------    156   ------
Novičar iz domačih in ptujih dežel.
Iz Dunaja. Težavnejšega stališča ni menda imel še noben minister avstrijski, kakor ga zdaj ima minister-stva predsednik grof Potočki. Kar je Avstriji po odcepljeni Ogerski še ostalo dežel, vse so v neredu o n&rodnih^ zadevah; pod pretvezo „ustavoverstva" nočejo kolovodji nemški gorpodarstva izpustiti iz rok, — ndrodi slovanski in drugi nenemški pa tirjajo zdaj svoje pravice
in jih tirjati morajo, ako se nočejo popolnoma žrtovati poginu. Ta boj za pravo avstrijsko politiko, za dr-žavopravne in narodne pravice je tedaj, ki v Čislaj tanij i cele gor6 težav posredovalnemu ministru stavi na pot; od druge strani pa so si zastopniki različnih dežel in narodov navzkriž in Poljakom ;se po pravici očituje, da so velika overa mednarodni spravi. Vrh vsega tega pa pristopa še magjarski upljiv Andrassy-a, ki se boji, ako se Cislajtanija vredi po državnem pravu in narodnih pravicah, da ne bi narodih po ogersko krono zahtevali isto. Cez vse to pa zadej še stoji Beust, oče dvalizma, po kterem je vsak predsednik minister-stva našega nevidoma priklenjen na voljo Beustovo. V tacih okoliščinah pa delaj „spravo'M Spoznavaje Potočkov težavni stan in želeči iskreno, da se mu posreči delo njegovo, moramo pa tudi odkritosrčmo obžalovati, pri nasvetovanji novih ministrov, ki jih je razglasil dunajski vladni časnik, ni bil srečen; 70 let stari državni svetovalec Holzgethan je postali minister in voditelj finančnega ministerstva, mladi, še le 34 let stari baron Widmann, čegar glasoviti življenjepis iz Gradca Potockemu gotovo ni bil znan, pa je minister in voditelj ministerstva za deželno brambo; edini baron Petrin6, kteremu je izročeno ministerstvo kmetijstva, je iz delovanja v državnem zboru na dlobrem glasu; Czedik, bivši učitelj na dunajski realki, državni poslanec in deželni odbornik na Dunaji, je <ob enem imenovan za seksijskega prednika v ministerstvu za nauk in bogočastje. Widmann, Czedik, Holzgethan, vsi so privrženci nove ere in brez veljavnosti pred svetom, Petrin6 pa ni všeč ustavovercem. Po vsem tem ni čuda, da taka imenovanja Potockemu niiso na korist* — V pondeljek so prišli Poljaki na Dmnaj , da njihove zahteve zasliši Potočki; čudna zmes poklicanih je to, in če bode večina njih tako govorila kakor knez Cartoriski unidan v Parizu, ne bode kruha iz te moke za Avstrijo. — Potočki grč 14. dne t. m. v Prago, kjer se bodo nadaljevali pomenki s Cehi. Potem, kakor „Pest. L." piše, pridejo Slovenci na vrsto in med kranjskimi Slovenci imenuje dr. T o m a n a in dr. C o s t o, Slovenci iz druzih dežel niso še znani. — Schmer-ling zapusti predsedstvo najviše dunajsike sodnije in na njegovo mesto imenujejo časniki dr. Herbsta, bivšega ministra; — Slovanom bila bi to briidka osoda, in za Slovence še posebno, ki že v Gradcui pri visi sod-niji imajo viteza Waserja, ki sicer je 1*861. leta tudi podpisal peticijo^20.000 Slovencev, a jo je že popolnoma pozabil. — Še eno važno novico inaamo naznaniti iz Dunaja in ta je, da ona glasovita nova postava za-rad pridobitnega davka, zoper kteno smo se zelo branili, je vendar padla pod klop; ne bode je; requies-cat in pace! — V nedeljo je bila velika, komedija na Francoskem. Cesar Napoleon je dal ljudstvu (volilcem) glasovati: ali so zadovoljni s svoboščinami, ki jih je dal državi ali ne? Glasovali so v nedeljo, in danes razglašajo časniki že izid glasovanja, da okcoli 7 milijonov glasov je za to, da so zadovoljni, poldrugi milijon glasov pa, da ne. Kako bode svobodi n;a korist cesar Napoleon rabil teh 7 milijonov glasov, kaszala bode prihodnost.