Jani Virk
V drugem krogu simpatije
V drugem krogu simpatije
V drugem krogu simpatije je pes,
ki čaka nate.
In sveži mah
postane tam
konvoj zelenih sulic.
In sapa iz ust
napalm, ki spreminja
rože v prah.
In smeh od prej
je zdaj kričanje konjev,
ki galopirajo v kristalnih sobah.
Ujeta si.
Ker tvoja
mokra koža
vpija ritem
mojega imena,
ki se čez tebe
vtisne v led.
Šest praznih sob
Sest praznih sob je v tvojem novem stanovanju. Ti pa gledaš in molčiš! In čakaš, da se v njih kopiči prah. In se ne znajdeš. Ker o selitvah nič ne veš. Ker se brez svojega telesa nenadoma ne prepoznaš.
In ti ostane le še to, da se pred mojim pragom posloviš.
Nasip prahu
Nasip prahu med mano in med tabo.
In sedem ravnih cest se zgublja v daljavo. Orkan, ki se brez hrupa približuje, bo moja strast... in tvoja.
Nič se ne bojiva. Ne čakava nikogar. Ne pričakujeva usmiljenja do najinih teles.
Ti si dolgo čakal
Ti si dolgo čakal name
v tej večnosti,
ki se razrašča čez telesa.
V tem času,
ki ga šivajo
nihaji ur.
Zdaj mi bežiš!
Ker veš,
da se v visokem letu razpustim v redki atmosferi.
Božja hoja
Božja hoja,
ki je v moji duši
pustila sled tihe evforije ...
In tisočeri sunki
majhnih žarkov,
ki prebadajo
membrane celic . ..
In žvenketanje tonov, ki se zlivajo v človeško grlo ... In strta krila mojega strahu med vrati večnosti. .. In stegovanje rok za hlapi
trajne impresije . . .