PRILOGA GORENJSKEGA GLASA O OBČINI MEDVODE Letnik: IX - ISSN 1580-0547 November 2008 • Številka 9 ^ SOTOČJE Za vas beležimo čas Oglasi ■ PRILOGA GORENJSKEGA GLASA O OBČINI MEDVODE ^ SO T O Č JE Zia w Mrtin« àu < ■■ ■ ■" j-ni Glas Na naslovnici: Glasbena skupina Metalsteel Foto: Matic Zorman Sotočje je redna priloga časopisa Gorenjski Glas Gorenjski glas je osrednji gorenjski časopis z bogato tradicijo, ki neprekinjeno izhaja že od leta 1947, njegovi zametki pa segajo v daljnje leto 1900. Je poltednik, ki izhaja ob torkih in petkih, v nakladi 22 tisoč izvodov. Je neodvisen, politično uravnotežen časopis z novicami, predvsem z vseh področij življenja in dela Gorenjcev, pa tudi širše. Pišemo o vsem, kar ljudi zanima, ali kot pravimo: Gorenjski glas za vas beleži čas. V dobrem in slabem. Če vas poleg branja Sotočja zanimajo tudi novice z vse Gorenjske, vas vabimo k naročilu. Kot novemu naročniku vam bomo prve tri mesece časopis prinesli brezplačno (če boste naš naročnik vsaj eno leto) in vas presenetili z darilom ter z drugimi ugodnostmi. Dobrodošli v družbi naročnikov Gorenjskega glasa. NAROČAM Gorenjski Glas Ime in priimek: Naslov: Podpis: Soglašam, da mi Gorenjski glas lahko pošilja obvestila, ankete ipd. □ DA □ NE SOTOČJE (ISSN 1580 - 0547) je priloga Gorenjskega glasa o občini Medvode. Prilogo pripravlja Gorenjski glas, d.o.o., Kranj, Bleiweisova cesta 4, s sodelavci: Silvana Knok, Boštjan Luštrik, Boris Primožič in Franci Rozman. Odgovorna urednica: Marija Volčjak, urednica priloge Maja Bertoncelj. Oglasno trženje: Jana Belovič, telefon: 04/201-42-44, telefax: 04/201-42-13. E-pošta: info@g-glas.si. Uradne ure: vsak dan od 8. do 19. ure. Priprava za tisk Gorenjski glas, d.o.o., Kranj; Tisk: SET, d.d., Ljubljana. SOTOČJE številka 9 je priloga 91. številke Gorenjskega glasa, 14. novembra 2008. V nakladi 5500 izvodov jo dobijo vsa gospodinjstva v občini Medvode brezplačno. Občina Medvode, C. komandanta Staneta 12, Medvode amtsH PAPIRNICA IN KNJIGARNA, FOTOKOPIRANJE Medvoška cesta 3, BC MEDVODE tel.: 01/361-72-80, fax: 01/361-72-85 www.citanka.com, info@citanka.com Delovni čas: od 8. do 19. ure, sobota: od 8. do 13. ure * VSE ZA SOLO * ZELO UGODNE CENE OSTALIH POTREBŠČIN KOLEDARJI, ROKOVNIKI IN PLANERJI ZA LETO 2009 Zlatarstvo Trinif^ Medvode • pestra izbira nakita • izdelava po vaši želji • popravila nakita • 40 let tradicije • ročno delo gostilna in piceriw Mavčiče 69, 4211 MAVČIČE Odprto vsak dan od 9. do 22. ure, tudi ob četrtkih • Pice iz krušne peči ■ Kosila vsak dan • Jedi po naročilu • Vsak dan sveže postrvi Od ponedeljka do petka vam od devetih naprej nudimo več vrst malic Dostava hrane na dom 04/250 11 69, 041/581 327 KAVARNA 4 MAČKE CENTER MEDVOD, tel.: 01/3617-963 • POKRIT VRT • KADILNICA Seškova c. 9 1215 Medvode, tel.: 01/361 1694 www.zlatarstvo-trtnik.si 2 - SOTOČJE Oglasi I VITA - ZA LEPOTO IN SPROSTITEV V Škofji Loki je sredi oktobra vrata odprl Lepotni studio Vita. Z odprtjem Lepotnega studia Vita v Frankovem naselju v Škofji Loki se je farmacevtki Nini Križaj, sicer lastnici prodajalne Sivka, ki je med Škofjeločani dobro poznana, uresničila dolgoletna želja. "V Sivki je precej strank tarnalo nad različnimi težavami, ki jih odpravljajo v lepotnih sa- lonih s pedikuro, masažo, manikuro ... Tako sem začela razmišljati, da bi se specializirana prodajalna z zdravili in medicinskimi pripomočki zelo dobro dopolnjevala z lepotnim studiom," se spominja Križajeva. Le streljaj od Sivke (v sosednjem bloku) je tako sredi oktobra zaživel Lepotni studio Vita. V njem izkušena kozmetičarka Katja Močnik izvaja pedikuro, manikuro, depilacijo, parafinske obloge za roke in nego obraza z vrhunskimi kozmetičnimi proizvodi blagovne znamke Bio droga, ki jih je možno kupiti tudi za domačo rabo. V pomoč ji je Luka Frelih, strokovnjak za različne vrste masaž, ki so v hladnih dneh prava sprostitev, vplivajo pa tudi na boljšo prekrvitev, odpravo suhe kože ... Poleg klasične švedske masaže z različnimi masažnimi olji sta na voljo še športna masaža, pri kateri se maser z močnejšimi gibi posveti hrbtenici, rokam in nogam, ter refleksna masaža stopal, ki je posebej priporočljiva za tiste, ki so veliko na nogah. Različne točke na stopalih so povezane s posameznimi organi; bolečina ob pritisku na točko pa tako nakazuje, s katerim organom so težave. Možna je tudi poživljajoča čokomint masaža ali pa le tovrstna hranilna obloga za telo. Ker si med tednom zaradi vse bolj natrpanih delavnikov mnogi težko vzamejo čas zase, so v Lepotnem studiu Vita uvedli tudi možnost masaž ob sobotah in nedeljah. Cene storitev v Lepotnem studiu Vita so zelo konkurenčne, kljub temu pa pripravljajo dodatne ugodnosti za stranke. V novembru nudijo 10-odstotni popust na masaže, prav tako pa bodo strankam ob negi obraza brezplačno pripravili parafinske obloge za roke, po katerih je koža povsem prerojena in gladka. Naj dodamo, da je možno kupiti tudi darilne bone, ki so lahko zelo lepo in uporabno darilo ob bližajočih se praznikih ali drugih posebnih priložnostih. Nina Križaj s. p., Frankovo 74a, Škofja Loka, naročila po tel.: 04/51 34 074 Odprto: ponedeljek, sreda, petek: 8.00 - 14.00, torek, četrtek: 13.00 - 19.00 Čistilnica, pralnica in šivalnica Šengar > hitro in kvalitetno čistimo vse vrste tekstilnih, usnjenih in krznenih izdelkov, preproge, odeje in merino posteljnino > vse storitve šivalnice (krajšanje, ožanje, menjava zadrg in podlog > Oprana in zlikana srajca - 1 € > parkirni prostor zagotovljen Medvode, BC Mercator tel.: 01/36 11 034 del. čas: pon. - pet.: 9. - 18. ure sob.: 8. - 12. ure Cesta Staneta Žagarja 2, Kranj (nasproti Policije) tel.: 04/202 41 60 del. čas: pon. - pet.: 9. - 18. ure sob.: 8. - 12. ure Britof 43 tel.: 04/234 30 50 del. čas: pon. - pet.: 7. - 19. ure sob.: 7. - 12. ure 00 M O O 3 CN & ^ 0 oo CN & O "O i? ,— 0 "O o o C O S > 0 >Ñ _o "O 0 iX _Q O i SOTOČJE - 3 Prireditve Prireditve november 2008 DATUM KRAJ IN ČAS NASLOV PRIREDITVE ORGANIZATOR INFO Sreda, 19. 11. 2008 Gledališče Medvode, ob 19.30 Odprtje fotografske razstave: AKT Razstavljajo člani fotosekcije KUD Medvode KUD Medvode www.kud-medvode.si 361 26 54 ali 051/350 378 Četrtek, 20. 11. 2008 Gledališče Medvode, ob 19.30 SNG Nova Gorica, KAKO SMO LJUBILI TOVARIŠA TITA komedija, za abonma ČETRTEK in IZVEN KUD Medvode www.kud-medvode.si 361 26 54 ali 051/350 378 abonma@kud-medvode.si blagajna@kud-medvode.si Petek, 21. 11. 2008 Gledališče Medvode, ob 19.30 SNG Nova Gorica, KAKO SMO LJUBILI TOVARIŠA TITA komedija, za abonma PETEK in IZVEN KUD Medvode www.kud-medvode.si 361 26 54 ali 051/350 378 Petek, 21. 11. 2008 Kulturni dom Pirniče ob 19.30 Ray Cooney: DENAR Z NEBA, komedija Gostuje KUD Ivan Kaučič Ljutomer Za abonma OTH in izven OTH Pirniče rez. 041/776-735, 031/352-772 Nedelja, 23. 11. 2008 Gledališče Medvode, ob 19.30 Tina Gorenjak mjuzikl, PRAVA DEKLETA. Ne zamudite, vstopnice so že v prodaji. KUD Medvode www.kud-medvode.si 361 26 54 ali 051/350 378 blagajna@kud-medvode.si Sreda, 26. 11. 2008 Knjižnica Medvode, ob 19.30 Literarni večer, Marjeta Žebovec: Z umetniško besedo proti vojni. Knjižnica Medvode KNJIŽNICA MEDVODE 361 30 53 Četrtek, 27.11.2008 Pastoralni dom v Preski, ob 18.30 uri Predavanje; Roberta Friškovca, zaporniškega kurata z naslovom "Ko sem bil mlad, je bilo vse drugače" Župnijska karitas Preska TURISTIČNI BIRO MEDVODE 01/ 361 43 46 Petek, 28. 11. 2008 Dom krajanov Sora, ob 19. uri Koncert v času tedna KARITAS, "KLIC DOBROTE" Župnijska karitas Sora TURISTIČNI BIRO MEDVODE 01/361 43 46 Petek, 28. 11. 2008 Gledališče Medvode, ob 19.30 PREMIERA: SEKSUALNA PERVERZIJA V CHICAGU KUD Medvode KUD Medvode www.kud-medvode.si 361 26 54 ali 051/350 378 blagajna@kud-medvode.si Sobota, 29. 11. 2008 Kulturni dom Pirniče ob 17. uri Tomaž Lapajne: OD KOD SI, KRUHEK? Gledališka predstava za otroke Za otroški abonma Otehajček in izven OTH Pirniče rez. 041/776-735, 031/352-772 Nedelja, 30. 11. 2008 Studio TV Medvode, od 16. do 18.30 Dobrodelna oddaja s tematiko karitas pod sloganom: "RAD TE IMAM - ZAUPAM TI" TV Medvode in Župnijska karitas Pirniče TURISTIČNI BIRO MEDVODE 01/361 43 46 Torek, 2. 12. 2008 Gledališče Medvode, ob 19.30 Komedija, ki ji trenutno ni para ... ONA+ON. Za IZVEN. Pohitite z nakupom vstopnic. KUD Medvode www.kud-medvode.si 361 26 54 ali 051/350 378 blagajna@kud-medvode.si Sreda, 3. 12. 2008 Gledališče Medvode, ob 19.30 Odprtje fotografske razstave: S PRAVO SVETLOBO DO FOTOGRAFIJE Razstavljajo udeleženci fotografskega tečaja. KUD Medvode www.kud-medvode.si 361 26 54 ali 051/350 378 Četrtek, 4. 12. 2008 Gledališče Medvode, ob 18. uri PREMIERA: ČAROVNIK IZ OZA Predstava za otroke. KUD Medvode www.kud-medvode.si 361 26 54 ali 051/350 378 Petek, 5. 12. 2008 Park pod cerkvijo v Sori, ob 17.17 PRIHOD SV. MIKLAVŽA Sorci TURISTIČNI BIRO MEDVODE 01/361 43 46 041/378 050 Petek, 5. 12. 2008 Župnijski dom Zgornje Pirniče, ob 17. in 19. uri MIKLAVŽEVANJE Župnijska karitas in Župnija Pirniče Župnijski urad Anton Markelj župnik 362 11 71 Vsi, ki želite najaviti prireditve in razne dogodke v koledarju prireditev, se lahko obrnete na informacijski center, ki deluje v sklopu turističnega biroja Medvode. Za redno številko Sotočja, ki izide vsak drugi petek v mesecu, je potrebno oddati objavo do 30. v mesecu na naslov: TURISTIČNI BIRO MEDVODE, Cesta ob Sori, PAVILJON 1, SI - 1215 Medvode, E-pošta: ti-biro@medvode.si, info@tzm.si, WWW: www.tzm.si 4 - SOTOČJE Občinal Zrak slabši kot v centru Ljubljane V Medvodah so tudi letos potekale poskusne meritve kakovosti zraka. Občinski inšpektor Matija Šalehar pravi, da so pokazale, da je kakovost zraka v Medvodah slabša kot v centru Ljubljane. Potrebne bi bile stalne meritve. Medvode - Občinski inšpektor Matija Šalehar se že dlje časa prizadeva, da bi v Medvodah izvajali stalne meritve kakovosti zraka. Poskusno so kakovost zraka že merili. Na pobudo Šaleharja je občina Medvode meritve naročila že v letu 2006. Mobilna postaja Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO) je takrat kakovost zraka merila na parkirišču na vrhu klanca na Svetju in za občinsko stavbo, Elektroinštitut Milan Vidmar pa ob Cesti ob Sori. Rezultati so pokazali, da naj zrak ne bi bil tako slab, stalno pa so bile povečane koncentracije ozona in drugih trdih delcev. Priložnost za izvajanje začasnih meritev se je pokazala tudi letos. Meritve je nekaj tednov izvajal Elektroinštitut Milan Vidmar. Narejene so bile meritve BTX, torej meritve lahkohlapnih aromatskih ogljikovodikov: benzen, toluen in ksilen. "Na osnovi vseh dosedanjih meritev, ki pa so bile kratkotrajne, je razvidno, da je kakovost zraka v Medvodah slabša kot v centru Ljubljane. Sklepamo, da zadeva ni alarmantna, da pa je treba razmišljati v smeri stalnega nadzora," je povedal Občinski inšpektor Matija Šalehar Matija Šalehar, ter dodal, da bi šele daljše merjenje dalo odgovor, kdo konkretno je onesnaževalec. Poskusne meritve so bile narejene. Kaj pa sedaj? "Rezultate poskusnih meritev smo posredovali strokovnjakom, ki nam bodo svetovali, kako naprej, kako ukrepati, nam predlagali, na kakšen način se povezati z medvoško industrijo. Slednja bi pri tem morala sodelovati in še enkrat poudarjam, da bi meritve morale biti stalne. Seveda bi to občino nekaj stalo, iščem pa tudi informacije, če bi za nakup mobilne postaje lahko pridobili denar iz evropske unije," pojasnjuje Šalehar. V Medvodah so bili eni prvih, ki so začeli razmišljati v tej smeri. So pa prizadevanja za meritve zraka tudi drugod. V sosednji občini Škofja Loka so na primer pred časom mobilno postajo za en mesec postavili na Trati. Tamkajšnja občina je prošnjo za namestitev naprave za meritve zraka na ARSO naslovila na podlagi pobude enega izmed svetnikov. Ljudjem namreč še zdaleč ni vseeno, kakšen zrak vdihavamo. Maja Bertoncelj Namesto Colorja stanovanjsko-poslovni objekt Colorjeve nepremičnine v središču Medvod je kupilo mariborsko podjetje MTB, d. o. o. Njihov projekt gradnje stanovanjsko-poslovnega objekta naj bi bil končan leta 2010. Medvode - Družba Color je letos prodala svoje nepremičnine v središču Medvod in na tem območju bo kupec zgradil nov stanovanj-sko-poslovni objekt. Nepremičnine Colorja je kupilo podjetje MTB, Na mestu sedanjega območja Colorja bodo zgradili sodoben stanovanjsko-poslovni objekt. d. o. o., iz Maribora, ki je torej novi lastnik okrog 12 tisoč kvadratnih metrov velikega zemljišča. Na občino Medvode so že podali pobudo za celovito novo ureditev tega območja. "Na tej lokaciji načrtujemo odstranitev obstoječih objektov in gradnjo sodobnega stanovanjsko-poslovnega objekta. Pritličje bo namenjeno trgovski in poslovni dejavnosti, v višjih etažah pa so predvidena stanovanja višjega kakovostnega razreda. Parkiranje za stranke tr-govsko-poslovnega dela in obiskovalce bo urejeno na nivojskem parkirišču in delno v kletni etaži, parkirišča za stanovalce pa se bodo nahajala v ločeni, samostojni kletni etaži. Dokončanje projekta je predvideno v letu 2010," je povedal Marko Grujič iz podjetja MTB, d. o. o. iz Maribora. Glede na odločitev medvoškega občinskega sveta, bo za to območje potrebno izdelati občinski podrobni prostorski načrt, ki bo območje celovito uredil, tudi na področju komunalne in prometne infrastrukture. Občinski podrobni prostorski načrt bo v fazi postopka javno razgrnjen, v tem času bo opravljena javna obravnava, dvakrat pa ga bo obravnaval tudi občinski svet. Maja Bertoncelj Predstavniki občine v javnih zavodih Medvode - Občinski svet je na svoji zadnji seji za predstavnika ustanovitelja, torej Občine Medvode, v svet zavoda Osnovne šole Pirniče imenoval Štefana Hrovata iz Zgornjih Pirnič, v svet zavoda Zdravstveni dom Medvode pa Urško Repnik iz Medvod, Sašo Rožič iz Medvod in Cirila Sušnika s Topola. M. B. SOTOČJE - 5 Občina "Vroč" javni zavod za mlade Svetniki so s tesno večino potrdili ustanovitev javnega zavoda Mladinski center Medvode, ki bo nekakšen naslednik društva MKC Medvode. V nekdanji biljardnici, ki jo prenavljajo, bo zaživel mladinski klub. Nataša Pust v prostorih mladinskega kluba v nekdanji biljardnici, ki že kaže novo podobo. Medvode - Občinski svet občine Medvode je sprejel predlog odloka o ustanovitvi javnega zavoda Mladinski center Medvode (v nadaljevanju MCM). Namen ustanovitve in poslanstvo zavoda je celostna podpora pri oblikovanju identitete mladih. Po pričakovanjih pa je šlo zelo na tesno. Točka je povsem razdvojila svetnike. Za ustanovitev MCM jih je bilo deset, proti pa devet. Med tistimi, ki so glasovali proti, je bila Alenka Žavbi Kunaver (LDS), ki je že na seji OS pojasnila svoje nestrinjanje s takšno potezo, pretekli teden pa je županu in medijem posredovala še skupno izjavo nekaterih svetnikov z naslovom Ustanovitev MCM strel v prazno, pod katero so poleg nje podpisani še Janez Barle, Sonja Podgoršek, Ljubo Jamnik (vsi SDS) in Stanko Bukovec (SLS). V izjavi je med drugim zapisano: "Podpiramo normativno ureditev mladinske dejavnosti, vendar ocenjujemo, da delovanje zavoda mladim ne prinaša prave koristi, pač pa rešuje le status in eksistenco angažiranim v konkretnem mladinskem društvu. Celo več, zgolj eno organizacijo se postavlja v privilegiran položaj, ki bo večino denarja porabila za delovanje (plače direktorja, honorarji, materialni stroški,...) namesto za projekte in programe. Zaskrbljeni smo nad dejstvom, da bo Mladinski kulturni center, ki bo zdaj deloval kot Mladinski center Medvode, od občine prejel sredstva v višini 175 tisoč evrov, za vse drugle mladinske programe in projekte pa je namenjenih zgolj slabih 35 tisoč evrov. Glede na dopise društev in organizacij z drugih področij delovanja v občini in tudi drugih organizacij, ki se ukvarjajo z mladimi, pričakujemo, da bo pobud po ustanovitvi javnih zavodov v kratkem še več, kar pa občinski proračun nikakor ne bo prenesel." Občinski svetniki so denar za začetek delovanja javnega zavoda Mladinski center Medvode, gre za 16.692 evrov, že zagotovili v proračunu za leto 2008, na kar je svetnike opozoril Dragan Djukic (Zares) in se odločno zavzel za ustanovitev zavoda. V razpravi na seji OS je med drugim povedal: "Zavezani smo, da zavod ustanovimo. Kdor bo glasoval proti, bo glasoval proti mladim in proti javnemu interesu." Za ustanovitev MCM se je zavzela tudi dr. Urška Repnik (SD) ter se odzvala na zadnja dogajanja okrog MCM: "Medvode so raznolika občina s podeželskim in urbanimi delom in prav bi bilo, da bi drug drugemu priznali različne potrebe in interese. Država občini res nameni denar glede na število prebivalcev, vendar pa njegovo razdeljevanje v občini poteka po načelu solidarnosti. Živimo v času z izrazito selekcijo najboljših, to pa pušča za seboj številne mlade odraščajoče, ki ne najdejo svojega mesta v družbi in niso zadovoljni s svojo samopodobo. Z ustanovitvijo javnega zavoda MCM bomo tudi takšnim mladim pomagali pri vključevanju v družbeno življenje. MCM bo mladim olajšal socializacijo v obdobju odraščanja in pomagal pri uresničevanju njihovih idej in pobud in to na način, ki ga mladi sprejemajo." Da Medvode potrebujejo javni zavoda za mlade, se je zavzel tudi Mitja Ljubeljšek (SDS): "Ustanovitev MCM se bo obrestovala, če bodo pravi ljudje, prave ambicije, pravi pristopi. Center bo razširil svojo dejavnost in začel delati s profitom. Bo razbremenjeval občinski proračun." Glas za je dala tudi Darinka Verovšek, sicer predsednica Odbora OS za mladino. V društvu MKC zadovoljni, novost mladinski klub Mladinski center Medvode bo nekakšen naslednik Društva MKC Medvode, kjer so z reorganizacijo v zavod zadovoljni, seveda pa bi si pri ustanavljanju želeli več konsenza v OS. Društvo bo predvidoma v začetku prihodnjega leta, po izpolnitvi vseh obveznosti, prenehalo s svojim delovanjem, dosedanje aktivnosti pa preneslo na zavod. Nataša Pust, predsednica Društva MKC Medvode, pravi: "Za mlade Medvoščane je to velika pridobitev. Predvsem je pomembno, da bo reorganizacija v zavod omogočila stabilizacijo delovanja in redno od-prje novega mladinskega kluba, ki bo v prostorih nekdanje biljardnice. Kot društvo MKC Medvode smo bili finančno v celoti odvisni od kandidiranja na javnih razpisih. Zavod bo imel zagotovljena fiksna sredstva, zato bomo lahko več časa posvetili predvsem izvedbi samih programov za mlade in razvoju projektov, ki bodo konkurenčni tako na državni ravni kot pri kandidiranju na evropskih razpisih." V finančni konstrukciji je zapisano, da bi po ocenah zavod za leto 2009 iz občinskega proračuna potreboval vsaj 120 tisoč evrov: 45 tisoč za splošne stroške delovanja, v okviru katerih je največji delež namenjen plačilu najemnine v biljardnici in v kletnih prostorih, kjer se- daj deluje društvo MKC, ter rednim stroškom, 30 tisoč evrov za plačo v. d. direktorja, 45 tisoč evrov pa za programske materialne stroške. Kot pravi Pustova, pa se ne bodo javljali na občinske razpise, kot so se doslej v okviru MKC-ja. Za leto 2008 je MKC prek občinskih razpisov dobil dobrih 80 tisoč evrov. Mladinskemu centru jih bo torej treba nameniti vsaj 40 tisoč več, v kar pa niso všteti stroški investicijskega vzdrževanja in nakupa opreme, pa tudi ne morebitna zaposlitev dodatnega delavca, koordinatorja mladinskih programov, kar bi pomenilo še 19 tisoč evrov. Z razširitvijo programa, s čimer bi zavod lahko kandidiral tudi za evropski denar, bi bilo potrebno za delovanje zavoda nameniti od 140 do 170 tisoč evrov. Pustova upa, da bo zavod začel delovati še pred novim letom. Do takrat bodo končali tudi s prenovo prostorov nekdanje biljardnice, kjer bo mladinski klub, ki bo odprt vsak dan. Vstop v mladinski klub bo dovoljen vsem mladim, od kod in kdo bo prišel ne bodo preverjali, saj javni zavod članstva nima. S prenovo so začeli poleti in večino del opravijo kar mladi sami. "Spodaj bodo sanitarije, skladišče, servisni prostor, zgoraj pa velika dvorana z odrom, info kotiček in terasa. Klub bo zbirališče mladih, ki bodo tukaj imeli možnost dostopa do interneta, potekale bodo javne predstavitve različnih projektov mladih ustvarjalcev, odvijale se bodo počitniške dejavnosti za otroke, koncerti, urejamo tudi mini kavarno. K sooblikovanju programa kluba bomo povabili vse organizacije v občini, ki v svoje dejavnosti vključujejo mlade," pojasnjuje Pustova. Zavod bo vodil direktor, ki bo izbran na javnem razpisu. Do njegovega imenovanja bo župan za to funkcijo imenoval vršilca dolžnosti. Pričakovati je, da bo to Nataša Pust, ki pravi, da se bo javila tudi na razpis za direktorico. Maja Bertoncelj 6 - SOTOČJE Protestno pismo kulturnikov iz Sore Medvode - Ustanovitev javnega zavoda Mladinski center Medvode zelo odmeva. Nanjo so se s protestnim pismom odzvali v KUD Oton Župančič Sora. V pismu, pod katerega je podpisan predsednik Franc Ple-šec, priloženi pa so tudi podpisi kulturnikov, doslej so jih zbrali 137, je med drugim zapisano: "Dogajanje na seji v zvezi z ustanovitvijo zavoda za mlade nas je v društvu spodbudilo, da se na sklep odzovemo s protestnim pismom proti tej ustanovitvi. Menimo, da je sklep zelo ozkogledno dejanje in hkrati za zelo ozek krog mladih. Nismo nasprotniki mladih, kot pravijo nekateri svetniki, še več, v svoje društveno življenje vsako leto privabimo več mladih. Namesto ustanovitve zavoda Mladinski center Medvode že več let pričakujemo območno izpostavo JSKD RS. Do danes je bilo na tem področju storjenega zelo malo. V to izpostavo bi se enakovredno vključevala vsa kulturna društva na področju Medvod, za vsa društva bi bila enaka pravila, enaki nasveti - tudi kako pridobiti finančna sredstva, ne le iz državnega proračuna ampak tudi iz Evropske skupnosti. Že desetletja smo s srcem predani kulturi. Vse akcije so bile izpeljane na bazi prostovoljstva. Ustanovitev zavoda MCM je za nas kulturnike absurdno dejanje, saj glede na število članstva v našem društvu, predvsem mladih, pa tudi na dolgoletno tradicijo, upamo trditi, da je v občinskem merilu možno najti društva, ki so glede na dolgoletno dokazljivo kulturno udejstvovanje bolj upravičena do ustanovitve zavoda kot MKC Medvode, seveda če je to sploh potrebno. Tudi proračunska sredstva, ki jih bo zavod potreboval, so dovolj tehten razlog za nasprotovanje le-temu. Odziv na ustanovitev javnega zavoda Mladinski center Medvode je bil tudi s strani Športne zveze Medvode. Dokončno stališče je dal izvršni odbor, ki se je sestal po zaključku naše redakcije, tako da bomo o njihovem mnenju na to temo pisali v prihodnji številki Sotočja. M. B. Osamosvojitev medvoške ■ ■■ V ■ knjižnice Medvode - Občinski svet je na svoji zadnji seji ustanovil še en javni zavod, in sicer Knjižnico Medvode. Mestna občina Ljubljana je vse ljubljanske knjižnice združila v Mestno knjižnico Ljubljana, tudi Knjižnico Šiška, katere enota je knjižnica v Medvodah. Občinski svet pa se je na predlog predlagatelja, torej župana Medvod, odločil, da gre medvoška knjižnica predvidoma s 1. januarjem 2009 svojo pot in svetniki so potrdili ustanovitev javnega zavoda knjižnica Medvode. Občina Medvode je že doslej s pogodbami o sofinanciranju v celoti zagotavljala denar za nemoteno delovanje enote v Medvodah. V proračunu za leto 2008 je bilo za to zagotovljenih 367.217 evrov. M. B. Občinal S REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR www.mop.gov.si; e: gp.mov@gov.si Dunajska cesta 48, 1000 Ljubljana Tel.: 01/478 74 00; 01/478 74 22 Na podlagi drugega odstavka 32. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07 in 70/08 - ZVO-1B) Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor s tem JAVNIM NAZNANILOM Obvešča javnost o javni razgrnitvi dopolnjenega osnutka državnega prostorskega načrta za navezovalno cesto Jeprca-Stanežiče-Brod I. Ministrstvo za okolje in prostor naznanja javno razgrnitev: 1. dopolnjenega osnutka državnega prostorskega načrta za navezovalne cesto Jeprca-Stanežiče-Brod, ki ga je pod številko projekta 8001 avgusta 2008 izdelal ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje, d.o.o., Maribor (v nadaljnjem besedilu: dopolnjen osnutek državnega prostorskega načrta); 2. povzetka za javnost 3. variantnih rešitev posamezne prostorske ureditve z obrazložitvijo predloga izbora rešitve ter 4. strokovnih podlag, na katerih temeljijo rešitve dopolnjenega osnutka državnega prostorskega načrta. Gradivo iz prejšnje točke bo od 13. novembra do 12. decembra javno razgrnjeno: - na Ministrstvu za okolje in prostor, Direktorat za prostor, Dunajska 21, Ljubljana, - v prostorih mestne občine Ljubljana, Oddelek za urejanje prostora, Poljanska 28, Ljubljana, - v prostorih Četrtne skupnosti Šentvid, Prušnikova 106, Ljubljana, - v prostorih Občine Medvode, Cesta komandanta Staneta 12, Medvode, - v prostorih Mestne občine Kranj, Slovenski trg 1, Kranj in - v prostorih Občine Škofja Loka, Mestni trg 15, Škofja Loka. Javne obravnave bodo potekale: - 3. 12. 2008 z začetkom ob 18.00 v prostorih Ljudskega dom Šentvid, Prušnikova 99, Ljubljana - 4. 12. 2008 z začetkom ob 18.00 v sejni sobi Občine Medvode, Cesta komandanta Staneta 12, Medvode. IV. V okviru javne razgrnitve ima javnost pravico dajati pripombe in predloge na dopolnjen osnutek državnega prostorskega načrta. Pripombe in predlogi se lahko do 12. decembra 2008 dajo pisno na mestih javne razgrnitve kot zapis v knjigo pripomb in predlogov, lahko se pošljejo na naslov Ministrstvo za okolje in prostor, Dunajske cesta 48, Ljubljana, ali na elektronski naslov gp.mop@gov.si, pri čemer se v rubriki "zadeva" navedejo ključne besede "DPN za navezovalno cesto Jeprca-Stanežiče-Brod". Ministrstvo za okolje in prostor bo preučilo pripombe in predloge javnosti in v roku 30 dni po končani javni razgrnitvi do njih zavzelo stališče, ki ga bo objavilo na spletni strani Ministrstva za okolje in prostor: http://www.mop.gov.si in posredovalo Mestni občini Ljubljana, Občini Medvode, Mestni občini Kranj in Občini Škofja Loka. Št. 350-08-10/2005 Ljubljana, dne 8. oktobra 2008 Metka Černelč Generalna direktorica Direktorata za prostor Poziv Komisija občinskega sveta za varovanje naravne in kulturne dediščine v občini Medvode, ki je problematiko o prikritih in zamolčanih grobovih obravnavala že v mandatu občinskega sveta 2002-2006, poziva občane in vse druge, ki vedo karkoli o prikritih in zamolčanih grobiščih iz obdobja med in po drugi svetovni vojni na območju občine Medvode, da o tem posredujejo svoje informacije na naslov Komisija za varstvo naravne in kulturne dediščine, Cesta komandanta Staneta 12, 1215 Medvode ali mirjam.malovrh@medvode.si ali na telefonsko številko 361-95-13, Mirjam Malovrh Mikolčevič. V komisiji si želimo, da se vsa grobišča primerno obeležijo in da se na ta način izkaže pieteta do vseh mrtvih na območju naše občine. SOTOČJE - 7 Občina Proj napovedal prodajo zemljišča Objekt avtoprevozništva Proj na Jeprci še naprej ostaja črna gradnja. Za reševanje problematike je zadolžena posebna komisija. Podjetnik Matevž Proj napoveduje selitev dejavnosti v drugo državo ter prodajo zemljišča. Medvode - "Zelo sem razočaran. Zavračajo me že celo življenje. Občina Medvode je pri tem glavna. Država se očitno ne zaveda, da Proj že 31 let iz Evrope v Slovenijo prinaša denar, in to velike vsote. Registracijo plačujem v Sloveniji, ceste "uničujem" v tujini," se je na zadnjo odločitev občinskega sveta glede legalizacije stanovanjsko-poslovnega objekta avtoprevozništva Proj odzval lastnik Matevž Proj. Lani avgusta je odmevala napoved izvršbe tega njegovega objekta, ki ga je sicer zgradil na zazidljivem zemljišču, a brez gradbenega dovoljenja. Zgodilo se ni nič, Proj pa je vložil novo vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja. V postopku njegove pridobitve je bilo potrebno izdelati tudi urbanistično rešitev, ki jo mora potrditi občinski svet Občine Medvode. Svetniki so jo obravnavali na zadnji seji in jo zavrnili. Slišati je sicer bilo, da ne nasprotujejo legalizaciji samega objekta, pripombe pa so imeli na prav tako nelegalno zgrajeno parkirišče za tovorna vozila in na njegov vpliv na okolje. Parkirišča v občinskem planu na tem delu tudi niso več dovoljena. Predvidena so v prvi fazi obrtne cone na Jeprci, le nekaj sto metrov stran od tam, kjer Proj tovornjake parkira sedaj. "Ko sem kupil zemljišče, je v lokacijski informaciji, še vedno jo imam doma, pisalo, da lahko na njem postavim delavnico in zgradim tudi parkirišče. Kmalu potem pa so pogoje spremenili in gradnja parkirišč tukaj ni več dovoljena," je pojasnil Proj. Janez Barle, svetnik in sosed avtoprevozništva Proj, je v zvezi z legalizacijo objekta povedal, da je dejstvo, da bodo uporabniki ta poslovno-stanovanjski objekt koristili za izvajanje dejavnosti prevozništva in z dovozi in odvozi težkih tovornjakov povzročali hrup, ki, kot še navaja, že sedaj onemogoča normalno komunikacijo in v nočnem času tudi spanje okoliških prebivalcev. "Obvezna presoja vpliva na okolje je tako predpogoj za nadaljevanje dogovorov o legalizaciji objekta. Strokovna ocena ekoloških obremenitev okolja, ki smo jo dobili v gradivu, je nepopolna in zavajajoča, saj ne ocenjuje ekoloških obremenitev prevozne dejavnosti. Zavajajoča je zlasti trditev, da prevladuje predvsem hrup intenzivnega prometa po okoliških cestah," meni Barle, ki kot slovenski državljan javno sprašuje: "Ne vem, s čim sem se zameril državi, da me je pustila na cedilu, da mi ne omogoča normalnih pogojev za življenje. Sprašujem se, kaj se dogaja s slovensko pravno državo. Poleg hrupa gre tudi za onesnaževanje podtalnice." Na seji OS je Barle predlagal sprejetje sklepa, da naj župan za nadaljnje reševanje te problematike imenuje posebno komisijo, kar so svetniki tudi sprejeli, nato pa zavrnili predlagano urbanistično rešitev, ki bo služila kot delovno gradivo za popravke in dopolnitve. Občinski svet jo bo potem obravnaval še enkrat. V komisiji so Janez Kovič kot predstavnik investitorja, Vanja Debeljak kot predstavnica občinske uprave, Janez Barle kot predstavnik Civilne iniciative za ohranitev kakovosti bivanja ob predvideni obrtni coni Jeprca in Urška Repnik kot predstavnica Odbora za okolje in prostor. Matevž Proj ne razmišlja o selitvi v drugo občino, temveč nam je v pogovoru pred dnevi napovedal, da bo dejavnost iz Slovenije preselil v eno izmed evropskih držav. "V tujini sem že kupil podjetje. Dejavnost bom preselil. Če moj denar v Sloveniji ni zaželjen, bom šel pa v tujino. In tam je zaželen. Že veliko podjetnikov je naredilo tako in še več jih bo. Sploh nima po- mena, da se svetniki pogovarjajo o parkirišču, ker ga najkasneje do spomladi ne bo več. Ga ne bom več potreboval in se zanj tudi ne bom več pogajal. Tovornjakov bo tukaj vsak dan manj, pa še te boste videvali s tujimi registrskimi tablicami. Poleg tega bom zemljišče, gre za dva hektarja, prodal najboljšemu ponudniku. In potem bodo tukaj lahko hujši problemi kot je av-toprevoznik Proj. Bo lahko neprimerno več hrupa," napoveduje Proj, ter dodaja: "Zavzemal pa se bom za legalizacijo poslovno-stanovanj-skega objekta, ki pa ne bo predmet prodaje. Lokacijska informacija gradnjo dopušča in če ne bo šlo drugače, bom dovoljenje dobil po sodni poti." Proj še pravi, da parkirišče v predvideni obrtni coni ne bi bilo rešitev. Občina Medvode za ta prvi del obrtne cone že nekaj mesecev od ministrstva čaka mnenje k študiji vplivov na okolje in če bo pozitivno, bo predlog prve faze jeprške cone končno lahko obravnaval tudi občinski svet. "Pred časom sem se zanimal za nakup, pa lastniki zemlje sploh ne želijo prodati," pravi Proj, ki je še povedal, da v zvezi s postavitvijo znaka na dovozni cesti do parkirišča, ki prepoveduje vožnjo za tovorna vozila med 21. in 7. uro zjutraj prek odvetniške pisarne Čeferin toži občino Medvode. Maja Bertoncelj Kdaj gradnja v Rakovniku in na Klancu? Medvode - Kot smo v Sotočju že pisali, bodo na območju nekdanjega Colorjevega skladišča med Soro in Rakovnikom, veliko dobrih 23 tisoč kvadratnih metrov, zgradili novo naselje s 55 stanovanjskimi enotami, 27 dvojčkov in eno samostojno enoto. Pooblaščeni investitor je podjetje Iskra Prins, d. d. Spomladi so napovedovali, da bodo v primeru pridobitve gradbenega dovoljenja do konca marca, kar se ni zgodilo, predajo objektov kupcem lahko zagotovili še letos. A gradnja se še vedno ni začela. Kako kaže, smo vprašali Marjano Novak, direktorico podjetja Iskra Prins, d. d., ki je pretekli teden pojasnila: "Smo tik pred izdajo gradbenega dovoljenja. Od občine čakamo na odmero komunalnega prispevka. Do zamika z začetkom gradnje je prišlo, ker smo dlje od predvidevanj čakali, da občinski svet potrdi urbanistično rešitev. Z gradnjo bomo začeli takoj po pravnomočnosti gradbenega dovoljenja. Predaja stanovanj kupcem naj bi se začela prihodnje poletje. Zanimanje je, seveda pa stanovanj do pravnomočnosti gradbenega dovoljenja še ne smemo prodajati." Na izdajo gradbenega dovoljenja čaka tudi investitor gradnje šestih objektov, nekakšnih vila blokov na travniku med krožiščem na Klancu in vrtcem. Preteklo leto so začetek gradnje napovedovali za letošnjo pomlad, stanovanja pa naj bi bila vseljiva leta 2009. Tudi ta gradnja pa se še ni začela. "Čakamo na gradbeno dovoljenje. Z gradnjo naj bi začeli spomladi, težko pa rečem, kdaj bodo stanovanja vseljiva," je povedal Jošt Štirn iz podjetja Adria Grad, d. o. o., iz Trzina. Maja Bertoncelj 8 - SOTOČJE Občinal Spremembe v ZD Medvode Rajko Vajd, novi direktor Zdravstvenega doma Medvode, spremembe napoveduje tudi na področju naročanja. Vse zobozdravstvene ambulante že opravljajo nadstandardne storitve. Nov ultrazvok v dispanzerju za žene. Medvode - Novi direktor Zdravstvenega doma Medvode je 35-letni Rajko Vajd, ki je na tej funkciji nasledil Vido Šušteršič Bregar. Delo je nastopil z majem, potem ko je ga je za to delovno mesto med štirimi kandidati izbral svet zavoda, soglasje k imenovanju pa je dal tudi občinski svet. Se lahko za začetek na kratko predstavite? "Sem specialist družinske medicine, asistent na Katedri za družinsko medicino. Pred prihodom v Medvode sem bil zaposlen na nujni medicinski pomoči Ljubljana, ki z dežurno službo in nujno medicinsko pomočjo pokriva tudi območje občine Medvode. S kvaliteto dela in zdravstvenimi storitvami smo bili z ZD Medvode zelo zadovoljni. S samo zdravstveno problematiko in z okoljem sem bil torej seznanjen že prej. Glede obsega in načina dela, delno tudi glede problematike, sem vedel, kaj me čaka na novem delovnem mestu." Zakaj ste se odločili za kandidaturo za direktorja? "Razlog je bil predvsem v novih delovnih izzivih, poleg tega stanujem blizu Medvod, v Sta-nežičah, tako da mi je ta lokalna skupnost zelo blizu. Že vrsto let se ukvarjam z organizacijo, predvsem izobraževanj za zdravnike ter organizacijo dodiplomskega in podiplomskega študija na katedri za družinsko medicino. Novo mi je vodenje večje ekipe, saj sem doslej delal večinoma z ekipami od 10 do 20 ljudi, bolj konkretno je potrebno slediti tudi področju financ. Vse ostalo pa je nadaljevanje mojih dosedanjih del." Kakšne cilje ste si zastavili kot direktor? "Gre za idealiziran sistem zdravstvenega doma, za storitve, ki jih morajo pacienti dobiti: za zdravstvene storitve, za storitve zobozdravstva, zdravstvene vzgoje. ZD mora postati institucija, ki skrbi tudi za promocijo zdravja, mora biti okno v svet zdravja za občane." Pomanjkanje kadra je vseslovenski problem. Imate zasedena vsa delovna mesta? "So zasedena, razen kolikor je fluktuacije. Dr. Zevnik je dal odpoved, saj je v občini Ig dobil koncesijo za opravljanje zobozdravstvene dejavnosti. Za ta korak se je odločil že pred mojim prihodom. Objavili smo razpis za novega zobozdravnika. Trenutno je v ZD Medvode 59 zaposlenih." Kako je s čakalnimi vrstami? "Pri zobozdravnikih je bil prvi korak, ki smo se ga lotili, opravljanje nadstandardnih zobozdravstvenih storitev, ki se v določenih ambulantah prej niso opravljale. Sedaj je to urejeno. Z oktobrom smo z zobozdravniki sklenili pod-jemne pogodbe. Zdravniki, ki bodo stoodstotno opravljali plan, ki je predpisan po pogodbi z zavarovalnico, bodo lahko zunaj rednega delovnega časa za doplačilo opravljali nadstan-dardne storitve. V čakalnicah so od 1. oktobra objavljeni ceniki teh nadstandardnih storitev. S pravilnikom za prvo poskusno trimesečje so se zobozdravniki strinjali. Če se bo v teh treh mesecih izkazalo, da je karkoli narobe, bomo ja- Asist. mag. Rajko Vajd, dr. med. spec,. je z majem postal novi direktor ZD Medvode. nuarja pravilnik popravili. Drugi korak bo poenotenje sistema naročanja, tudi na področju družinske medicine. Konkretnih sprememb vam še ne morem napovedati. Bolniki so zadovoljni s tem, da ne čakajo v ambulantah, so pa zelo nejevoljni, ker sestra seveda ne more hkrati dvigovati telefona, razporejati in oskrbovati bolnikov. Zaradi sistema naročanja so pritožbe in skušamo narediti sistem, ki bi bil boljši." Kako pa poteka sistem naročanja? "Tako, da imajo ambulante določene ure, v katerih se pacient lahko naroči na pregled." Kaj pa naročanje preko spletne pošte? "Ravno to bodo te omenjene novosti, ki jih bomo uvedli in ki jih predpisuje tudi nov zakon o pacientovih pravicah. Je pa vse skupaj še bolj v povojih." Pred časom je bilo veliko govora o podeljevanju koncesij v zobozdravstvu. Kakšno je vaše mnenje o tem? "Če so odnosi pravi, če je sistem nagrajevanja pravilen, če so zobozdravniki tudi strokovno-tehnično stimulirani, jim je omogočeno strokovno izpopolnjevanje, mislim, da je teh teženj manj. Trudili se bomo, da bo temu tako. Če pa se določen zobozdravnik odloči za koncesionarsko dejavnost, so pravila, ki jih mora upoštevati. Predstavlja pa to za nas izgubo delavcev, v določeni meri tudi izgubo dohodka. S koncesionarjem je potrebno skleniti pogodbe. Vse skupaj za seboj potegne veliko stvari. Kolikor mi je znano, je bilo doslej vedno rečeno, da koncesijo želijo zaradi neurejenih razmer, neposlušnosti, neprožnosti uprave do zobozdravnikov. Tukaj sem kratek čas in bomo videli, kako bo. Je pa tako, da zdravstveni zavod potrebe po razpisu koncesije nima. ZD mora nuditi storitve, ki morajo biti strokov- ne, bolnikom prijazne in mislim, da jih naš ZD lahko zagotavlja na osnovi obstoječega kadra in brez koncesij. V primeru, da pa se bo kakšen od zdravnikov za to odločil, pa je na občini, da koncesijo razpiše ali ne. Direktor ZD nima nobenih kompetenc postopka ovirati." Kako je s poslovanjem v letošnjem letu? "Prva pol leta je bilo poslovanje uspešno, za kar pa si jaz ne morem pripisovati zaslug. Kaj bo konec leta, bomo videli. Hujših pretresov ne bo. Zobozdravniki imajo zaradi odhoda dr. Zevnika povečan obseg dela. Za to so nagrajeni, sicer premalo, a kolikor se da v sistemu javnih uslužbencev. Mislim, da hujšega finančnega izpada zaradi kadrovskih težav ne bo." Za konec še aktualno vprašanje cepljenj proti gripi in KME. Jih priporočate? "Dnevno srečujemo preveč komplikacij, preveč bolnikov, ki čutijo posledice zaradi teh okužb, tako da cepljenje priporočam. KME napade možganske opne in posledice so lahko katastrofalne. Gripa je lahko zelo nevarna predvsem za kronične bolnike in starejše. V otroški ambulanti poteka tudi cepljenje proti HPV. Društvo Kala, ki se ukvarja s to problematiko, je medvoško občino omenilo kot eno zglednih na tem področju, saj je občinski svet namenil denar za cepljenje, ki je drago in bi si ga dekleta težko privoščila, če bi bilo samo-plačniško. Tristo evrov za eno cepljenje je namreč veliko. Odziv med dekleti je in skoraj ves denar je porabljen. Lani se je na cepljenje odzvalo med 30 in 40 odstotkov deklet. Ko smo že ravno na področju ginekologije, naj za konec omenim, da bo dispanzer za žene dobil nov ultrazvočni aparat, ki bo za ZD Medvode velika pridobitev. Uradni prevzem bo 20. novembra." Maja Bertoncelj SOTOČJE - 9 Občina Novo vozilo za zbiljske gasilce PGD Zbilje ima novo gasilsko vozilo GV - V1. Opremljeno je z najnovejšo osebno in skupno opremo. Zbilje - PGD Zbilje je 26. oktobra uradno prevzelo novo gasilsko vozilo. "Zaključena je triletna investicija. Pred nami stoji novo gasilsko vozilo GV - V1 dobavitelja Stamy na podvozju Iveco Daily z original podaljšano kabino in vgrajenim odgonom za pogon črpalke in nadgradnjo podjetja Pušnik. Vozilo je opremljeno z najnovejšo osebno in skupno opremo po tipizaciji Gasilske zveze Slovenije, vključno z razsvetljavo za delovišče. Ob tem je zaključena tudi adaptacija garaže, v kateri bo novi avto. Za to, kar danes imamo, je bilo potrebnega veliko truda in zato hvala vsem, ki ste kakorkoli pomagali. Z novim vozilom smo postali bolj operativni," je ob slavnostnem dogodku povedal Jože Šiler, predsednik PGD Zbilje. Društvo, ki šteje okrog sto članov, od tega okrog 40 operativnih, ima poleg novega vozila še vozilo za prevoz moštva. Novo gasilsko vozilo je velika pridobitev tako za PGD Zbilje kot za celotno občino Medvode. "Potrebovali smo kar tri proračunska leta, da smo investicijo zaključili. Avto je zelo sodobno opremljen, tako kot je za prostovoljna gasilska društva 1. kategorije, kamor se uvršča PGD Zbilje, pred- pisano po kategorizaciji Gasilske zveze Slovenije. PGD Zbilje je eno naših najmanjših društev, manjši je tudi njihov požarni okoliš," je pojasnil Leopold Knez, poveljnik civilne zaščite občine Medvode in požupan občine, zadolžen za področje zaščite in reševanja, ter še dodal: "V GZ Medvode je šest prostovoljnih društev, ki si na vseh intervencijah med seboj pomagajo. Ta avto je v prvi vrsti namenjen za ta požarni okoliš, potem pa tudi širše za občino Medvode in v primeru potreb za sosednja društva tudi izven GZ Medvode." Maja Bertoncelj, foto: Peter Košenina Slovesnost ob prevzemu novega gasilskega vozila v Zbiljah. Na slavnostni dogodek so prišli gasilci iz vseh medvoških društev. Gasili v vaškem jedru V mesecu požarne varnosti je občinska gasilska vaja potekala v Zbiljah. Sedeminpetdeset gasilcev je gasilo gospodarski objekt kmetije pr' Šetinc. Zbilje - V Zbiljah je 24. oktobra zvečer potekala občinska gasilska vaja. "Imeli smo vajo na gospodarski objekt v enem najbolj strnjenih delov v vasi Zbilje. Zagorelo je v garaži s kmetijsko mehanizacijo. Na kraj intervencije je najprej prišlo naše društvo, nato pa še ostala društva GZ Medvode ter PGD Mavčiče iz sosednje GZ Kranj. V vaji je sodelovalo 57 gasilcev in sedmih gasilskih društev. Z izvedbo sem zadovoljen," je pojasnil Anže Silar, vodja intervencije in poveljnik PGD Zbilje. V vaji so zbiljski gasilci, ki so bili prvi na kraju intervencije, prvič preizkusili svoje novo gasilsko vozilo. "Vozilo je pokazalo svojo moč, svoje kvalitete. Upam pa, da bo požarov čim manj in da bomo z njim samo trenirali, tako kot smo danes," je povedal Jože Siler, predsednik PGD Zbilje. Vajo je ocenil tudi Franci Jarc, poveljnik Gasilske zveze Medvode: "Zbilje so zelo specifilen kraj, posebo to strnjeno vaško jedro, ki je s stališča gasilstva zelo neugodno v primeru realne intervencije. Večjih napak v vaji ni bilo. So pa vaje zato, da se pokažejo napake, nato se o njih pogovori in do realne situacije jih skušamo odpraviti." Vajo si je ogledalo kar veliko ljudi. Na kraju intervencije je bil tudi Leopold Knez, poveljnik civilne zaščite občine Medvode in požupan občine, zadolžen za področje zaščite in reševanja, ki je ob tem dejal: "Oktober je mesec požarne varnosti in to je ena večjih letošnjih vaj v občini. Če bi prišlo do požara v vasi Zbilje, bi bila situacija izredno težka, ker je velika gostota hiš in z vozili ne bi mogli priti tako blizu. Zagorelo je v garaži s kmetijsko mehanizacijo na kmetiji pr'Šetinc. K sreči le za vajo. Prednost pa je, ker imamo tukaj hidrantno omrežje in jezero. Vsa naša vozila pa s seboj pripeljejo tudi vodo, kar pomeni, da so takoj po prihodu že operativna, lahko začnejo z gašenjem." Maja Bertoncelj 10 - SOTOČJE Ljudje in dogodki I Blagoslovili pastoralni dom Na misijonsko nedeljo je Pastoralni dom sv. Jožefa v Preski, ki so ga gradili štiri leta in v katerem ima svoje prostore tudi župnijski vrtec, blagoslovil ljubljanski pomožni škof msgr. dr. Anton Jamnik. "Dom ni zasebna last. Je last občestva, ki šteje skoraj štiri tisoč ljudi," pravi preški župnik Franc Klopčič. Francu Klopčiču, župniku Župnije Preska, so se zahvalili tudi otroci. Pastoralni dom je blagoslovil ljubljanski pomožni škof msgr. dr. Anton Jamnik. Medvode - V Župniji Preska je bil na misijonsko nedeljo, 19. oktobra, že tretji slovesni dogodek v zadnjih treh letih. Leta 2006 so praznovali 220-letnico Župnije, lani 50. obletnico posvetitve preške cerkve, letos pa so blagoslovili težko pričakovani pastoralni dom sv. Jožefa. Blagoslovil ga je ljubljanski pomožni škof msgr. dr. Anton Jamnik, ki je daroval tudi sveto mašo. "Naj bo ta dom skupaj z župnijsko cerkvijo kraj miru in dobrote, kjer bomo drug drugemu pomagali in okušali lepoto krščanskega življenja," je med drugim v blagoslovu povedal ljubljanski pomožni škof msgr. dr. Anton Jamnik, o pomenu pastoralnega doma pa nato dodal: "Pastoralni dom je prostor, ki bo povezoval. Ključnega pomena je, da je danes človek z nekom in za nekoga. V času indivi-dualizma, ko se človek vse preveč na vseh področjih zapira vase, so taki prostori pozitivne ponudbe še toliko bolj pomembni." Zelo je bil vesel, da ima v domu prostore tudi Rahe-lin vrtec: "Pri škofovski konferenci sem odgovoren za šolstvo in vzgojna, šolska dejavnost od vrtcev do univerze se mi zdi izjemnega pomena. Zelo intenzivno delamo tudi na ustanovitvi katoliške Univerze. Če bo vse po sreči, bi morda lahko že prihodnje leto vpisali prvo generacijo študentov. Potem bomo na področju vzgoje in izobraževanja imeli pokrito celotno vertikalo, kar je nekaj popolnoma normalnega, uveljavljenega v evropski skupnosti. Za pluralno družbo, v kateri živimo, je to nujno in v Sloveniji zamujamo." Župnija Preska je sicer Pastoralni dom sv. Jožefa začela graditi pred štirimi leti, jeseni 2004. Marca 2005 je ljubljanski nadškof msgr. Alojz Uran blagoslovil temeljni kamen. Z gradbenimi deli so zaključili letos in kot prvi je v novem pastoralnem domu s 1. septembrom zaživel katoliški vrtec, ki se imenuje Rahelin vrtec - hiša otrok Montessori. Obiskuje ga 45 otrok. Vrtec deluje po metodi Marie Montessori, ki temelji na individualnosti in se osredotoča na vzgojo in socialni razvoj otrok. Kot je povedala ravnateljica vrtca Eda Šteblaj, je vrtec že prvo leto delovanja polno zaseden, vrsta pa je tudi že za sprejem za prihodnjo jesen. Na dan blagoslovitve doma je dejala: "To je za nas zelo pomemben in lep dan. Vse tri skupine so polne, otroci se veselijo novega dne. Za svoje delo imamo tukaj vse, kar potrebujemo. Prostori so res lepi in dobro opremljeni." Poleg vrtca so v pastoralnem domu še večnamenska dvorana Valentina Oblaka, prostori za verouk in delo po skupinah, prostor za prostočasne dejavnosti mladih, kapela sv. Družine, ki pa še ni v funkciji, in seveda kuhinja. Tako pastoralni dom kot cerkev in župnišče se po novem ogrevajo iz obnovljivih virov energije. Od septembra Rahelin vrtec Ob blagoslovu je bil zelo vesel tudi preški župnik Franc Klopčič: "Zelo smo se trudili, da smo z večjimi deli končali do septembra, ko je začel delovati vrtec. Do blagoslova smo odpravili še nekatere tehnične pomanjkljivosti, tako da smo za dom pridobili tudi uporabno dovoljenje. Pastoralni dom je bil želja vernikov, seveda sem vse skupaj podpiral tudi sam. Ni bil projekt posameznika, temveč delo celotne skupnosti. Velikost projekta je vzbujala spoštovanje. Gre za veliko odgovornost pred verniki, ki so projekt podpirali moralno, finančno in tudi s prostovoljnim delom." Klopčič je nekaj več povedal tudi o de- javnosti, ki bo potekala v domu: "Gre za dejavnost, ki je v prvi vrsti poklicanost cerkve. Po drugi strani smo dom nadgradili z vrtcem, pa tudi s prostori, ki so namenjeni druženju mladine. V Župniji Preska smo se že doslej trudili in skušali odgovarjati na potrebe kraja. Že vrsto let v cerkvi redno potekajo jesenske serenade in tudi drugi priložnostni koncerti. Podobno vlogo ima vsaj enkrat letno tudi podružnična cerkev sv. Marjete v Žle-beh. Trudili se bomo še naprej. Ta dom namreč ni zasebna last, je last občestva, ki šteje skoraj štiri tisoč ljudi." Vrednost celotne investicije po besedah Klopčiča znaša okrog milijon in pol evrov. Večji del so prispevali dobrotniki in donator-ji, takratnih 25 milijonov tolarjev leta 2004 Občina Medvode, za dokončanje del pa so letos najeli tudi kredit. Prav o vložku občine v pastoralni dom je bilo na občinskem svetu v preteklem letu veliko govora, iz vrst nekaterih svetniških skupin (še najbolj LDS) predvsem v smeri, da gre za zasebni projekt, v katerega naj se ne vlagajo javna sredstva in da omenjena transakcija iz leta 2004 sploh nima zakonske podlage za uvrstitev v občinski proračun. Na blagoslovu doma je bil tudi medvoški župan Stanislav Žagar, ki je ob tem povedal, da je zadeva rešena z aneksom k pogodbi, ki je bil podpisan 13. junija, ter dodal: "Zaključen pogled na opravljena dela je zagotovo pozitiven, saj je to objekt z vsebino, ki omogoča ljudem različne odločitve za vzgojo otrok, za javno življenje. Po drugi strani gre tudi malce za razočaranje, saj človek pričakuje, da so po dvajsetih letih strahovi preteklosti izginili, pa smo se na občinskem svetu vendarle pregovarjali o tem, čigavi so ti otroci v vrtcu." Maja Bertoncelj SOTOČJE - 11 Ljudje in dogodki, oglasi- Predsednik ostaja Dragan Djukic Šesta skupščina SABS Občina Medvode je bila volilna. Predsednik bo tudi naslednja štiri leta Dragan Djukic. Dragan Djukic bo še naprej vodil SABS Občina Medvode. Medvode - Člani Sindikata azbestnih bolnikov Slovenije (SABS) Občina Medvode so se 7. novembra zbrali na 6. skupščini. Bila je volilna. Za predsednika so izvolili Dragana Djukica, ki je SABS Občina Medvode vodil vse od ustanovitve leta 2004. Člani nadzornega odbora bodo Mavri-cij Slatnar, Velimir Mihajloski, Marinko Šikman, člani izvršnega odbora pa Zlatko Perhoč -podpredsednik, Dragutin Pintar - sekretar, Tone Repnik in Ivan Kokelj. Kot gost se je skupščine udeležil tudi Bojan Goljevšček, predsednik Zveze Sindikatov azbestnih bolnikov Slovenije. "Z delom v preteklem obdobju sem zadovoljen. Dobro smo delali in smo najbolj aktiven sindikat v Zvezi SABS. Trenutno imamo nekaj čez sto članov," je povedal stari in novi predsednik Dragan Djukic, ter nadaljeval: "V Medvodah je desetletja veljalo, da sta največ dva obolela zaradi izpostavljenosti azbestu. Z aktivnostjo našega sindikata in finančno po- močjo Občine Medvode v štirih letih dokazujemo, da je več kot 60 članov obolelih, 31 na novo verificiranih ter približno 30 izplačanih odškodnin. Letos je odškodnine dobilo izplačanih sedem članov, še eden bo izplačilo dobil v kratkem. Zneski izplačil se v povprečju gibljejo od 9 do 18 tisoč evrov. Seveda pa naš cilj niso odškodnine, cilj je zaščita zdravja. Po napovedi zdravstvene stroke se okrog leta 2025 pričakuje povečanje števila obolelih zaradi izpostavljenosti azbestu." Vrsto izzivov Djukica čaka tudi v prihodnjem mandatu, tako na lokalni kot na državni ravni. "Cilj je sprememba zakona. S strani Državnega sveta je bila vložena novela, ki bo počakala na novo vlado. Upamo, da se bodo pravice obolelih iz prvega zakona iz leta 1996 vnesle tudi v sedanji zakon. Dosegli pa smo, da se bodo zdravniške ekspertize plačevale iz državnega proračuna. Pravilnik je že podpisan, izvaja pa se še ne," je dejal Djukic in dodal še nekaj besed o svojih osebnih željah v naslednjem mandatu: "Želja je dobiti mlajšega čla- na sindikata, ki bi bil pripravljen in sposoben prevzeti vodstvo SABS Občina Medvode." Maja Bertoncelj, foto: Tina Dokl PRODAJA, MONTAŽA IN VZDRŽEVANJE: GARAŽNIH - vhodnih stranskih protipožarnih kletnih vrat POOBLAŠČENI PRODAJALEC RUlKEn A KCIJA GARAŽNA VRATA nadaljinsko upravljanje z montažo in DDV že od 898 EUR dalje PRODAJA, MONTAŽA, SERVIS OLJNIH IN PLINSKIH GORILCEV Pooblaščeni servis za prodajo, montažo, zagon in vzdrževanje ogrevalne tehnike BUDERUS in De DIETRICH. Franjo Petač s.p., Štalčeva ulica 1, Medvode telefon in fax: 01/361 45 86 GSM: 041/649 975 PICERIJA IN ŠPAGETERIJA HARLEKIN (PR'KRAL) NA VERJU Nudi vsak dan v tednu odlične pice, testenine in druge jedi po naročilu. ^ 01/362 12 20 PRIDI, POKUSI IN SPOZNAJ, DA PICERIJA HARLEKIN JE NAJ, NAJ... KOZJEK & KOZJEK d n o. ZAVAROVALNO FINANČNE STORITVE Zg. Pirniče 11h, 1215 Medvode Telefon: 01 36 21 431, 040 218 823 ekskluzivno zastopamo GENERALI ZAVAROVALNICO d.d. 1 zavarovanja nepremičnin 1 avtomobilska zavarovanja 1 življenjska in nezgodna zavarovanja 1 zavarovanja za podjetnike in obrtnike 12 - SOTOČJE /Ty= Brezskrbni pod okriljem leva. IfflH Ljudje in dogodki I Veselo martinovanje s Kingstoni Medvode - Občina Medvode in Turistična zveza Medvode sta v športni dvorani tudi letos pripravili veselo Martinovanje z ansamblom Kingston. "Z obiskom smo zadovoljni. V dvorani je martinovalo okrog tisoč ljudi," je povedal Matevž Jekler iz Odbora za prireditve. Poleg glasbe je bilo poskrbljeno tudi za hrano, pripravili so pravo martinovo pojedino, in pijačo. Občinskih zabavnih prireditev pa s tem za letos še ni konec. 6. decembra bo center Medvod sedaj že tradicionalno obiskal Miklavž, vstop v novo leto pa boste tudi letos lahko pričakali v športni dvorani. Silvestrovali boste lahko z ansamblom Navihanke. M. B., foto: Peter Košenina Veselo martinovanje v športni dvorani .i, KOZMETIKA VS-,/ BARBARA WEBER, s.p. HAFNERJEVO NASELJE 2, ■ ——Z 4220 ŠKOFJA LOKA, TEL.: 04/ 513 6300 NOVO - LASERSKO ODSTRANJEVANJE DLAK, 1 POMLAJEVANJE KOŽE, ZDRAVLJENJE AKENI DRUGA PONUDBA: • nega obraza s kozm. Sothys • pedikura s kozmetiko Gehwol • manikura • oblikovanje umetnih nohtov (french) • depilacija celega telesa • brazilska depilacija • epilacija (trajno odstranjevanje dlak) • anticelulitne terapije • barvanje obrvi in trepalnic • telesna masaža • požiganje kapilar in bradavic • turbo solarij (ergoline) • tatoo • piercing • permanentni make-up (obrvi, oči, ustnice) • diamantek na zobu • darilni boni l : b potem Wr- - OKVIRJANJE IN PRODAJA UMETNIŠKIH SLIK ELVIRA PRAZNIK SEŠK0VA3, MEDVODE Odprto vsak dan od 9. do 13. ter od 15. do 18. ure. V soboto od 9. do 12. ure i Dirkaške močne ukane Taborniki Roda Dveh rek iz Medvod so devetič organizirali tekmovanje za pokal Močnih ukan. Nastopilo je 42 ekip. Medvode - Taborniki so se letos že devetič zbrali na šaljivem taborniškem tekmovanju Močne ukane, ki je v organizaciji tabornikov Roda Dveh rek Medvode potekalo v Preski. Nastopilo je 42 ekip, tudi tri medvoške, ki pa so zaradi poznavanja terena tekmovale izven konkurence. "Močne ukane so bile tokrat precej dirkaško obarvane. Tema je bila namreč reli, zato so bile tudi naloge temu primerne. Dirkali smo z avtomobili, reševali pravi dirkaški kviz in kar je najbolj pomembno, imeli smo se super," je povedal Vito Klavora iz Društva tabornikov Rod dveh rek. V skupnem seštevku je tokrat po letu premora znova zmagal Rod jezerski zmaj, ki je s seboj odnesel nov prehodni pokal, saj je na starem že zmanjkalo prostora. Prihodnje leto bodo Močne ukane jubilejne, namreč desete. "Pričakujemo še večje število ekip. Temo smo že izbrali in bo še več zanimivih iger. Ob obletnici pa bomo pripravili tudi kakšno presenečenje. Letos so bile to palačinke, prihodnje leto pa še kaj bolj zanimivega," je za konec napovedal Klavora. Maja Bertoncelj, foto: Uroš Savkovič Taborniki iz vse Slovenije so napolnili dvorano v preški šoli. SOTOČJE - 13 Oglasi ■ Zasebna fizioterapija, nega telesa in kozmetika, Kidričeva 71, Šk. Loka Predstavljamo vam prvi zasebni fiziotera-pevtski center z nego telesa in kozmetično dejavnostjo na območju Škofje Loke. Ponudba storitev, ki jih ponujamo v Fizizu, je zelo raznolika, predvsem pa usmerjena v lasten koncept delovanja, ki pravi: Koncept Fiziza temelji v združitvi moči zdravja in lepote. Ponudba storitev v Fizizu je razdeljena na tri področja: FIZIZ FIZIOTERAPIJA: • odprava bolečin v hrbtenici - kombinacija ročne in el. terapije obravnava stanj po poškodbah (zlomi, zvini, izpahi) • odprava bolečin v mišicah, sklepih, lajšanje težav pri osteoporozi, osteopeniji pomoč pri kr. utrujenosti (terapevske masaže, refleksna masaža stopal) stanja po operacijah, liposukcijah, lepotnih operacijah (ročna limfna drenaža) terapevtski paketi NAROČILA: 031/807 784 (Polona) FIZIZ NEGA TELESA: • različne masaže aromaterapija, obloge telesa odprava celulita • pomoč pri huj-šanju in oblikovanju telesa spa paketi. NAROČILA: 031/807 784 (Polona) FIZIZ KOZMETIKA: • različni negovalni postopki za obraz (klasična, specialna nega, aromaterapija) • nega stopal (klasična in terapevtska pe-dikura, SPA PEDIKURA - posebna ponudba) manikira (klasična, francoska, nega poškodovanih nohtov, nail art, SPA MANIKIRA) depilacija NAROČILA: 040/435 840 (Nina) V ponudbi imamo tudi lične darilne bone, ki so lepo darilo, saj človeku ponudite delček zdravja in lepote. Posebna ponudba - decembrski darilni paketki, ki jih bodo pri nas kupovali za vas trije dobri možje. Naš delovni čas: Ponedeljek - petek 8. - 19. ure Sobota po dogovoru Da boste z vsemi našimi storitvami bolje seznanjeni, vas v novembru 2008 vabimo na dneve odprtih vrat, ki bodo potekali med 24. 11. 2008 in 28. 11. 2008, med 12. in 17. uro. Vsak obiskovalec v tem tednu prejme nagradni kuponček za žrebanje - podelili bomo štiri nagrade: • klasična manikira z dvema kristalčkoma • 2-krat limfna drenaža • maska z masažo za obraz Naslov spletne strani: www.fiziz.si, e-pošta: fiziz@email.si • Neca Falk: Mačje mesto • Mojca in Kaličopko • Čarovnik Grega • Teater Cizamo • Obiski Dedka Mraza • Pravljične urice • Ustvarjalne delavnice • Športna animacija Jack šport • Družinsko gledališče Kolenc • športna animacija Megacenter Božično novoletni sejem9 13. do 31. december na Glavnem trgu Prijave prodajalcev domače in umetni obrti ter praznične ponudbe zbiramo do 20. novembra Žive jasli v rovih pod starim Kranjem 26. december Silvestrovanje na Slovenskem trgu 31. december ob 22.00 uri MAMBO KINCS BASI KranJ MESTNA OBČINA KRANJ ss AdriaticSlovenica Gorenjski Glas BEL.VI sb.3 / 9M.M domplan HRANI L N I C A LON 14 - SOTOČJE Ljudje in dogodki, uganka Srečanje godb v športni dvorani Godba Medvode je na martinovo nedeljo v športni dvorani pripravila zdaj že tradicionalno srečanje godb. Letos sta poslušalcem poleg domačega zaigrala še orkestra iz Vodic in Tržiča. Medvode - Želja organizatorjev je bila pripraviti mednarodno srečanje, na katerem bi nastopili tudi orkestri iz tujine, a niso imeli sreče. "Čeprav imamo stike s tremi italijanskimi orkestri, nam nobenega od njih ni uspelo dobiti. obisk godbe s Hrvaške bi bil povezan s previsokimi stroški, svojo udeležbo pa so odpovedali tudi Avstrijci. Z godbama iz Vodic in Tržiča smo se za nastop dogovorili v zadnjem trenutku," pravi Vinko Avguštin, predsednik Kul- turnega društva Godba Medvode. Medvoška godba je pred kratkim prvič po dolgem času v svoje vrste spet sprejela mlade godbenice in godbenike, ki so končali šolanje v medvoški glasbeni šoli. Obeti za prihodnost so lepši kot pred nekaj leti, saj se igranja na godbene inštrumente v glasbeni šoli uči še nekaj otrok. Za to, da se kaj novega naučijo tudi aktivni med-voški godbeniki, pa skrbi njihov dirigent Silvo Dolinšek. "Vsako leto se moramo naučiti dve ali tri nove skladbe, saj le tako lahko vzdržujemo neki nivo. Nenehno igranje skladb, ki jih igramo že dolgo, namreč hitro postane rutina," pravi. Dodaja, da se mora orkester prilagoditi priložnosti in igrati skladbe, ki na določen dogodek sodijo, za to pa mora imeti velik repertoar. Na srečanju godb so poslušalcem postregli z zabavno in narodnozabavno glasbo. Peter Košenina (■«ItlilHIiMBMl S svojim programom so se predstavili tudi godbeniki iz Vodic. Spekli 120 kilogramov kostanja Topol - Turistično društvo Katarina je 12. oktobra pripravilo prireditev, ki so jo poimenovali Kostanjeva nedelja na Katarini. "To je sedaj že naša tradicionalna prireditev, na kateri obiskovalcem Katarine ponudimo pečen kostanj. Letos smo ga spekli 120 kilogramov. Pri nabiranju smo imeli nemalo težav, saj je bilo kostanja letošnjo jesen precej manj kot preteklo leto. Lahko bi rekla, da ga je bilo nabrati toliko kilogramov skorajda umetnost," je povedala Polona Kožlakar, predsednica TD Katarina. Poleg pečenega kostanja so na stojnicah med drugim ponujali še žganje, kis, jabolčni sok. Predstavila se je tudi kmetija odprtih vrat Pr' Lenart. "Z obiskom smo zelo zadovoljni, k čemur je pripomoglo tudi zares lepo vreme. Glavni namen kostanjeve nedelje je, da ljudem v teh jesenskih dneh popestrimo dan," je še pojasnila Kožlakarjeva. Maja Bertoncelj Kostanjeva nedelja na Katarini Slikovna uganka Kako dobro poznamo našo deželo? Katera domačija je na zgornji fotografiji in na katerem in kako visokem hribčku sem naredil posnetek? Odgovore nam pošljite do konca novembra na naslov: Gorenjski glas, Bleiweisova cesta 4, 4000 Kranj, s pripisom "Za Sotočje". En pravilen odgovor bomo izžrebali in ga nagradili. V oktobrski številki smo vas spraševali, kam vodijo poti na spodnji fotografiji. Pravilen odgovor se glasi: leva pot vodi k cerkvici sv. Marjete, naravnost mimo kapelice na Jeterbenk, desno pa proti Slavkovemu domu, oziroma proti Golemu Brdu. Med pravilnimi odgovori smo izžrebali Vinka Osredkarja iz Goričan. Nagrado vam bomo poslali po pošti. Avtor slikovne uganke je Jože Praprotnik. SOTOČJE - 15 Cena knjige: 29 € + poštnina Cena knjige s popustom: 14,50 € + poštnina Za naročnike Gorenjskega glasa, ki imajo otroka ali vnuka rojenega v letu 2008, 50 % popusta. Oglasi ■ FORMULA NAJBOLJE OBVEŠČENIH I GORENJCEV Za vas beležimo čas Gorenjski Glas Hiša Zdravja GG Izbrane ZDRAVSTVENE TEME OD A DO ž Brezplačna predavanja v sprejemni dvorani Gorenjskega glasa (Bleiweisova cesta 4). V Sloveniji ima sladkorno bolezen okrog 8 odstotkov ljudi, številka naj bi se do leta 2025 podvojila. Posebej zaskrbljujoče je, da zboleva vse več otrok in mladostnikov. Ali in kako lahko sladkorno bolezen preprečimo, kako jo prepoznamo in kaj so najnovejše smernice v zdravljenju, boste izvedeli na predavanju Karmen Janša, dr. med., ki bo 28. NOVEMBRA 2008 ob 17. uri v sprejemni dvorani Gorenjskega glasa. Na predavanju vam bomo tudi brezplačno izmerili raven sladkorja v krvi. Predavanje sta omogočili podjetji Novo Nordisk in Roche. Na elektronskem naslovu hisazdravja@g-glas.si bo na vaša vprašanja o sladkorni bolezni odgovarjal strokovnjak. <=> I 1 nnm nnrrlic Gorenjski Glas Predstavitev zdravju koristnih izdelkov, brezplačne degustacije in diagnostični testi. Mini zdravstveni priročniki in DVD, spletno svetovanje o zdravju: hisazdravja@g-glas.si 16 - SOTOČJE Izbrali najboljše fotografije -Kultura I Medvode - Strokovna komisija v sestavi Andreja Gaber, Jure Galičič in Boris Primožič kot predsednik komisije je izbrala najboljše fotografije, ki so do konca avgusta prispele na natečaj Turistične zveze Medvode. Prispelo jih je okrog 80. Ljubitelji fotografije so lahko sodelovali v treh kategorijah: nagradni temi Tu sem doma, temi Po poti kulturne dediščine in Prosti temi. Za vsako temo je komisija izbrala najboljše tri fotografije, posebno priznanje pa bo zaradi svojevrstnega pristopa do fotografij in obdelave prejel Jan Tu sem doma Jenko, katerega fotografije sicer ni bilo mogoče umestiti znotraj nobene izmed razpisanih tem. Nagrade bodo podeljene danes, 14. novembra, na zaključni prireditvi Moja dežela lepa in gostoljubna. Maja Bertoncelj 1. mesto: Gregor Meglič 2. mesto: Ciril Sušnik 3. mesto: Boris Galičič Po poti kulturne dediščine 1. mesto: Ciril Sušnik 2. mesto: Gregor Meglič Prosta tema 3. mesto: Jože Ločniškar 1. mesto: Marko Kopač 2. mesto: Matevž Jekler 3. mesto: Matevž Jekler 7/ 031/406-470 l-moll kaljaxoxoífqrmiiJ cam http. www tatjomDCFHki.il UČENJE JAHANJA in STRIŽENJE PSOV Katja Močnik s.p. Pft&a teil a 10 1ÍI3ME&VODE Seksualna perverzija v Chicagu Medvode - KUD Medvode bo 28. novembra ob 19.30 na domačem odru premierno uprizoril predstavo z naslovom Seksualna perverzija v Chicagu. Gre za literarno mojstrovino izpod peresa ameriškega dramatika Davida Mameta, kjer ne manjka sočnih in iskrivih dialogov, medsebojne naklonjenosti, pravega prijateljstva, prvinskega nagona in seveda prave seksualne perverzije. Spremljamo dva dobra prijatelja in dve sostanovalki. Eden od prijateljev in ena od sostanovalk se spoznata in postaneta par, nad čimer pa preostala dva nista ravno navdušena. A zveza ne traja dolgo, saj kmalu ugotovita, da nimata nič skupnega. Za režijo je poskrbel Branko Karljevič, igrajo: Maša Kavčič, Katja Kutnjak, Andraž Hafner in Jure Galičič. Scenografija in kostumogra-fija je delo Barbare Bališ Markovič, vodja predstave pa je Boštjan Luštrik. M. B. SOTOČJE - 17 Kultura- Ohraniti Stražo nedotaknjeno V Pirničah so o toplem izviru Straža pripravili razstavo, sago in dokumentarni film. Naravoslovna učna pot bi koristila predvsem šolski mladini. Deklica Veneris in Pirniček na sliki Anice Pogačnik Pirniče - Topli izvir Straža je naravna pirniška znamenitost, ki je tako posebna, da se je znašla v knjigah o slovenski naravni dediščini. Domačini se njenega pomena za kraj zavedajo, zato so se jo odločili zavarovati, očistiti in spremeniti v učno pot ter jo tako ohraniti našim zanamcem. Straži so v kulturnem domu v Pirničah v sredo, 12. novembra, posvetili cel večer, spomnili pa so se je tako gledališčniki kot filmarji in likovni ustvarjalci. Pred desetletji Straža ni bila videti taka, kot je danes. Domačinke so k njej hodile prat perilo, ker je njena okrog 20 stopinj Celzija topla voda kot nalašč za to opravilo, še posebej pozimi. Čas je prinesel spremembe in Straža je za prebivalce izgubila svoj praktični pomen. Zanemarili so jo in njeno okolico spremenili v smetišče. Ko se je pred tremi leti pojavila grožnja, da bi v njeni neposredni bližini začeli graditi, so se domačini zganili in ustanovili civilno iniciativo za njeno zaščito. "Česar smo se najbolj bali, je bilo to, da bi Straža nekoč postala fontana na dvorišču kakega premožneža," pravi Luka Strojan, predsednik Turističnega društva Pirniče. V letošnjem juliju so se člani turističnega društva ob pomoči gasilcev in krajanov lotili čiščenja bazena toplega izvira. Uredili so okolico, zamenjali pesek v bazenu in poskrbeli, da voda lahko nemoteno odteka. Stražo želijo spremeniti v zaščiteno območje, a državni mlini meljejo počasi. "Na Ministrstvo za okolje in prostor smo že pred osmimi meseci oddali vlogo za zaščito, pa se ni zgodilo še nič," negoduje Strojan. Krajani bi v prihodnosti Stražo in njeno okolico radi spremenili v naravoslovno učno pot, od katere bi imela koristi predvsem šolska mladina, pa tudi domačini in drugi obiskovalci. Ob predstavitvi projekta so pripravili likovno in fotografsko raz- stavo z naslovom Straža nekoč, včeraj, danes, jutri ... Slikarji in kiparji, ki delujejo v okviru pirniške-ga KUD-a, so ustvarjali na temo sage Pirniček in Veneris Janeza Megliča, ki govori prav o Straži. Na odru sta jo interpretirala Polde Bibič in Anica Horvat, njeno zgodovino in sedanjost pa je prikazal dokumentarni film Straža - včeraj, danes, jutri oblikovalskega studia Meg. Peter Košenina Peli so zaradi prijateljstva Medvode - KD Simon Jenko, Lovski pevski zbor Medvode je že tretjič zapored organiziral Koncert prijateljstva, in sicer 8. novembra v Kulturnem domu Medvode. Tokrat so se njihovemu vabilu odzvali Dolenjci in Primorci: Mešani pevski zbor Dolenjske Toplice pod vodstvom Mateja Burgerja in Lovski pevski zbor Dekani pod vodstvom Antona Baloha. Najprej so zapeli Dolenjci: Johanna Sebastiana Bacha Lobe den Herren, Jacoba Ar-cadelta Ave Maria, ljudski So še rož'ce v hartelnu žavovale in Pa se sliš', Foersterjevo Večerni ave in ljudsko Gorenjska zdravica. Peli so ubrano, zlito in tako kot druga dva zbora veliko pozornosti posvetili interpretaciji pesmi. Gostitelji so nastopili na sredi: začeli so s Hladnikovo Na zeleni gori, sledila je pesem El grillo Josquina des Presa, tej pa Petra Jereba Na koncu so zapeli še skupaj: oba lovska zbora Srečnega lovca Jožeta Skrinarja, vsi trije pa Foersterjevo pesem Pevec. Pelin roža na besedilo Cvetka Golarja, s katero so opozorili na 90. obletnico konca prve svetovne vojne. Nato so zapeli še slovensko ljudsko Bleda luna, dalmatinsko ljudsko Sinoč san ti proša in zagorsko Peharček moj. Njihov nastop je bil kot običajno živahen; izražal je veselje do petja in druženja. Lovski pevski zbor Dekani je tudi zapel dve hrvaški pesmi, Pismo moja hrli tamo in Mala moja, bi li pošla zame, in njihov zborovodja je poudaril, da s tem izražajo prijateljstvo s sosednjim narodom. Zapeli so še ljudsko Stu-denček, Vinka Vodopivca in Simona Jenka Pobratimijo, s katero so spomnili tudi na 130. obletnico rojstva Vinka Vodopivca, končali pa so z dvema pesmima z enakim naslovom -Lovsko Frana Venturinija in Frana Gerbiča na besedilo Josipa Cimpermana. Marjeta Žebovec, foto: Matic Zorman Tofov butični gala koncert v Medvodah Medvode - Poslednji nastop original Moped showa bo v Medvodah. Na Tofovem butičnem gala koncertu, ki se bo 29. novembra ob 20. uri začel v športni dvorani Medvode, bodo med drugim nastopili Tone Fornezzi Tof, Sašo Hribar, Vinko Šimek, Adi Smolar, Saša Lendero, Helena Blagne, Tomaž Domicelj, Miša Molk, Avseniki s simfoniki, Rock Par-tyzani, Zoran Predin, Simona Vodopivec Franko in Trkaj. M. B. 18 - SOTOČJE -Kultura I Mirko Mihovec in prvonagrajena slika z naslovom Hom 1 Jesenske barve s Homom Na 14. Ex-temporu v Sori je sodelovalo 45 udeležencev. Tematika so bile jesenske barve v krajih Rakovnik, Sora in Dol. Prva nagrada Mirku Mihovcu s Svetja za sliko z naslovom Hom. Sora - KUD Oton Župančič Sora je s prireditvijo Ex-tempore Sora 2008, ki je bila že 14. po vrsti, začelo sklop prireditev ob praznovanju 60. obletnice društva in 35 let folklorne dejavnosti. Oba jubileja bo društvo praznovalo prihodnje leto. "V sezoni, ki je pred nami, bomo pripravili več prireditev, na katerih se bodo s svojim programom predstavile vse skupine, ki delujejo v okviru našega društva. Osrednja prireditev bo okrog občinskega praznika in na njej se bodo predstavile še vse skupine skupaj. Jubilej bomo dostojno proslavili," je povedal Franc Plešec, predsednik KUD Oton Župančič Sora, o letošnjem ekstemporu pa dodal: "Prav zaradi jubileja smo izrazili željo, da nam avtorji poklonijo eno delo. Moram poudariti, da je bil odziv v ta namen nad pričakovanji in vsem se za podarjena dela najlepše zahvaljujem. Uporabili jih bomo kot darila v času praznovanja, pa tudi kot nagrade našim članom za dolgoletno delo v društvu." Na ekstemporu je sodelovalo 45 udeležencev, ki so slikali na temo jesenske barve v krajih Rakovnik, Sora in Dol. Dela je ocenila Franc Plešec in Barbara Bališ Markovič si ogledujeta razstavo, na kateri so slike 45 avtorjev. komisija pod vodstvom priznanega akademskega slikarja Franca Novinca z Godešiča. Na zaključni prireditvi, na kateri so bile podeljene tudi nagrade, ga ni bilo, saj je bil zadržan, je pa bilo slišati, da je po ocenjevanju izrazil zadovoljstvo nad deli in udeležence pohvalil. Prvo nagrado je za sliko z naslovom Hom 1 komisija podelila Mirku Mihovcu s Svetja, ki se ekstempor v Sori udeleži skoraj vedno, za svoja dela pa je dobil tudi že nekaj odkupnih nagrad. "Prvo nagrado sem tukaj dobil prvič. Morda sem malo presenečen. Ne morem reči, da moja slika kaj izstopa, so tudi druge lepe. Slikal sem v akrilu, in sicer jesensko krajino, jesenske barve, gozd in hrib nad Soro, Hom, ki ga vidim tudi od doma," je bil zadovoljen Mirko Mihovec, ki se zadnje čase posveča predvsem kiparstvu. Drugo nagrado je prejel Janez Rant iz Puštala za sliko z naslovom Pogled na Dol: "Ocena Franca Novinca mi izredno veliko pomeni, še posebej, ker sem zamenjal tehniko. Tema mi je bila všeč, saj imam rad naravo in jo veliko slikam." Tretja nagrada pa je za sliko z naslovom Polje šla v roke Tamari Špitaler Škoric s Svetja, tudi že "stari" znanki ekstempora v Sori. Pohvale so prejeli: Peter Gaber in Renata Grmovšek, Zoran Lesjak, Rado Dagarin, Andreja Eržen, Majda Žakelj in Rezika Arnuš, odkupne nagrade pa Tomi Albreht (odkupno nagrado je prispevalo podjetje Varesta), Vera Arhar, Nina Meglič (obe Brinox) in Brane Praznik (KUD Oton Župančič Sora). Prihodnji ekstempore bo potekal že petnaj-stič. Barbara Bališ Markovič, vodja likovne sekcije KUD Oton Župančič Sora, pravi: "S kvaliteto del smo zelo zadovoljni. Je pa težko ocenjevati slike in podeliti tri nagrade. Razmišljamo, da bi morda raje šli v smeri, da bi lahko nagradili več slik, ker je resnično veliko kvalitetnih." Maja Bertoncelj Na razstavi s portretom in figuro Medvode - V knjižnici v Medvodah je bila do 7. novembra na ogled razstava likovnih del Tamare Špitaler Škoric z naslovom Portret in figura. Gre za njeno drugo samostojno razstavo, prvo je imela na Uradu za intelektualno lastnino v Ljubljani. "V knjižnici sem razstavljala na temo portret in figura. Večinoma gre za risbe, za portrete v svinčniku in nekaj v barvi, v glavnem v akrilu. Portretirala sem bližnje, družino in prijatelje. Dela za razstavo so nastajala približno leto in pol. Odzivi so bili zelo pozitivni. Ljudi zanimajo ljudje in glede na to, da so bili razstavljeni portreti, se je v njih marsikdo tudi prepoznal," je povedala Tamara Špitaler Škoric, ki je doma na Svetju. S slikarstvom se ukvarja osem let. "Kot otrok sem veliko risala in čez toliko let je prišel čas vrnitve k temu veselju. Slikanja sem se učila na tečajih. Z razstave Tamare Špitaler Škoric Začela sem pri mentorici Metki Gosar, nadaljevala v enem izmed ateljejev v Ljubljani, zadnje leto in pol pa je moja mentorica Renata Grmovšek, ki poučuje na tečajih v organizaciji KUD Zbilje," pravi Špitaler Škoriceva, ki se želi tudi v prihodnje čim več ukvarjati s slikarstvom: "S tem pridobivaš na globini in kvaliteti. Več se ukvarjaš, večje je veselje." Razstava Tamare Špitaler Škoric je bila druga samostojna razstava v sklopu likovne sekcije KUD Zbilje. Mentorica Renata Gr-movšek je svojo "učenko" pohvalila in povedala, da se v njenih portretih čuti odnos med avtorico, družino in prijatelji in da ne gre le za zunanje upodabljanje portre-tiranca. Maja Bertoncelj Razstava Edija Selhausa Medvode - V knjižnici v Medvodah je bilo 12. novembra odprtje razstave del Edi-ja Šelhausa z naslovom Tudi živali so del našega življenja. Razstavo si lahko ogledate do 5. decembra. M. B. SOTOČJE - 19 Z naslovnice Medvoški metalci Najbolj znani medvoški metalci so Beny, Rok, Daša in Matej, stari od 19 do 21 let. So člani skupine Metalsteel. Metalci po duši želijo s svojo naslednjo ploščo prodreti tudi v tujino. Doslej so posneli tri plošče in videospote za tri svoje pesmi. Medvode - Na naslovnici Sotočja so člani v slovenskem prostoru dobro poznane medvo-ške heavy metal skupine Metalsteel, katere začetki segajo v leto 2000. Skupaj so se zbrali ljubitelji metal glasbe, ki so bili v povprečju stari komaj 12 let. Od takratne zasedbe so danes v skupini trije: Beny Kic, pevec in kitarist, Matej Sušnik, bas kitara in vokal, in Rok Tomšič, kitara. Kasneje se jim je na bobnih pridružila Daša Trampuš. Njihov me-nedžer je Jadran Tomšič, oče kitarista Roka. Svoj prvi nastop so še kot osnovnošolci imeli na School' s out festu v Medvodah. Od takrat se jih je zvrstilo že veliko, tako da jih niti ne štejejo več. Izdali so tri albume: Usoda (2003), Taste the Sin (2005) in Bad in Bed, ki je izšla decembra 2007. S te zadnje plošče je najbolj znana balada Spomin, ki je bila konec leta 2007 izbrana za popevko tedna na Valu 202, z njo pa so kot gostje nastopili tudi v oddaji NLP na nacionalni televiziji. Poznani so tudi po sodelovanju pri projektu šestih slovenskih metal skupin Metal Slovenija, s katerimi so posneli pesem Heavy Metal is our Religion, ki velja za nekakšno slovensko metal himno. Če se najprej vrnemo na začetek vaše glasbene kariere. Odločili ste se za metal in skupino pomenovali po kovini in jeklu, namreč Metalsteel. Zakaj ravno Metalsteel? Beny: "To ime razlagamo že šest let, a nam ga še samim sebi ni uspelo razložiti." Rok: "Ime Metalsteel se nam je kot osnovnošolcem slišalo dobro in tudi kasneje smo se odločili, da ga bomo obdržali. To je bil nekakšen kompromis med člani." Kaj igrate? Beny: "Gre za klasičen heavy metal." Od kdaj ste "metalci"? Rok: "Od začetka osnovne šole, pravzaprav že od malega." Ste izučeni glasbeniki ali samouki? Beny: "Jaz sem več ali manj samouk. Imel sem sicer mentorja, s katerim se občasno še vedno dobiva." Rok: "Privatno sem se najprej učil igranja na akustično, nato pa še na električno kitaro." Daša: "Prve tri mesece mi je nekaj ritmov na bobnih pokazal Benyjev oče, naprej pa sem se učila sama." Matej: "Vsi smo več ali manj samouki. Nihče ni glasbeno formalno izšolan. Imeli pa smo svoje mentorje." Dekle za bobni? Daša: "Že od nekdaj je bila moja želja igrati bobne. Očija sem prosila, če mi jih kupi in to željo mi je uresničil za rojstni dan. Včasih je bilo res bolj redko, da je bila ženska za bobni, sedaj je tega vedno več." Kdo so vaši glasbeni vzorniki? Beny: "Vsak ima svoje." Rok: "Poslušamo tudi še drugo glasbo. Prav vsem pa je všeč skupina Iron Maiden." Metalsteel med koncertom Skupaj s slovenskimi metal skupinami ste posneli komad Heavy Metal is our Religion. Je metal vaša religija? Matej: "V bistvu ne. Religija je širok pojem. Glasba in tudi ta žanr nam v življenju zelo veliko pomeni, nismo pa kakšni verski fanatiki. Drži pa, da je simbolično gledano to res naša religija." Rok: "Pri meni kar drži, mislim, da kar pri vseh." Igrali ste že z znanimi metal skupinami? Rok: "Nastopili smo kot predskupina legend W. A. S. P. in Helloween, igrali smo z legendami iz nekdanje Jugoslavije, kot so skupine Divlje jagode, Osmi putnik, Pomaranča, pa s skupinama Prospect in Requiem, če naštejem le najbolj znane." Koncert, ki je ostal najbolj v spominu? Daša: "To je naš zadnji koncert, ki smo ga imeli na bazenu v Kranju. Vse se je poklopilo, tako mi na odru kot občinstvo." Ste že kdaj nastopili v tujini? Rok: "Ne še. Sodelujemo s hrvaškimi skupinami, tako da potekajo pogovori tudi o tem." Javnosti vaš najbolj poznan komad je zagotovo Spomin. Rok: "Gre za rock metal balado, za katero smo se odločili z namenom, da bi naš komad predvajali tudi na komercialnih radijskih postajah in na televiziji. Z težko metalno glasbo je težko priti zraven. Moram reči, da nam je kar uspelo. Sicer pa imamo na vsaki plošči vsaj eno balado." Kdo piše skladbe? Beny: "Besedila večinoma piše Rok, skupaj pa poskrbiva za glasbo." Kje dobiš navdih za besedila? Rok: "Iz življenja. Gre za življenjska besedila, ki imajo sporočilno noto. Opisujejo, kar se je dogajalo, predvsem socialne probleme. Mis- lim, da se lahko vsak najde v vsaj kakšnem našem besedilu. Jaz se najdem v vseh, ker jih pišem." Kje imate vaje? Daša: "Vaje imamo v zaklonišču OŠ Medvode." Kaj vas še čaka do konca leta? Matej: "Delamo nove komade, imeli bomo še nekaj koncertov. Vsi smo tudi pridni študentje, tako da imamo kar precej dela s fakulteto. Se pa najde vedno čas za glasbo, se mora najti. Ukvarjamo se tudi še z veliko drugimi stvarmi. Sodelujemo z drugimi glasbeniki, ne igramo samo pri Metalsteelu. Z Benyjem imava poleg tega glasbeni studio, tako da dela res ne zmanjka. Vsi smo polno zaposleni." Kdaj načrtujete izid nove, četrte plošče? Beny: "Izid nove plošče načrtujemo na vsaki dve leti, kar pomeni, da bi četrta morala iziti prihodnje leto." Rok: "Naš cilj je narediti čimboljše komade. Res bi bilo fino, če bi ploščo izdali prihodnje leto. Ne bomo pa delali nekaj na hitro, trudili se bomo, da bo plošča še boljša kot je bila zadnja." Da bi z njo prodrli tudi v tujino? Rok: "Res je. Z naslednjo ploščo si želimo prodreti tudi na tuji trg." Beny: "Je pa že tretja plošča obrodila sadove. Pogodbo za distribucijo smo namreč podpisali s korejsko založbo Rock Stakk Records, nemško Hellion Recors in italijansko Bergamo Musica, tako da se naše plošče prodajajo tudi v tujini. Nasplošno lahko rečem, da se plošča, glede na to, da gre za metalno glasbo, dobro prodaja. Največ jih prodamo po koncertih, pa tudi preko naše spletne strani www.metalsteel.net. Naročila prihajajo celo iz držav, za katere slišimo prvič." Maja Bertoncelj, foto: arhiv skupine Metalsteel 20 - SOTOČJE Šola, ki ima kaj pokazati Sredi oktobra so na OŠ Preska in v njeni okolici snemali oddajo Šport špas, ki so jo predvajali na TV Slovenija. Mladi I Preska - "Ekipa oddaje Šport špas je našo šolo opazila konec maja v Ljubljani na Festivalu ustvarjalnosti in inovativnosti pri učenju. Nato nas je poklical urednik, češ da je naša šola zrela za predstavitev v oddaji," se spominja Tatjana Bizant, ravnateljica OŠ Preska, kjer so oktobra posneli oddajo Šport špas, ki jih predvajajo na TV Slovenija. Po mnenju ravnateljice je sicer na njihovi šoli precej stvari, na katere so lahko upravičeno ponosni. "Pohvalimo se lahko s številnimi inovativnimi projekti, učenci dosegajo dobre rezultate na tekmovanjih iz znanja in športnih tekmovanjih. Naša podružnica v Topolu je najvišje ležeča podružnična šola z devet- Predstavili so mlade talente - Leonarda Calligarisa, ki igra fagot, ter obetavni plavalki Pio in Anamari Pavlič. Tudi mlajši učenci so bili pred kamero zgovorni. letko v Sloveniji, velik poudarek namenjamo vzgojnemu delovanju in razvijanju pozitivne samopodo-be. Skoraj vsak razred peljemo vsaj za dva dneva od doma, da se učenci navajajo na samostojnost in odgovornost. Pred dvema letoma smo pripravili dobrodelni koncert za zbiranje sredstev za postavitev vodnjaka v Malaviju ...," je Bizantova naštela nekaj zanimivosti, ki jih je izpostavila tudi v oddaji Šport špas, ki je bila na sporedu 19. oktobra. Voditelja Ana Marija Mitič in Miha Juvan sta na šoli v Preski imela precej dela. Najprej so v telovadnici posneli in predstavili športne aktivnosti, kmalu za tem pa se je iz šolske kuhinje začel viti mamljiv vonj, saj so učenci iz Topola pripravljali zdrav obrok: porovo juho, rezance, purana v omaki in pečena jabolka. Predstavili so tudi mlade talente - obetavni plavalki Pio in Anamari Pavlič ter Leonarda Calligarisa, ki igra fagot. Nazadnje so izpeljali še akcijo zbiranja starega papirja, v čemer so učenci iz Preske že vrsto let uspešni. Ekipa oddaje Šport špas je zatem obiskala še Papirnico Goričane. Voditelja sta šolo v Preski zapustila z lepimi vtisi. "Gre za lepo, moderno in zabavno šolo s kar veliko otroki, ki so bili vsi po vrsti zelo lepo vzgojeni in pripravljeni sodelovati," jih je pohvalila Ana Marija. Miha je ob tem spomnil še, da so pred leti v eni prvih oddaj Šport špas učence iz Preske obiskali, ko so bili v šoli v naravi na Debelem rtiču. Ana Hartman Učenci zbirali star papir Oktobra so na šolah v Preski, Smledniku in Pirničah zbirali star papir. Na OŠ Preska so zbrali 29,5 tone papirja, s čimer so zaslužili 2.093 evrov, ki jih bodo porabili za tabore oz. dneve, preživete zunaj šole. Denar so razdelili po razredih, ki so sodelovali v akciji; 2.a je pripadlo 154 evrov, 2.b 62 evrov, 3.a je dobil 60 evrov, 3.b 253, 7.a se lahko pohvali s 429 evri, 7.b s 362 evri, 8. razred pa s 774 evri. Na OŠ Simona Jenka Smlednik so učenci zbrali 9,5 tone papirja, kar je nekoliko manj kot običajno. "Izkupiček namenimo v šolski sklad, starši pa nato odločajo, katera učila in pripomočke za otroke bo kupila šola. Nekaj denarja se porabi tudi za interesne dejavnosti. Če bodo otroci naslednjič zbrali vsaj toliko oz. še več papirja, bodo za nagrado dobili igre brez meja in šolski ples," je napovedal pedagog Gregor Seme. Na OŠ Pirniče so podaljšali čas zbiralne akcije, zato se je v njihovem zabojniku znašlo precej več papirja, kot je bilo sprva videti. "Veseli nas, da smo zbrali štiri tone papirja, verjamemo pa, da ga bo pomlad prinesla še več," je optimistična ravnateljica Martina Kutnar. Izkupiček namenijo v šolski sklad. A. H. Zbiranje papirja na OŠ Preska SOTOČJE - 21 Mladi Dodali svoje koščke Evrope OŠ Preska so obiskali učenci in učitelji partnerskih šol iz Nemčije, Škotske, Španije in Slovaške, s katerimi sodelujejo v Comeniusovem projektu Koščki Evrope - popolna slika. Preska - Na OŠ Preska so minuli teden gostili enajst učencev in deset učiteljev s partnerskih evropskih šol, s katerimi drugo šolsko leto sodelujejo v Comeniusovem projektu Koščki Evrope - popolna slika. Med petdnevnim obiskom so gostje iz tujine izvedeli marsikaj zanimivega o slovenski kulturi, šolah in krajih. Tujim učiteljem so predstavili način dela na OŠ Preska ter podružnicah v Sori in Topolu, učenci pa so se vključili v pouk na šoli v Preski, sodelovali so v naravoslovnih delavnicah na temo astronomije, skupaj s peto- in osmošolci iz Preske pa so se posvetili tudi osrednjemu delu projekta - na lani narejene plakate tlorisov okolic šol so dodajali značilne stavbe. Do marca, ko se bodo šole srečale v Španiji, jih čaka še izdelava tretje, zadnje plasti plakata, na katerega bodo dodali še ljudi in predstavnike različnih poklicev. "Učenci partnerskih šol bodo s pomočjo različnih likovnih tehnik, fotografij in filmov upodobili naravne značilnosti, stavbe in ljudi. Te elemente bodo šole izmenjale med sabo. Na ta način bodo učenci, učitelji in lokalna skupnost dobili podobo okolic in krajev partnerskih šol," pravi koordinatorica projekta na OŠ Preska Tatjana Gulič. Precej zanimivosti so učenci lahko izvedeli že na prireditvi Evropski dan, na kateri so predstavili vse sodelujoče države in njihove glavne značilnosti. Za boljšo predstavo o Sloveniji so tuji gostje obiskali tudi Zbiljsko jezero, Ljubljano, Piran in Postojnsko jamo. Kljub raznolikostim med državami in jezikovnim preprekam so se med otroki spletle prave prijateljske vezi. "S tem projektom sem dobil precej novih prijateljev in spoznal nekatere značilnosti tujih držav," nam je zaupal pe- Učenci in učitelji iz Preske skupaj z gosti iz tujih držav tošolec Miha Ivanič. Njegova družina je pet dni gostila Caluma Macleayja s Škotskega. "Slovenija mi bo ostala v lepem spominu. Bolje sem spoznal slovensko kulturo. Zanimivo je bilo tudi pri pouku, še posebej pri angleščini. Šola v Preski je precej večja od naše šole na Škotskem, kjer moramo nositi uniforme," je povedal enajstletni Škot. Tako Calum kot Miha sta odločena, da bosta prijateljstvo ohranila in si redno dopisovala preko elektronske pošte. "Tuji učenci so se zelo dobro vključili v predvidene aktivnosti. Naši učenci in njihovi starši so nad tovrstnim delom in mednarodnim sodelovanjem navdušeni. Družin, ki so želele spre- jeti tujega učenca, je bilo celo preveč. Tudi ostali učitelji naše šole so pokazali veliko pripravljenost za sodelovanje, saj je medpredmet-no povezovanje v takšnih projektih izjemno pomembno," ugotavlja Guličeva. Projekt Koščki Evrope - popolna slika se bo zaključil junija 2009. Na OŠ Preska, ki se je kot prva med-voška šola vključila v evropski projekt, si mednarodnega sodelovanja želijo tudi v prihodnjih letih, pravi Guličeva: "Otroci na ta način ogromno pridobijo, gre za širjenje evropske kulture, spoznajo razlike in podobnosti različnih držav, sklepajo nova prijateljstva ... " Ana Hartman Od dnevu reformacije spoznavali Trubarja Pirniče - Zadnji dan pred krompirjevimi počitnicami so na OŠ Pirniče proslavili dan reformacije. Učenci gledališkega krožka so pod mentorstvom Barbare Končar uprizorili življenje in delo slovenskega reformatorja Primoža Trubarja, ki je začetnik slovenskega knjižnega jezika in avtor prvih tiskanih knjig. Naj spomnimo, da letos praznujemo petstoletnico Trubarjevega rojstva. "Učenci so z video projekcijo predstavili njegovo življenje in najpomembnejša dela ter prebrali nekaj zanimivih odlomkov iz knjig. Za posladek so nastopili še s pesmijo Primož Trubar, izvajano v stilu rapa," je povedala ravnateljica Martina Kutnar. A. H. OŠ Pirniče v mreži zdravih šol Pirniče - V slovensko mrežo zdravih šol je vključenih že 43 odstotkov vseh šol v državi. Pred kratkim se ji je pridružila tudi OŠ Pirniče. Zdrave šole se zavežejo, da bodo z različnimi dejavnostmi krepile zdravje tako na telesnem, duševnem kot socialnem in okoljskem področju. "Cilj sodelovanja je vpetost v trajni razvoj za zdravo življenje in delo učencev, vseh zaposlenih, staršev in širše okolice. V lastnih dejavnostih imamo že vpeta različna področja zdravja: od športa, ekologije, preventiva pred zlorabami drog, skrb za zdravje, do zdrave prehrane, prometne vzgoje in medgeneracijske povezave," je pojasnila ravnateljica Martina Kutnar in dodala, da se zavedajo, da je osebna, okoljska in ekološka osveščenost v današnjem času nujna in potrebna. Prepričana je, da z načrtnim delom lahko osveščenost povečajo ter jo primerno in dosledno nadziramo. Prvi tovrstni projekt bodo izvedli ob dnevu odprtih vrat 26. novembra, in sicer na temo Zdravi pod soncem. A. H. 22 - SOTOČJE Učenci iz Smlednika se lahko pohvalijo z drugim mestom na odprtem prvenstvu Ljubljane v kriketu. Odbijalec skuša čim bolje zadeti žogo in narediti čim več tekov. Smledniški učenci obvladajo kriket Na odprtem prvenstvu Ljubljane v kriketu je osnovnošolska ekipa iz Smlednika osvojila drugo mesto. Smlednik - Kriket ekipa z OŠ Simona Jenka Smlednik se je tudi letos izkazala na odprtem prvenstvu Ljubljane v kriketu, ki je bilo sredi oktobra v dvorani na Kodeljevem. Po lanski zmagi so seveda upali na najboljše tudi letos, a se jim je na koncu prvo mesto za las izmuznilo. A tudi drugega mesta je bila ekipa šestošol-cev iz Smlednika zelo vesela. Smledniški učenci kriket igrajo že pet let. 'Krivec' za to je predvsem Anglež Stephen Mayland, ki živi v Škofji Loki. Je član Kriket kluba Ljubljana, ki že vrsto leto za igranje kriketa uporablja zemljišče ob OŠ Simona Jenka. Mayland tako s profesorjema športne vzgoje Stanko Grah in Matjažem Ovsenekom znanje te tradicionalne angleške igre prenaša na šolarje. "Zanimanje za igranje kriketa je zelo veliko, zato smo ga vpeljali v okviru spoznavanja novih učnih vsebin. Na začetku šolskega leta približno en mesec trenirata 4. in 6. razred, učenci zadnje triade pa se s tem športom ponovno srečajo v sklopu izbirnih predmetov Šport za sprostitev in Šport za zdravje," je pojasnila Grahova. Kriket je moštveni šport, ki se igra na igrišču z dvojnimi vratci, med seboj oddaljenimi 20 metrov. Igrata ga dve moštvi s po enajstimi igralci. Moštvi po vrsti odbijata žogo, cilj odbijačev pa je, da naredijo čim več tekov. Metalci in lovilci nasprotnega moštva si prizadevajo izločiti odbijalca. Zmaga moštvo, ki naredi več tekov in si s tem pridobi čim več točk. Na OŠ Simona Jenka so nam pojasnili, da so pravila kriketa pri osnovnošolcih nekoliko prirejena. Igrišče je tako manjše, moštvo ima osem igralcev. Oprema je iz lažjih materialov, za igro ne potrebujejo ščitnikov in čelade, ker je žogica gumijasta. "Pomembno je, da si hiter in da imaš pregled nad celotnim dogajanjem. Biti moraš zelo pazljiv, da te nasprotnik ne izloči," menita enajstletna Jaša Valenčič in Sebastjan Jenko. Jaša in Sebastjan sta, kot pravi mentorica Stanka Grah, zagotovo med najboljšimi mladimi igralci kriketa iz Smlednika. Jaša odlikujeta predvsem hitrost in dobro odbijanje, Sebastjan pa je bolj kot po hitrosti znan po zelo močnih udarcih. V tem športu pa niso dobri le fantje, pač pa v njem blestijo tudi dekleta. Ena od njih je zagotovo Maruša Jerše, ki je znana po dobrih metih in odbijanju, poleg tega pa je pri igri zelo pozorna. "Kriket je zelo zanimiva igra, saj do zadnjega ne veš, kako se bo razpletlo. Tudi če tvoje moštvo nabere ogromno točk, ne veš, kako se bo izkazal nasprotnik," so še povedali Jaša, Sebastjan in Maruša. Ana Hartman Slikali na Portugalskem VIZ Frana Milčinskega Smlednik je tudi letos sodeloval na mednarodnem srečanju mladih umetnikov v Evori na Portugalskem. Valburga - Mladi likovniki VIZ Frana Milčinskega Smlednik se redno udeležujejo mednarodnega srečanja mladih umetnikov v Evori na Portugalskem. Letošnje, ki je potekalo od 2. do 9. oktobra, je bilo deveto. Udeležili so se ga mladi iz Bolgarije, Kitajske, Indije, Portugalske, Rusije, Srbije, Ukrajine in Slovenije. VIZ Frana Milčinskega Smlednik je zastopala učenka S. M., ki smo jo na njeno željo poimenovali s kraticami. Na Portugalsko je odpotovala skupaj z Gabrijelo Grosar Zupan, mentorico računalniške grafike. "Mladi so slikali tipično arhitekturo Evore in Monsarasa. Ogledovali so si kulturno zgodovinske spomenike v Coimbri, Fatimi, Peneli, se družili in izmenjevali izkušnje," je povedala Gabrijela Grosar Zupan. Učenka S. M. je za kolekcijo likovnih del, nastalih v Evori in Monsaraju, prejela častno diplomo in priznanje za visoko didaktično in likovno kvaliteto. Za najboljše oddano slikarsko delo pa je prejela visoko priznanje. Poleg tega so vrsto visokih priznanj in medalj učenci zavoda prejeli tudi za poslana likovna dela. Dolgoletnemu likovnemu pedagogu Slavku Zupanu so podelili častno plaketo za 9-letno sodelovanje na likovni koloniji v Evori in za visoko kvaliteto likovnih del, ki so jih predstavili učenci šole pod njegovim vodstvom. Maja Bertoncelj, foto: Gabrijela Grosar Zupan SOTOČJE - 23 Taksi služba tudi v Medvodah M&S Taksi poskrbi za vaše udobje in prtljago. Pokličete jih lahko na brezplačno številko 080 98 66 in ustregli bodo vašim željam in potrebam. M&S Taksi ima sedež v Medvodah, poslovno enoto pa v Ljubljani. Kot pravi Suzana Mas-nec, M&S Taksi poskrbi za vaše udobje in prljago. Na njih se lahko obrnete, če potrebujete prevoz, pa tudi v drugih primerih, kot na primer, če zbolite. Na vašo željo namreč iz lekarne dostavijo celo zdravila. Opravljajo tudi ambulantne prevoze, kar pomeni, da bolnike odpeljejo na pregled, jih tam počakajo in odpeljejo nazaj. Z M&S Taksijem se vam tako ne bo treba presedati po avtobusih ali drugih sredstvih javnega prevoza, kar je še posebej za starejše in bolne naporno in neprijetno. Z M&S Taksijem se lahko opravite v trgovino, na sestanek, seminar, na letališče. Če želite, vas bodo počakali, dokler ne opravite svojih opravkov. Poskrbijo za prevoz oseb in prtljage in to z vozili visokega cenovnega razreda. Vsa vozila so urejena, klimatizirana, vozniki pa prijazni in ustrežljivi. V voznem parku imajo osebne avto- mobile Peugeot 307 sw, Mercedes Benz 200 cdi avantgarde, ki je namenjen tudi VIP prevozom, dva BMW-ja 325 in 525 d ter Opel Vivaro kombi, ki sprejme sedem potnikov. POKLIČITE M&S TAKSI NA BREZPLAČNO ŠTEVILKO 080 98 66. V NAŠI DRUŽBI SE LAHKO ZAČNE VAŠA PUSTOLOVŠČINA. Knjiga "Gorenjska Vodnik" predstavlja Gorenjsko na 312 straneh. Vsebuje 2000 fotografij, 50 kvalitetnih zemljevidov i in podrobnih opisov lepot gorenjske pokrajine t v slovenščini in šestih svetovnih jezikih. Cena enega vodnika je 29 EUR. Naročniki Gorenjskega glasa imajo 10-odstotni popust. Naročanje: po telefonu št. 04/201 42 41 ali po e-pošti: narocnine@g-glas.si Gorenjski Glas Cena za posamezni vodnik: 19,90 € (za naročnike Gorenjskega glasa 20% popust) Cena za komplet: 79,60 € (za naročnike Gorenjskega glasa: 69,65 €) 24 - SOTOČJE Gorenjski Glas Za vas beležimo čas - Vrt Pospravimo posodovke pred zimo Letos nam je jesen namenila veliko sončnih in toplih dni, sicer tudi deževnih, a za rože je bila to kar podaljšana sezona. V tem času pa moramo zanesljivo umakniti posode z rožami v notranje prostore, saj bodo le tako preživele zimo: oleandre, rožmarin, vse vrste kaktusov in vse, kar je pač bolj sredozemskega. Ena izmed zelo redkih, a zelo lepih posodovk je aga-pant ali afriška lilija. S svojimi mogočnimi nebesno modrimi cvetovi očara čez poletje vsakega ljubitelja rož. Sicer rastlina ne spominja na lilije, tudi raste najraje v posodah, doma pa je v sredozemskih deželah, kjer uspeva kar v vrtu. Na trdih in visokih pecljih, ki zrastejo tudi več kot meter, naredi očarljiv cvet. V deželah, kjer je doma, jo imajo za cvet ljubezni, zato se je je prijelo ime ljubezenska cvetlica in prebivalci si z njenimi cvetovi okrasijo domove za božič, tako kot pri nas z božičnimi zvezdami. Za vzgojo je zelo nezahtevna, posadimo jo v posodo in zelo malo presajamo, če ima več korenin, bolj cveti, podobno kot klivija. Ker jo po naših vrtnih centrih ljudje zaman iščejo, jih lahko dobite pri meni, saj so se mi zelo namnožile. Če imate del vrta, kamor med posajene rože lahko postavite kakšno posodo, je čudovita kombinacija perunika. Modre perunike in aga-pant bosta ustvarila družbo čudovitih cvetov, pa mogoče za obrobo še sivka z njenim vonjem. Perunik je ogromno sort in barv, zato sami lahko izberete tiste, ki se vam zdijo najbolj trpežne in najbolj cvetijo. Tudi perunike lahko posadite v posode kot kombinacijo drugim rožam, ali na skalnjak. To so zelo nezahtevne rastline, tudi te lahko presadite na vsa- kih pet let. Ne potrebujejo kakšne bolj zahtevne zemlje, le sončno lego jim privoščite, mogoče na kakšni škarpi, ali za obrobo drugim rožam. Pred zimo jim odstranite odmrle liste in jih pokrijte z listjem ali dodajte malo zemlje, tudi teh korenin imam veliko, če jih želite posaditi. S temi zadnjimi deli, ko pospravimo še zadnje rastline pred zimo, navadno zaključimo delo v vrtu. Igor Pavlič Pridelal kilogramske paradižnike Gorazdu Fertinu iz Preske so v vrtu zrasli paradižniki, ki so tehtali okrog kilograma, najtežji celo 1,35 kilograma. Vrtičkarstvo je po zbiranju značk in obeskov za ključe njegov tretji konjiček. Medvode - Vrtičkarji so povečini že pospravili letošnje pridelke, tudi Gorazd Fertin iz Preske, za katerega je domači vrtiček sprostitev in rekreacija, za zadovoljstvo pa poskrbijo tudi pridelki. Prejšnji teden je z vrta pobral zadnje paprike, pustil pa je še nekaj brokolija in solato. Sicer pa se letos lahko pohvali z izjemnimi paradižniki. "Naj pridelek letos so bili zagotovo prav paradižniki. Povečini so tehtali od 1 do 1,2 kilograma, najtežji pa celo 1,35 kilograma. Še nikoli nisem imel takšnih. Ljudje so se pogosto ustavljali ob vrtu in gledali, kako so lahko paradižniki zrasli tako debeli," je povedal Gorazd Fertin. Sadike je dobil v Škofji Loki, seme pa je, kot pravi, iz Libije. "Bil sem zelo skeptičen, saj so bile sadike res miniaturne. No, pa so me presenetile. Še nikoli nisem imel takšnih paradižnikov. En paradižnik sva imela z ženo za dvakrat za solato. Veliko smo naredili mezge. Paradižnik je bil zelo mesnat z malo pešk, okus podoben vrsti volovsko srce. Prvi so dozoreli šele avgusta," je pojasnil ter dodal, da je nekaj pešk shranil, v upanju, da bo tudi prihodnje leto pridelek tako velik in dober. Vrtičkarsko je sicer njegov tretji konjiček. V prvi vrsti je poznan kot zbiralec značk in obeskov za ključe. "Značk imam okrog 17 tisoč, obeskov več kot 3 tisoč in to s celega sveta. Imam tudi značko s 17. tabora v Vižmarjih. V vseh teh letih se jih je nabralo že toliko, da jih Gorazd Fertin z letošnjim pridelkom imam komaj še kam shraniti," je opisal svoj prvi hobi. Poleg vsega naštetega Gorazd Fertin že 54 let igra pri Godbi Medvode, ukvarjal pa se je tudi z različnimi športi. Maja Bertoncelj SOTOČJE - 25 I Šport in rekreacija Atletsko slovo Alenke Bikar Legendarna slovenska šprinterka Alenka Bikar, trikratna udeleženka olimpijskih iger, je naznanila slovo od atletike. Poslovilno srečanje je bilo 5. novembra ob 11.21, na čas njenega osebnega rekorda na 100 metrov. Kaj pa poslovilni tek? Medvode - Sedaj že nekdanja sprinterka Alenka Bikar je sicer Vrhničanka, ki pa že več kot deset let s partnerjem Marjanom Ker-nom živi v Medvodah. Pred dobrima dvema letoma se jima je rodila hčerka Pika in v času nosečnosti je Alenka prvič prekinila svojo kariero. Po rojstvu prvorojenke se je sicer vrnila na atletske steze, pretekli teden pa dokončno in uradno sporočila, da pri 34. letih (v začetku januarja jih bo dopolnila 35) končuje atletsko kariero. Kdaj ste se odločili za slovo in razlogi? "Ni šlo za odločitev čez noč. Glede na to, da nisem šla na olimpijske igre, sem imela cel avgust časa za razmislek. Motivacijo za naprej sem iskala tudi še septembra, nato pa sem se odločila, da končam kariero. Glavni razlog je predvsem v pomanjkanju motivacije, poleg tega sem izgubila tudi kategorizacijo in posledično s 1. oktobrom službo na Policiji, kjer sem bila neprekinjeno zaposlena od leta 1996. To odločitev sem sprejela, kljub temu da se zavedam, da bi mi bilo prihodnje leto bistveno lažje, saj sem po skoraj dveletni odsotnosti s tekmovališč letos prišla nazaj. Se pa zavedam, da bi bila leto dni starejša, kar se tudi že pozna." Je bila to zelo težka odločitev? "Sedaj je v redu, ker sem odločitev sprejela in lahko razmišljam v drugo smer. Mogoče bo vse še prišlo za mano. Počutim se nekako tako kot v času nosečnosti, ko sem vedela, da se bom vrnila. Tega sedaj ne bo več. Treba je začeti razmišljati v drugo smer." Na vašem slovesu so bili navzoči domala vsi, ki so vas spremljali v času vaše kariere. Je to čustveno naporno slovo? "V Hotel M, kjer sem naznanila slovo, sem na sprejem povabila vse, ki so me spremljali v teh letih: od strokovnega kadra, tekmovalcev, prijateljev, sponzorjev, medijev, seveda tudi starša, ki sta me vselej podpirala. Sem precej čustven človek in prijatelji so me pripravljali na to, da bom lahko potočila tudi kakšno solzico." Slovo je bilo ob 11:21? "Gre za simbolično dejanje. To je namreč moj rekord na 100 metrov. Rekord na 200 metrov imam 22.76. Ob 23:16 bi bilo za sprejem nekoliko pozno, lahko pa bi takrat naredili "after party" (smeh)." Kaj pa poslovilni tek? "Poslovilnega teka še nisem imela in je pod vprašajem." Če spregovoriva o vaši karieri. Kakšne spomine imate nanjo? "Spomini so zelo lepi. Res je, da je v vrhunskem športu veliko odrekanja, a meni so v spominu ostale le lepe stvari, dobri rezultati, uspehi reprezentance, skupne priprave, kjer smo vedno znali združiti prijetno s koristnim. Imam kar veliko spominov. Atletika je bil moj način življenja. V vrhunski atletiki sem bila dvajset let in to je pustilo pečat." Kaj pa trenerji? "V vsej karieri sem imela le dva. Atletiko sem začela trenirati v osnovni šoli, bolj resno pa potem v srednji, ko sem imela treninge petkrat na teden. Prvo medaljo sem dobila pri sed- mih letih na teku po Vrhniki, moja hčerka Pika pri dveh. (smeh) Moj prvi trener na Vrhniki je bil Luka Drašler. On je tisti, ki me je našel in me nato tudi sam zaradi boljših pogojev dela pripeljal na trening v Ljubljano k AK Olimpi-ja, k Juretu Kastelicu, ki je bil moj trener od leta 1989 pa vse do konca kariere." So bili koraki v tvoji karieri pravilni? Morda kaj obžaluješ? "Nič ne obžalujem. Vse, kar sem naredila, je bilo prav. Morda mi je malo žal le, da takrat, ko sem bila res dobra, tega v komercialnem smislu nisem še bolj izkoristila." Kaj je zaznamovalo vašo kariero? "Skozi vso kariero sem bila konstantno uspešna. Nisem imela velikih padcev, nihanj v formi. Vedno sem bila v evropskem, pa tudi svetovnem vrhu. Name je vedno lahko računala tudi reprezentanca. Uspehi so bili, morda manjka le pika na i, kar bi bilo finale na olimpijskih igrah. Kljub temu sem s kariero zadovoljna. Še bolj uspešna bi morda bila, če bi bile že prej tako pogoste kontrole dopinga, kot so sedaj." Kaj štejete za uspeh kariere? "Izpostavila bi leto 2001, ko sem bila v izredni formi, ko sem tekla rekorde za rekordom, bila v finalu na 200 metrov na svetovnem prvenstvu v Edmontonu in osvojila sedmo mesto. Dve tekmovalki, ki sta bili pred mano, so kasneje ujeli na dopingu, tako da sem že peta. V tistem letu sem bila tudi v finalu velike nagrade, kar pomeni, da sem celo leto dobro delala. Iz leta 2001 sta tudi osebna rekorda na 100 in 200 metrov. Uspehe kariere sem večinoma dosegla na 200 metrov. Druga sem bila na EP v Gentu leta 2000, prva na mediteranskih igrah v Almerii leta 2005, kar mi veliko pomeni, trinajsta na OI v Atlanti leta 1996, sedemnajsta na OI v Sydneyju leta 2000 in sedemindvajseta v Atenah leta 2004. Leta 2001 sem bila izbrana za slovensko športnico leta. Omeniti velja, da sem še vedno državna rekorderka v teku na 300 m na prostem (37.48) in na 200 m v dvorani (23.16)." Tek kariere? "Najbolj se ga spominjaš po doseženem času. Na 200 metrov sem 22.76 tekla trikrat: v Edmontonu in v Nemčiji leta 2001, nato pa še čez štiri leta v Atenah. Najslajše je bilo seveda prvič. Vse te rezultate sem dosegla skoraj v brez-veterju, kar pomeni, da sem imela še rezerve. Cilj je bil teči 22.59, česar sem bila sposobna, vendar takrat, ko sem bila res v pravi formi, nisem imela sreče z vetrom. Nikoli se mi, žal, ni vse poklopilo." Neuspeh? "So bili. Pri meni je bilo to predvsem takrat, ko sem vedela, da sem dobro pripravljena, pa je prišlo do poškodbe. To se mi je v karieri zgodilo dvakrat. Izredno dobro sem bila pripravljena za dvoransko sezono leta 2002. Že na Alenka, Marjan in Pika 26 - SOTOČJE Alenko Bikar bodo na atletiko spominjale tudi medalje, pokali, akreditacije, štartne številke, kristalne vaze, plakete. prvi tekmi sem le za dve stotinki zgrešila državni rekord. Tri tedne kasneje sem se poškodovala. Dobro sem bila pripravljena tudi v Se-villi leta 1999, a zaradi poškodbe morala odstopiti že v kvalifikacijah. To so tista razočaranja, ki se najbolj vtisnejo v spomin. Najhuje za športnika pa je, če veliko in dobro trenira, rezultatov pa ni. Tega pri meni na srečo ni bilo." Kariero ste leta 2006 prekinili zaradi materinstva. Je bila to prava odločitev? "Absolutno. Mislim, da je bil za materinstvo ravno pravi čas. Kar se tega tiče, res ničesar ne obžalujem." Ste pričakovali, da bo vrnitev po porodu hitrejša, lažja? "Ne. Mislim, da sem dosegla skoraj to, kar sem pričakovala in napovedovala. Cilji so bili realni. Vedno sem govorila, da ob idealnih pogojih lahko odtečem normo za olimpijske igre. Idealnih pogojev ni bilo, B-normo pa sem zgrešila za eno samo stotinko. Sicer pa sem v pripravah na sezono in med sezono veliko delala, bilo je težje kot katerokoli leto prej. S povratkom sem zadovoljna, saj sem hitro napredovala. Prvo leto po vrnitvi sem imela na 100 metrov rezultat 12.0, letos 11.40. To, da se nisem uvrstila na olimpijske igre, zame ni bil neuspeh." Kako naprej? "V zadnjem času je bilo veliko govora o vrhunskih športnikih po koncu kariere. Vrhunski športnik na žalost ni poklic in treba bo začeti delati kaj drugega. O tem sem začela razmišljati že pred leti, ko sem se vpisala na višjo strokovno šolo za poštni promet. Čakajo me še trije izpiti in diploma. Upam, da bom prihodnje leto diplomirala. Je pa res, da me delo na tem področju ne zanima. Vesela sem, da vem, kaj bi rada delala. Želja imam veliko. Zelo rada bi ostala v športu, vendar se zavedam, da je pri nas, sploh kar se finančne plati tiče, zelo težko biti trener. Razmišljala sem, da bi imela svojo atletsko šolo. Problem v Medvodah pa je, da ni stadiona, kar je osnova za trening atletike. Saj ni treba, da je stadion ne vem kako moderen in drag, pomembno je, da je. Glede možnosti za zaposlitev razmišljam tudi v drugo smer. Blizu so mi mediji in voditeljstvo. V tem že imam določene izkušnje. S komunikacijo res nimam težav in mislim, da bi bila lahko uspešna tudi kot predstavnica za stike z javnostjo. Je pa res, da pri 34 letih delovnih izkušenj nimam, imam pa kot športnica dobre delovne navade. Doslej sem bila s srcem v atletiki in tudi v prihodnje bi rada delala stvari, ki me zanimajo. Najbolj pa se bojim, da bi morala v službi osem ur samo sedeti." Kaj vas bo doma še naprej spominjalo na atletiko? "Na policah v dnevni sobi imam vrsto medalj, pokalov, akreditacije, štartne številke, kristalne vaze, plakete. Najbolj pomembne stvari imam tukaj. Atletika mi je veliko dala in prav se mi zdi, da so spomini nanjo na vidnem mestu. V vseh teh letih se je poleg tega nabralo tudi veliko dresov, ostale opreme. Nekaj jo bom zagotovo razdelila, tudi sprinterice." Se boste s športom vsaj rekreativno ukvarjali še naprej? "Trenutno mi ustreza, da nič ne migam. Me pa Marjan kar priganja, da se ne bi, kar se športa tiče, preveč polenila. Zagotovo bom šla še kdaj na stadion, če ne drugega pogledat prijatelje. Hecajo me, da bi morala obdržati pripravljenost in prihodnje leto nastopiti na svetovnem veteranskem prvenstvu, vendar mislim, da me tam ne boste videli." Boste v atletiko usmerjali tudi Piko? "Če bo imela interes za šport, jo bom v začetku vpisala v atletiko, saj gre za splošno vadbo, ki ti da osnove športa. Potem bomo pa videli, kakšne bodo njene želje. Mislim, da je po mamici in da bi lahko bila zelo hitra. Morda pa bo igrala violino." (smeh) Maja Bertoncelj, foto: Črt Slavec ■ Šport in rekreacijal Uspehi tenisačev Medvode - Člani teniške sekcije Partizana Medvode so zaključili z uspešno sezono. Izkazali so se tudi na zaključnih tekmovanjih, na mastersih v Litiji, kamor se je iz vsake kategorije uvrstilo po dvanajst najboljših na lestvici Teniške zveze Slovenije. V kategoriji mladink do 18 let je 17-letna Tajda Be-stijanič osvojila drugo mesto in s tem svoj največji uspeh, 16-letna Žana Potočnik je bila enajsta. Pri članicah se je Kaja Podobnik uvrstila v polfinale in končala na tretjem mestu, Žana Potočnik pa na desetem. V kategoriji do 12 let je medvoški klub zastopala njihova najboljša katedinja Tjaša Jer-še in osvojila 5. mesto. Zadnji masters je potekal za igralke do 16 let. Maša Šmic se je uvrstila v četrtfinale in osvojila šesto mesto. Med uspehi medvoških tenisačic v letošnji sezoni velja omeniti še finale Žane Potočnik na tekmovanju v Šport plusu za mladinke do 18 let, kar je njen največji uspeh. Na dveh odprtih prvenstvih v tej kategoriji je zmagala Tajda Bestijanič, ki je letos tako kot Maša Šmic na ITF tekmovanjih dosegla prve točke za svetovno ITF mladinsko lestvico. Maša je postala tudi kategorizorana športnica mladinskega razreda. M. B. Šf^RiNČEfc KOMISIJSKA TRGOVINA Z RABLJENO OTROŠKO OPREMO Donova c. 2, 1215 Medvode tet.: 01/36 16 126 pon. - pet.: 9.00 - 12.30 in 15.30 - 18.30 sob.: 9.00 - 12.00 KOLOVOZ, d. o. o., Zbilje 95, 1215 MEDVODE Če iščete RAČUNOVODSKE STORITVE, smo pravi naslov za vas. Pokličite nas po telefonu: 01/3613-564 BI RADI IZMERILI VAŠE IMETJE? Uredimo tudi vpis v zemljiško knjigo -T 01 515 25 10 C Geonep d.o.o. e: info@geonep.si www.geonep.si ribirnetw Vse potrebne informacije o izletih v gore www.hribi.net GG naročnine 04/201 42 41, e-pošta: namcnine@g-glas.si www.gorenjskiglas.si SOTOČJE - 27 I Šport in rekreacija Atraktivna borba z nogami V TaeKwonDo klubu Medvode vadi okrog 30 članov, med njimi so tudi družine. 25. oktobra je v tej borilni veščini v športni dvorani Medvode potekalo državno prvenstvo za člane, mladince in kadete. Medvode - Z januarjem 2006 je v prostorih športne dvorane v Medvodah začel z delom Taekwondo Klub Medvode. Okrog 30 članov vadi pod strokovnim vodstvom trenerjev Dragana in Zorana Zarica, ki sicer učencem svoje izkušnje delita tudi v enem najuspešnejših klubov v Sloveniji, TKD Klubu Orient. Oba sta nekdanja uspešna tekmovalca. Dragan je na EP s 3. mestom osvojil celo prvo člansko slovensko medaljo v tem športu. "Taekwondo je borilna veščina, ki izhaja iz Koreje. Je zelo atraktiven šport, pri katerem veliko več dela nožni del. Za to to borilno veščino se odloča tudi veliko žensk. Obstajajo različne metode treningov. Mi treniramo olimpijsko verzijo. Tekmovalni del so borbe. Ker gre za polni kontakt z udarci, ima tekmovalec med borbo na sebi vso zaščitno opremo. Drugi del je rekreativni del. Kot imajo pri karateju kate, imamo mi pomse. Za osvojitev znanja za črni pas je potrebnega minimalno tri in pol do štiri leta rednega treninga," je o taekwondoju povedal Zoran Zaric, ter dodal: "Jaz pravim, da je taekwondoju balet med borilnimi vešči- nami. V Sloveniji postaja vedno bolj prepoznaven." Člane Taekwondo kluba Medvode smo obiskali na enem izmed njihovih treningov, ki potekajo trikrat na teden. "Trening se vedno začne s tekom, da se telo ogreje. Med tekom naredimo nekaj vaj. To traja od sedem do deset minut. Nato se začne ogrevanje od glave do pete, ki traja okrog deset do petnajst minut. Skupaj je ogrevanja okrog 25 minut, nato se preide na taekwondo, kar pomeni, da izvajamo udarce, blokade, obrambe, vmes pa delamo raztegovalne vaje," je še pojasnil Zaric. Člani medvoškega kluba so v borbah letos prvič nastopili na državnem prvenstvu za člane, mladince in kadete, ki je 25. oktobra v organizaciji TKD kluba Orient potekalo v športni dvorani Medvode. Prijavljenih je bilo 120 tekmovalcev iz desetih slovenskih klubov. Pri kadetinjah v kategoriji +50 kg je tretje mesto osvojila Katarina Kadivec iz Pirnič, pri mladinkah (-55 kg) je bila druga Patricija Kerč z Ladje, v kategoriji -50 kg pa tretja Ilda Delalič iz Medvod. Pri mladincih je bil v kategoriji -68 kg tretji Gašper Košenina iz Sp. Senice, pri članicah (-59 kg) pa druga Aleksandra Kerč z Ladje. Dober tekmovalec ima za sabo veliko treningov, kar največ doprinese k uspehu, svoje pa doda tudi talent. Slednjega, kot pravi Zaric, ima tudi Gašper Košenina, ki taekwondo trenira dve leti. "Najprej sem treniral kick boks. Pri taekwondoju mi je všeč, ker se toliko dela z nogami. Sem zelo hiter, največ težav pri udarcih z nogo pa sem v začetku imel z ravnotežjem," je povedal 17-letnik iz Sp. Senice. Taek-wondo je primeren za vse generacije, tako da skupaj lahko trenirajo tudi družine. Ena takšnih je družina Kerč z Ladje. Oče Rado, ki je s 45 leti najstarejši v klubu, pravi: "Starejša hčerka je osem let trenirala karate, nato pa smo se odločili, da bomo skupaj hodili na taekwon-do in tako je že tretje leto. Lepo je, da se lahko družimo tudi med športom, poleg tega imamo eno skupno temo več za pogovor. Ta šport mi predstavlja predvsem sprostitev po službi." Poleg njega trenirata še žena in dve hčerki. Maja Bertoncelj, foto: Črt Slavec Člani Taekwondo kluba Medvode Rado Kerč med udarcem v fokusaro, ki je pripomoček na treningu. Katarina Kadivec, Patricija Kerč in Gašper Košenina so trije od petih z medvoškega kluba, ki so dobili medalje na DP v borbah. Borba z državnega prvenstva, ki je letos drugo leto zapored potekalo v Športni dvorani Medvode. Šteje udarec z nogo v telo ali v glavo. 28 - SOTOČJE Avto I Čas za zimsko opremo Bližajo se dnevi, ko se bodo razmere na cestah zaradi snega, poledice in drugih zimskih pojavov lahko občutno poslabšale, s 15. novembrom pa stopa v veljavo tudi predpis o obvezni uporabi zimske opreme na motornih vozilih. Po veljavni zakonodaji za zimsko opremo vozil z največjo dovoljeno maso do 3,5 tone štejejo zimske pnevmatike na vseh kolesih ali poletne pnevmatike in v priboru ustrezno velike snežne verige za pogonska kolesa oziroma enakovredni pripo- močki. Vozila s štirikolesnim pogonom morajo imeti v primeru stalnega pogona snežne verige vsaj za zadnjo os in v primeru priklop-ljivega pogona vsaj za stalno vklopljeno os. Nekoliko drugače velja za tovorna vozila in avtobuse, ki morajo imeti zimske pnevmatike vsaj na pogonskih kolesih ali poletne pnevmatike in v priboru ustrezno velike snežne verige za pogonska kolesa oziroma ustrezne pripomočke. Globina profila mora biti v vseh primerih najmanj 3 milimetre, prav tako je značilnost vseh zimskih pnevmatik, da imajo na boku oznako M+S. Matjaž Gregorič Nagradna križanka Porsche Verovškova Geslo nagradne križanke Porsche Verovškova iz prejšnje številke Sotočje se je glasilo: "Novi Škoda Superb". Žreb je odločil, da prejme prvo nagrado - vikend uporabo Škoda Octavia Lojz Tršan iz Valburge; Drugo nagrado - majico Superb prejme Jože Štajer iz Vaš; Tretjo nagrado - modelček Fabia in Octavia pa prejme Matija Knific iz Medvod. Tri nagrade Gorenjskega glasa pa prejmejo: Ivanka Komatar in Mladen Starčevič z Golega Brda ter Ana Dujovič iz Kranja. O nagradah boste pismeno obveščeni, oziroma jih boste prejeli po pošti. Čestitamo! D® AVTOCENTER mnosniK Menjava gum Prodaja pnevmatik (do -35 % popusta na pnevmatike) Sezonsko shranjevanje pnevmatik Optična meritev na najsodobnejši 3D napravi Ročna avtopralnica - zunanje in notranje čiščenje vašega vozila Nahajamo se ob magistralni cesti Medvode - Ljubljana pon. - petek: sobota: odT Stanežiče 52, 1000 Ljubljana | telefon: | mobitel: w3uEu2Bd7 SOTOČJE - 29 \Avto Odpeljala bolje od pričakovanj V prihodnji sezoni bosta Uroš in Aleš Papež nastopila z novim avtomobilom in v lastnem klubu. Logatec - Reli posadka Uroš in Aleš Papež iz Preske je letošnjo sezono v slovenskem državnem prvenstvu končala veliko bolje, kot je upala pred njenim začetkom. S Citroenom Xsaro VTS sta bila enajsta v skupni razvrstitvi, v svoji kategoriji, to je diviziji 2, v kateri dirkajo avtomobili z motorji s prostornino do 2000 kubičnih centimetrov, pa peta. Odstopila sta le na prvem reliju sezone v Avstriji, ko jima je odpovedal motor, nato pa sta na visokih mestih končala prav vse preostale dirke. "Če bi mi pred sezono povedali za rezultat, ki sem ga na koncu dosegel, bi takoj podpisal. Glede na to, kako so stvari potekale, bi lahko dejal, da bi se z malo sreče dalo doseči še kaj več. Enajsto mesto v generalni razvrstitvi in peto v diviziji 2, ki je najmočnejša divizija v državnem prvenstvu, je lep uspeh," pravi voznik Uroš, ki si je že v mladosti želel dirkati, svoje sanje pa je uresničil leta 2002, ko je prvič nastopil s starim peugeotom 309. Večino časa je bil njegov sovoznik starejši brat Aleš, ki mu je zapiske etap bral tudi letos. Voznik in sovoznik morata biti usklajena in predvsem zbrana. "Na drugem ali tretjem reliju sem se "izgubil" in Uroš je v enem od ovinkov zapeljal naravnost, namesto da bi zavil. K sreči ni bilo ob cesti nobenega drevesa," se napetih trenutkov spominja Aleš. Vse ovinke preostalih relijev sta odpeljala brezhibno in njun avto je konec sezone dočakal nepoškodovan. Ob koncu uspešne sezone sta vse, ki so jima kakorkoli pomagali spraviti sezono pod streho, Uroš Papež je prijateljem približal reli in jih popeljal nekaj krogov po dirkaškem poligonu. povabila na dirkaški poligon v Logatcu, kjer so imeli priložnost sesti na sovoznikov sedež in na lastni koži občutiti hitrost dirkalnega avtomobila. Priložnost sta izkoristila za predstavitev projekta prihodnje sezone, ko bosta v isti kategoriji dirkala z drugim avtom, najnovejšim Renaultom Cliom in, kar je morda še pomembneje, pod okriljem novega kluba. "Uroš in Aleš sta bila letos člana AŠD Kamniška Bistrica, a je stvar tako težko peljati naprej, ker zanje vozi preveč voznikov in je težko dajati prednost le enemu. Zato smo se odločili ustanoviti lasten klub in tako bosta v prihodnji sezoni prva posadka Racing kluba Recaro-Slovenija," pravi Marko Bogataj, vodja novega moštva, ki je za posadko skrbel že letos. Uroš Papež od prihodnje sezone ne pričakuje preveč, ker se bo moral privaditi avtomobilu, v naslednji pa bi že lahko pokazal, česa je sposoben. Peter Košenina f^JlO JAM Avtoelektrika in avtomehanika Sp. Senica 19c, 1215 Medvode Tel.: 01/36-11-279 GSM: 041/56-83-53 e-pošta: avto.jamnik@siol.net ■ Diagnostika vseh tipov vozil! ■ Avtoservis ■ Bosch servis! ♦ prodaja in odkup Gorenjska c. 12, rabljenih vozil Medvode ♦ vozila z garancijo Tel./fax: 01/36-11-601 ♦ prepisi vozil GSM: 041/330 578 ♦ zavarovanje vozil • www.avtomedvode.com 30 - SOTOČJE Avto I Četrti zaradi premalo izkušenj Uspeh dirkaču z mitsubishijem prinese le veliko prevoženih kilometrov. Zavrh - Jani Trček iz Zavrha pod Šmarno goro je eden najuspešnejših tekmovalcev v re-liju pri nas. Je eden najbolj izkušenih aktivnih dirkačev, saj volan hitro suka že več kot 25 let. Leta 1996 je postal državni prvak, leto pozneje pa je dirkaško opremo postavil v kot. Po desetletnem premoru je letos spet sedel v dirkal-nik in sezono končal na četrtem mestu v državi. Trček je lastnik edinstvenega rekorda, saj ostaja edini Slovenec, ki je zmagal že na prvem reliju, na katerem je nastopil. Ta dosežek mu je uspel leta 1985 v Opatiji, kjer je z dirkalnim fičkom premagal vseh svojih 41 tekmecev v enakih avtomobilih. Do leta 1997 je nato dirkal še z Renaultovima katrco in petico, Suzu-kijem ter Fordovim Escortom, s katerim je leta 1996 tudi osvojil slovensko prvenstvo. "Leta 1997 sem prenehal z dirkanjem in dejansko mislil, da se ne bom več vrnil v te vode. Vmes sem vzgojil precej tekmovalcev, od katerih so trije postali državni prvaki. Lani sem se odločil vrniti," pravi Jani Trček. Odločil se je napasti sam vrh slovenske reli scene in za dirkanje pripravil Mitsubishijevega športnega lancerja devete generacije. "Če si imel denar, si včasih lahko kupil avto, ki je bil veliko boljši od avtomobilov tekmecev in si tako lahko dosegel boljše rezultate, zdaj pa ni več tako. Najboljši avtomobili, ki lahko nastopajo v našem prvenstvu, so avtomobili skupine N nad 2000 kubičnih centimetrov in v njej je mitsubishi najhitrejši avto. Od tu naprej ni nobene znanosti. Pri nas je dobrih deset avtomobilov enakih, med seboj se razlikujemo le vozniki," dodaja in samokritično pristavi, da letos sodi na osvojeno četrto mesto in nikamor drugam, ker z novim avtom še ni odpeljal dovolj kilometrov, da bi se lahko postavil po robu dirkačem, ki imajo z lancerjem več izkušenj. Pri- ložnosti za pravi trening pri nas ni, reliji so kratki in tudi zato je prišel blizu najboljših šele ob koncu sezone. Njegov prvotni načrt je bil, da bi nastopil na januarskem reliju svetovnega prvenstva v Monte Carlu in tam nabral nekaj testnih kilometrov, a se je zaradi nepredvidljivosti te dirke in visokih stroškov, povezanih z njo, premislil. V prihodnji sezoni bo z istim avtomobilom v domačem prvenstvu poskusil priti še više. Peter Košenina, foto: arhiv Rally društva Beja Sport avtotiiša Nt: mecfvoc/G Spodnja Senica 20, Medvode KÎA) IZPUŠNI SISTEMI ^^ :SKODA. SsangYong tel.: 01 361 22 55, 01 361 75 20 pro_cioren pro vokativen 12.193 € ja A; KIA MOTORS The Power to Surprise" \ w ^ * j UGODNA PREMONTAŽA NEVMATIK t m ZA VOZILA CEE D IN SPORTAGE ob financiranju podarimo: osnovno in kasko zavarovanje, zavarovanje tatvine vozila in celotne stroške ob registraciji (cestnina, tablice, prometno dovoljenje) SOTOČJE - 31 Medvode, ^izantova cesta 22 telefon: 041/20 059/066-168 Delovni čas: vsak dan 12.00 - 23.00. GospaFengvampriporoča: • Darilni boni • Dostava hrane na dom (od 20. novembra dalje) Naročila na tel.: 041 201 689 in 040 353 567 Zlata kartica je že pričela prinašati ugodnosti -10% bon za plačilo z gotovino, ter 5% bon za plačilo s karticami. VESELIMO SE VAŠEGA OBISKA! Delovni čas: ponedeljek-petek 8.00-19.00, sobota 8.00-12.00 CELOVITE PRENOVE KOPALNIC NOVE KOLEKCIJE: • kopalniške ploščice priznanih italijanskih in španskih proizvajalcev, • celoten program keramike Gorenje in kopalniškega pohištva Gorenje, • Granitogres ploščice 15 x 30, 30 x 30, 40 x 40, 50 x 50, 60 x 30. • Zastopamo vrhunsko italijansko podjetje FLAVIKER: • armature Hansa in Armal, • celoten program KOLPA-SAN, • sanitarna keramika Dolomite, Hatria, Laufen in Catalano, • lepila, fugirne mase, letve ...