Marija Plojhar to je Zeyer sam. Svoje žitje in bitje v Italiji, svoje hrepenenje po veliki antični kulturi in umetnosti je pisatelj položil v dušo Plojharjevo. Plojhar si je kot mornarski častnik nakopal prsno bo- lezen in takrat se vzbudi v njem zopet staro hrepenenje po jugu. Predstavljati si moramo pisatelja tam gori na češkem severu potem nam bo to hrepenenje, ki pri nas tu na jugu ni tako živo, šele umijivo. Tedaj Plojhar pride v Rim in nekako oživi na razvalinah klasičnega sveta. Iz Rima pride ven na Kampanijo, kjer preživi zadnje case svojega življenja. Tu se seznani z deklico Katarino, ki mu je nekakov angelj v teh težkih urah. Zaljubita se — on pol v grobu, ona polna življenja. In tako živita doli v Kampaniji, kjer žari solnce, kakor bi ne bilo smrti. In Plojharju se tupatam povrne upanje do življenja, do zdravja, a slednjič ga stare neizprosna suška in Katarina gre ž njim v smrt, zakaj čuti, da je ž njim izgubila vse. — Ne morem reči, da bi bilo opisovanje ta- kega umirajočega človeka ravno lahka stvar, a tu se Čita res lepo. Težko člo- vek odloži knjigo in posebno kdor je obdarjen z bolj mehko, občutljivo dušo, bo imel pri čitanju tega romana vkljub klasičnim reminiscencatn, ki niso vsa- komur umljive, vendar dokaj pravega užitka. TLsto bolestno hrepenenje po življenju, ki ga ima junak gledaje smrti v obraz, bo pač marsikomu vzbudilo sočutje. — Prevod bi pa bil lahko boljši in prost čehizmov, ki bi se dali pri skrnncm pregledu čisto odstraniti. „Matica" je izdala sicer še tretjo p< cst, a to je le ponatis „Pegama in Lambergarja", ki je izšel svoj Čas kot „zabavna knjižnica" VI. zv., zato pa o nji ne bom obširneje razpravljal. d. b. jeno z najlepsi.ni komfortom. Postelj je pet, kakor spodaj. Ob južni strani ima pritličje in I. nadstropje lepi^verandj z ograjenim vrtom. Paviljon 91. Ta paviljon je samo pritličen, aje toiiko bolj obširen. Namenjen je za opp?ovanje. Tu bodo torej opazovali posamezne umobolne ženske. Tu je ko- palnica. skupna umivalnica, velika obed- nica. Vsak paviljon ima svojo sklad- nico za obleke. obuvalo, perilo itd. V tern paviljonu je prostora za 32 umo- bolnic. Postelje se železne ter lepo raz- vrščene. Paviljon ima na južni strani lepo, solnčno verando, potem lep vrt ograjem z gosto in visoko mrežo. Paviljon III. Ta paviljon je namenjen besnim Ženskam. Koj ko se stopi notri, je opa- ziti razlika od drugih paviljonov. Tu je več celic za posamezne umobolnice. Stekla na cknih so tako debela, da če besni udarja kolikor more z roko po njih, jih ne razbije. V'celicah ni nič dru- gega kakor postelja. Male steklene od- prtine na vratih služijo v to, da gleda strežno osobje notri. Krožniki, žlice in druga jedilna opravaje vsa iz aluminija. Vilic in nožov ne poznajo v tern pavi- ljonu. Tu je prostora za 39 umobolnic. Tudi ta. paviljon je pritličen z lepo, solnčno verando in lepitn vrtom na južni strani, ki je visoko z gosto mrežo ograjen. Paviljon IV. Paviljon IV. bo za mirnejše umo- bolnice. Ima pritličje in prvo nadstropje. V pritličju je kopalnica, umivalnica, ve- lika obednica itd. V prvem nadstropju je 33 postelj. Tudi ta paviljon ima na južni strani lepo solnčno verando in velik ograjen vrt. Paviljon V. Tukaj bodo nastanjene bolj stare umobolne in take, katerim se obrača na bolje. Spodaj je velika obednic?, kcpal- nica, umivalnica, kakor tudi delavnica, Iz tega paviljona bodo umobolne po- rabljali za razna dela v bolnišnici, za čiščenje, za pranje, za delo na vrtu itd. V prvem nadstropju je 30 postelj. Tudi ta paviljon ima svojo verando na južni strani z lepim, ograjenim vrtom. Paviljon VI. Ta paviljon je za mirne umobol- nice in sicer take, ki bodo sposobne za kako notranje delo in bodo imele na razpolago dve veliki delavnici. Umobol- nice bodo tukaj lahko pletle, šivale s šivalnimi stroji itd. Tudi v tern pavi- ljonu imajo kopalnico in skupno umi- valnico. V prvem nadstropju je več sob s 37 posteljami. Paviljoni na levi strani. Kakor na desni strani za Ženske, tako so urejeni paviljoni na levi strani za moške umobolne začenši s VII. pa- viljonom, konČavŠi z XII. Torej na vsaki strani je po šest paviljonov enako ure- jenih z enakim številom postelj. Zdi se nam odveč opisati te paviljone, ker bi morali ponoviti to, kar smo uže po- vedali. — Paviljon za naiezljive bolezni. , : Kakor XIII. paviljon je oni za na- iezljive bolezni ali takozvan „Lazaretto", ločen s pecejšnjo razdaljo od ostalih paviljonov, močno obzidan prav na koncu umobolnice na desni strani. V tern paviljonu je vse najskrbnejše ure- jeno, tlak je mramornat. Postelj za žen- ske je 8, za inoske tudi 8. Oddelka sta ločena po debelem zidu. Tik tega pa- viljona je tudi razkuževalen kotel za obleke bölnikov naiezljive bolezni. VŽenskih paviljonih so nastavljene kot strežajke usmiljene sestre, katerim pomagajo tudi druga nastavljena deklcta, v moških pa moški strežaji. Kapelica je na sredi umobolnice. Priprost oltar, na kkterem je slika sv. Frančiška Asi- škega, krasi notranjščino. Za kapelico je centralna kuninja najmodernejše urejena. v'ideli smo v kuhinji #tri, velike »kotle vode, katere grejejo iz centralne kurilnice. Kuhinja ima več oddelkov; pralni oddelek, ku- harski oddelek itd. Kotel za polento je tako velik, da skuhajo naenkrat lahko 200 kilov polente. Meša se s strojem. Imajo tudi stroj za kuhanje krompirja, katerega spečejo v 18 minutah 120 ki- logramov. Enako imajo stroj za pečenje pečenke. Vsak paviljon ima svoj zaprt kotel, v katerem nosijo hrano iz cen- tralne kuhinje. V prvem nadstropju so spalnice za kuhinjsko osobje. — Zadaj za centralno kuhinjo je centralna kurilnica z elektrarno, ki razsvetljuje vse pavi- ljone. Kurilnica je preskrbljena z naj- modernejšimi stroji in tehniki so se tu v resnici izkazali kot mojstri. Veli- kanski kotli preskrbujejo gorkoto in gorko vodo po paviljonih, kakor tudi za kuhinjo in centralno pralnico. Res ne- kaj posebnega. Poleg tega gonijo stroji s kurilnice vodo iz vodnjaka visoko gori v reservoar, ki stoji za kurilnico, odkoder se voda po rovih deli v vse paviljone. 30 metrov visok dimnik se dviga od tal, ki vleče dim iz kurilnice. Reservoarja sta dva. Eden pošilja vodo v paviljone, drugi v kuhinjo. Nahajata se visoko v stolpu eden nad drugim. Človek, ki to vidi, se Čudi kako vse skupaj harmonira. Za reservoarjem se nahaja delavnica. Tu so kovači, ključavničafji, mi- zarji, tesarji in drugi rokodelci, potrebni pri tako velikem podjetju. Mrtvašnica. Na levi strani reservoarja se na- haja mrtvašnica, razdeljena v štiri sobe. V eni sobi je čuvaj, v drugi sta dve kamniti mizi, na katere položijo mrliče kmalu po smrti, Na koncu miz je elek- trična naprava, na katero položijo noge mrtvecev. V slučaju, da je dotičnik še pri življenju in se le količkaj zgane, zazvoni elekrični zvonec in pokliče čuvaja. V tretji sobi jo kamnita opera- cijska miza. V četrti pa mrtvaška soba z odrom in z rakvami. Hlev. Prav na južnem koncu umobolnice se nahaja velik hlev za prašice. Sedaj imajo v hlevu do 50 mladih in starih prašičev, ki so lastnina deželne kmetij- ske sole. Enako imajo prostor za dva konja. * * Tako smo v malem opisali novo deželno umoboinico. Vsi, ki so to zgradbo videli, se jako pohvalno izra- žajo o notranji uredbi, in pa tudi to povdarjajo, kako je bilo mogoče z Še ne 1 milijonom goldinarjevnarediti kaj tako kolosalnega in lepega. Še celo nasprot- niki umobolnice se ne upajo sedaj, ko so jo videli, pisariti proti deželnemu odboru tako strupeno, kakor so to de- lali, dokler je niso videli. Pozdravljamo otvoritev nove de- želne umobolnice, ki bo pričala poznim rodovom, da so živeli na Goriškem v 20. stoletju ljudje, ki so nesrečnim umobolnim preskrbeli potrebno in do- stojno zdravilišče. Polirični pregled. Mornariškl kredltl v odseku sprejeti. Vojni odsek avstrijske delegacije je od mornariške uprave zahtevane kredite za dreadnoughte sprejel. Srbskl kraU zapustil Rim. V nedeljo si je srbski kralj Peter Še ogledal razne rimske znamenitosti ter se popoiudne odslovil od svojega gostilca. Na kolodvoru sta se vladarja trikrat poljubila. Zanlmlva vest. „Piccolo" poroča, da se v Pots- damu ni sporazumela Rusija z Nem- čijo samo glede Perzije, temveč, da je ¦dobila od Nemčije ludi zagotovilo, da ta ne bo podpirala Avstrije na Baikanu. ¦Turško*bolgarska trgovinska pogodba. V nedeljo je bila podpisana turško bolgarska provizorična trgovinska po- godba, ki velja za eno leto. Zarota protl Turöljl Širijo se vesti o neki zaroti proti Turčiji. 10 000 srbskih Makedoncev je pobegnilo iz svoje domovine na črno- gorsko ozemlje, kjer se pripravljajo za oboroženi upad na Turško. To se ima baje zgoditi dne 24. aprila. Ustaja v Jemenn „Neues Wiener Journal" poroča iz Carigrada: Govori se, da so Arabci v Rdečdm morju pognali v zrak turško ^transportno ladijo „Šefket paša". Neki drugi dunajski list javlja iz Carigrada: „Sabah" poroča. da razpo- lagajo arabski ustaši s 50 topovi raz- dičnega kalibra, 60000 Mauserjevih in Martinijevih pušk, tisočem zabojev pa- vtron. Turške oblastnije ne morejo niti več zabranjevati uvoza orožja, kajti pet topničark, stavljenih od vlade na raz- polago, ne zadostuje za nadziranje vse morske obale. Albancl protl Tarölji. Albanski begunci, ki se naltajajo v Črni gori, so sklicali shod, na ka- terem so sklenili prositi velevlasti po- moči proti Turkom. Nekega albanskega glavarja so Albanci usmrtili, ker ni prišel na shod. Domače in razne vesti Umrla Ja v Goriei v nedeljo ob D1/« predpoludne mati župnika pri sv. Ignacijti preč. g. Ivana Kokošarja, gospa Marija Kokošar rojena Drole v visoki starosti 81 let. Rojena je bila namreč v Hudajužni 14. novembra 1830, poročena pa 14. februvarja 18.S9. Bila je vzgledna krSčanska mati. Pogreb je bil danes ob 2. uri pop. — Svetila ji večna luč! Preč. g. župniku in vsem žalujočini ostalim naše iskreno sožalje! Smrtna kosa. V nedeljo kmalu po 10. maši je umri v Podmelcu večkrat previden s sv. zakramenti za umirajoče v 84. letu starosti oče vcleč. g. dekana v Črničah, g. Ivan Murove c. Pogreb je bil danes ob 8. uri zjutraj. Nase iskreno sožalje veleč. g. dekanu in vsem so- rodnikom! ßlagetnu rajniku pa večni xnir! — Osebna vest. FinanČni svetnik g. Hilarij Vodopivec, dosedaj načelnik davčnega referata v Puli, je imenovan za provizornega deželnega riadzornika in je kot tak prideljen finanfinemu rav- nateljstvu v Trstu. Matura na glmnaztjl. Včeraj so napravili sledeči abiturijentje gimna- zijsko maturo: Franc Jarc iz Doberdoba, grof F. Khevenhiiller-Metsch z Dunaja in Rudolf Laščak s Kambreškega. Ko- misiji je predsedoval dež. šolski nad- zornik dr. Kauer iz Trsta. Darovi za „Nar. mazej' naj se pošiljajo na naslov gosp. Drufovke, tfrgovca v Gorici, Gosposka ulica, da ne bo brezpotrebnih opravkov in sitnosti. — Na novo so darovali: G. Ignac Ko- vač, župan, 4 stare rimske novce izko- pane v AjdovšČini. Obljubil je še več predmetov. — G. c. kr. kontrolor Dietz je daroval staro puško na kremen. G. Kubišta, pevovodja zbirko 40 novcev; g. Silič Viktor pa staro svetinjo. G. nad- učitelj Balič Josip je poslal kot prvi dar 5 starih novcev (med temi 1 cesarja Oalbe, najden nad Avčem) in g. rav- natelj Pirjevec star jelenov rog izkopan •V renški okolici. Odbor. Društvo traflkantov v Gorlol. — Tudi letos je jubilejno podporno društvo trafikantov odredilo podeliti podpore v skupnem znesku 50 K petim najpo- trebnejšim trafikantom, kateri so že tidje goriško-gradiščanskega deželnega društva, in sicer; Mariji vdovi Comarv Červinjanu 10 K, Janezu Marinič v Št. Florjanu 10 K, Jerici Brezigar v Pod- gori 10 K, Tereziji vdovi Roth v Gorici 10 K,^Antonu# Simonetti v Cavenzanu 10 K ' * Predsedništvo. Državnl in deželol poalanec dr. Žitnik je na Dunaju nevarno obolel. V petek zvečer se je pripeljal zelo slab v Ljubljano. Želimo mu, da kmalu okreva. Paslvna reztstenoa državnlh urad- nikov v Trstn se nadaljuje. V nedelJQ so začeli tudi uradniki južne železnice s pasivno rezistenco. Trgovski promet je oviran. Pošiljatve zaostajajo. Tovorni vlaki imajo velike zamude. Mnogo to* vornih vlakov se niti ne odpelje. V skladiščih je nakopičenega mnogo blaga. Vlada baje neče ugoditi zahtevam urad- ništva, marveč inisli pomnožiti urad- ništvo. „Vaterland" obsoja, da je vlada Südmarko oprostila vseh kolkov in pri- stojbin za njene vloge na urade in sod- nije. In res tudi nečuveno, da vlada na ta način podpira društvo, ki ima narnen slovenstvo ubiti in v katerem veje protikatoliški in protiavstrijski duh. ' Veselico priredi prihodnjo nedeljo „Kat. slov. izob.až. društvo v Solkanu" ob 3. in pol pop. v dvorani g. Nibranta. Vspored zanimiv. Igrala se bo tudi dr. Krekova igra „Tri sestre". Pričakuje se obilne udeležbe. V Dornbosgu je nedeljska veselica tamosnjega izobraževalnega društva iz- padla dobro glede udeležbe. kakor tudi glede proizvajanja programa. Prl Sv. LooiJI kakor se nam piše — je bila minulo nedeljo lepa ve- selica, ki dela cast drustvu „Soča". Udeležba je bila velika. Župana Vuge salon je bii natlačen ljudstva. ˇ Blljanl so imeli minulo nedeljo sklep sv. misijona. Vseh obhajancev je bilo - kakor se nam poroča — nad 2000. Procesije se je udeležilo minulo nedeljo do 5000 oseb. Vdeležili so se je šolski otroci z učiteljstvom. županstvo, veleposestniki. „ürli" in drugo verno ljudstvo. Trgovci in obrtnikl nedejo bitl liberalci. Dne 5. t. m. so imeli ccljski slovenski trgovci in obrtniki shod, na katerem so se zedinili za to-le izjavo: „Z ozirom na to. da se je v zadnjem času po raznih časnikih vme- Šavalo v politične prepire tudi nekatere narodne trgovce in obrtnike, kakor da se tisti zavzemajo bolj za to ali ono politično stranko, izjavljamo vsi na- rodni trgovci in obrtniki v smislu skle- pa, storjenega na skupnem shodu dne 5. februarja 1911, da se /avedamo, da bi bilo naše vmešavanje v politični boj te ali one stranke v prvi vrsti le v kvar in skodo trgovstvu in obrtništvu samemu, s tem v kvar splošnemu na- rodnemu življu v Celju in da se z ozi- rom na to ne vmešavamo v nobeno medsebojno narodno politiko, marveČ ostanemo, kakor smo bili, zavedni na- rodnjaki, podpiramo vsa narodna dru- štva in podjetja brez razlike in priča- kujemo, da izostanejo vsa neopravičena tozadevna predbacivanja ter da nas podpirajo vsi narodnjaki brez razlike, ne sanio v korist splošnega narodnega in gospodarskega napredka, posebno v že tako prononsiranem mestu Celju.u — Tako slovenski trgovci in obrtniki v Celju odločno odklanjajo, da bi se dali izrabljati liberalcem. Avtomobll skoöll v morje. V noči na pondeljek se je prigodila v Trstu strašna nesreča. Po Dunajski ulici je vozil avtomobil s sedmiml osebami z veüko naglico proti kanalu. Ko je prišel v ulico Rossini, pa ni obrnil ne na desno ne na levo, marveč zletel je kar naravnost in — v morje. Strašen krik vozečih se oseb kakor tudi gledalcev je pretresel nočno tßino. Takoj je za- čelo vrvenje, tekanje in kmalu je bilo polno ljudi na kraju nesreče. Prišli so redarji, ognjegasci, zdravniki z potreb- nim orodjem in vozovi. Po dolgem in napornem delu se je posrečilo rešiti šest oseb iz vode. Eden je bil žrtev šofer- jeve neprevidnosti. Našel je v valovih smrt. lmenuje se Kos ter je bil vratar pri ladjedelnici Sv. Marka pri Trstu. Deielnl sboj* kranjikl. V soboto se je sešel kranjski deželni zbor. Vspre- jel je v vseh treh čitanjih melijoracijski zakonski načrt ter sklenil najeti v me- lijoracijske svrhe 10 milijonov kron. Najvlšje odllkovanje Njega c. in kr. Apostolsko Veličanstvo je milostno sprejel v c. in kr. zasebno knjižnico glasom Najvišjega odloka od 20. pro- sinca t. 1. delo „Die Adelsberger Grotte in Wort und Bild", katero je spisal ja- moslovec in jamski tajnik G. And. Perko, in je Njega Vcličanstvo zapo- vedal, naj se vsled tega izreče pisa- telju Najvišja zahvala. C. kr. poljedelski minister je ob- vestil o tern pisatelja ter mu hkrati iz- rekel imenom poljedeljskega minister- stva za to važno delo zahvaio in polno priznanje. Najstarejia hči avstrljskega pre- stolonaslednlka pri prvem sv obbajiln. Dne 2. t. m. je najstarejša hči našega prestolonaslednika princezinja Sofija v slavnostno okrašeni kapelici grada Ko- nopišt prejela prvo sveto obhajilo. Skupno s svojo hčerko sta prejela sveto obhajilo tudi oče in mati, njujin najstarejSi sin princ Maks (rojen 29. septembra W02) je pa bil \a dan prvi- krat pri spevedi. Sv. oče j«i mladi prin- cezinji poslal brzojavko. KancUJski ponoönlkl In kancllj- tkl oflcUantl. Post. Marckhl je izdelal in predlcžtl poročilo o dohodkih kanc- lijskih pomočnikov in kanclijskih ofi- cijantov. Oficianti mo raj o absolvirati meščansko šolo, služiti tr; leta in na- praviti strokovno izkušnjo. ZaČetna plača znaSa 1200 K. Vsako leto se po- viša za 100 K in doseže pri nad tri- desetletni slu2beni dobi 2200 K. Akti- vitetna doklada znaša začetkoma 400 K in se na tri leta zviša za 100 K do 800 K na Dunaju. Ostaii štiri krajni razredi dobe kvote 80. 70. oO in 50 K. Polovica aktivitetne doklade se vračuna v penzijo. Vdovska penzija znaša do službenih desetih let 700 K. po dvaj- setih letih 800, po 30 letih pa 1000 K. Najmanjsi letni dopust znaša 14 dni vsako leto. Po dvanajstletni službeni dobi je pod gotovimi pogoji dopustno. da se imenuje oficiant za uradnika XI. Činovnega razreda. Avtomobilska vožnja Opatija— Trst prenehala. — Z dnem 11. i'ebru- varja t. I. je prenehala avtomobiiska vožnja iz Opatije skozi Podgrad v Trsi. Vihar na Dnnaju V petek in soboto je divjal po Üunaju hud vihar. ki je po- diral dimnike in odkrival hiše. lztrgal je celo okna in jih vrgel na cesto ter polomil table pri prodajalnicah. 100 oseb je bilo med viharjem ranjenih. V no- tranjem mestu je iztrgal vihar izložbeno okno in razbil veliko šipo, blago pa drevil po cesti na vse strani. V Graden je v nedeljo razsajal orkan, ki je napravil mnogo škode ter je bilo poškodovanih več oseb. Štetje v obölni Dutoveljskl. — Du- tovlje: 793 prebivalcev (I. 1900 632), his 129 (I. 1900 113); Godinje: 113prebival- cev (111), his 20 (20); Kreplje preb. 163 (151), his 31 (29). Skupno prebivalcev 1069 (894), his 180 (162). V ObČlnl Sežanskl so našteli: v Šežani 1433 (mej temi 247 vojaštva) prebivalcev in 223 his proti 1242 in 199 v letu 1909; v Danah 212 preb. in 40 his proti 216 in 37 v letu 1900; v Or- leku 272 in 44 proti 251 in 42 v letu 1900 in Šmarje 149 preb. in 25 his proti 165 in 22 v letu 1900. — Skupno 2066 prebivalcev in 332 his proti 1874 in 300 v I. 1900. V Kormlnu so našteli 6042 Ita- lijanov, 495 Slovencev in 43 Nemcev. Šmarje. Sešteli so v naši občini ljudi in živali. Povemo naj javnosti, koliko nas je. Prebivalcev je štelo naše županstvo z dnem 31. decembra 1910 1146. Goveje živine je bilo 466 glav, prašičev pa 469. — Kakor se vidi, nas je še precej in ni vzroka, da bi nas biio strsh. Split ima glasom ljudskega štetja 21.212 prebivalcev; od leta 1900 je na- raslo prebivalstvo za 3099 oseb. Po narodnosti je 19.074 Hrvatov, 1303 Ita- lijanov, 89 Nemcev in 749 druge na- rodnosti. Državna pollclja ˇ Z&dra. — Z dnem 1. mar com t. i. bode začelc za- dersko okrajno glavarstvo fungirati kot policijski organ za mesto Zader. Vi Öroogonkl kralj NlklU je resno ^ obolel. Potres. V nočt na nedeljo so ču- tili v velikern delu monastirskega viia- jeta nnogo močnih potresnih sunkov. V mestu Ohrida je potres napravil pre- cejšnjo škodo. V Valoni je bilo čuti 40 potresnih sunkov. Na otoku Krf je po- tres napravil tudi Skodo na hišah. Po- tres se je čutil tudi v Gorici v nedeljo zjutraj ob 8. in pol uri. Öeika vlsoka sola polUi6nih ioa- nostl — V nedeljo so otvorili v veliki zborovalni dvorani mladočeškega stran- kinega tajništva v Pragi predavanja na novo ustanovljeni českt visoki soli za politične znanosti. Ugabljeno — V petek je bila iz- gubljena na Solkanski cesti črna ročna torbica, v kateri je bilo več vizitnic z imenom Sofija Oransch. Kdor bi jo bil našel, naj jo odda na policiji, kjer dobi 4 K nagrade. Listnlca oredniiUa. Dopisniku iz Zalošč: Prihodnjič. Drobtinice. Na milijone smrznjenlb Uöev. Od bregov Črnega morja poročajo, da leži ondi vsled zadnjih snežnih viharjev na milijone zmrznjenih tičev, Orozna snrt otroka. V Tannheimu na Tirolskem je nek otrok potegnil s peči lonec vrele kave, ki se je vsa zlila po njem. Dobil je tako hude opekline, da je kmalu nato v groznih mukah umrl. Velikanski požar v Bnkareštn. Velikanski požar je uničil trgovino modnega blaga Lowre v BukareŠtu. Škode je nad dva in pol milijona kron. Oar in Tolstojeva dela. — Hči umrlega pisatelja Tolstega, Aleksandra, je dobila od carja dovoljenje. da sme izdati vsa dela Tolstega. Vendar pa smejo iziti prepovedani spisi samo v skupni izdaji vseh del. , i Knga in lakota. Iz Kitajske priha- jajo grozna poročila o kugi, kateri se je sedaj tudi pridrifžila lakota, zlasti v osrednjih kitajskih provincijah. K vsem tem so se pridružile tudi velikanske poplave v srednji in južni Kitajski, vsled Cesar je tri milijone ljudi izro- čenih lakoti. Ljudje se žive s koreni- nicami, drevesnimi skorjami in travo. Na stotine umira ljudi. Grozni prizori se nudijo očem. Otroci prosjačijo kruha, a starši, ki sami umirajo, prodajajo svoje otroke za nekoliko hrane. V se- verni Mandžuriji se kuga vedno bolj širi. Kitajske oblasti skušajo kolikor mogoče žrtve kuge prikriti. Kljub ternu, da vlada v Mandžuriji grozen mraz (30 stopinj pod ničlo), vendar ni opažati, da bi kuga pojenjavala. — Grozno se širi kuga v Indiji, kjer je v večih po- krajinah umrlo na njej do 20.000 ljudi. Bolgari za republiko. Iz Sofije se poroča, da se prirejajo na Bolgarskem shodi, na katerih se zahteva, da se pro- glasi republika. Gospodarske vesti. Srbski lavoz mesa v Avstrijo. iz Srbije se je od dne 24. januvarja pa do 13. februvarja uvozilo v Avstrijo za en milijon in pol dinarjev mesa. V bel- grajski klavnici se je v tem Času za- klalo 7231 volov. LJnblJaoska fereditoa bank», v Ljobljaoi V seji upravnega sveta dne 15. t. m. se je odobrila čista bilanca za leto 1910, katera izkazuje vsestran- ski napredek. Čisti dobiček za leio 1910 znaša vStevši prenos iz leta 1909 K 358.27372 proti letu 1909 več za K 52.184.34. Občnemu zboru, ki se je do- ločil na 7. marca t. 1. se je skleniio predlagati sledečo razdelitev: Rezerv- nemu in pokojninskemu skladu se do- deli razun posebnega ažijskega sku- pička V. izdaje delnic v znesku kron 73.114.74 šenadaljnih K 50.193.62 tako da znaša ta potem Čez K 610.000; del- ničarjem se izplača kot 7% na (lani 6%) dividenda K 210.000 in se prenese na nov račun K 50.290.26. Skuprii pro- met banke presega v letu 1910 tisoč milijonov kron. Uspeh sobskrlbcije v emesljo del- nio Jadransko baake v Trstu. Poroča se nam, da je tudi ta emesija delnic Jadranske Banke končala s polnim vspehom in da je bil na subskripcijo izloŽeni znesek K 2,000.000 prepisan, To dejstvo najbolje priča, da itf.iva ime- novani zavod največje zaupanje v ka- pitalistiških krogih. Filialka Jadranske banke v Ljub- ljani je piičela ravnokar svoje poslo- vanje. Tobaka so pokadili v minolem letu na Ogerskem za 151,745.654 kron napram 123,045.280 kron v letu 1909. Loterijske fttevilke. 18V februvarja. Dunaj......45 4 22 23 69 Gradec......44 75 49 29 3 Prva in edina slovenska kleparska delavnica v Gorici, ul. sv Ivana št. 11. se toplo priporoča za vsa stavbena in galanterijska dela za cerkve in stolpe, katere napravi po načrtu Josip Patek, naslednik Karola Cufer priporoča se tudi vsem gg. odjemalcem, posebno pa kmetovalceni. V zalogi ima: mehe za žveplanje, zadnji sistem škropilnic za vitrijol, polivalnike xa vrte in patentirane ventlatorje za dimnike i. t. d. oprave se izvräujejo točno in po najnižji ceni. Dr. Ruggero Körner zdravnik, kirurg ter bivši asi- stent na porodniški in ostetriški kliniki v Gradec-u. Specialist za ženske bolezni. Ordinira od 10.—11. ure predp. in od 3.—4. ure pop. Fran - Joilpovo tekallšče 6 (tik lekarne Kürnerj. Prva Prlmorska Tvornlca za lesne Izdeike 1 z vodno sllo ====== Ivrdke JL KRIZNIČ = ob kolodvoru Podmelec = Sprejema v Izvršbo: vse v stavbeno mizarsko stroko spadajoče izdelke zahiše, vile, šole, Kmlnišnice, cerkva, javna poslopja itd.. kakor: okna, vrata, podove, portale; popolne opreme IJudsklh šol, šolske klopi po »Rettig-ovem patentu i. t. d. BflF~ Proračunl In načrtl brezplačno! ^M Farketna tvornica opremljena z najnovejšimi stroji nudi parketne desčice iz hrastovega in bukovega lesa, postrežba takoJBlija za vsaktero množino! ===== Zahtevajte v/orce in cene! === Strugarski oddelek nudi vse v strugarsko stroko spa- dajoče izdelke. 39MSTV0! Vsa dsla so soiidno in strokosnjs^o izucdena! 3AMSTV0! Obisk strokovnjcka interesentorci brezplačen. ČBvljapsha zadrup u Mirnu naznanja sL občinstvu^ da je odprla proda- jalno svojih izdelkov na trgu sv. Antona na vogalu v Rabatišče štev. 1 ter se priporoča za obilno naročbo. — Ima v zalogi vsako- vrstne^a obuvala ter sprejema naročila po 1 "^ zmernih eenah. -m Goriška zveza gospodarskih zadrug in drustev v Gorici registrovana zadruga z omejeno zavezo posreii pri nahp M\\M potrebščin in pri prodaji ^^ ^x^ v kietöikik priäeliov. ^x^ °\^ ^x^ Zatoga je v hiši „CENTRALNE POSOJILNICE v Gorici, TEKALIŠ^E JOS. VERPI ŠT. 32, Prosiva sahtevati listke! Največja trgovSna z železjem GORICA v hiši Monta. Priporoča stavbeni Cement, stavbne nositelje ftraverze), cevi za stranišča z vso upeljavo, strešna okna, vsakovrstne okove, obrtniško orodje, železo citikasto, železno pocinkano medeno ploščevino za napravo vodnjakov, vodovodov, svlnčene in železne cevi, pumpe za kmetijstvo, sadjerejo in vinorejo, ter vsakovrstna orodja. Cene uizke, s o 1 i d a a poHtrezba! Eno krone nagrad« izplačava vsakemu, kdor dokaže s potrdili najine nove amerikanske blagajne, daje kupil pri naju za 100 kron blaga. Prosiva sahtevati listke! Pozcr! Boo krono nagradeI t»oior! Bno krono nagrade! JOSIP B0NANNI naslednik T. Slabanja srebrar in pozlatar s Gosici ulica Morelli IZ odlikovan z zlato svetinjo se priporoča vsem čč. cerkvenini oskrbništvom za vsakovrstna izgotovila cerkvenega orodja. Plačuje se tudi na obroke. Konkurenca v cenah izključcna. Cenike gratis franko na dorn. Stojtel ,,. , ,. Stoite! ° Kdo ne pozna tvrdke " Kerševani & Čuk na Stoinem trgu[ (Piazza Duorno) v GORIGIštev. 9> \sakdo pozna to tvrdko, ker irna na proüaj Original Victoria šivalnp Ktroje, ki so naj- joljši, najcenejši, iiajtrpežnejši, tuijlažji, ki rezplačno. Z Original Victoria äivAlnimi »troji se izvršuje vsakovrstno umetno vezenje (rekarniranje) itd. itd. Ta tvrdka inia na prodaj vsakovrstno krnetijsko orodje: slamorcznice, «ti- ajsv »kalnice, drocgalnize (stroje xm- ^\ mastenje grozdja), pluge, ^~fj brane itd. itd. YoS? Ta tvrdka ima na prodaj naj- VBmŠv" boliša dvokoleso bela, rdeča itd. z znamko KBBŠEVANI & č U E, ki J'h sama izdeluje. Nadalje, puike, samokrete, drugo belgijako orodje, stre- ^mm^ Ijivo. — Potem najboljše gram o son e. 1 Daje na obroke. i~™s CENIKI =^s? _*se r az pošl j ajo ¦ == zastonj. ^^ ')A(]piidT)iAQ „Ljiibljanske kreditne banke" it H AÜ TH I I if I If 1-----se bavi z vsemi v banöno stroko spadajoöimi pcsli.-----u II I II , . U till vt LI 111 UvU V\w na hnllzfce obrestuje po üva%, vloge v tehačEm ratunu po tlogouoru. I U v It I v , . Sefnlska glavnka K 5,000.000. Ceiltrala V LjublJEIli. - Rezervnl zaklad^K 450.000. — = PODRUŽNICE: Celovec, Gorica, Sarajevo, Split, Trst. ====^^ Izdajatelj in odgovorni urednik Anton Bavcar, Tiska „Narodna Tiskarnau (odgov. L. L u k e z 1 c.)